Dopisi. Iz mariborske okolice. (Koga bomo volili?) Vsakako raože, ki bodo nas Slovence zastopali. Ne morejo toraj biti na.ši izvoljenci iz štcvila nemških liberalcev, kteri so že veo ko enkrat dokazali, da le sebe in svoje zastopajo in le za se skrbijo. Kaki ptiči da so nem-i ški liberalci, smo se že tudi dostikrat prepričali, po kajliah pa pozneje svojih poslancev iskati nočemo. Nas morejo nasi moži zastopati, za tnjce in nemškutarske petolizce ne tnaramo. ,,Hammer-Amboss" Schmiderer ni naš mož. On je tisti, ki je rekel: ,,da morajo Nemci kladvo ali ,,hamri" biti, ki po slovenskem ambosi tiaj udrihajo". Kdo je toraj nor, naj nemčurjemsluži v ,,ambos", naj mu nemškntarsko kebljačo'! razbijejo, pametui Slovenci panečemo biti ,,am-' bosi." Schniiderer je tudi za poslanca popolnem nesposoben. V državnem in deželnem zboru je sedel kakor v prosi ded, ni zinol besede iuači, kakor takrat, kedar je šlo Slovence zaničevati in sramotiti. Ce so Mariboržani s tako ničlo, kakor jc Hammer-Amboss, zadovoljui, naj bodo,, mi ne. — ,,Tajč ia tajč" kričijo, kaj nam je s samim ,.tajč" pomagano, kdo bo od saniega ,,tajč" sit in JSako bo štibra plačana"? Bode li naš najhujši sovražnik nam pomagal do naših: pravic? Nemčurji nam čejo slovenski jezik popolnoma iz šol pomesti, da bi Ijudje slednjič sloveiiski niti brati in po takem slovenskih. knjip- in (''asnikov čitati ne mogli. Slovenski časniki pa ravno nemške liberalae lumparije razkrivljajo in pred sleparstvom svarijo. Volk ovcam za pastirja in Hammer-Amboss nam Slovencem za poslaaca, to je vse eno. Naši možje so g. baron Giidel, ki so se večkrat za nas potegnili in ravno tako g. dr. Radaj. Ta dva vsaj razumemo in onedva nas. Ta dATa gospoda se ne sramujeta Slovenca biti \n slovenski govoriti. Povsod, kder je šlo za naš prid, sta se potegnila, Baron Godel razven tega pri svitlem cesarji mnogo velja in baron Godelnu so prvemu svitli cesar lani tukaj v Mariboru pred škofovsko palačo roko v pozdrav podali. G. Radaja so svitli cesar tudi s svojim redom počastili. To sta toraj velavna moža. Za nemčurske rogovileže pa se razun njih prijatelov: Judov nikdo ne briga in ne zmeni. Naši poslanci so toraj g. baron GiJdel in dr. Radaj. Ne dajmo se tedaj od nemčurskih sleparjev in bauernvereinskih tepcev in nemškutarskih petolizcev za nos voditi. Svoji k svojim! Živela naša poslanca g. baron Godel in g. dr. Radaj! j_ Žetalj. (Živinski potni listi pa župani.) Večina slovenskih županov naših se je že predramila ter uraduje lepo slovenski, med meni znanimi najlepše: Sv. Florijanski, Stoperčki in Cajžek od Donačke gore. Ni pa bolj smešnega kakor živinski potni list od župana posilinemca podpisan, kateri še pravilno svojega imena podpisati ne zna; med temi se posebno odlikujeta^ Anton Očišnik v Dobrini in Anton Kolar v Žetalali. Kako se ti mučijo z nemščino, sami sebi v veliko težave in Slovencem v nečast, ko bi maral njihovo bedarijo popisavati, vse bi se smijalo, pa za zdaj opustim in mislim, da se poboljšata. Vse to sem imel priložnost gledati pri pregledovanji živinskih potnih listov. Kolar je svoje ime celo na nemško spremenil v neko ,,Koller", gotovo ni mislil na nemški ime konjske bolezni: ,,dumm koller". Slovenci bodite na slovenskih tleh — Slovenci! Z Ribnice na Pohorji. (Patroni šulferajna. — Kr. šol. svet. — Neustrašen narodnjak.) V nedeljo 1. jun. je imel zgloglasni šulferajn svoj glavni zbor v Gradci. Z našega kraja so se podali tje otrobe vezat znani šulferajnarji, ki slišijo na imena: Gasteiger, Zapečnik in Petrun. No, prverau se ni čuditi ker je Nemec, a ostalima (in. vsim takim) moramo le pomilovalno reči zuane besede: Oče odpusti jim, saj ne vejo, kaj delajo. Bože odpusti vsim našim zaslepljanim odpadnikom. ki zapustivši svojo mater milo slovensko jo izdajajo nasprotnikom, — in razsvetli jih, da spoznajo že enkrat svojo zmoto! — Naš kr. šolski svet je tudi storil pred kratkim korak, ki se ga bo še sramoval. Pred nekaj tedni se je zbral k seji ravno v nedeljo med sv. mešo, tako da se niso mogli narodnjaki vsi vdeležiti, ter sklenil hopniti v koš šulfereijnski in našo deco nbolje" ponemčevati. To je korak vreden svojih. mojstrov, kteri v nemškutarški rog trobijo, pa še nemški kaj prida ne znajo. Sramota jim ! — Pa vendar zraven teh. nerodnosti imam še tudi kaj veselega poročati. V Hudem kotu sredi med najhujšimi nasprotniki na.šega jezika najde se tudi prav značajeu in trden Slovenec namreč g. Forneci. Kot veeletni naročnik in priden bralec ,,Slov. Gospodarja" naučil se je že iz njega spoznavati zapeljive lisjake, nemškutarje, zna se jih braniti in ne boji se jih. Čeprav sam med stotino nasprotnikov (glažntarjev in privandranih kamuosekov Nemcev,) vendar se ne ustraši jih, ter pri vsaki priliki krepko brani čast svojega jezika pred njega zasmehovalci. To vam je trdna straža, dragi rojaki, in častna izjema med prebivalci Hudega kota. Slava takim značajnim narodnjakom, a ničvrednim nasprotnikom sramota! Slovensk narodnjak. Iz Kamce. Zadnji ,,Gospodar" prinaša kratek dopis iz Kamce, s katerim se je dregnilo v sršenovo gnezdo. — Dolžijo mene podpisanega, kakor bi bil jaz pisatelj , kar pa ni res. (Potrdimo, da č. g. C. ni spisal ovega dopisa.) Da pa si nekteri napuhnjenci in neotesanci ne bodo mislili, kakor da se podpisani njih in jihovih surovosti bojim. prijavim sledeče: ,,Kamško šolo obiskujejo izključljivo razun enega nemškega otroka le slovenska deca, ki nemški ali le malo večinoma pa nic ne razume. Povsod je materni, to je domači jezik podlaga poduku, inači se otroci le motijo, ničesar ne naučijo in niti materni niti tuji jezik prav ne razumejo in ne govorijo. Zali Bog pa pri nas v A7seli važnih rečeh zapovedujejo le Mariborčani, in to taki, ki naših občinskih pa tudi šolskih razmer ne poznajo. Od Seidlnovib. časov sem se naši možje povsod od meščanov voditi in napeljavati dajo, namesto da bi sami premislili, kaj in kako je treba in prav. Šolski načelnik pri nas je tujec Zwetler, ki o šolskih rečeh ničesar ne razume, pol obcinskega zastopa je tudi iz mesta vzetega in tako mora uboga Kamca plesati, kakor jej v Mariboru godejo nemški liberalci. Vsak pameten mora sprevideti, da to ni prav, če drugi v naših zadevali zapovedujejo. Iz celega kamškega šolskega sveta in iz celega kamškega občinskega zastopa pa le eden ima, in to le enega otroka v šoli. Takim je lehko vse eno, ali se otroci kaj naučijo ali ne. Zoper učenje nemškegajezika se nikdo neupira,le uciti se mora, kakor je prav. Učiteljev naših nikdo ni vprašal, kaj oni mislijo o vpeljavi nemše-ine kot učnega jezika. Sad šulvereiuskega rogoviljenja se prikazuje. Kdor je pameten in pošten, kakor pridni Jelovčani, ta se ne da od mariborskih nemčurjev za nos voditi, Jelovi-ani so enoglasno zahtevanje dr. Mallyja odbili. Kamški šulvereiuerji pa se naj gredo še poštenja učit, da bodo ljudi vsaj na cesti pri miru pušdali. Ivan Cagran. Iz Brežic. (G. dr. Srebre) nam je z ozirom na dopis iz Brežic v zadnjem ,,Slov. Gosp." doposlal dopis, v katerera osobne napade v njem zavrača in obsodi ter dostavlja ,,nam je znano, da je vsak vinogradnik pri tukajšnjej davkariji osebno prejel njenm odmerjeno odškodnino za po trtnej uši uničeni vinograd; dalje nam je zaaao, da je •». Snideršičev vinograd se ravno tako zalival s hudičevim oljem kakor drugi in da je eel6 na avoje stroške ai preskrbel več tege žveplokislega ogljika." Opomnja. To more zelo reaaično biti, pa vendar še druga govorica pripovedovati; tako je n. pr. laai govorica, se ve bosa, razglašala se, kakor bi nekdo tam od brvatakili Judov bil 50.000 fl. obeeaaih dobil, ako po trtuej uši uniči vinograde brežiškega okraja. Nam se torej zdi, da naš dopianik ni hotel druga, kakor poročati o govorici, katero je čul prip o ve davati. Prosimo ga pa, naj nam reo podrobneje poroča. Sicer pa bode vsak lehko priznaval, da so Slovenci po pravici razjarjeni na g. Snideršiča, ker ae je dal kot slovensko-narodni kaadidat 1. 1878 v Gradec voliti, pri Slov. Gospodarji sam pismeno podpopore prosil, a kmalu potenj avojo besedo prelomil ter prestopil k nemškim liberalcem in sedaj kandidira celo kot pristaš Slovencem na smrt sovražne stranke. Toliko politično vetrnjaštvo mirno trpcti, tega ne atori noben zdrav narod, noben pošten politični list, dobičkarije ali kaj podobnega pa mu ne očitamo. Iz Ptuja. Na sv. Cirila in Metoda den t. j. 5. julija ob 7. uri bode v aloveaskej cerkvi na Ptuji velika meša, pri katerej bodo ondotne slovenske pevke in pevci peli aledeče pesni: Mikložičeva meša. Kot uloge se bodo pele: 1. pri graduale in benediktusu A. Nedved: Marijina cast, samoapev za aopran in troglasni ženski zbor. 2. Pri ofertoriji: Dr. Fr. Liszt: V alavo av. apostolma Cirilu in Metodu. 3. D. Jenko: Molitev. — Na Hajdini ondotni nadučitelj V. Kocmut, načelnik nemškemu učiteljskemu društvu, otrokom nemščino pše vže v prvem aolskem letu. Okrajrii šolski avet hoče zategadelj avojo dolžnost atoriti. Sicer pa ae godijo eudae stvari, kajti nadučitelj menda nema druzega posla, — kot toževati se. Cuden mož, pa mu bode že odkljenkalo.