Organizacija, letnik 39 Razprave številka 8, oktober 2006 Učenje glasbe podprto z IKT tehnologijo Bogdana Borota, Andrej Brodnik Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta,Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenija, Bogdana.Borota@pef.upr.si; Andrej.Brodnik@pef.upr.si Sodobna IKT tehnologija nudi učitelju možnost, da izboljšuje procese učenja in poučevanja (glasbe). Raziskave kažejo, da je uspešno vključevanje tehnologije v procese učenja in poučevanja glasbe odvisno tudi od kompetentnosti učitelja, postavljenih standardov znanj za glasbo in tehnologijo ter načrtovanih strategij oblikovanja, uvajanja, izvajanja in spremljanja. Oblikovali smo fleksibilni programski paket z aplikativno navezavo na glasbo, ki omogoča izvajanje nekaterih vidikov sodobnega poučevanja in učenja kot so: (1) diferenciacija, individualizacija ter enake možnosti; (2) oblikovanje lastne strategije učenja; (3) problemsko, smiselno in konstruktivistično učenje; (4) možnost doseganja višjih ciljev na kognitivnem in konativnem področju; (5) možnost sodelovanja učencev v virtualni skupnosti. Arhitektura, ki je bila uporabljena je bila standardna odjemalec-strežnik, kjer je ima strežnik trojno vlogo: (1) nudi samo programsko opremo, ki je bila narejena; (2) hrani nastavitve in individulane portfolje učencev; ter (3) služi kot medij za preposredovanje podatkov med učenci, ki tvorijo virtualno skupnost. Ključne besede: IKT, glasba, osnovna šola, strategije 1 Uvod Uvajanje inovacij v vzgojno-izobraževalne procese predstavlja izziv in ustvarjalen vidik raziskovanja in razvoja učenja in poučevanja. Na osnovi novih spoznanj se v kontekstu spodbudnega učnega okolja ustvarjajo pogoji, v katerem učitelj učenca ne poučuje, pač pa se učenec uči sam (Glasersfeld, 1995). Pouk prehaja iz transmisije v transakcijo in transformacijo. Pri tem se pojmovanje učenja širi na metakognitivno področje in procese pridobivanja znanja. Ustvarja se vizija za prihodnost, ki jo strokovnjaki vidijo v inovativenm učenju oz. anticipatornem in participatornem učenju (Marentič, 2000). V teh razvojnih procesih sodobna tehnologija podpira doseganje višjih taksonomskih ravni ciljev, omogoča načela vseživljenjskega učenja, oblike individualnega, samostojnega in sodelovalnega učenja ter širi učno okolje izven institucionalnih šolskih okolij. V prispevku se bomo osredotočili na sekundarno področje uporabe sodobne tehnologije oz. računalniškega didaktičnega programa z aplikacijo na glasbeno vzgojo v devetletni osnovni šoli. Predhodnik teh programov je programirani pouk, katerega težnja je bila, da bi se s pomočjo načrtovanih sekvenc učenci prav tako ali še bolj uspešno učili določenih stvari kot z učiteljevo pomočjo. Ugotovljeno je bilo, da je uspešnost uvajanja takega modela odvisna od skrbnih priprav, ki zajemajo natančno opredeljene namene, cilje, instrumente za merjenje učinkovitosti in na teh osnovah vsebinsko oblikovane učne sekvence. Pomembnost jasno opredeljenih ciljev se je tako razširila na področje pedagoške tehnologije oz. sodobnega poučevanja v celoti (Marentič, 1995). Sodobni učni načrti za glasbeno vzgojo predvidevajo razvojno-procesno in ciljno načrtovanje, kar zahteva od učitelja skrbno strategijo načrtovanja tako samega modela, kot strategijo uvajanja modela v procese učenja. Gre za integracijo metod in oblik učenja ter integracijo didaktičnih sredstev in pripomočkov. Pri procesno-razvojnem načrto- vanju naj bi kompetentnost učitelja omogočala oblikovanje didaktičnih sredstev, to je tudi didaktičnega računalniškega modela, v skladu s cilji, standardi znanj ter potrebami, izkušnjami in pričakovanji učencev. Za primerjavo oblikovanja in načrtovanja strategij bomo najprej predstavili primer oblikovanja standardov znanja za področje glasbe in tehnologije, strategij uvajanja in kompetentnosti učitelja in učenca, ki so jih oblikovali na nacionalni ravni v okviru Music Educators National Conference (MENC) in International Society for Technology in Education (ISTE). 2 Strategije za integracijo tehnologije v glasbene kurikule (primer iz ZDA) Avtorji (OECD, 2005; Gerlič, 2000; Blažič et al., 2003; Rudolph, 2004) v zgodovinskih pregledih uporabe računalnika in primerih poskusov reform v šolstvu omenjajo ZDA kot državo, ki temu področju namenja veliko pozornost, in je namenjena tako finančni kot vsebinski ter organizacijski podpori prizadevanj na nacionalni ravni. Iz tega okolja bomo predstavili kompleksnost izdelanih strategij za integracijo tehnologije v glasbene kurikule osnovne in srednje šole. Pri tem imata pomembno vlogo Technology Institute for Music Educators (TI:ME), ki je neprofitnaorganizacijainskrbizarazvojinpodporopripotrjevanju (certificiranju)učiteljev za področje uporabe tehnologije v glasbi ter International Society for Technology in Education (ISTE) kot profesionalna organizacija, ki skrbi za razvoj tehnologije v izobraževanju. Evalvacije njihovega dela so potrdile pozitivne učinke integracije tehnologije na širokem spektru edukacije (Rudolph et al., 2005): (1) učiteljevo delo pridobi na ekonomičnosti 532 in učinkovitosti; (2) podporo dobi problemsko zasnovano učenje in poučevanje; (3) aktivna udeleženost ohranja notranjo motivacijo za učenje; (4) podpira razvijanje kritičnega mišljenje. Na specifično – glasbenem področju se možnosti in pozitivni učinki kažejo v: (1) podpiranju glasbene ustvarjalnosti; (2) integraciji notnega zapisa in zvoka; (3) eksperimentiranju z zvočno barvo v virtualnih glasbenih zasedbah; (4) zvočni kontroli sprememb kot posledicah transponiranj, menjavanj tempa, modulacij ipd. 2.1 Nekatere kompetence učitelja ter standardi znanj za glasbo in tehnologijo Na glasbenem področju je zvok osrednji nosilec informacij. Zato je kompetentnost učitelja za glasbo usmerjena tudi na obvladovanje orodij in opravil za obdelavo zvoka ter pripomočke, ki zvok proizvajajo. Pri ponovnem revidiranju teh kompetenc, je TI:ME leta 2004 opredelil šest kategorij, ki obsegajo poznavanje in uporabo: (1) elektronskih glasbenih inštrumentov, (2) glasbene produkcije (zvočne datoteke, procesiranje zvoka), (3) programov za notacijo, (4) možnosti učenja z računalnikom (programi CAI, orodja, medmrežje), (5) multimedijske vsebine ter (6) orodja za izdelavo vsebin, učilnice in upravljanje z laboratorijem. Vsa ta področja obvladovanja tehnologije so integrativno umeščena v procese doseganja nacionalnih standardov znanj za glasbo. Opredeljeni so za dejavnosti petja, igranja na inštrumente, improvizacije, komponiranja in aranžiranja, branja in pisanja glasbe, poslušanja v povezavi z analizo in doživljanjem, vrednotenja glasbe in izvajanja glasbe, razumevanja odnosa med glasbo in drugimi umetnostnimi zvrstmi ter razumevanja glasbe v odnosu do zgodovine in kulture. Vsak od teh standardov ima natančno razdelane indikatorje dosežkov, ki so oblikovani za posamezna štiriletja (MENC, 2006). Vzporedno so v okviru ISTE potekala prizadevanja za oblikovanje nacionalnih standardov za uporabo tehnologije v vzgoji in izobraževanju. Standardi so definiranizapodročje integracije tehnologije, podpore učenja s tehnologijo ter za ocenjevanje in evalvacijo uporabe tehnologije (ISTE, 2006). Zanimivo je, da so aktivnosti potekale tako za pomembna akterja v procesu učenja – učitelja in učenca, kot za druge ne/pedagoške delavce. Pri uvajanju novosti so imele šole na voljo priporočila za celovito področje integracije glasbe in tehnologije. Vsebinsko so se navezovala na pripravo kurikula in učnih načrtov, usposabljanja učiteljev, opremljenost šole, pripravo didaktičnih programov in didaktičnih pripomočkov (The National Association for Music Education, 2006). V spodnji tabeli so kot povzetek prikazani rezultati sodelovanja različnih institucij pri načrtovanju strategij uvajanja tehnologije v učenje in poučevanje glasbe Organizacija, letnik 39 Razprave številka 8, oktober 2006 Tabela 1: Področja določanja standardov za tehnologijo UčenecUčiteljVodstvo in drugi pedagoški delavci1. računalniška pismenost (osnovna opravila na računalniku in koncepti) 1. računalniška pismenost (osnovna opravila na računalniku in koncepti) 1. vodenje in vizija2. socialno, etično in področje medosebnih odnosov 2. načrtovanje in oblikovanje učnega okolja in pridobivanja izkušenj2. učenje in poučevanje3. tehnološka orodja za delo3. poučevanje, učenje in kurikul3. uporaba in tehnična izurjenost4. orodja za komunikacijo4. ocenjevanje in evalvacija4. podpora, načrtovanje in delovanje5. orodja za raziskovanje5. uporaba in tehnična izurjenost5. ocenjevanje in evalvacija6. orodja za reševanje problemov in razvrščanje ter odločanje6. socialno, etično, zakonsko in področje medčloveških odnosov6. socialno, zakonsko in etično področje 533 Prikazane aktivnosti bodo morda spodbuda, da se na nacionalni ravni sistematično pristopi do problematike omenjenega področja. Po drugi strani pa nam ta vpogled nudi primerjavo z možnostjo in dejanskim stanjem oblikovanja multimedijskih didaktičnih programov (s poudarkom na glasbi) v našem šolskem okolju. 3 Učenje glasbe, podprto z IKT tehnologijo Sodobnost učnih načrtov za glasbo se kaže v procesno- razvojnem in ciljno naravnanem načrtovanju. Predvsem razvojni pristop k učenju zahteva snovanje in oblikovanje fleksibilnihdidaktičnih računalniških aplikacij, ki upoštevajo in se prilagajajo individualnim potrebam in operativno zastavljenim ciljem učenja. Iz tega vidika tehnološka podpora ni namenjena poglabljanju in širitvi vsebin v učbeniku ali delovnem zvezku, temveč je podpora namenjena učenju kot procesu pridobivanja znanja. V nadaljevanju bomo predstavili načrtovanje in oblikovanje avtorskega sistema – programskega paketa, ki je nastal kot rezultat sodelovanja med učitelji in študenti UP PEF ter partnerskimi osnovnimi šolami. Poleg že omenjenih izhodišč smo pri načrtovanju upoštevali nekatere vidike sodobnega poučevanja in učenja kot so: (1) diferenciacija, individualizacija ter enake možnosti, ki zagotavljajo vsakemu optimalen razvoj v skladu z njegovimi zmožnostmi; (2) oblikovanje lastne strategije učenja (konstruktivističen pristop), ki vključuje možnost izbire kraja, časa, tempa in samostojnega uravnavanja in kontroliranja učenja; (3) problemsko in smiselno učenje, ki povezuje učenčeve izkušnje z njegovimi načrti in cilji za prihodnost; (4) možnost doseganja višjih ciljev na kognitivnem in konativnem področju; (5) možnost sodelovanja med učenci v (virtualni) skupnosti. Pomembni so tudi nameni in cilji, ki izhajajo iz specialnodidaktičnega področja učenja in poučevanja glasbe. Upoštevali smo zlasti naslednje: (1) razvijanje zmožnosti na področju ritmičnih sposobnosti; (2) razvijanje glasbenega opismenjevanja na stopnji slikovnega glasbenega zapisa; (3) izgrajevanje glasbenih pojmov; (4) širjenje glasbene predstavljivosti in razvijanje ustvarjalnosti; (4) ohranjanje senzibilnosti do zvoka in estetskega oblikovanja; (5) vrednotenje glasbenih dosežkov. Programski paket je namenjen učencem v tretjem razredu devetletne osnovne šole za področje glasbene vzgoje. Učitelj ga bo kot enega od učnih medijev integrativno vključeval v procese učenja in poučevanja. Vsebina je zasnovana kot učna tema (sekvenca), ki je razdeljena na šest samostojnih učnih enot, ki pa v medsebojnem odnosu omogočajo razvojno – procesno doseganje ciljev ter izvedena kot učni predmet (learning object). Vsaka enota ima delno vodeno učno pot, ki ji učenec sledi s pomočjo navodil. Tej etapi sledi možnost samostojnega oblikovanja strategije učenja v okviru katere se učenec odloči kaj in kako se bo učil ter koliko časa bo namenil tem aktivnostim. Rezultat učenja je dosežek v obliki npr. poglobljenega razumevanja, estetskega in kritičnega vrednotenja ali ustvarjalnosti. Ker je s pomočjo komunikacijskih orodij omogočeno oblikovanje virtualne skupnosti, lahko svoje izkušnje deli z ostalimi, jih prosi za vrednotenje, mnenje, pomoč ali sodelovanje pri skupnem ustvarjanju glasbenih dosežkov. V procese komunikacije lahko vstopi učitelj kot usmerjevalec ali komentator dogajanja. Vstop učitelja je v resnici vstop v virtualno skupnost z učencem. 3.1 Strategija načrtovanja Prvi del strategije načrtovanja smo oblikovali na osnovi ciljev, standardov, dejavnosti in priporočil, ki so zapisani v učnem načrtu. Zaradi boljše preglednosti navezave področij, predstavljamo podatke in vsebine v tabeli. Pomemben je tudi drugi del načrtovanja strategij, ki predstavlja fleksibilnostvprilagajanjupotrebamin kompetentnosti učenca in učitelja. V tem delu načrtovanja je potrebno upoštevati načelo razvojne primernosti, ki vključuje tako starostno primernost kot individualno primernost. Učiteljeva naloga je, da poleg poznavanja teoretičnih razvojnih korakov pozna in spremlja izkušnje učenca, njihove dosežke in pričakovanja, ki so pomemben faktor smiselnega učenja. Za to pa bi potrebovali poleg standardov in ciljev glasbene vzgoje še izdelane standarde za tehnologijo v vzgoji in izobraževanju. 3.2 Implementacija sistema Pri implementaciji sistema smo upoštevali funkcionalne zahteve ciljnega izdelka.Razdelimo jih lahko na dva sklopa: splošne zahteve in didaktične zahteve. Splošne zahteve vključujejo, preprostost uporabe za učenca in za učitelja, preprostost namestitve za sistemskega administratorja, prenosljivost med različnimi platformami, možnost Organizacija, letnik 39 Razprave številka 8, oktober 2006 Tabela 2: Sodelovanje institucij pri izdelavi standardov znanj in strategij za integracijo glasbe in tehnologije OrganizacijeMENCTI:MEISTEMENCRezultatiNacionalni standardi za glasboPodročja obvladovanja tehnologij v vzgoji in izobraževanjuNacionalni standardi za tehnologijo v vzgoji in izobraževanjuDosežki standardov znanj za osnovne in srednje šole, opredeljeni za posamezna četrtletja 534 Organizacija, letnik 39 Razprave številka 8, oktober 2006 Specialnodidakti.na priporo.ila •Kompleksno zasnovan glasbeni pouk, ki omogo.a afektivni, psihomotori.ni, spoznavni, estetski in psihosocialni razvoj •Izvajanje glasbenih dejavnosti v povezavi z otrokovimi glasbenorazvojnimi zmo.nostmi •Aktualnost in uporaba razli.nih u.nih metod in oblik •Uporaba simbolnega slikovnega zapisa •Ustvarjalnost kot temeljna metoda dela •Pozorno in zbrano poslu.anje Splošni cilji Temeljni standardi znanjDejavnosti Vsebine Sposobnosti Učenci: •Z izreko izštevank, ugank, rekov in odlomkov z onomatopoijami poglabljajo ritmične in govorne sposobnosti •Natančno posnemajo ritmične motive in poglabljajo glasbeni spomin •Razvijajo glasbeno mišljenje •Ob spremljavah poglabljajo občutek za barvna sozvočjaIzvajanje Učenci: •Ritmično izrekajo besedila in jih spremljajo s telesnimi gibi in z glasbili •Izražajo glasbene značilnosti plesno, likovno in besednoTematskoinformativne •Glasbo merimo •Glasba vsebuje tudi tišino ali pavzo •Dopolnimo glasbene misli •Zaigrajmo skupajInformativna znanja Učenci: •Stopnjujejo razumevanje glasbenih zapisov ob likovnih simbolih •Razumejo in uporabljajo večje število glasbenih pojmov (zvok, pavza, metrum,…) •Prepoznavajo in poimenujejo Orffove inštrumenteUstvarjanje Učenci: •Raziskujejo zvočne barve in z njimi izražajo svoje zamisli •Oblikujejo spremljave za pesmi in besedila •Dopolnjujejo ritme Glasbenoumetniške •Ritmična besedila •Janez Bole, Breda Oblak: Jesenska •Janez Bitenc: Taščica - mavčica•Razvijati glasbene sposobnosti in izvajalske spretnosti ob glasbenih dejavnostih •Ustvarjati glasbo, sproščati lastne zvočne zamisli in domišljijo ter preizkušati procese glasbenega oblikovanja •Poznati temeljne značilnosti glasbenih zapisov in osnovno orientacijo v njih •Razvijati kriterije vrednotenja •Se navajati na sodobno glasbeno tehnologijoSpretnostiPoslušanje Učenci: •Pozorno poslušajo skladbe •Izražajo vtise o doživljanju glasbe Tabela 3: Strategija načrtovanja – 1. del 535 preproste nadgradnje ter dopolnitve itd. Glede na stanje v slovenskih šolah in vsesplošno pomanjkanje kakovostnih sistemskih administratorjev, bi predvsem radi opozorili na zahteve po preprosti namestitvi in nadgradnji, ki je vse prepogosto zanemarjena, je pa ključna za uspešno uporabo sistema (Istenič, Starčič in Brodnik, 2005). Didaktične zahteve izhajajo iz vidikov sodobnega poučevanja ter namenov in ciljev, ki izhajajo iz specialno- didaktičnega področja učenja in poučevanja glasbe ter so bili tako kot vidiki omenjeni v razdelku 3. Za arhitektura sistema smo uporabili strežnik- odjemalec sistem, kjer smo strežniku dodelili več kot običajno vlogo. Strežnik ima v naši izvedbi sistema trojno vlogo: (1) nudi učne predmete s programsko opremo aplikacije (learning objects), (2) hrani podatke in (3) služi kot medij za oblikovanje virtualnega okolja. Komunikacija med odjemalcem in strežnikom poteka izključno preko http protokola. Na ta način smo se izognili težavam pri nastavitvah požarnih zidov. Vrh http protokola smo dodali svoj meta-protokol, ki je kodiran po Unicode standardu, kar omogoča preprosto lokalizacijo, ter oblikovan kot XML tok podatkov. Na ta način smo preprosto rešili tudi problem strukturizacije podatkov, kar nam omogoča predmetno zasnovano rešitev, ki je lažje upravljiva. Zahteve na odjemalski strani so minimalne. Pri strojni opremi so edina morda dodatna zahteva slušalke – zvočniki motijo okolico, ker v istem prostoru običajno sodeluje pri pouku več učencev, medtem ko pri programski opremi ni posebnih zahtev, le javansko okolje mora biti nameščeno, da lahko nemoteno poganjamo našo aplikacijo. Organizacija, letnik 39 Razprave številka 8, oktober 2006 Predhodne izkušnje učencevPredhodni dosežki učencevRazvojna primernost Pričakovanja učencevGlasbeno področje •Pri poslušanju glasbe z gibi nakazujejo glasbeni utrip •Zaznavajo daljše in krajše zvoke / tone, ki jih razvrščajo v krajše ostinatne motive •Povezujejo barvo in kvaliteto zvoka z izbranimi simboli Računalniška pismenost •poznajo funkcije standardnih ukaznih gumbov •poiščejo, odprejo, igrajo in zaključijo igro na računalniku •usmerjajo kurzor na ekranu in izkazujejo osnovne spretnosti orientacije Glasbeno področje •Merijo, izrekajo in igrajo izštevanke •Ritmični vzorci, ki temeljijo na besednem ritmu •Ustvarjajo krajše skladbe za ritmične inštrumente •Vrednotijo zapeto pesem •Ustvarjalno izražanje Računalniška pismenost •zapišejo krajše besedilo •samostojno odigrajo didaktično igro na računalniku •oddajo sporočilo po e- pošti glasbeStarostna primernost •Zmožnosti glasbene pismenosti razvijamo s pomočjo slikovnega zapisa •Glasbeni utrip in ritem usvajajo v dejavnostih, ki so povezane z gibanjem •Zaznavanje glasbenega ritma spodbujamo s pomočjo besednega ritma Individualna primernost •Učenci (v praksi navedemo poimenski seznam) poslušajo daljše glasbene primere. S slikovnim zapisom zapisujejo ritem izštevanke. Samostojno zapišejo instrumentalno skladbo za dva inštrumenta… •Učenci (v praksi navedemo poimenski seznam) posluašajo krajše in enostavne glasbene primere. S slikovnim zapisom zapisujejo krajše motiveGlasbeno področje •Poslušanje nove pesmi •Zapisovanje glasbe s pomočjo računalnika •Poslušanje skladbe, ki jo sami zapišejo s pomočjo slikovnega zapisa •Spreminjanje hitrosti izvajanja skladbe s pomočjo računalnika Tabela 3: Strategija načrtovanja – 2. del1 1 Hipotetičen zapis 536 Na strežniški strani ni posebnih zahtev ne pri strojni ne pri programski opremi. Pri izvedbi smo uporabili FreeBSD operacijski sistem (FreeBSD, 2006) – lahko bi skoraj poljuben Unix sistem vključno z Linuxom ali celo slovensko inačico Pingo (Pingo, 2006). Nadalje smo se odločili za Apache strežnik (Apache, 2006) in Moodle učno okolje (Moodle, 2006). Funkcionalno celoten sistem deluje v okolju za upravljanje z učnimi vsebinami (learning management system – LMS), kar zadovoljujejo zahtevamo po prenosljivosti (interoperability). Posamezni učni predmeti so pisani kot javanski apleti, kar nam daje večjo prožnost pri izdelavi, kot jo sicer dovoljuje SCORM. Prav javanska aplikacija nam ob podpori strežnika daje možnost implementacije vidikov sodobnega poučevanja in učenja. Tako s pomočjo Moodle sistema aplikacija nudi individualizacijo ter na podlagi tega diferenciacijo. Prav individualizacija je osnova za možnost personalizacije ter posledično oblikovanja lastne strategije učenja. Za komunikacijo v virtualni skupnosti smo se odločili za asinhrono komunikacijo. Razloga za takšno odločitev sta bila dva: v osnovni inačici bodo učenci v isti učilnici in tako sinhrona komunikacija poteka lahko neposredno, po drugi strani pa nam je to olajšalo izvedbo. Za izvedbo virtualne skupnosti smo uporabili strežnik. Na strežniku je nameščen funkcionalno podoben sistem, kot je poštni sistem. Omogoča, ob sodelovanju apleta in javascriptovega programa pri odjemalcu, pošiljanje, pregledovanje in prebiranje pošte. Specifikapošte je v tem, da smo jo definiralistrogostrukturiranoinpritemuporabiliXML in MIME standarde. Poštna pošiljka sestoji iz besedila sporočila in vsebine, ki je multimedijska. Vsebino smo za sedaj dodatno omejili, da je to posnetek stanja v učnem predmetu. Na ta način si lahko učenci izmenjujejo vsebine in vtise svojega učenja. Tako lahko na podoben tudi učitelj sledi način napredku učenca. 4 Zaključek Sekundarno področje uporabe sodobne tehnologije podpi- ra in spodbuja preizkušanje inovativnih modelov učenja in poučevanja. Uspešnost je odvisna od skrbnega in premiš- ljenega načrtovanja strategij, opredeljevanja ciljev, ki naj dosegajo tudi višje taksonomijske ravni na kognitivnem in konativnem področju, ter spremljanja in evalviranja rezultatov. Rezultat sodelovanja med različnimi ameriškimi institucijami na področju glasbe, šolstva in tehnologije je izdelana nacionalna strategija integracije tehnologije v glasbene kurikule osnovne in srednje šole. Ključna izhodišča pri tem načrtovanju so bile kompetence učitelja ter standardi in dosežki na področju glasbe in tehnologije. V slovenskem šolskem okolju sodobno zasnovani kurikuli in učni načrti temeljijo na razvojno-procesnem in ciljnem načrtovanju. Tak pristop zahteva od kompetentnega učitelja možnosti, da sam oblikuje didaktična gradiva, ki izhajajo iz izkušenj, potreb in pričakovanj učencev. Temu vodilu sledi fleksibilnozasnovanprogramskipaketza glasbeno vzgojo v tretjem razredu, ki omogoča realizacijo sodobnih vidikov poučevanja in učenja. Sodobnost in prednosti tega didaktičnega sredstva so predvsem v možnosti izvajanja diferenciacije in individualizacije, oblikovanja lastnih strategij učenja, problemskem in smiselnem učenju ter možnosti doseganja višjih ciljev na kognitivnem in konativnem področju. Uspešnost integracije tega modela je odvisna od ustreznega načrtovanja strategij oblikovanja, uvajanja in evalviranja doseganja zastavljenih ciljev. Pri tehnični izvedbi sistema smo uporabili sistem odjemalec-strežnik, kjer je vloga strežnika okrepljena, saj poleg nudenja učnih predmetov (learning objects) tudi hrani podatke, ki so potrebni za individualizacijo in personalizacijo, ter skrbi za vzpostavljanje virtualnih skupnosti. Izvedba je učnih predmetov je zasnovana na preprostih html straneh, ki izrabljajo javascriptove funkcije ter javanske aplete, ter na strežniški strani na FreeBSD operacijskem sistemu, Apache spletnem strežniku, Moodle učnem okolju ter php programskih skriptih. Osnovna funkcionalnost pa je začrtana tako, da nudi podporo in podpira sodobne vidike učenja in poučevanja. Literatura Blažič. M. et al. (2003). Didaktika, Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo, Novo mesto. Borota, B., (2006). Načrtovanje glasbene vzgoje. Moja glasba 6, Priročnik za učitelje.Ur. Ajtnik M. Ljubljana: Izolit. Centre for Educational Research and Innovation (2005) E-learning in Tertiary Education - Where Do We Stand?, OECD, Pariz, Francija. Gerlič, I. (2000). Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju, DZS, Ljubljana. Glasersfeld, E. V. (1995). A Constructivist Approach to Teaching. In Steffe, L. P. and Gale, J. (Ed). Constructivism in Education,. New Jersey, Lawrence Erlbaum Associates Publishers. ISTE NETS, The National Educational Technology Standards, dosegljivo na: http://cnets.iste.org (3.7.2006). Marentič Požarnik. B. (1995). Pomen operativnega oblikovanja vzgojno-izobraževalnih smotrov za uspešnejši pouk. Izbrana poglavja iz didaktike. Uredil: Blažič M. Novo mesto: Pedagoška obzorja. Oblak, B. (2001). Glasbena slikanica 3, Priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana. Oblak, B. (2002). Glasbena slikanica 3, Delovni učbenik za učence, DZS, Ljubljana. Rudolph, T. E. (2004). Teaching Music with Technology, GIA Publications, Chicago Rudolph, T. E., Richmond, F., Mash, D., Webster, P., Bauer, W. I. & Walls, K. (2005). Technology strategies for music education, TI:ME, Wyncote. Istenič Starčič, A. & Brodnik, A. (2005). Usposabljanje učiteljev za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ann, Ser. hist. sociol., 15(1): str. 163-168. Učni načrt Glasbena vzgoja (1998). Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana Organizacija, letnik 39 Razprave številka 8, oktober 2006 537 Viri FreeBSD, The FreeBSD Project, dosegljivo na: http://www.freebsd. org (3.7.2006). Moodle, A Free, Open Source Course Management System for Online Learning, dosegljivo na: http://www.moodle.org (3.7.2006). MENC, National Standards for Music Education, dosegljivo na: http://www.menc.org/publication/books/standards.htm (3.7.2006). Pingo, Slovenska distribucija Pingo Linux, dosegljivo na: http:// www.pingo.org (3.7.2006). The apache Software Foundation, dosegljivo na: http://www. apache.org (3.7. 2006). The National Association for Music Education, Opportunity-to- Learn Standards for Music Technology, dosegljivo na: http:// www.menc.org/publication/books/techstan.htm (3.7.2006). Zahvala Avtorja se želita zahvaliti kolegom na UP PEF za pomoč in sodelovanje pri oblikovanju nekaterih zaključkov in študentom Davorju Lonzariču, Urošu Maverju in Tinetu Mezgecu za sodelovanje pri izdelavi sistema. Bogdana Borota je višja predavateljica za glasbo na Univerzi na Primorskem (Pedagoška fakulteta Koper). Raziskuje različne elemente vplivanja konteksta okolja na učenje in poučevanje glasbe v zgodnjem obdobju. V zadnjem času posveča pozornost možnostim, ki jih ponuja sodobna IKT tehnologija. Andrej Brodnik je zaposlen na Univerzi na Primorskem (Pedagoška fakulteta Koper) in na University of Technology Lulea, Švedska. Raziskovalno področje so podatkovne strukture in algoritmi ter njihova uporaba v resničnih aplikacijah s posebnim poudarkom na mrežnih protokolih ter uporaba IKT tehnologije v učenju in poučevanju ter širše v izobraževanju Organizacija, letnik 39 Razprave številka 8, oktober 2006 ° Avtor: Jure Komel, 11 let mentorica likovne vzgoje: Metka Miljavec OŠ Solkan 538 the classroom but it should also support the understanding of the chemical processes. The goal of the research is to check capability of acknowledement and understanding of changes, which were obsereved by the pupils on the three different multimedia footage of the chemical experiments; main goal is to determine the added value of added visual elements (names and formulas of reagents, equation of the chemical reaction) in multimedia footage of the chemical experiments and school success of the pupil on the capability of perception and the proper understanding of it. Key words: experiment, visual literacy, perception, explanation, school success Organizacija, letnik 39 Summaries številka 8, oktober 2006 Zvone Balantič Software Spiral Development as the Continuing e-Health Process The creative process can help to create software spiral development, where beside the settled development of an idea we have a large concentration of flashes of wit and intuition. E-teaching models that take into consideration given facts of present time are building in a high level of information technology (IT). It can be said that in this area as well the life expectancy of an e-product is getting shorter and needs constant improvements. The e-health process has to be constant, adjusted, growing and set in the newest theoretical happenings and practical realizations. Software spiral development is very dynamical regarding the education in medicine. With the spiral model our work can be structured very clearly through next steps: analysis, specification, design, implementation, testing, integration and maintenance. The software spiral development process was presented on the example of e-materials for the respiratory physiology. The construction of the spiral model makes IT in medicine clearer and more effective. In the final phase the IT grows into the Health Life-Style Portal for general public and into Professional Health Portal for professional and expert public. Key words: spiral development, software, multimedia, lung function, education, e-health Eva Jereb, Igor Bernik Students’ Opinion about Electronic Examinations before and after E-testing Gabrijela Kranjc, Viljan Mahnič This paper is about one of the essential matters in electronic learning: taking electronic exams. It presents students’ opinion about electronic examinations before and after electronic testing. The studies in the years 2004 and 2005 confirmed that the majority of participants were prepared to take electronic exams. They were enthusiastic about the immediate feedback and time and place flexibility. However they had some reservations about the technological issues. Motivated by the positive students’ response we performed a pilot e-testing. After the testing we checked the students’ opinion again. The majority was enthusiastic and even more certain in introducing e-exams. Some of them think that this kind of taking exams is possible but they still do not see any advantages in it. Keywords: e-learning, e-examination, students’ opinion, e-testing tool Perception Tomaž Kolar Programming in Pairs in High Schools Extreme programming (XP) is a new style of software development focusing on excellent applications of programming tecniques, clear communication, and team work, which gives unimaginable results. A major practice of Extreme programming is Pair Programming. There are two programmers working side by side at the same computer, collaborating on the same analysis, the same design, implementation and test. Proponents of pair programming argue that programs produced by pairs are of higher quality, with less errors, better design than those produced by one programmer. And they are made in the shortest time possible as well. We think that pair programming model has also been found to be beneficial for students. Initial quantitative and qualitative results demonstrate that the use of pair programming in the computer science classroom enhances student learning and satisfaction. We explore the nature of pair programming, then examine the ways such a practise may enhance teaching and learning in computer science education. Keywords: agile methods, extreme programming, pair programming, quantitative and qualitative results. Bogdana Borota, Andrej Brodnik Tomaž Kolar Learning Music with ICT Technology Currently ICT offers teacher many opportunities to improve processes of learning and teaching (of music). The results of research indicate that the successful integration of technology depends on teacher’s competencies, on educational standards of music and technology, and on designed strategies of modeling, implementing and following. We designed a flexible software application for music teaching that permits use of some means of contemporary learning, such as: (1) differencing particularly based on individualization; (2) design of self learning strategy; (3) problem based and constructivist learning; (4) possibility of achieving of higher cognitive and co- notational goals; (5) possibility of learners to participate in virtual community. The architecture we used was a standard server based architecture, where the server has a triple role: (1) provides the necessary software; (2) storing settings and learners’ portfolio; and (3) provides a medium for the exchange of messages between the learners forming a virtual society. Key words: ICT, music, primary scho- ol, strategies 465