Dne 23. marca 1942 je na obronkih Pugleda junaško padel Polde Mazovec
TAM NA PUGLED GORI
V nepostedni bližini Ljubljane nad vasjo Podlipoglav je na obronkfli visokega hriba Pugled prezimovala enota I. štajerskega bataljona, poznejše II. grupe odredov. Bataljon je v začetku marca leta 1942 štel že prek 150 oboroženih partizanov. V tem času so se pripravljali na predvideni dolgi pohod. Pospešili so z vojaškimi in politi čnimi pripravami in tako utrjevali borce za poznejše partizan-ske pohode in napore. Posamezni vodi in patrole so dnevno hodfle na krajše pohode in izvrševale manjše akcije ter pri tem potolkle že
nekaj italiianskih vojakov.
J        j                 ¦>                          njU težkih kamionov. Sovraznikove
kolone so se v temi brez Iuči pomi-kale po dolini iz smeri Ljubljane in okoliških postojank. Te sodrge je bilo okiog dva tisoč. Njihov namen je biJ uničiti partizanski bataljon. S seboj so vlekli težko orožje, od minometalcev do topov.
Dne 23. maica 1942 zgodaj zju-traj je nekje za obronkom Pugleda pocila puška in mitraljez je zapel svojo mrtvaško pesem. Očitno je bilo, da se je partizanska izvidnica, ki se je vračala z nočnega pohoda v taborišče, spotoma spopadla z itali-jansko patrolo.
Komandant Franc Rozman-Stane je dal povelje za odhod diuge pa-tiole, ki naj ugotovi, kaj pomenijo
Seveda so bili o tem partizanskem bivanju kmalu obveščeni Italijani. Znano jim je bilo, da je na visokem hribu Pugled partizansko taborišče, ki jim je vlivalo v kosti strah in tre-pet.
Ponoči so borci na stražaiskih mestih prisluškovali močnemu brne-
streli izza hriba.
Partizanska patrola pod vodstvom Poldeta Mazovca, ki je bil doraa iz Zg. Kašlja, je prav tedaj prispela na obronek in opazila, da se Italijani oprezno in prihuljeno približajejo po dokaj strmem pobočju navzgor proti partizanskemu taborišču.
Rdeča raketa je zagorela in ugas-nila; čez nekaj časa druga, nekje drugje kot odgovor prvi raketi. Dve sovražnikovi koloni sta se med seboj sporazumevali.
Za robom hriba so pritajeno ležali Polde in njegova dva tovariša. ,,Ko bom dal znak za ogeni," je dejal Polde, ,,planemo po njin, in to ta-krat, ko se nam bodo Italijani že čisto približali!"
Nekaj časa je bila gtobna tišina. Italijani so se tiho približevali.
Ko so se v dolini oglasili zvonovi in oznanjali poldan, je zaropotalo. Polde je s svojima tovarišema ne-strpno čakal, kdaj se mu bodo faši-sti približali pred mitraljez.
,,Zdaj! Ogenj!" je zakričal Polde in s kazalcem pritisnil na sprožilec zboijevke. Mitialjez je bil zamiznjen in ni deloval. Itafijani so izrabili Pol-
detovo zmedo in besno navalili z bombami. Zaropotak) je tako, da je odmevalo iz hriba v hrib, tja v do-lino. Polde Mazovec in njegova tova-riša so se smrtno zadeti zgrudili v sneg.
Od vseh strani so tedaj navalili hiabri partizani. Odbijai so sovrai-nika in tnu zadajali krvave udarce. Italijani jim niso mogb do živega. Vse preveč je bfla jeUena in trda partizanska pest. Nenadoma je za nrbtom soviažnika zaropotalo še močneje.
Ristova četa je priSa Italijanom za hrbet in zadaJa tej svojati ob-čutne udarce. Ranjeni in mrtvi Itah-jani so se valili po stnnini Pugleda in mnogo jih je oblcžakj. Komandit čete Franc Mazovec-Risto je tako s svojo udamo četo maščeval svojega brata Poldeta.
Borci II. gnipe odredova pa so Si po tej zmagi naprej v nove borbe; mnogokrat so se spominjali hrabrega tovariša Poldeta in botbe na Pugledu ter ob takih prilikah zapeli pesem: ,,Tam na Pugled gori, tam so bili boji..."
LUDVIK KUKAVICA