St. 217 «1*1 glitiff^iMBiM iifftatiOTtt
fcfcaja, ixv*emii poadeljek, v»*k	VrMttro: uKc« ^ _
Aslgkc<a ,t. 20, L nadstropje. Dop««i «e postio urednrftv- LxC©J SKtt
pisma « ne sprejemajo, rok opi« ~ ae vr^jo — J0BUA»A> J^Či—1 Prof F Peric- Lastnik tiskarna Edino«*. Tisk Hskarne tnaša za mesec L t.-. 3 mesece L 1«.50. pol «•*» L 32. is celo leto t. ^ Za iuoremstvo mesečno 5 Ur ve«. - Tel.lon uredništva m uprave It 11-57.
15.
1*25.
Posamezna Številka 20 cent,
Letnik L
DINOST
Posamezne Itevilke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglati se ra*un»io * si rok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceet. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1—, ogla« denarnih x»Tod©»
mm po L 2._- Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Ogled
naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravfEdinoetf, v Trste, niit% sv. Frančiška AsiSkega štev. 20. I. nad. — Telefon uredniitva in uprave tt-W.
Po zborovanju ntteM MIKstou
Kakor smo poročali v ^ re poteklo ®obotO zakači aoftleškil, delavski Sindikatov^ ki SO splošno znani pod imenom Jrade-Umaiis. K* zborovanju je bilo okoli 800 delegatov, ki so zastopali 200 sindikalnih organizacij s 4 mijeni in pol včlanjenih delavcev Ze te številke zadostujejo, da si lahko vsakdo napravi sliko o veliki važnosti, ki ga je imelo to zborovanje. Še veoft pon*en pa zadobiva konores v Scarborougmi' po točkah, kt so bile na programu razprav tn mod katerimi je bila gotovo najvažnejša on* ki se je nenaiala na vprašanj bodočega razmerja ir-cd Trade-Untons in III. itt-temac nonal o v Moskvi.
Razumljivo je torej, da je angleška javnost zasledovala potek letošnjega kongresa organiziranega de'avstva Antfltie s toliko večjim zanimanjem, ker se je imel na tem konyresu izvršili napad komunistov na organizacijo. Trade-Lnions je bila vsaj prvotno čisto stanovska delavska orga; nizacija. v kateri so bili včlanim delavci vseh političnih naziranj. 1 rade-
Unions je bila popolnoma samostojna, t. J.	__„-J...
ztsAir^&fSr« Zasedcmie Dnistira narodu
sedanja Labour party (delavska stranka) Kit^a zahteva revizijo pogodb -iQ je da-a pravzaprav tej poslednji ziv- coski ^^OT ženevskega protokola Hen^. Vo^te^ji trade-unionistov so kmalu j ^jtt^eva 14. Včeraj sta bili dve seji uvideli, da bo niihova borba za zboljšanje j ^^^ na;odov, na katerima se je nada-
V tem pa tiči tudi velikanska politična! Pfltff OdPOtOVfll 11 EVHHIS Ml BtfflS vainoet dogodkov na zadnjem kongresu iaj	y HOlif CflfiO
ttj&rif,jlA »ar;i	jt^tSS si
SS^ŽSbT kTio vodi uradba An-1ministri. Seja je M. pesvecena vprašanju;
DNEVNE VESTI
Otvoritev slovenskih zase&Dlb otroških vrtcev v Trsta in okolici
jač. Vprašanje
lo, ko se povrnejo v Beograd vsi ministri. Vpisovanje se bo vršilo pri dotičnih vod Ministrski predsednik Paste je odpotoval; sbvih od 16. do 22. t. m. od 9. do 12. pred
se lahko smatra kot odgovor Rusije prott prizadevanjem Anglije, da bi Rusijo osamila s pomočjo garancijskega pakta. Vsa zgodovina povojnih stavk na Angleškem, posebno pa zadnje rudarske stavke, nam neizpodbitno dokazujejo, da je Moskva zadela s svofo protiofenztvo na najobčutljivejše mesto svoje nasprotnice.
Ni torej nobenega dvoma, da imajp nove razmere v angleških delavskih sindikatih tudi velik političen pomen, in sicer toliko z oziram na zunanjo kolikor z ozirom na kralj delj časa. razgovijrjal s seljaki. Va-notranjo politiko Anglije. Glede te po-1 stvo'm se beležijo uspehi jugosiovenske de-
^l^t^^rije^a0 Trade-1 USttUtOVtttV „MH M«IM*»
v orid Moskvi rakcijo. ki t*^ po- j Fuzija HZ in radićevskfh dis*ientcv
;PLIT 14. (Izv.) Včeraj se je vršila <ukr
šajo samo na dežele, ki so dale lanskega le<a v severni polobli naše zemlje 70 odsrtotfcov od celokupnega pridelka -pšenice, 35 odetotkoM
...... ,	.	- i i rži, 55 odstotkov ječmena in končno 60 odstot-
V sredo dne 16. t. m. se (Hvcurijo vsj slo- , k lok nega pridelka ovsa. Od držav, ka-
i. V te zavode ■
ioriK ->£»rt>v Ar nri>He!nW^ statistiki ni navedena,
Francoska, Nem-
_______ _ Čehoslovaška. Po predvi-
devanjih Mednarodnega poljedelskega za soda je v teh višenaštetih državah letosTvi pr delek pšenice ;n rži večji od onega iz leta 1^24.
sta,
iz Evians les Bains v Monte Carlo. V Beo- j poldne. proti predložitvi krstnega
grad se vrne okoVu 1. ali 2. oktobra.	[spričevala o cepljenju koz in spričevala ki — Smri domačinke v Ameilki. V Eo.^na
dokazuje, da ima ctrok zdrave oči. to PO", Ave 661S je umrla 13-letna Ida Koiuta, lednje ne sme biti starejše od šestih me- { ^oma iz Sv. Križa pri Trstu. V Ameriki j« opov 'stsi-oita snričevala ne orideio v	■ kiU	In -
Kraljev prihod v SkopI^
" SKOPLJE, 14. (Izv.) Včeraj je orispela kraljevska dviojica v Skoplje, kjer sc ji prebivalci priredili zelo svečan sprejem. Po obisku cerkve Sv. Spaisa sia kralj in kraifica Vrinila v vas Merer.e. Tukaj se je
&
secev
L nions . r-------.	.
dobna, faš^stovskemu gibanju v Italiji. 1 aka
notranja politika angleške -vlade pa bi položaj le še bolj komplicirala, ker bi bila združena z n^arnostjo ostrih notranjih za-pletljajev.	_
aefša, ako jo prenesejo to jim bo toliko lažje, ker pri volitvah lahko računajo na glasove de'avcev, včlanjenih v Trade-Unions. Tako je nastala ideja za ustanovitev sedanje Labour party. Ker so bili trade-unionisti s^mi premalo šolani v politiki, so del vodstva delavske stranke prepustili socialističnim intelektualcem.
V Trade-Unions prevladuje danes zmerna socij ali stična struja, ki jo zastopa Labour party; -vendar imajo \ zvezi tudi ekstremi.ti precejšnjo moč. Ti so pravzaprav komunisti, večkrat pa nočejo pokarati pravega lica, da ne bi že radi svojega imena izgubili partije. Njihove oči so predvsem uprte preti Moskvi.
SPLIT, 14. (Izv.) Včeraj se je vrštla fuKaj konferenca Hrvatske Zajednice in radicev-skih disidentaKot govorniki so nastooili med drugimi Trucnbić, Lorković in Žanić. SkleniH so, da se HZ in radićevski disidenti združijo v enotno stranko, ki se bo imenovala «Narcdna federalistična zveza». Ob tej priliki je bil ustanovljen tudi federalistični parlamentarni kksb, ki mu je bila poverjena naloga, da vodi dielovanje obeh strank do organizacije ^NanocJne federalistične zveze*.
gmotnega položaja delavstva tolika uspes- l|evala grešna debata o obveznem razso-ako io prenesejo tudi v parlament; ^^ in varnostnem paktu.
Po izjavi norveškega mini-trske ga predsednika Mowinkela, da ima Norveška po-mis'eke proti mirovnemu protokolu, je govoril kitajski delegat Tšau-Hsin-Tšu, ki je obžaloval da veliki kitajski narod mma več svojega zastopnika v svetu Društva narodov ter je opozoril na prošnjo za revizijo pogodb, ki urejajo odnošaje med Kitajsko in drugimi državami. Skliceval se je na čl. 19 statutov, ki pravi, da more zborovanje v gotovih slučajih pozvati člane k presoji pogodb, ki ogrožajo mir. Izjavi! je, da pogedbe niso več v skladu z mednarodnim položajem. Koncesije in carinske pred-pravice so prevelike. Gibanje na Kitajskem večie svoboščine se napačno pojmuje
Radičev«?ka intervencija glede premeščeni« uradnikov na Hrvatskem
Starejša spričevala ne pridej pošte v. Spričevalo o cepljenju in dokazilo, da ima otrek zdrave oči, izda higijenični urad v Trstu, ulica Ricardo Pitteri št. 2.
Priglasiti se morajo v zgoraj navedenih dneh^tudi tisti otroci, ki so že lansko leto obiskovali kakšen vrtec.
Oni oivoci, kateri c»b času vpisovanja še ne bodo dopolnili tretjega leta ali se iz ka-kršnegak;li vzroka ne bodo mogli vpisati, bodo storili lahko to v prvih treh dneh vsakega meseca.
Stari&i! Ne zanemarjajte svojih otrok! Ne pustite, da se Vam otroci po cele dneve potepajo po ulicah in izprija^o.
Vpišite otroke v vrtec, kjer so ves dan pod nadzorstvom vrtnaric ter se tako telesno in duševno krepijo.
Neticpstno /nučenje izseljence«
(V album izseljemškemn uradu v Gorici)
Iz Bardonecchie, obmejne postaj« na .. francoski meji, smo prejeli sledeči klic pro-BEOGRAD, 14. (Izv.) Danes so prispeli testa od skupine naših izseljencev: mkaj radičevci Predavec, KoiuLc in ^Spoštovano uredništvo «Edinosti'>!
bila tri leta. Košut ova je bila marljiva članica društva «Napredne Slovenke>, ki ii je priredilo svečan pogreb.
—	Himen, V nedeljo sta se poročila dolgoletni član -Ilirije» brat Ivo Trtik in gospodična
i Darinka Germek, hčerka dobroznane slov. rodbine z Avber;a Novoporočencetn;j. skrene čestitke, — Pevsko diušlvo Ilirija-.
—	Popravek. Piejeli smo sleceči pop-raveU: K dopisu «Vozil bi se vtah hm^ri^, v številki 1% og 21. avgusta 't. 1. sporoča podpisani p.-sarnovodja, da dotična vest ne odgovarja resnici. Vožnjo z avtom sem izvršil sluišJbcr. m potom v ajbsohiten in zelo nuien interes :kl' tele. 1 Sfl
iNa tukajšnji gor ski sodnij, sem bil pri pravi dr»e 7. t. m. oproščen -obdolžitve. Pel ko v znanje in omejitev fatastičnih govoi c o zadevi. — Anton Kočevar
—	Nalezljive bv^ezni v našem mestu. V ča-u
■m n;es'u
lj vili bolezni: davica 5
od 5 9. cm 12. 1926 so
siedeči siučan nalez
em uprte prcu i^iuetvvi.	, za vecie svodosuuc s«
Na letošnjem kongresu pa so nastopili i kot sovražno inozemcem. Nove pogodbe se
komunisti z vso odločnostjo in po dobro pripravljenem načrtu. Pred očmi so sneh v gb.vnem dva ciija: doseči na eni stram, da se proglasi naoelo absolutne solidarnosti med posameznimi delavskimi zvezami, tako da bi dobilo vodstvo pravico, da v lučaju potrebe iz solidarnosti proglasi stavko vseh včlanjenih delavcev; na dru*J strani pa izvojevati pristop angleških de-lav-skih sindikatov k III. internacijonali,
morajo sklepati na temelju enak oprav
Na popoldanski .seii je predlagal holand-ski delegat Loudon, naj prične svet Društva narodov ne^iido ia s rrripravami za ome-ntev oboroževanja. Ženevski protokol j-e treba opustiti in delati za splošno razoro-žitev.
Delegat Kolumbije Urrutia je v dolgem tfovom proslavljal napredek ideje o razso-1	4 za demokracijo
Survnuku mv/ » u	-- ~	w	O ~ " — — *	*	— g
Lakor smo že zgoraj omenila. Ti dve vpra- dištu in se ?e zavzemal šanj^' sta seveda še bolj ooostriM nasprotje j Društva narodov.
med zmernimi in skrajnimi elementi v Najvažnejši govor včerajšnje šefe je bil Trade-Unions. In to je povsem razumljivo, brezdvomno govor predsedmka ooraone
komisije v francoskem parlamentu in so ustaritelj BoThcourja Med drug
ženevskega protokola vsebovana v var nostnem paktu. Francija je ohranila svoje zaupanje v Društvo narodov, do Čim nekatere države intrigirajo; zato so" vsi očitki na naslov Francije zgrešeni.
lioltto se fldelež! toBfcrenc« za gorancfiskl pakt
ŽENEVA, 14. Tukajšnji Časnikarski krogi zatrjujejo, da se Italija, ne bo udeležila le bližnje konference za garancijski pakt, marveč bo MussoHni prisostvoval tudi pogajanjem skupno z britanskim, francoskim, belgijskim, poljskim in čeho«!orvaškim zu-
___________________F____ nanjim ministrom. To se da sklepati iz ita-
amsterdamski defvski organi- irjanekega odgovora, ki je prispel semkaj v
soboto zvečer.
Tudi iz italijanskega vina se doznava, da je odgovor rimske vlade prispel semkaj v soboto.
Revizija carinskih zakonov na Poljskem
VARŠAVA, 14. Poljski dopisni urad javlja: Spričo finančnega položaja, ki ga je povzročila pasivna trgovinska bilanca, se je poljska vlada odločila, da pripravi načrt za popolno revizijo sedanje carinske zakonodaje.
Francoski nauCni minister v Berlina
KODANJ, 14. Francoski naučni minister De Monzie je danes predpoldne s svojim spremstvom odpotoval v Berlin. Je to prvi francoski minister, ki potuje po vojni v nemško prestoAico.
ako se pomisli, da je cd odločitve v teh dveh vprašanjih odvisno pravzaprav, kak-Sne naj bedo smernice celokupnega delavskega gibanja v Angliji. Prva zahteva skramežev, ki se tiče obvezne stavkovne solidarnosti, ni po svojem bistvu nič dru-nego vprašanje, ali naj se v bodočnosti poslužuje angleško delavstvo sredstva, ki ga je vedno odklanjalo, namreč sredstva splošne stavke. Ako promatramo pomen letošnjih razprav na omenjenem kongresu s tega vidika, nam postane jasno samo ob sebi. da so imele naravnost odločilno važnost za bodočnost. Ravno tako ogromna pa je važnost vprašanja razmerja do III. in-ternacrjonale. Angleški delavski sindikati so včlanjeni, kakor znano, v II. amsterdamski internacijonali, s katero je HI. internacij onala v odkriti in neizprosni vojni. Ker so angleški sindikati natjvjvlivnejša organizacija v zaciji, je razumljivo, da je od njihovega zadržanja odvisno, ali bo mogla amsterdamska interna c i>onal a še nadalje vztrajati v borbi proti Moskvi ali pa se bo morala ukloniti in se podrediti III. internacijonali.
T»k je pomen razprav na letošnjem kon-jcfrresu Trade-Unions. Ekstremisti so toiiko bolj upali na uspeh, ker so njihovi voditelji vodili zadnjo rudarsko stavko, ki je prinesla delavcem zmago, kakršnih malo pomni zgodovina delavskega gibanja na Angleškem. Pri glasovanju pa so ekstremisti le deloma uspeli. Predlog glede splošne stavke. ki ga je stavil voditelj rudarjev Cook, je propadel in nasprotno stališče, ki ga je zastopal voditelj zmerne struje Tbomas, je "bilo sprejeto z veliko večino. Na drugi strani pa so zmagali ekstremisti v vprašanju razmerja do Moskve. Tega dela razprav so 9e udeležili tudi zastopniki III. internaci>o-naie. Eden izmed njih je stavil predlog, naj se pooblasti vodstvo Trade-Unions, da sine svobodno izbirati med III. in H. internaci-ionalo, med Moskvo in Amsterdamom. Predlog je bil, kakor rečeno, sprejet in taico je v na^važnejšem vprašanju zmagala Moeskvft,
Kakšne bodo posledice teh dogodkov? Odgovor na to vprašanje bo prinesla bližnja bodočnost Mmogo bo odvisno od zadržanja vodstva Trad^-Unions, katero bo odločalo o tem, aH ostanejo angleški delavski «n<&-fcati že nadalje pri amsterdamski interna-*%maj5 ali ne. Čeko vprašanje je torej le vprafenje, kdo ima «v vodstvu večino; pristaši Moskve aH pristaJi Amsterdama. Eno gm je gotovo že tsedaj: Bitka za Moskvo ali proti njej je med angleškim delavstvom v ooln&m teku in že stcoila v odločilno fazo.
semkaj
Pernar. Tekom dneva »o obiskali radičev-ske ministre ter intervenirali glede pre-meščenja uradnikov na Hrvatskem. Ker čaka vlada na Pašičev prihod v Beograd, ni do sedaj ukrenila v zadevi premeščenja uradnikov na Hrvatskem nikakih korakc*v\
Posvetovanja JMS zaključena
SARAJEVO, 14. (Izv.) Včeraj se je zaključilo posvetovanje Jugosiovenske muslimanske stranke. Svojemu pari amen t a <■ n ni u klubu naroča muslimanska stranka, da nadaljuje delo za konsolidacijo države v jugoslovenskem duhu.
Odhajanje ministrov iz Beograda
Zanimanje javnosti za zasedanje v Ženevi
BEOGRAD, 14. (Izv«- Jutri popoldne zapusti več ministrov Beograd, radi česar bo nastopilo v političnem življenju mrtvilo.
Pažnja javnosti je usmerjena na zasedanje Društvu narodov v Ženevi. Z zadovoljstvom se bležijo uspehi jugoslsovenske delegacije v Ženevi in korektno nastopanje Anglije napram Jugoslaviji.
NOGOMETNA TEKMA V LJUBLJANI «Diriia» porazila dvakrat Hatijaoski šporiui klub «Gkm»~
LJUBLJANA, 14. (Izv.) V soboto in nedeljo se je vršila nogometna tekma med italijao-
škrlatica 7, trebušni legar 7. Umrla je ena oseba na trebušnem legaru.
— TRŽAŠKA KMETi J.;KA DRliŽBA v

firetccUa kcmanlsffineaa poslanca
rad ščuvanja proti državnemu reda
PARIZ, 14. Komunistični poslanec za šemneski okraj Henriet, je bil aretiran v Alžiru v trenutku, ko se je hotel vkrcati na parnik, ki je bil namenjen v Marseitte. Aretacija je bila izvršena po nalogu preiskovalnega sodnika, ki dolz* Heoneta ščuvanja proti državnemu redu.
Kitajska zarota v Moskvi
BERLIN, 14. Iz Moskva javljajo, da je policija odkrila organizirano zaroto proti japonskemu poslaniku Tomaki Zarotniki so člani kitajske naselbine v Moskvi in pripadajo kitajski nacijonalistični stranki Moskovska potic^a fe raditega aretirala več Kitajcev.
Vpadi bolgarskih četašev na yo0tys4ovett-sko ozemlje
BEOGRAD, 14. Jugoslovenaka ob last va so prijela pri Valandovu in Strumici četo bolgarskah četašev. Pri zasHševajiju ujetnikov in pri nadaljnji preiskavi se je dognalo ■da so pripravljale kemitske tolpe v vsem stru miš k em okraju puć, ki naj bi se izvedel čimprej in je bil zasnovan v precejšnjem obsegu. Ujeti četaii » priznali, da so dobivaE denar, orožje in strelivo z vednostjo bolgarske vlade.
Francoski In Španski uspehi « Maroku
Riianfika plemena se predajajo
FEZ, 14. 35. francoska divtzija se je polastila Ansa de Audiar, medtem ko prodira 3. divizija proti Amiotu. V svrho odpora se zbira sovražnik pri Beni Kiffani, Abd El Kaderu in Keitunu. Letalci m arti-lerifa bombardirajo neprestano rižanske postojanke severno od Skera. V taunai' ,skem odseku je brigada generala De« Jar-ddns zasedla dolino med Ued Sro in Uetrgo.
Uradno poročilo pravi, da prodirajo francoske čete ▼ odseku U erga z največjo naglico. Ritenska plemena se predajajo.
TAZA, 14 Kljub srditemu odboru rifan-skih čet so ee Francozi polastili Aje, najvažnejše postojanke v vsej pokrafkci
MADRID, 14. Uradeo poročilo |»vlja. da so španske kolone pri Tetusn— včeraj na-
imenu petnajst izseljencev Vas prosi podpisani, da bi objavili teh par vrstic. Namenjene so vsem onim našim ljudem, ki se mislifo izseliti v Francijo, da bodo opozorjeni in da se jim ne zgodi, kakor se je zgodilo nam. Mi smo prisiljeni potofcrati prav po polževo. Kaj to pomeni za izseljence, si je lahko misliti. Izseljenišk! urad v Gorici nam je sporočil, da odpotujemo 1.. septembra. Res smo odpotovali. Ko smo prišli v Turin, pa so nam pobrali legitimacije ter nas spravili v neki skednju podoben prostor. In tukaj Čakajte sedaj do 6. septembra, češ da je treba počakati drug transport izsfeljencev. Potem se nam da skupna pogodba za delo v Franciji. Znano je, da se zahteva od vsakega izseljenca, da mora imeti najmanj 200 lir za potovanje po Francoskem do ci'ja. Ako jih izseljenec nima, da vrnejo z zadnje postaje ob meji ter ga pošljejo v njegov domači kraj. Kaj naj napravimo? Posebno hudo smo občutili turinsko draginjo, v katere toploti se nam je naglo topila vsebina naših žepov. Da se izognemo udarcem te šibe, smo sklenili, da odpotujemo lakoj v Bardonecchio ob meji, kjer čakamo že četrti dan (pismo nosi datum 6. t. m.), pa še ne vemo, kdai odpotujemo. Od nas se zahteva, da moramo imeti določeno svoto, a s takimi zavlačevanji se sili človek, da mora ono svoto porabiti, preden pride do svojega cilja.
Kakor nam tukaj zatrjujejo, je vsega tega kriv izseljeniški urad, kateri nam je skoraj cel teden pred ča9om odredil odhod. Kdo nam sedaj povrne te nepotrebne stroške? Izseljeniški urad naj se drugič bolje informira, kdaj imajo izseljenci odpotovati, da ne bodo • ubogi delavci po nepotrebnem mučeni in siljeni zapravljati svoj težko pri-služeni denar, — Podpis.»
Letošnja svetovna žetev
Meldcarodnd poljedelska za*'od v Rimu je ob-jafvil skupno siaiis?Liko cko 9elaj že objavljenih podatkov o svetovni žetvi. Glasom te statistike nadkrilju^e letošnja žetev lansko, je pa še v precejšnji razdalj od one iz 1 1923 Vzrok se pripisuje slabi letini v Združenih, državah, med tem ko odgovarjajo podatki iz evropskih držav vsem ^dosedanjim prevedevanjem. Vsled vremensk h pril k p,a bo menda poirebca maj
oTU imJa rknes j opoJdne ob 4. odborovo sejo v običajnih prostor?h.
dalje vale prodiranje. Brez vsakih bojev so .zasedle Hudia Tahar. V odseka Aihuce mas je sovražnik radi španskega »krčanja popolnoma dasorijentiran; Spanci utrjujejo zasedene postojanke.
dsMhra f SfcfiJI
JERUZALEM, 14. FMMek francoske ofenzive proti Druactn se pričakuje za 15. septembra. Osem tasrlkfli častnikov odpotuje jsla ix Patostioe k Dražom, da organizirajo njih odpor.
trafvča«
jbo*-

DUNAJ, 13. V jmrti prof. Rodo* Baober lih čehoslovalkik itogesoletiev. Podlegel p Vak-ranam, ki si fh 9» nsiiopeT pel dolgotrajnih eoskusUt % iiitri Z«
Ig tržaškega ilvUenla
—	Hotela v s-ari, ker je osta:a broz stanova.
nja. V sobote ponoči ob pozni uri so mimoidoči ljudje našii na cestnem tlaku pred gosliltio «Cime ti a > na trgu Goidoni borno oblečeno žens-ko srean ih let, ki je kazala le slabo ne znake ž.vl|en,a. Uvidevši, da se |e neznanka zastrupila, — poleg n(e je namreč ležala ste-klen;ca z ostanki karboine kislin« — je nekdo izmed navzočnili poklical na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je dal pr&pel;ati žensko v mes no boln Šnico. kjer so ;i nemudoma izprati želodec n jo s tem zidranuli k živ-lien.ju, a menda ne za dolgo, kajti njeno stanje je ostalo smr.no nevarno.
Nesrečna ženska je bila pozneje spoznana za 3S-leino dn n.arico Alo,xijo Maclier, rojeno Ivančič, brez stalnega b vališča. Kakor so izjavile osebe, ki so jo poznale, je bila Macher-jeva v zadn;ih dneh vsa obupana, ker ji je hišni gospodar odpovedal stanovanje, radi česar je ostala z materjo vred na cest*. Ker e ni bilo mogoče najti drugega stanovanja, je Macherje-va v obupu hotela tja k Sv. Ani, k'cr ni h snih gospodarjev in tudi ne pomanjkanja stanovanj.
—	Avtomobilska nezgoda. Trgovski zastopnik Albam Petris, star 32 let, se je predvčerajšnjim odpravi! z Pordenone, kjer je doma, s sv^ im avtomob'lom v Trst po trgovskih oprav-kihj Okoli 2*0. ure, ko se ;e bližal našemu mestu, se mu e na Greti utrgala zavora pri av-tomob'lu ki ga je sam vod i, n avto je pričel drveli navzdol po strmi cesti. Da prepreči kako ;šo nesrečo, je Petrič na nekem ovinku zavozal v zid in tako ustavil avto, ki pa se je radi močnega sunka, seveda 'deloma razbil. Pa tudi Petrisu je huda pre"dla; radi močtiega sunka je zletel z avtomobila na cesto ter obležal hudo pobit; zadobil je precej hude rane po glavi in rokah, levo si ^e poleg tega še zlomil. Z nekim drugim avtomobilom ki je kmalu potem privozil tam rnuno, je bil Petris prepeljan na rešilno postajo, »kjer je dobil prvo pomoč. Včeraj popoldne je mož moral v bolnišnico, kjer se bo zdravil kake 3 tedne.
—	Kolesar žitev avtomobila. Ko se je 17-letni poštni uslužbenec Guido Motteg, stanujoč v ul ci S. Maurizio št 8, predsinočujim vračal s kolesom domov, ie v ulic: Arcata, na vogalu ulice Carducci, privozil za n;;m neki javni avtomobil ter ga dregnil o'J strani, tako da se
mladen č prevrn i s kolesom vred. Pri padcu se ie siromak precej hudo pobil po Jjlavi in si tudi pretresel možgane Dočim jo je šofer naglo odkuril, so miino;doči prskoč Ii mladeniču
hna poprava sLatisiike Mednarodnega pol,e- „ delskega zavoda. V sev-ernih deželah zemeljske; na pomoč ter ga spremili v mestno bolnišnico, poloble je žetev pšenice za 3.25 odstotkov kjer se bo rr/oral zdraviti kakih 10 dm.
večja o*d lanske, ali še vedno za 10.9 odstotkov manjša od predlanske. Prideleik rži nad-kriljuje lanskega za 37-8 odstotkov ter je skoraj, 'dosegel pridelek iz leta 1923; 9ikupni pridelek ječmena pa je za 14j6 odstotkov večji od Linske-£a in prekaša celo predlansko letino. Nasprotno pa j« obrodil oves za 1.8 odstotek slabše nego Jaai ter za 2.5 odstotka slabše napram letu 1923.
Posnemljeao sledečo pregledno statistiko v ntil.oab stoto v (100 kg^ Pšenica
1925
Azija <4 države) 51 Afrika (4 driav«| 14.5 Kanada in adr. drl 143 Evropa (17 driav) 97 Skupno 27 drŽav 305 5 Rž
Evropa (15 držav) 52.5 Kanada in zdr. drž. 8.3 Skupno 17 držav 61
Ječmen Evropa (16 držav) 36 Kanada in xdr. dri. 33 5 Azija (3 države) 15 Afrika (3 države) 9.5 Skupno 24 driav 94 Ore«
Stropa (15 driav) 45 Kanada i* adc. drt. 135 Afrika (3 drfeve) 1.5 Skupno 20 driav M1J
b gornjeg* preseda sledi, podlagi katerih $e hslrnltral Mednerddni poljedelski zavod t Rimu povišale in naradova-nie isfrre. «e aspooplae. Ie iU^Hns se asa*.
1924	1923	1922
54	55	56.5
11^	14.5	9
154	173	172
7i6	1005	82
295.5	343	319.5
34.5	503	45
9.5	11	17
44	613	62
31.5	41	38.5
303	29.5	28.5
12	125	13
8	10	4.5
83	93	84.5
41	403	453
143	19B	426
%	13	03
M	am	172
vsote, na
—	Nezdrava telovadba. Navadno si človelc s telovatbo krepi telo, včasih pa — tudi pri telovadbi nesreća ne počiva — doseže z njo baŠ nasprotno, mera v bolnišnico s polomljenimi kostmi. To >erCn-.io stran telovadbe izkusil bivši avstrijski častnik dr. Geza Biro iz Budimpešte. Včeraj popoldne je mož pri telovadbi v Portorose, kjer je bil na letovišču, padel tako nesrečno z droga, da si je najbrž zlomil hrbtenico. Po prvi pomoči, ki jo je dobil na licu mesta od nekega zdravnika v Portorose, te bil nesrečni telovadec prepeljan v tukajšnjo bolnišnico.
_ Še ena žrtev avtomobila in ena tramvaja.
V nedel o opoldne je neki javni avto podrl v ulici LarjJo Santorio 56-lelno zasebnico Marijo Cante, stan.u;očo v ulici Timeus št. 7 K sreči pa ženska pri tem ni zadobila hudih poškodb. Z istim avtomobilom je b.la prepeljana v m*9tno bolnišnico, kjer so ji izlečili številne praske po rokah in nogah, nato je bila prepe-tjana domov.
—	Tudi tramvaj je včeraj dal opravka rešiU ni postaji. Sinoči okoli 19. ure je pri Sv. Jakobu podrl nekega slaboumnega in gluhega staraca. Revež, ki je baje 60-letni Anton Babvč, stanujoč pri Sv. Jakoba, je hodil po tiru in m sli-lal svarilnega zvonenja, s katerim ga je tram-va^ci uslužbenec ponovno oporo ril, naj se umakne. Dasi je ushrtbenec v zadnjem trenot-ku ustavil voz, starec radi sunka padel tako nesrečno, da je zadofci! Sterilne poškodbe po glavi on rokah, radi katerih bo moral ostati v mestni bolnišnici, kamor eo ga prepeljali, kakih 10 dm, 6e ne bo kaj hrujšega.
-EDINOST*
V Trstu, dne 15. septembra 1925
Vesli z <5o?aškssa
Lovska razstava v Gorici
Naše porodilo v Tnedeliski števiLki o lovski razstavi v Gorici moramo v toliko popraviti, da se g* ravnatelj Žnideršič ne more odzvati našemu vabilu, na) nam opiše to razstavo in sicer radi tega ne, ker je že nekemu strokovnemu listu obljubil iobš.rnio po-ročJoin pa tudi iz Lega razloga, ker je član izvršilnega odbora lovske razstave Zato smo nppmsili za popis razstave drugega strokovnjaka. k; nam je obl?u=bil serijo člankov o razstavi. V naslednjem prinašamo njegov prvi članek o otvoritvi razstave
Uredništvo.
I. Otvoritev razstave.
Stara Formentinijeva palača v ulici XX. septembra, v kateri sta danes goriška gimnazija in lice], ;e dobila znotraj in zunaj novo lice: počrneli zidovi, stopnišča, hodnki in učilnice so lepo pobeljen', črvive šolske klopi so spravljene v podstrešju in so morale napraviti <pro-s:o- tisočer m lovskim trofejam; po obširnem parku pa se pasejo v žičnih ograjah srne, zajci, fazan*, prepelice in jerebice, po umetnem jezercu plavajo pred čedno ribiško kočo prave pravcate žive divje race, v kletkah ždiio lisice, kune. dehorji, v drugih zopet sove-u-harice, jastreb , kanje, orliči in druge živali, ki goka-zujejo razi čnost in zanimivost goriške favne...
Kbt je našim Čitateljem znano že iz ^Edinosti* od preteklega torka in iz drugih časopisov, se ie v nedel o 6 t. m. na svečan način otvorila goriška lovska razstava. Malo pred 10. uro je 'Jrvela dolga vrsta s Fmreciem in vresjem ckin-čacih avtomobilov s celokupnim odborom razstave, z mestnim komisarjem sen. Bombigem, s predstavniki vojaških in civilnih -oblasti na >užni kolodvor k vlaku ob 10.05: s katerim so prišli on. Sengij Pannunzio kot zastopnik centralne vlade in Častnega predsednika te razstave on. Mussolinija, predsednik kr, pokrajinske komisi e grof Gno Di Caporiacco, >;demski prefek1 comm Ricci itd itd. Ko je
ono plemenito srce. Saj gospo Hermino je moral ceniti in spoštovati »vsakdo, kdor, je imel priliko in srečo z njo se spoznati. Če bi je ne hotel ceniti radi njenih redkih osebnih vrlin, jo je moral spoštovati radi njenega mučeništva, kajti naravnost mu&e-niški je bil zaton njenega mladega življenja.
Pred tremi leti so 19-letni deklici, kateri se je šele pričelo smehljati življenje, odrezali nogo, katero je pričela glodati zavratna bolezen. Go«spa Hermina je z veliko hrabrostjo prenašala svojo kruto usodo, misleč, da se je bolezen zadovoljila z dragoceno žrtvijo. AH bolezen je nekaj časa res mirovala, zadovoljila pa se ni. Zahtevala je žrtev njeno življenje. Pred štirimi meseci je pričela glodati znova, dokler ni včraj dosegia svojega cilja s tem, da je uničila šele 22 let staro življenje. Gospe Hermine ni več! Ob njenem truplu plaka njen mož, ki je delil z njo njeno trpljenje, plaka komaj nad eno leto stara hčerka in plakajo vsi, ki so jo poznali. Naij ji bo smrt milejša nego ji je bilo življenje!
—	Akad. ler. društvo t Gorici priredi dne 19. sept. tega leta v dvorani Trgovskega doma znano Remčevo igro v 10 slikah — «Magdar
—	Šempeter. — Izobraževalno dnrrtvo «Misdrna». Redne pevske se bodo začenjale,
in s:cer tudi za moški zbor, ob pondelkih ob 8 uri zvečer. — Vaie za mešam i zbor ob na<r vadnih dneh in urah. — Pevovodja
Poziv
visokošolskim ut akademskim naobražencem na Goriškem!
Občni zbor Slov. afcad. fer. društva «Adria» v Gorici dne 30. avgusta t. 1. je ugotovil, da ?e po GoriSkem Še mnogo tovarišev visoko-šolcev in visokošolskih starešin, 'ki rtiso vda-
vlak prihajal je godba zaigrala kraljevo himno, njen' v imenovar*m akademskem dnuStvu. ro-Prvl je izstopil on Pannunilo, ki je na 'desnoj treba intenzivnega dela in tesnega skupnega ia levo deli! svoj - rimski pozdrav*. Po običaj-j sodelovanja je v sedanjih razmerah očividna, nem predstavljanu se je dolga povorka avto- j polreba, da se med seboj poznamo nič mani, mobilov podala na goriški municipij, k>r so ter ^a vodimo o sebi statistiko. Vemo tudi, gostom ponudil -vermouth d'onore». Točno i ic raztresenih po Goriškem i« mnogo tova-ob 11. uri se je vsa t>^Hčna družba zbrala .pred; rišev, ki dela-jo v skupna korist med ljudstvom, I^-mentinijevo palačo, s katere so vihrale ne- k; bi se tudi radevolje udejstvovali v naši orete.e zastave in zastavice. Nato se je v pro- gan;.zac»ji, le da si niso na jasnem, fia kak na-siranem sijajno okrašenem atriju vršila cere- £ n Gotovo ie tudi, tfa ie nebroj akademskih monija otvoritve. Prvi je čital svoj govor sen. 5tareš:n, ki bi se 'bili \oljni pridružiti nam, a Bombig, ki se je predvsem s*pomin:al svečano- i ^ vedo, d?, ima;« pa društvenih prav lih pra-sli 9. avgusta in obenem izraz i vdanost Gorice i VjCO se včlaniti kot starešine vsi akademski •i orao vin? in m n predsedniku or.. Mussolini*«. I saobraženc: iz Julifske Krajne ali vsa; siamo j Potem je v kraikih besedah očrtal važnost lo- j bivajoči v njej.
va v kulturnem in gospodarskem ozira, zlasti Iz<tsh razlogov pozivamo vse visokošo^ce in za podeželske obč ne naše Krajine. Njegov 1©bsolviran.ee visokih šol na Goriškem, da se
govor jc našel obilo prizivtnja pri vseh navzoč-nh
Za num e govoril inž. R. illan:, predsedn k lovske ra?.s;:ave Tudi on jc v začetku svo.ega govora v navdušenih besedah izrazil vdanost vladi in n;en m predstavnikom. Jedro njegove-
Prijatelji in znanci!
Vedite, da je moja ženica, istočasno mamica, naša vnukinja, hčerka, sestrica in svakinja
HERMI
roj.
T
UrbantK
po dolgotrajni in hudi borbi z zahrbtno boleznijo za svoje mlado in lepo živjenje omagala in danes ob 9. uri zjutraj mirno v Bogu zaspala, stara komaj 22 let
Nemški ostanki ljubljene in nepozabne pokojnice bodo prepeljani v sredo, dne 16. t. m. ob 10. uri iz opustošenega doma v tukajšnjo cerkev, od tam pa v Kneiak k Sv. Barbari, kjer jo položimo ob 15. uri k večnemu počitku.
GORICA, Trgovski dom, Corso Verdi št. 24, dne 14. septembra 1925.
Dr. Joži Trošt, soprog;
Nadica, hčerka.
Alojzij UrbančM Vlad k a, sestrica;
in Marija roj. Vidrih; Lojze, brat; Uršula,
stara mama, — Bač pri Knežaku.
Rodbina Trošt, Amalija roj. Čuček — Kne-žak; rodbina Vidrih - Podgornik — Begunje pri Cirknici; rodbina Del Linz — Razdrto.

včlani o.
Gorica, dne 5. septembra 1925. Slov. nkad. ier. društvo «Adrra»
Gorici.
_ Krvava nedelja, V nedeljo zvečer je gaTgovora ^»"je^bikT načel<T, »dVfe lov hTdiv- i popivala vesela družba v neki mfrenski jačina nedotakljiva last in premoženje naroda, gostilni. Ko so se člani te družbe o^gnui ki prinaša državi neizčrpljivih dogodkov in ko-
rist; in da vsi lovci Julijske Krasne stremijo za tem, da se lovske postave, ki so še do seda; v vel avl, ohranijo ludi vnaprej. To je: da se občinska lovišča oddajajo v zakup na (dražbah, da se iako prepreči žkodl ivi «prosti lov», kakršen je v starih ital. pokrajinah. Tud Vil-
da zapuste gostilno, je 26-letni Jurij Budin iz Mirna št. 225 pomotoma — vsaj tako pravi on — vzel klobuk <v gostilni navzočega Josipa Žig on, Id ima trgovino s čevlji v Tržiču. Ko je Budin opazil pomoto ter se vrnil po svoj pravi klobuk v gostilno, ga je
kakršen je v starih iiai. poKra-inan. luoi v u-	.. ' t '	-i ' u-,xpms ter
lani ev govor so vsi navzočni glasno odtobra- menda vinjen* Žigon opUzil s ,cem» t«r vali, ravno iako tudi besede piedsednika po-1 mu pnzadjal precej globoko, toda nene-kra^inske uprave grofa Caporiacco, ki je potf-Uarno rano na vratu. Tudi dva fcSttdraova darjal. da sme biti lov privilegii le idobrih. po- j 4avariša, ki sta ga hotela braniti, je pcoo-štenih ljudi, da je lov moralno odgojno sred-! ^ Žigon s «foVČem», kateri pa je pograbil t—v-5	i«	V nervozni nam;-:. razrezal le njuno obleko, nikakor pa
sivo, ki krepi dušo in telo V nervozni nape tosti so pričakovali, ka pove N/. E. Sergij
in
----------• . , i i njunega mesa. Budina je, prepeljal * Zeleni
Pannunzio, ki je med prejsn; mi govori stal Kot; > ^ ,criško bolnico, kjer bo moral
ukopan, le po konran h govori je vsakemu.	v gensko u
govoraIkiu stisnil roko. pa le tako hladno«. | ostah par tednov. On Pannamzio ic še miad. krepak mož, široko,pleč, sredn.je rasti, z energičnim, potezami v | carke|
— Dobrovo (Zapadna Brda.) Attenti al _«I Mač rf 11^ it>\k Giovanni Sfiheoi je
-------------------.	cane'	g. učitelj Giovanni Sfiligoj je
v svojem govoru silno temperamenten,	j	^ { A	niti	ko SO
kretn-ah skoro strasten. Tr:naša pozdrave: Tes aeia ^^	-	- *	—t—
obrazu.	_
v kretnjah skoro str^ien. IVnaSa pozdrave	alijča ali na hribe, privo-
Nj E Mussolin.:]a, l^eia «r«*ednduL Je; vBhJelfc^ marveč se ie pridao
število svojih zastopnikov. Temu primeren je bil tudi njihov izid. Frakcija Nova vas si je priborila 4 zastopnike, frakcija Dol 4, frakcija Sv. Milael 4, središče občine in sedež občinske uprave Gpatjeselo pa je dobilo ratfi domačih vaških razprtij samo 3 zastopnike.
Volitve so potekle v najlepšem redu in ni bilo niti najmanjšega incidenta, ki bi bi! kaV -- ;ibov mirni potek.
*.berg (Vinska letina): Bliža se nam ti	rCakor vedno bomo tudi letos Dorn-
bti zelo pozno »trgali, da pridobi grozdje več sladkorja; seveUa velja to Ie za slučaj, da bo vreme lepo. A žalibog amo letos v tem or ni v velikih skrbeh. Posebno zadnji teden nam je prinesel veliko dežja. K sreči je temu dežju sledil veter ki je odnesel sebo? vlago. Slabega vremena se bojimo posebno letos, ker je mno^e v.inograge napadla peronospera, posebno Jne, ki jih ie lansko lefo uničila toča. Tudi ostalemu grozdju bi deževno vreme zelo Škodovalo, ker se je radi velike mokrote zelo raz-v lo Poleg tega se je v zadnjih letih ^o»vda na Vipavskem velika nadloga, ki se vsa^o leto veča. Grozdje namreč ra^eda'}0 vsako leto v večji množini črvi, ki se zarode že spomladi v času cvetja. Kolikor nam je znano, m proti temu škodljivcu še nikgo nastopil « to radi ker nam do sedaj pravzaprav ni znano o uničevalno sredstvo. Pri tej priliki bi
t
Srk
V nedeljo popoldn je po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno izdilnila svojo blago dušo n- ln ljubljena mati, oziroma tašča in 5tara mati
I0I1P1ENJI TAUČER
Globoko užaloščena hči Karmela s soprogom Frančiškom Giordano, vnuki Zorka, Oliviera. Humbert, sestre Katerina, Vincenca, brata VIncenc, Ivan, svakinje, svaki In
sorodniki naznanjajo to tužno vest vsem prijateljem in znancem.
Pogreb drage pokojnice se bo vrSil danes, v torek, dne 15. t. m., ob 15. uri, iz hiSe žalosti Sv. M. Magdalena zgornja št, 361 v cerkev Sv. Jakoba.
Pogr. podjetje Nuova Impr. Covso V.E. 111, 47.
2 KOČIJI Landauer in koleselj, v dobrem stanju, se prodata po izredno nizki ceni. De-scovich & Comp, Reka, zaloga železnine.
1287
TRGOVINA z mešanim blagom in tobakarno na deželi se da v najem pod ugodnimi pogo;i. Evenluelno se sprejme družabnik. Naslov pri upravništvu.	1272
«32
ELEKTROMEHANIK, zmožen: obratovanja centrale, izvršena popravil trasformatorjev isx napeljavo visoke napetosti, vešč tudi italijanskega jezika se sprejme v službo Ponudbe nasloviti na upravništvo pod Etektro; mehanik.	1298
plačuje
ALOJZIJ P8VH, Piazza daritioid! Z
prvo nadstropje
Pazite na naslov!
Pazite na naslov!
4,.l-.	___________________
c/kako uničevalno sredstvo. Pri* tej priliki bi BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema prosili naše strokovnjake, da bi nam prihod- J noscCe Adele Emerschif^Sbaizero, tarneto ne letovali v tem pogledu kak praktičen na- 10 (podaljšana Ginnastica) lastna v:la, tele-
i n na
t v«	• -m~ ' r	--—	m
hi vladarski hiši. Znašilno pa Sejfcjsivo. da JB-,	p ,	. 4
Fann^'o — izvizzrM gomph berc^ — r.a es- zajce ruie p ^ k^P.f ni členil p^	^Uve £51 da rejo Kdor^ gre nrmo nase so.e. ^
UstfiriJ na stTei^jeaie gorS^h lovcev čudi, ko vi dr zapi^nc na vratb.z^e kj če ohrarffive lo-išč v	obliki-, ki tvorilo rdečimi črkama Attenti al cane! Ali ho^e
nerasdrrf'vo 7C^?efcnično državno preanoženje, s tem odvrniti naic ccco, ^a bi ne noaua Niti lega važnega de^rtva. ni oaoeoil, da je to v ^010? Tak i>3pis vendar ne prva lovska razstava i?s starem in novem j ozemlju Italije. — Sele nii o^edovaaju boljte razstave se je malo ogrel ic ceio	željo, j
da br ec vse te bogate razsiavijeae zbirke mo- V jt-iale oh-aait- kol državna lastnica,| [»ni•
* Po otvoritvi in površnem pregJedovanju raz-' bodo stave se ie Panntmzio s cel m spremstvom podal na pokopS'liščc padlih unakov, k;er je v imeru vlage položil venec. Ob 13. uri ye bil v hoieiu Alla Posta običaioi banket, kterega se jc tfielcžilo okol 100 povabl enih gostov. Moramo priznati, da je svečanost otvoritve sijajno uspela, čemur je mnogo pripomoglo lepo jesensko vreme in dobra vol;a meščanov, ki so -tudi o te priliki z veliko udeležbo, z zastavami na hišah dali celi manifestaciji prijazno zunanje 1 ce.
Sedaj pa pojdimo, da si ogledamo razstavo, ki jo ie v nedeljo po otvoritvi obiskalo nad 2000 ljudi. TcWa o tem v prihoda i Četrtkovi Številki.
--------- j.
svet Ako ne bodo Vipavci energično nasxop.li proti temu (uničevalcu (grozdja, se bo v neiis./ letih tako razpasel, da bo uničil cele vmogra-a de Ta Črv namreč razjeda grozdje m s tem
namreč tu3T zajčjo j vzroča gnH«e pred trgatvijo.
kar za- . . . . . _ .________________
fon. 26-64
t HERMINA DR. TROŠTOVA
Včeraj okrog 8. ure zjittraj je zatir mila v Gorici za vedno svoje oči po dolgotrajni zavratni bolezni gospa Hermina dr. Tro&tova rojena Urbančič Iz Bača pri Knežaku. Vsi, ki smo jo poznali in se zanimali za potek njene bolezni, smo se ž dalj časa z grozo zavedali, da j® gospa Hermina zapisana skorajšnji smrti. Bilo je samo vprašanje časa. Radi tega smo bili pripravljeni na najhujše, na one usodne besede, da blage gospe Hermine ni več e(Jine , med živimi. Da, celo pričakovali smo to,	,
ker smo vedeli, kako veliko je v neozdrav-^11 ljivi bolezni njeno trpljenje, od katerega jo more odrešiti edSnole tolažnica ®mrt.
In vendar nas je pretresla včeraj, ko se je raznesla po mestu vest o njeni smrti, globoka žalost, ob misli, da so za vedao
pes
menda -----— - ,
žlahti g. D'Ottone-ju. Pcleča barva ne pc-rnenja samo krvi, ljubezni, ampak tudi komunizem, in kaj takega se ne sme trpeli-Kmalu se prične novo šo!?ko leto. Starši! Ste li čitaH v čase pisih opozorilo? Z novim šolskim letom se prične popoln italijanski pouk v vseh prvih razredih. Zahtevajte pri g. učitelju, naj vp:?e va?o deco tudi za slovenski po^k v dodatnih urah. Ako Vam te želje ne izpolni, recite mu, da je Vasa zahteva po zakonu dovoljena. Ce odbije stopite do didaktičnega ravnatelja v Kojsko in tako naprej, če bi tudi ta korak nič ne zalegel. Starši, pazite na svojo deco, da se boste z njo na stara leta lahko sporazumeli v svojem lastnem domačem materinem jeziku in da vam vaši lastni otroci ne bodo očitali vašega slovenskega pokoljenja! To leto ne sme biti tako kakor je bilo lani, ko vam je g. Nini v obraz povedal, da ni treba, da se uče vaši otroci slovenskega jezika, ker bo v par letih itak odpravljen popolnoma. Pod pritiskom g. D'Ottone-ja bi ga rad zatrl slovenski učitelj še prej. Pozor torej, bodimo budni in ne izpuščajmo mrvice, edine mrvice, ki nam jo nudi strogi šol-
Ki ob vsem tem nezgodam pa ne bo letošnji fjrkieiek eden izmed najslabših. Mnogim vino-rf-^om ic prizanesla peronospora n tr.a ie v Veh ^lo bogato obrodila. Grozdje jc zeio belo in bo dalo tud: letos izvrstno v.nsko kapljico. Radi tega upamo, da nam bodo vsi dose-
razpe-popolno-
polovici
Vrtnarska zadruga« je razoo-večjo količino vina; tako vino za 40 st. ceneje (a 3.20).
ŠpVoh "je Vrtnarska zadruga v
veVJ'o pripomogla k zmanjianju vinske Krize.
V torek, dne 13 t. m. «e bo vridp-n nas običan' letni sertenj.
~ Iz trtaike pokrallns
- Iz Sežaae. Na trg ve Se^no 12- s«Pte«-bra t. 1. je bilo prignanih lf ^ živce m 5 ccr: Volov m krav $34. Cena i 430—500 Lir kvnntal. Konj m oriov Cene ko. navadno. Telet 74 Cena 900 Ur q. jPraškov 373. Cena S-8 tedenske starost« odI 70 do 100 Lir glava. Kupčka z manAlakturo m dr^im blagom ratii slabega vremena srednr/a- ^niiođ-nji tržni dan bo 22 sept. 25 to ie v torek.
HIŠO z gosiilno. vrlom, ptos4im stanovan/em, pri magdalens-kč bolnišnici, prodam ^akoj Leban, Via del Ter o 14._________ ^2
HKNA. izur^na/ sposobna tudž puhan>. poštena in prigna dobi dobro službo pn dru^m obstoječ' iz treh oseb. V a Commerc^e 44/11 levo, Tenae.

ZOB&ZRAVNiK
D5 L. HERMOU
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
o Gorici ne ItmM št. 5, H.
od 9-12 in od 3-5
Italijanska trgovska korespondenoa »e poučuje v zavodu
„Jaoks:>n-Roy»e" ul. Silvio PeHico 6
T&iofor.ična štev. 4066

— Občinske volitve v OpatfemsefaL V
nedeljo »o se vrnile v Opatfemsela, kjer je desedaj upravljal občino prefekturni komisar, volitve občinskega zastopa. Nedeljske volitve se niso vršile v znamenju po-
Reika pokrajina
— IL BMrka Županstvi trike občme IL Bistrica naznanja, da »e bo vri«	kramarski semenj, katerega dan bi bil 14. c m , sc bo vTfil skupno x novijn mesečnim scmn,em v sredo dne 16- tega meseca.
globoka žalost od misli, oa so za	— —^ ---\ . v ; -■.
ugasnile ore blatfe oči, da je za vedno iz-ilitrčnih strank, ampak prevladovali so p« fiLl oni sladki smeh l^aj, ki se je tako rad (njih lokalm interesi posameznih ^akcijte igral na njenih licih, Ln da ne utripi je več obsežne občine, ki so se b-n!:? za tirn %ecje
ZDRAVNIK Dr J. Baiar v Gorici, viale 24 Maggio št. 9 se je vrnil in zopet redno sprejema.	___
BABICA, avtorizirana »prejema noseče. Govo-sl o v enako. Slavec, via Gioha 29
n
Trgovska korespondenca v angleškem jsziku se poučuje v zavodu „Jackson-Royie"f uJ. SHvio Pellioo 6 TeJefonična štav. 4066
ZAVOD
JftCRSOH-RD^LE*
z 1» oout
angleščine ln italUonštlne
Prevodi in dopisovanja
m s. mitco 6
kvarijo mi o Mi
mosoicki
madeži pege trdnice efelis bule tvori
eczeml
■ to vrsto spadajoči kožni izbruhi, S skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se -zdravijo uspešno z antifelidično vodo j<Perlinax», ki je gotovo sredstvo, rabljtvo i z največjo lahkoto in ki jc na prodaj v v sch j lekarnah.
pfJODAM takoi točilnico viaaf prva p«
ugodni ceni, Via T5gor 10.
1301
Fredno kaj nakupite, oblšSIta
Velik® skiadišie poHis^a
alessanduo levi minzi
"	Via Rettorl it 1 - Via	»t- **1J*
Spalne ©obe. o bedne sobe, posamezni kosi pohištva v	*v veliki izberi

nt-- v •.	'-•^siHrt-.i -i
i
, * ".v' ,