Tri posvetovanja o kmetijstvu
V zadnjih dvajsetih dmeh so bila tri jiomemibna posvetovanja o 'pospeševanjiJ kmetijstva.
Prv-o je bilo posvetovanje razširjenega ujpravruega odbora Zvez« . kmetijskogozdarskih zbornic s člani izvršilnih svetov ljudakih re-publik, predsedniki in sekretarji republiških zbornic, predsedniki repuibliških glavrriii zadružnih zvez in seteretarji za kmettgstvo fe-vršnilh svetov. To poevetovanje si je postavilo za smoter, da v treh dneih obdela z razpravlj anjem osnovno usmeritev v krnetijjigtvTi, mesto in vlogo znanštv«no razisJiovalne slx»žbe v razvoju kmetijstva. perspektive razvoja socialističnaih kmetijskih gospodaxs'tev. jx»slov-ne zsveze iin kmetijsko šolstvo. Samo dejstvo, da je bilo za eno po-svetovanje določenih toliko zajpletenih in važnih problemov. go-vori o tem. da ni bilo tnožnosti, da bi se vsestransko proučili. da b| se zavzela stališča in spreijelj sklepi, ki bi hkrati pomenili tudi pripravljenost za akcijo. Posvetovanja, iz katerih ne izhaja kon-kiretna akcija in izvajanje ukrepov, so na taki ravni postali praksa. kl ni v skladu z nalogam; in vlogo zbornice.
Posvetovanje, kj ga je orgahiziral izvršni svet AP Vojvodine v Novem Sadu o pcspeševaiiju proizvodnje na socialistKaih gospo-darstvih, pri katerem so sodelovali visoki zvezni in republigki vo-ditelji. je bilo popotaoma konkretao. Na njem jc bilo zastopanih okoli 700 kmetijskih organizacij. Smoter posvetovanja 0« bil. da zbere rezultate in ugotovi napredek na socialističnih gospodarstvih Vojvodine v lan&kem letu. Poročevalec tov. Kmezič, Slan izvršnega sveta AP VojTOdine. je v poročilu prikazal dossžke. obj»TttivTie in subjektivn-e slabostj proizvajalskih oi-ganizacij in okrajev v izija-janjm orgaaizacije protevodnje, v načinu nagrajevanjai uporabi teh-nrčnih ukrepov itd. Nato je bilo poudairjeno. kako je tretia te pro-bleme reševati letos, da b; vsa socialiistiična goepodarstva prišla vsaj v poljedelsk; proizvodnji ag raven naj'boljših v lanskem letu. Tako de-lo g tametijskiimi orgainiizacijami mora roditi uspehe, o 6e-mer govore tudi le.ni dosežani rezultati, a kar je jamstvo, da bo letos večina gospodarstev spretnenila način proizvodnde.
Končno jo bilo tretje posvetovanje v Zvezi elektrostrojnih in-žemirjev in tehnikov o problemiihi mehanizacije kmetijstva. To po-svetovanje je del posvetovMij. ki jih pripravlja Zveza inženirj&v in tehnikov Jugoslavij« o uporabi tahnike v kmetiistvu. Smoter posvetovanja je bil. da razpravlja o nekaterih problemih v proiz-vodnji kmeiijskih strojev izkorišSanju km&tijskih strojev in orga-nizaciji zTia.nstveno raziskovalnega dela. To posv«tovanje je zbralo okrog 400 strojnih in kmetijskih inženirjev in tehnikov, čeprav so ra^čumali. da bo mnogo bolj ozko. To govori o izrednem zanimanju naših strokovnjakov za ta problein. Posvetovanje je izpolnilo smo* tre. ki s\>}ih je zaHtavilo, 6eprav ni bilo v stanju. da bi d0 kraja razsvetlilo vse probleme.                                                          A. K.
Piimerjalni pregled o donosih osnovnih kultur pri nas in v nekaterih drugih državah
Donos na hektar v stotih — 1. 1953 Država            Pšenica           Koruza           Je&mem          Krompir
Nizozemska              38,3                  39^                  27,1                 246
Velika Britanija      30,2                  —                    28,4                 265
Zahodna Nemčija    27,5                  —                    26,3                 211
Švedska                   25,7                  —                    24,9                 135
Svica                        25,5                  —                    25,2                 173
Avstrija                   23,0                  25,9                  215                 184
Francija                   21,3                  21,4                  18,6                 141
Italija                      19,0                  25,3                  12,5                   80
Kanada                    16,2                  36,3                  15,8                 156
Jugoslavija              13,3                  15,9                  12,7                   84
Tabela kaže donos pšeniee, koruze, ječmena ia krompiirla v naši državi v letu 1953 v primerjavi z donosi v več drugih državafa. Ti podatki govorijo o tem, da ne moremo biti zadovoljni z donosi, ki jih pri nas dosegamo. Poudariti je treba, da je bilo leto 1953 pri nas eno izmed rodovitnih let. Od tedaj se do danes glede donosov stvari niso bistveno spremenile. Res je, da imamo posamezme primere, ko posebno državna posestva in zadruge dosegajo visoikfi donose. Tt primerl pa so še vedno posamezni in boj za večji clonos še ni zavzel šlrših razmer. Zato se moramo letos mnogo bolj potruditi, da bi naše kmetijstvo napredovalo in da bi dosegLi večje donose.
NASA                   stran    X
SKUPNOST         26. I. 1957    **