T 20 m J
V L
D
Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vala naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
*******************
Lisi -slovenskih delavceW Ameriki
M
. VE« KOT
HA DAN DOBIVATI
c "glas Narod a"
PO POŠTI NARAVNOST HA STOJ DOM (bnorii mM i mMI bi pramOu?).	, !<
s: Citajte, kar Vat zanima fl < \
2
Telephone: CHelaea 3-1242	BemUnd m 8<xood CUh Mfttter September 15th. 1940 at the Post Office »• New York, N. under Act of ConfreM of March Srd, 187«.	
No 204 — Stev. 204	FEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 17, 1941 — PETEK, 17. OKTOBRA, 1941	Volume XL1X. — Letnik XLIX.
TUDI TUJI DIPLOMATSKI ZBORI SO SE 17SELILI IZ MOSKVE. — LONDON NI OBUPAN # GLEDE POLOŽAJA MOSKVE. — RUSIJA S t DALEČ NI PREMAGANA
Poročila, ki so deloma potrjena in prišla v Bern v Švici, pravijo, da so se tuji diplomatski zbori izselili iz Moskve in so odšli v neko mesto kakih <»00 milj vzhodno od Moskve.
Ko je bilo naznanjeno, da sta zapustila IMoskvo japonski in švedski poslanik, tedaj se je izselil iz glavnega- mesta najbrže tudi sovjetski vnanji u-rad. Zadnje tri dni prihaja iz Moskve le malo poročil in vsled tega ni mogoče vedeti, ali je cela sovjetska vlada odšla iz Moskve, ali pa so se preselili samo nekateri najvažnejši u-radi.
London ni bil posebno presenečen vsled poročila, da se je sovjetska vlada preselila iz Moskve, kajti angleška vlada je že nekaj časa bila prepričana, da- je Moskva izgubljena. Ze dolgo je znano, da Hitlerju ni toliko na tem, da si pridobi kar največ ruske zemlje, temveč njegov namen je uničiti rusko armado.
Po angleškem mnenju lahko vrnTne Urrter toliko ruskega ozemlja^ kolikor ga hoče, toda je popolnoma vseeno, ako prihajajo povelja na armado iz Moskve, ali pa od kod drugod, samo da je armada- še vedno strjena. Poglavitno je, da se ruska armada še dalje bojuje, kar se bo tudi zgodilo.
Pa tudi če se je sovjetska vlada izselila iz Moskve, to še ne pomeni, da je Moskva padla, kajti Rusi bodo mesto branili do zadnjega, če treba od hiše do lirše in se bodo bojevali tudi še dalje, četudi bi Moskva padla.
44Rdeča zvezda" poroča, da so bile ruske državne listine prepeljane v Kazan, 450 milj vzhodno od Moskve ob Volgi. Stalin je najbrže še v iMoskvi. Ako pa bo odpotoval vz glavnega mesta1, itedaj bo najbrže postavil za obrambo mesta obrambni svet, kakor je bilo v Madridu in Valenciji ob času španske državljanske vojne.
RUSKA DEKLETA DELAJO V TOVARNAH
			i i * * ■r ..
			
			
	W x ' jfl		i ' b U: k i Jaf' • ' *
			A
William Green ponovno izvoljen
William Green, ki je leta I 924 sedel na predsedniški stolec Ameriške delavske federacije je bil brez opozicije ponovno izvoljen. — Podpredsednik Browne izključen.
Letna konvencija Ameriške delavske federacije, vršeča se v Seattle, Wash., je ponovno rzvolila za svojega predsednika William a Greena, ki je bil prvič postavljen na to mesto
vornih vladnih službah, ter o-dobrila vnanjo politiko predsednika Roosevelta. . V resoluciji, naperjeni proti raketirjem, je rečeno, da vr-
leta 1924. Ponovna izvolitev se hovno vodstvo Federacije nima je izvršila brez vsake opozici- j pravice vmešavati se v notra-je #	j nje zadeve podrejenih unij.
Volitve so se gladko vršile, i Kriminahio zasledovanje ra-dokler ni prišla na vrsto voli- jketirjev je stvar sodisea, toda te v enajstega podpredsednika, članstvo posameznih unij lah-To mesto je doslej zavzemal ko do**1 pripomore k iztreblje-George E. Browne, predsednik "i" nezaželjivih elementov. — Theatrical and Stage Emplo- jKesolucija poziva-unije, naj v yees unijd. Zanj je bilo odda - slučaju potrebe spremene pra-
Upravitelj neke ruske tovarne poučuje dekleta, ki t-o se pros tovoljno prijavila, da prevzamejo v tovarnah delo, ki s o ga pustili moški, ki so odšli na fronto.
Nemško divjanje v Srbiji
Jugoslovanski krogi v Londonu so sporočili, da Nemci in Italjani "polnijo pokopališča" v predmestjih Beograda s >*to in sto trupli nedolžnih mladih Srbov, ki so 'bili vstreljeni zaradi vedno bolj naraščajočega jčetniškega vojevanja.
Kolikor je znano, se bojuje ' nad 100,000 četnikov proti I nemškim in laškim okupaeij-Iskim oblastim. Četnike vodijo j bivši jugoslovanski častniki in j v njihovih vrstah je mnogo vojakov, ki se izza okupacije Jugoslavije skrivajo po gozdovih.
Nemci in Italjani so navadno v večjih mestih, četniki pa po deželi razdejajo železnice in napadajo ijemške zalagalne karavane.
Ko so Nemci odpeljali vse tanke in oklopne avtomobile na rusko fronto, so pričeli četniki še hujše napadati in so takore-
<koč prešli v pravo vojno proti vpadnikorn. Nedavno so četniki 'napadli veliko vojaško skladišče v Kragujevcu ter s Feboj odnesli veliko množino orožja : ' topove, strojnice, ročne granate in municijo.
Načelnik vlade v Srbij:. general iMilan Nedič, ki je pod polno nemško nadvlado, je iz-d»i na svojo armado povelje, da se bori proti četnikom in ! oboroženim kmetom. General iNedic je četnikom zagrozil, da bo proti njim poslal vojaštvo, ako ne prenehajo s svojimi napadi.
Z ozirom na generala Xedica, je nek Jugoslovan rekel:
"Nediču se je moral omrači-ti um. Ako- misli, da bo mogel srbske kmete pregovoriti, da bi streljali na svoje lastne očete,
sinove in brate, ki se bore v gorah, tedaj je moral prti ob pamet."
Razun Cetinja, kjer je laška gamizija, je cek* Ornagora v rokah črnogorskih in srbskih četnikov, ki so dobro preskrbljeni z orožjem. Laški civilni govemer in vojaški poveljnik (na Cetinju sta izdala na narod poziv, da izroči oblastim orož-! je. Italjani pa so dobili samo dve dolgi vojaški puški, kakor-šne so Črnogorci rabili v bojih proti Turkom v pričetku prejš-i njega stoletja.
V Novem Sadu v Bana tu je ;bilo obešenih pet srbskih kme-!tov, ker so vohunili za Rusijo. Dijakinjo Vero Pavlovič pa je vojaški poveljnik pomilostil na zaporno kazen 1*2 let, nekega drugega obsojenca pa na 15 let.
nih 421 glasov, proti njemu pa 37,944. Proti Brown u se namreč vrši v New Yorku senzaci-jonalen proces. Obtožen je, da je izsilili od raznih filmskih
vila, da ji bo mogoče izključiti vse, ki so se pregrešili proti narodni ali mednarodni organizaciji.	•
Kot govornik j^ nastopil
družb nad pol milijona dolar->red konvencijo tudi belgijski jev	| delavski voditelj Walter She-
Federacije se je , venels ner izjavil, da ne bo i-[n 'mel od sedanje vojne komunizem nobenega dobička.
— Diktatura v Rusiji, — je
Vodstvo * ederaci^e se skušat©" ©Pir rtwn na t* mrifta
izogniti, da bi zmanjšalo število podpredsednikov ter bi po-	. ,. . v temtakem volitev Browna sploh ~ Je bll° nekakšno zam-
ne prišla na -vrsto.
jženje proti sovražniku v notranjosti dežele in v inozem-Ob nominaciji 11. podpreti- jtvu. Te dni bo ta sovražnik—
Nemčija—poražen.
— Toda, — je nadaljeval,
Nemci silovito pritiskajo proti Moskvi in Odesi
"Boji se nadaljujejo na celi fronti in še posebno v predelu zapadno^od prestolice. V teh bojih imate obe stranki zelo velike izgube," pravi rusko poročilo, ki je bilo izdano opolnoči. To je kratko poročilo peti dan odločilne bitke za Moskvo.
Rusko poročilo pa tudi priznava nekaj važnih izprememb na fronti. Tako so Nemci dospeli do Korčeve ob Volgi, se-verozapadno od Kalinina ter do Kaluge, jugozapad. od glav nega mesta. Korčevo se nahaja okoli 70 milj od Moskve, Kaluga pa> kakih 100 milj. .
Rusko poročilo pa dositavlja, da bitka ne poteka popolnoma po nemških željah in tudi Berlin priznava, da postaja ruški odpor vedno močnejši, kajti maršal Timošenko dobiva vedno nova ojačenja. Pa tudi Nem-d pošiljajo v bo j-vedno nove čete i n se ne zmenijo za svoje velikanske izgube.
Kako siloviti so ti boji, je
1 razvidno iz poročil, ki prihajajo s fronte in ki popisujejo bojišče. Na nejcaterih krajih je bojišče pokrito z velikimi kupi razbitih tankov in topov, med katerimi leže mrliči. Ko so Nemci zavzeli kak kraj, jim ga Rusi zopet iztrgajo iz rok in marsikateri kraj je že večkrat zamenja! svojega gospodarja.
"Associated Press" poroča, da je "sovjetska armada še vedno živa in se bojuje." Isto poročilo pravi, da ima nemška armada pred Moskvo vse orožje, ki ga morejo izdelati nemški arzenali, da pa se Rusi trd-dno drže.
Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj naznanilo, d«, je po 60dnevnem obleganju padla
Odesa ob Cmem morju. Ko so Nemci in Rumunci vkorakali v mesto, je bilo mesto v plamenih. Dalje pravi nemško poro-j čilo, da so prebivalci Odese
sprejeli rumunske vojake z
velikim ' - navdušenjem". Poročilo pa ne pravi, da se je podala posadka, ki brani Odeso,
Naproti n emškemu zatrdilu pa je sinoči radio postaja v iMoskbi naznanila, da so bili Nemci in Rumunci pred Odeso vstavljeni in so se morali zakopati.
Odgovor Amerike diktatorjem, je raz-gl&Senje narodne nujnosti. Kupite Defense Savings Bond, in SUunps, zgradimo svojo obrambo.	*
Sodnik drži s štrajkarji
V Bnffak*, N. Y., <ni 'hdfcel sodnik najvišjega sodi s č a , Larkin, ugoditi prošnji "Irving Fruit Market", da bi izdal ustavno povelje proti piketom AFL unije Amalgamated Meat Cutters.
(Mesarji so zaštrajkali, ker je tvrda kršila pogodbo sklenjeno z unijo, da bo ob sobotah zvečer trgovino že ob sedmih zaprla, česar pa ni hotela storiti.
sednika je bil predlagan Ed ward Flore iz Buffala, N. Y., dočim so delegati Brownove unije predlagali ime svojega predsednika ter Georgea "VY. Brarfielda iz Colorada, ki tudi pripada Brownovi uniji.
Dopoldne je konvencija odobrila resolucijo, naperjena proti raketirjem in drugim neza-željivim elementom v strokov-nounijskem gibanju.
Nadalje je konvencija po- . zvabi' vlado, naj namesti več delavskih voditeljev v odgo-
Anglija in mogočne kapitalistične Združene države bodo diktirale mir. Niti Rusiji ne bo treba obdržati one oblike o-brambe, ki je bila potrebna proti Hitlerjevi nevarnosti.. Pojavilo se bo veliko delavsko gibanje, ki bo imelo na mirovni konferenci odločilno besedo.
Shevenels je predlagal, naj bi ameriško delavstvo zastopal na mirovni konferenci William Green.
CHURCHILL NOČE DEBATIRATI O SOVJET. RUSIJI
Ko so začeli v poslanski zbornici nekateri kritizirati pomoč, ki jo naklanja Anglija Rusiji, je izjavil ministrski predsednik Winston Churchill, da noče o tem*debatirati, ker bi taka debata škodovala Rusiji.
Slišati je bilo nekaj medkli-cev, naposled je pa Churchillo-va obveljala.
Zadevo je bil sprožil zastopnik delavske stranke, Emanuel Shinwell, ki je zahteval, naj bi Angleži izkrcali vojaštvo na evropski celini ter tam ustanovili zapadno fronto. — Deželo je že začel vznemirjati način,
-	je rekel del&vski poslanec, — kako pomagamo naši zaveznici Rusiji.
—	Gospod Shinwell naj nikar ne misli, — ga je prekinil Churchill, — da ima< on monopol na skrbi. Poleg njega je že niarsikdo dnigi v skrbeh. Po mojem mnenju ni niti najmanj še«ra povoda, da bi zdaj začeli debatirati o položaju na vzhodni fronti. Taka- debata bi -bila nam in Rusiji škodljiva, na dobičku bi bil pa le Hitler, ker bi črpal iz nje dragocene informacije.
Shinwell je nato utihnil, zbornica se je pomirila./
in
kupite DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS
Sto kanarčkov .ukradenih
Ponoči je bilo iz neke trgo-govine v Rochester, N. Y., u-kradenili nad sto (kanarčkov. Tatovi so jih odnesli s kletkami -*red.
JAPONSKI KABINET ODSTOPIL
ROOSEVELT SE POSVETUJE
Predsednik Roosevelt je včeraj, predno se je odpeljal na svoj dom v Hyde Park, N. Y., zaradi kabinetne krize na Japoncem poklical'v Belo hišo svoj "vojni svet'', da razpravlja o res-nem položaju, ki je nastal vsled kabinetne krize na Japonskem.
Predsednik Roosevelt se zaveda, da bo mogoče Japonska pod vlado novega kabineta pričela vojno z Rusijo v Sibiriji, ali pa dat bo napadla holandsko Vzhodno Indijo ali pa Tailanaijo.
Na konferenci s predsednikom so bili državni tajnik Co rdeli Hull, vojni tajnik Henry Stimson, mornariški tajnik ^rank Knox, admiral Harold R. Stark in šef generalnega štaba general George C. Marshall.
'Na koncu koViferenCe je predsednik Roosevelt prosil vse navzoče, da naj ničesar, ne objavijo o tem, kar je bilo zaključeno na posvetovanju. Takoj po*konferenei se je predsednik Roosevelt odpeljal v Hyde Park, N. Y,
Princ Konoya odstopil. — Japonska militari-stična 'stranka za ožjo zvezo z ožiš čem.
Tretji kabinet princa Fumi-naro Konoye je odstopil, ker je prišlo med ministri do nasprotnega mišljenja glede politike, ki jo je treba zasledovati z ozirom na največjo krizo, ki ji stoji nasproti Japonska v celi svoji dolgi dobi.
Zadnje dni so se vrstile kabinetne seje ena za drugo, sinoči pa so ministri prišli do zaključka, da se ne morejo nikakor sporazumeti in neobhodna posledica je bila — odstop. Tekom zadnje seje, ki je trajala dolgo v noč, sta cesarja Hi-Tohito večkrat obiskala ministrski predsednik princ Konoje in vojni minister general Eiki Tojo.
V uradnem poročilu o odstopu kabineta je rečeno, da si je , kabinet na vse načine prizadeval, da bi izvršil nalogo, ki mu je bila naložena. Ker pa glede načina, kako bi bilo mogoče voditi narodno politiko, nikakor ni bilo itiogoče priti do sporazuma med ministri, je kabinet sklepil, da v celoti odstopi. V četrtek popoldne je princ Konoje šel v cesarsko palačo in
j cesarju HirolTitu predložil odstop.
Gesar pa je princu Konoji naročil, da vodi vladne posle, dokler ne bo sestavljeno novo ministrstvo. Princ Kenoje se je vrnil v zborovalo dvorano ter ministrom izročil željo cesarja Hirohita.
Sedanja kabinetna kriza je nastala iz istega: vzroka kot v j juniju, ko .je princ Konoje s I svojim kabinetom odstopi?, namreč, vprašanje glede vna-nje politike je, ali se naj Ja-I ponska tesnejše približa Zdru-j ženim državam, ali pa se naj ! strogo drži svoje zveze z Nem-| čijo in Italijo. Po tej zvezi : je Japonska obvezana priti s ; Svojo armado osišču na pomoč, j ako bi Združene države stopi-j le v sedanjo vojno.	,
I Med Japonsko in Združenimi j državlami so bila že dva mese-j ca v teku pogajanja za medse-I bojno zbližanje in Združene | države so ves čas skušale odvrniti Japonsko od zveze z o-siščem. Sedaj pa izgleda, kot da je vojaška stranka dobila
premoč in zahteva največje sodelovanje z osiščem. Vsled te zahteve je v kabinetu nastal spor in princ Konoje je bil prisiljen odstopiti.
Da se bo Japonska popolnoma obrnila na stran osišča, je sedaj jasno, kajti zadnje radijsko poročilo iz Tokija pravi, da je cesar Hirohito poverii sestavo novega kabineta: bivšemu vojnemu ministru genera Eiki Tojo.
Požar uničil skoro vse naselje
V naselju Clavsville pri Salem, N. Y., kjer prebivajo več-jidel Črnci, je izbruhnil ogenj ter se iz veliko naglico razširil. V vasi je bilo trideset hiš izmed katerih jih je dvajset zgorelo. Poškodovan ni bil nihče, toda materijalna škoda znaša nad trideset tisoč dolarjev.
Nekateri prebivalei niso mogli rešiti niti svoje osebne lastnine. Ognjegasci iz bližnjih krajev so pri triurnem prizadevanju omejili "požar; <•• 1-»te-rem pa ne vedo, kako jt- tal.
-GLAS H A ft O 6 A" — New fat*
Friday, Octdber 17. 1941
VHAN6H4IN L UM
€4
GLAS NAHODA
(TOica OP lHl ribnj)
99
jNikolorTčfcla roskimucBn jakom
i tr< i.i	——iBf-— ,
OwMfl ud PoNMm« by Ntr«k "iilllilitm C!■»■■!. (A Corporation). Frank Saksec, President; J. Lnpeha* See. — PUc« at boilMM of the MfeoMtloa u« »ddreatse of above ottfcera: 216 WTOT 18th BTBUT, MBW XOBK, K. X
48th Year
"CUM Naroda" la issotd every day except Saturdays. Bnafiayi aad Holidays. Subscription learly »8.—. Advertisement oa
Be celo leto velja Ust aa Ameriko ta Kanado KL—; aa pel lata IS.—t m Mrt leta »lJO- — Za Mew Tork aa celo leto $7^-; aa pol leta f8.lt. Za laoaeautvo aa ealo lat« 97.—; aa pol leta $8.00.
•*eiaa Naroda** ishaja vsaki dan lav
sobot. nedelj la praanlkor.
ULAi NARODA," SM WI8T lttfc STRUCT, NIW YORK, M. X.
»—1241
AMERIKA IN RUŠDA
Iz ruskih virov poročajo, da je nemški naval proti Moskvi nekoliko ponehal. To ni kdove kako velika tolažba, kajti Nemci so oddaljeni od Moskve komaj sto milj/To kratko raz-ci« Ijo jim je mogoče premeriti še pred nastopom zares slabega vremena in navzlic strahovitemu guerrillskemu odporu moskovskega civilnega prebivalstva.
Amerika mora biti pripravljena na ruski poraz. Če bo t'ospelo ugodno poročilo, ne sme biti Amerika tako zaprepa: bčena kot je bila ob kapitulaciji Francije.
Z ruskim porazom bi vojna še ne bila končana. Končana bi bila le, če bi novica o Hitlerjevi zmagi na miški fronti tako usodno vplivala na Ameriko in Anglijo, da bi niti ga-r-iti ne mogli.
Ker Združene države niso z Nemčijo v vojni, ne morejo naravnost vplivati na razvoj vojaških operacij.
Toda predno bo zaključena borba na vzhodni fronti, - merika lahko marsikaj stori. Ako bo itusija vzdržala, zali.ore Amerika do pomjadi oskrbovati rdečo armado. Ako ne l>o vzdržala, mora Amerika strogo paziti na vsako Hitlerjevo potezo.	'
Če bo Hitlerju uspelo prikorakati na Rdeči trg v Moskvi, bo nedvomno progi&sil novo "mirovno ofenzivo."
Rekel1 bo, kot je rekel že neštetokrat prej, da so.'se izpolnile vse njegove želje. Zatrdil bo, da stremi po "miru" ter da so mu na poti le angleški in ameriŠkj vojni hujskači.
Ponovil bo svojo staro veliko laž v naai, da pridobi dovolj časa za napad na Anglijo. •
V tem slučaju bi tudi Japonska utrdila svoje zveze z Nemčijo. V Tokio .bi ®opet začeli roži jati z orožjem. In iz današnjih poroči! je razvidno, oa se nekaj takega dogaja v Tokio.
Amerika utegne poražiti Hitlerja, če prepreči njegove' namene, in če ga s primerno akcijo zaustavi, še predno Še česa loti.
Amerika naj bi kar naravnost povečala Japonski, da bo r.meriška mornarica prepodila japonske ladje s Pacifika, če stopi en sam japonski vojak preko sibirske meje.
Ako bo Amerika držala Japonsko v šahu, bi bilo mogoče Rusiji poslati svoje sibirsko vojaštvo na nemško. fronto.
Obljube, ki jih je dala Amerika' Kitajski, bi morala iz-j. remeniti v letala in v municijo. Kitajci so s svojimi preprostimi sredstvi uvedli ofenzivo. Če bi imeli na razpolago dovolj r odernega orožja, bi tako'omrtvičili Japonsko, da bi ne mo-(_la več ogrožati Rrrsije.	#
Ameriška' in angleška misija sta Rusiji obljubili pod-p rati njeno borbo do komea. To obljubo je treba izpolniti.
Amerika in Anglija bi s tem ne pomagali le Riiriji, pač pa tudi sami sebi.
((J»fcO.) — Člani raske Aka-derrtije ZnanoetI so 12. okfčfcra pod vodfetvom predsednika Vladimira Komareva imeli pro-tinacijeko zborovanje v Moškvi Zborovanja so se udeležili klavni ruski učooijaki in pozdravili so ga učenjaki vsega demokratskega sveta V imenu jugoslovanskih znanstvenikov je poslal n*S veliki učenjak Nikola Tesla v Moskvo sledečo po-®d ravno spoiočilo:
"Jugoslovanski naiod je v svoji in neodvisni državi nn«el svoj ideal ter je s svojim zdravim čutom vedno bil in vedno bo na-šprotnik fašistične1 in na-cijske ideologije. To je bil vzrok enoglasne narodne revolucije, ki jo je v Beogradu do-^kjotaičal general Simovič, to so j ideali, g katerimi natš mladi kralj Peter II. nadaljuje borbo za svobodo iz zavezniškega Londona; to je borba srb-^ifh čet ni kov in odpora proti
zasednim oblastim vsega jugoslovanskega naroda.
* 'Jugoslovani z istim Občudovan jerft 1 gledamo' jtmaSko' borbo bratskega ruskega naroda in vseh narodov Sovjetske Rusije, ter visoko moralna gesla, s katerimi so navdih®jeni vaši junaki — velikani, ki svojo kri prelfvhjo ne samo za obrambo svoje zerrftje; temveč tudi za svobodo in življenje v civilizaciji v.-^h zasužnjenih narodov. Z vsem srcem smo z vašim narodom in z vaSo vojsko in sku-
SLOVfiNCll'
DOBITE
JOHN l&g&ICft; Inc. MS WEST 42nd STREET NEW YORK, N. If. " .
zvečer. Po tej uri je Zagreb mrtvo mesto. . '.Zaradi velikih nemirov v
I Žida v starost 50—66 teVkfc* kor jih srečamo na vsakjem' ko-ratou v netyyoreiki židovski četrti.1 In vendar ne srečamo 'nl-kj& metf ' nddcekožci sli&fiSK potez nati zdaj, torej nikakor niso mogle biti domače v prazgodovinski Ameriki lumlhtom. Tako je dospel "Warren''do zaMjučka, dA j^ moral dospeti v Ameriko kot prvi Evrofj**; pred 3000 ali 2500 leti
pred Koftrmlbam' Žid; Nhibi^Ž
Sloveniji in v . Črni gori, je'ae je re&l s katerekoli ponesre-
AfiwsOlini poklical na odgovor komisarja14 Province Labiana' G razi ofl i j a in vojaškega poveljnika črne gore, generala Pir-oio Biroli.
pa.] z vasnu preživljamo vsak| Madžarske obla« t i so na: jugu trenutek va&e silne brinbe za "svoje države" prijele '
porušenje fa\3izma in nacizma.
"Čvrsto včrjarrreirao v zmago
civiliziranega sveta — svojo1 vašo, Velike Britanije in njenih zaveznikov tembolj, ker smo priče silnim prizadevanjem a-merišike demokracije, da z ma-terijalno in moralno podporo to zmago čin#Yej omogočijo."
"VLADA NAJ ODPUSTI * ARNOLD A!"
Konvencija Ameriške delavske federacije v Seattle, Wash, zahteva v posebni resoluciji, naj generalni pravdmk Francis Biddle odpusti vse člane svojega protitrustnega oddelka, ker so v protrustnih zadevah, tikajočih se unij sirih uradnikov. in delodajalcev, pristranski poslovati ter spreje-
dep$r za članke, fc so iit
napisali po informacijah, dobljenih v vladni službi.
Generalnega pmsvdnika prosi konveicija^ na^ ugotovi resničr nost riajslerfiijih poročil:
VABILO na PLESNO VESELICO
Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje od blizu in daleč na
JESENSKO VESELICO
katera se vrši v
JAMES OTTY OOMMTJNTTY HALL
dne 25. oktol>ra, 1941
Pričetek ob 8. uri zvečer. 1 3A PL^S BO lORAIr JOE IflOLIiH ORKBSTEiR
Kdor ima rad izvrstiio fp6dbo za ples, naj gotdvb pfi&e v James Oitv, 25. okt! zvečer. .._'	^eseliČni 0<Jbbrr
Iz Carigrada poročajo, da Nemci s pomočjo svojih zaupnikov tiskajo v Beogradu letake in razglase proti vladi generala Simoviča, ki jiih lepijo na zidove in na vozove cestne železnice. Težnja in oil j te nemške propagande je, da zvrne s siebe odgovornost Nemjčije za neizzvani napad na JttgoslaK-i-jo in za divjaško bombardiranje Beograda.
/V Beogfadu navzlic najstrašnejšim kaznim vsak večer iri vso noč odmevajo streli.
Vsi p05<kmsi setetatriti nekako '1 šifa«ko vojsko "so propadK, &prav beograjko glasilo zase<t-niih oblasti "Novo Vreme" poziva vsjrfc dan čethfke, naj !se prrjavnjo oblastim. Vse ljudstvo vidi v takem delotanjir iz-daja^stvo irr oblastim ne pri-javlja.
Pretresljivi so podatki o sprejemu, ki ga je beograjsko prebivalstvo .prirediio angleškim ujetnikom, ki so jih Nemci zajeli v Gičiji in na Kreti in potem skozi Beograd peljali v Nemčijo. Ljudstvo je vsem grožn janl navzlic angleiš(kim ujetniikom skrivaj dajalo kruha, potic, mesa, sadja1 in oblek. V Topčiderju je nemški vojak uiftrplil nekega Beograjčana, ker ga je zalotil, ko je Amgfe-žu dal cigareto. Ob prihodu angleških' ujetnikov je ve? narod glasno pozdravljal an/gieške vo-
Razmerje med Italijani in Nemoi v zasedenem jngoslovan-skem oženil ju je zelo napeto: ItaKjariskf"vojaki javno pripon
— Da je protrtrustni -oddelek j ustičnega department« pod vodstvom Turmana ArnOlda krivično ravnal.z delavskimi voditelji, obtoženimi po prdti-trusfcni postavi. Unijski uradniki so "bili primorani dati odtise prstov ter postaviti varščino, d očim delodajalcem v nobenem slučaju tega ni bilo treba.
Nadalje zahteva konvencija takojšen odpust uradnikov, če preiskava dožene, da so pisali članke in zanje iz privatnih virov sprejemali denar ter si pri pisanju člankov > posluževali informacij, dobljenih v uradni službi.
Odtis resolucije je bil poslan tudi predsedniku IŽooseveltii. Napad je seveda v prvi vrsti naperjen proti ThUrmanu Ar-noldu, ki velja za velikega nasprotnika delavskih organizacij.
Defc
» S»vinf» BtaBš. mtUwrK Je MOd najaiiie ta	v
ivedujejo, da so proti vojni. Obračuni mod italijanskimi in nemškimi čaštmki zaradi tega so rur dnevnem- redu. Često nemška vojska strefja na po-edine italijanske vojake, Če se nočejo pokoriti.
iReka Neretya je bila pred Je-dni tako polna mfELČev, da pri Mostarju ni bilo irn^tkV s čolni voziti po njej.
V Splitu so imioSnee begunec v iz Sarajeva, Zagreba in
dva
srbiflta "komunista" ki sta oba priztTahr,-da sta pripravljala novo vstajo. "International NeWr? Setvi***' pOroČ^ cM'je
eden olbeh priznal, da je po navodilih iz Mo?kve pripravljat Vse za prifiod ruskili '4 parsifeu'-tistov" v "Južno Madžarsko."
^ene feničanske ladje, ki jcf nwrala dospeti do ustja Ama-zbnke. Wafren navaja tudi ve-lliko število verskih obrednosti, ki so bili prilnfctfi in MaiB jako sireni onim pri Izraelcih, preden je doživelo''njih verstvo Jnoglobitcv in preporod pod velikimi preroki. Ko so do^li Spanci v Ameriko, so našli ne-spreth^Ajeh/ vbrsk in so^Tafn? ustroj, kakor ga je bil oblikovat "beri bog." Inki in Maji
Mnogo je tudi Hr\ atov, ^omiš-' 1 j eft i ko v HISS. Italijanske oblasti, ki so sprva bile prizanesljive, so zdaj krute in pripoveduje se.v Daluieciji o ljudeh, kt sta jih sinoči .še srK-ali, a jutH
ŽID JE BIL V AMERIKI 3000 LET PRED KOLUMBOM.
" - J v b' V \ . r. . .T /.s Znatni <aaneri>«kr zgodovinar H. Warren, ki je že pred 40 leti dokazoval evropski, oziroma a-zijski i za* or južnoameriške Trtrf-ture je po dolgem nabiraatfu dokazov prid<A>it tudi iveč znan stVehikov, ki c^elrjo njegove nazore;
Warren je ugotovil že kot vi-sOkašolec čudno nepričakovano in nedvoumno sličnost izročil vseh treh rrvjbolj kulturnih in nabetareJSii jninoairtriških naVodov: Aztekov v Meftfki, Mlajev s Srednji Ameriki in Inkov v Peruju. Njih legende ertako pripovedujejo" o belem bogu", ki je pričal v Ame
F^ir
•«r
P O 1 i t i k a

O politiki nič kaj rad ne debatiram.
Že skofo tri desetletja pišem o nji, in ni čudno^ če taka duševna hrana človeka naposled zabtsne. Tudi'pisanji o VOjnih dogodkih mi že preseda.
Včasr pomislim, koliko vojn sem sfe posredno udeležil. Ne _;Z britko sabljo; pač pa s pere-s6m v roki.
Prejcejšhje številce jih je bilo. Najprej dve balkanski, po-teni Perkhingdva' eksp^dicija v Mehiko, svetovna vojna, ki^aj-sko-jap6li^ka" vojna, ab^hftsfti Ivojna in sedaj druga svetovna
ledar. juhilejska leta in dru^.j"^^ prksk,Vstapu^roV
Marsikatere zako^ke dolofib?	t^oda!je-
in razredhe ustanove donijo!	poveljmko'V, letnice,
zmAg m pOrkžoV mi kiar go-mšze po spominu. ' Zato nVe nič kaj prida? fte raž-
sfT. Po teh odkritj#h je Kolumbova slavn precej otemnela.
kakor ^ (prevod Stare zaveze, Zgodovinarji so' vedno i meno-
vty\i državo Inkov 4 '^najstare«o ve^T slučajni obiik>aM*f^ ^afeo ^narhijo", a n^o;mi ^ nasproti
•^w l	T™ n<>"| pogled ter važno' v^aša: -
M kdo bo zmagal? Ti bos ze"nekfcj vfcdel, saj si s jtf-sanj^m'o politiki služiš svoj kruh.
In ko mfj'odgovorim, da' ne" veni In' da nimam' niti najmanjšega pojma, je' razočaran'.
Ničesar ne vem, prav ničesar ter si niti ugibati ne drzn'em, Bjtn* Hrvaške dr. Ivan Su-:klajtf danažnja politika ne po-^ Je V spremstvu članov ju-]2na n6ben^ logTke' in ne nndi gcslovanske vlad-, v Londonu nikomur nifi najmanjšega opri: Bogoljtfba Jeftiča. dr. Božrda-	^^^
OBISK BANA HRVATSKE HI MINISTROV TO- 2UPA-
nt Markovrča, Franca Snoja in
BpoD-r«.dn nirivMi »Vb; « Wlia	. je pri«ai V Ame- _ —v«,«'iBin» onoja ln
Atlantika Nap^i in slike vedno enako popisujejo zunanjost belega boga. Im|el je bled obraz, go^o črno brado, zakrivljen nos, črne žive oči in kod-' raste fese. Na glavi je vedno
kal župana mesta Montreata; Adhemara Ravnaulta.
jih zemlja požre. Cen^ živilom _	^	* ^eon«
Strašno r««teih nv,nflicf nosil malo okroglo kapico, ki je
strašno rastejo. Dvanajst jajc stane 20 lir. liter c*jft 41'lir, kilogram hrušk 6 lir. V Dalmaciji in Istni dobi oseba 60 gramov sladkorja na mesec, sto gramov olja pa m*sec in sto griratov krulia na dan.
■"Štefani" poroča iz Zagreba, da je Pavelrč ukazal popis premoženja vseh državnih., samoupravnih in občinskih uradnikov, ki so bili -postavi je in od deoembra 1918 do aprila letos. Zakaj — ni težko liganiti. k
London poroča, da je porušena proga med Ljubljano in Zagrebom. .
Zaradi Čestili nemirov v Za-gif-eftwi in zaradi napadov "hrvatske seljaSke zabite1" na Pa-veRčeve vstaSe, in nemfike vojake, je nričelntk policije Artu'-kovlč izdal ukaz, da- se morajo vsl javni lokali zapreti do 9.
300 SVETIH MAS LETNO
v življenju ln po amrti, m deležni člani "Main* zvez* za Afriko." članu-2 rlrla ankrat za v*4nc 85 centov "za vuko oitM, živo »II umrlo. NMWt .	~	DRUŽBA SV. *ETRA KLAVERJA
za afrtikfc' mialjone. Dept. Q
ni nikoli odložil. Indijanska izročila popisujejo, da je naučil beli bog rdefeekožce zidali hiše in palače, pripravljati iz gTine in sumiti na sofnen lonče. Prmfsefl jim j<± različne tchnT-ške skrrvno^ti in n temeljil verstvo "v pravi podAbi. ki jo niso poprej poznali." Potem je odšel v svoio' \-zhodno domovino, a poprej ntapo«vedal, da se bo povrnil ter do konca .sv^a vladal nad Indijan«: Obljubil je tudi, da bo poslal svoje otro-ke aH \muke za slučaj, da bo zadržan sam. Iz tega razlogi ^ sprejeK Indijanci od kraja s pobožnim spoštovanjem wpanske osvojevalce.
Beli bog iiria pri razTimili narod Si racfličha i metla. Azteki so mta rekli "Kvecalkotij", za? Maje je bil "Kufculjldian" in za Inke " Vitakoha". A vse podobe kažejo vedno isto izrazito glavo. Sleherni opazovalec je vtideL, da so predočili nekdanji indijanski slikarji tipičnega
Amerika—zaščitili ea ttdrit - ~
O priliki KolUmbOvegla- praznika je rekel predsednik Roose*-velt,' da predstavi ja jo narodi ^a 'ameriškem kontinentu ogromno silo v interesu stabilnosti; miru in^otobde:
— Ti ameriški narodi bodo vzdržali in branili načela in u-stanove predstavniške vlade, svobode vesti in socialne odgovornosti.
. Urad (iRaroercy J- —
t DR. D.S.DiBICH
MJK-K1WJK0
Ruski xdravnik, ro*«1 rtevtaska. BIBUfjrfbCS* 45 ASTOB PL ACME <S« Ave ptUg rtrtr.) NEW. YORK CITY
, Uradne upe: . Dnevno ' 10 dp 1. Zvečer samo 06 torkih, četrtkih in sobotah: od S; do 7. Kal|ur tudi po dc^ovoru.

8t. Uouta, M«.

KUHARSKA KNJIGA:

| W $18.^5. i*
M 'MM Tttkt> let*. 1
K; V P I f E
SAVINGS BONDS
Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEJtrmnODOV
Stane sarfio O1 6i
___, ... .,-1 __
i 'i i^Knjiga je trdo vezana in ima strani-®*k
, , Recepti so napisani V angleškem jezik Ile tudi v jerftii naroda, ki mu je k&a jed
i ^ Ta knjiga j« nekaj posebnega n one, ki * zanimajo zim < Skuhanje in se bodejo v njem čimbolj lšveibati in i J izpopolniti«	• •
1	fe pri
Lep«1iiijlf» je IraltonM podanki;
[Xjnt^ . t'^rialnr)
Jf TTfttft V nrnto domtfve,
Zi VI y iRt
Spisal IV^riSiTl®5
Knjiga je irojemten poj«t t slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od ff davnih početkov v starem slovsnatva do današnjega dne. Knjiga Je verno *rctio našega »vljenja ln taljenja, in kdor * Jo prebere bo ve^er V>' Slovefiiih v« kot uril more nndltl katerokoli nafe sgodovlnsko delo.
Knn&ARWA^
D£D —
Je^ZESELiO WttU airal
6Cfc- -
SIN-
Je Mi) BMd teikim klasje« i
VNUK—
«rntt ht*
W POGLAVIJ — 413 STRANI
V p'li^Aiw: VEZANO *
mtmrn
mmmm
Avtor knjige je IVAN MATlCtfi; w Je spisat Splofino mano'knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
New York, K.
! 21« WEST IStli StREfcT

jeftia o^itoriia t^Vhelja,' na či^ar podTagi bt mo^el ta j verjetn^^ ga'^Itlepati.1
" Jtko vprLšam vas, ljudje' bdzji, je sTnfil, da -bo Hifl^rV dveh letih pOdjaiHnil skbVb' eelo Evropo T
itbVnn se* je' oli napS6vfedi vOj-ne' saffjalo.' da bosta po' p^efe-' lca nekaj dni največja so^rai^ nTka — Hitler in StaRh — sklenila prijateljsko pogodbo?
Živimo pač v času,-ko'je mogoča vsaka gdrosta<mofet, ko se utegne vsaka neverjetn ost vresniciti.
Za> primer naj navedem nekaj domnev, ki sem jib Zadnje tedne slrškf irf bral.'
— Niti misliti ni, dA 'bf bila Jngb^lavija kdajr obnovljeni v svoji'pre^snj i oblaki. V slučaj«" n^hiRfe 2fnage'bo' že dolgo takb raxko^arta kot so je' ra^ko^a^ NemčT, Lahi, Mftdžari in Bolgari; v slučaja; angleške zmage^ > bbdo pa "vse' predvojne' evropč ske' državice spreirfehjetie' v anfcfeSkO kolonijo.
Ali jd to verjetno T Istotato j^' verjetno, kof je vefjeln'a Tia--1 I>oved, dA bO po^ojrta Jug^STa-: vija segAla od Taljmtolta • i^1-B^tietk na zapfcdti, do "Cm^ moTja "n^ vihodu, ni severu'pa skoro do Dunaja.
Kdove, -koliko je resnice, (če'^ je je splbb kaj) o doiiiireW, <a se bosta Anglija in Nemčija združili in skupilo napadli A-mefikot
Da bo Rusija, če bo zmagala, v zahvalo za naklonjeno in obljubljeno pomoč pr^pla,vila v slučaju svoje zmage Evropo z Anglijo vred in vso Ameriko s komunizmom T
Da Anglija pod nobenim pogojem noče poslati svojega vojaštva na evropsko celino, ker se ji zdi škode svoje krvi, ter čaka vstopa Amerike v vojno T Da' bo Rusija sklenila z Nemčijo separatni mir, nakar bo»tS z Japonsko vred obraČninali s celim svetom?
Pa je Hitler le figura in da je vrhovno vodstvo nemških armad v rokah n eke malozna-ne tajmstvene osebe t
Da je,Turčija tisto nihatona politični tehnici, ki 'bo odločilo usodo sedanje Vojne in odločevalo o bodoensti sveffa t
Tt>' so le nekatere izmed ti-sčfcrth doVnneV. Ktftera !je pra^-vat <Vje' spi 6h" katera T
•GLAS NA ft 6 D A* - New Yeifc
Friday, October I 7, T93T
—
ČETNIKf
Iz Žfoljčtija Katarine t
Polna pravljičnih stečajev člov€*Ske us6dv je zgodovina Rusijo^	je povzdignil
nešteto moških, in žensk te bede in revščine in iz neizotoražerio--sti na %'rtitm«? ^reče in mdift. Nobena izmed teb usod pK* ni tako (UidčKita, kakor ona carl-ee Kataiane,' druge žane carja Petra Velikega; ki je hotel Kupijo priklofpiti kot enfikovredn'o državo zaij>adni Evropi. Bila je kmečko dekle, sanxa ni vedela odkod. V vojni med Švedsko in Rusijo je živela v vojnem ta-flxrri>?i?u, a umrla je kot carica, ljubljena in objokana od vsega nriToda, kateremu je hila po smrti Petra Volikegn po njegovi volji vladarica.
In to kmpfko »h^kle', o kat£-
Petrn je ugajal zaradi njegove priprbstoeti in" riathvnega vedenja. Krfez Dolgo raki j -piSe o tem;
•"(Ko je brla Katarina caiica, je začela iskati svojo rodbino in po dolgem iskanju so našli leta 172$ oba njena brata in obe njeni sestri. Oba' brata sta dobila, plemstvo pod imenom Skavron^kij in sta bila po: višana pozneje -pod vlado njn-
'^''iL^.'TIZTrfi'wl®6 sestre, 5. januarja 1727 v
Ano Mionsovo, je napravil ko-___-___* eu. ^ ,
r t t^a 'K*"-^«. t\_ i groiovski stan. Starej£a seetra nee tiranstva Jevdokije. I>al v ...	,	^
« • ■ ^ ..	je bila omozena s senreantom
je svojo zeno zapreti v samo- 4 -	6
otrok in Aiekseja' Petroviča. Ta drugi je v zgodovini ruske vladarske hiše ena najnešrfce-netfšiii oseb. Obdolžili ®o ga: zarote proti življenju in prestolu očrta in poginil je v ječi. Jev-'dokija Lapukinova ni znala carja Petra privezati *na sebe-. Bila, je setorčna-, odurna in silno Ijnfbostfmna. Peter pa je bil nezaupen, nestanoviteh, nagie jeze in trmoglav. Ko se je zaljubil v neko nifado tepo dekle,
Pozimi 191f>—1917 teta se je' škitn, in'9<feflTskim in bolgar-preniagana srbska vojska umi-'skianr vsiijcncenl dajejo srtiko kala čez divje, s snegom pokni- pravcate vojne, te gore Črne gore in Albanije. Prizadevajoč si, da bi uničili V Ghlcrji je našla zavetje, tam'sredf&ca <$etnrškeg»: odpora, so sč je o^pWeilft' in strnila. Ze^i-1 tvfljiTji 5 tanki, metalci ognja in Ijo, ki jo je za seboj postila, ste'z boAlIbniki raitferjaK -planince si rasdfelili Avstro-Ograka- in naselbine V Srbiji in v Crm go-Bdlgarija. Zntagovalci so na-!ri. BoTigaTska vojalka' 44.preše-ktefiVft uporno prebivalstvo in1 Ijrije " velike miriožine Srbov, se krvavo maččevafL " Bolgari Sto' in sto talcev — osiSPe jib 86» hoteli rafkorenhriti -vse, kar je imenuje "korftanMi' * — je bilo bilo srbfekega; v enem mesecu j oWsenih ali ulstreljeifrh/Četni -
sta'n, kjer je umrla šele leta 1731, prtztib) jena in neopazen a.
Peter pa se je .vrgel sedaj pk>-po'.nonia nebrzdano v vrtinec strasti do onega dn'e^a, ko je vidčl kmečko deklico, ki živi
Mihajlom Jeifnovom in njeni otroci so dobili plemstvo pod imenom Jefinovs&ij. Mlajša sestra je bila ac-na delavca1 Si-
so poklali 2000 neokdovolirte-žeV. Avstrijci go izgnali 60 tisoč Si<bbv in jib prisilili h ko^' pik ti ju streUskib jarkov na itali-ia^keni bo.fmčni in pošiljali na delo'v rud okope; ubijali so talce, da bi zastrasrli upornike, ter njifh trupli obešali po javnih tr-srrh v opomin.
V hrilbFh in dolinah stare Srbije se zgodovin* zdaj ponavlja. Vedno večje "in pogostejše upore — zn 4ik spi oblega nezadovoljstva, ki .*e širi v zasedenem ozemflju — sirupa jo nemške oblasti zatreti s krvavkn
rnona Hendrrka. njeni otroci so maščevanjem. Premagani Jh-
rem pravijo, da niti lepo ni HH6, kot	Katarina L spomi_
marveč si je osvojilo srcr carja samo s tem. da rim je kazala
vedno urijazno lice brejr vsakih treriotnib razburjenj, je bita pradedinja vse sedaj živeče carske rodbine ter velikega Števila drugith, sedaj vladajočih rodibin v FlvropT. Mnogo se je pisalo o življenju prve carice Katarine; kljub temu ima vedno iznova svojo privlačno silo. Iz knjige "Rusische Hof-geschiohten," ki jo je izdal Jo-aohian IMbraeck. posneto po htstorSra Migmml Jakob«, pl. CrnsenstolpU,' lahko posnetti^-mo posamezni prav zanim^e podrobnosti, ki sicer skozi in skozi niso historično podprte, vendar pa nami'oddaja jo prav lepe detajle. Dasiravno tem podrobnostim ni pripisovati historične veljave, .iilh prioft^ie-n*o po tej knjigi.
V stari Kusiji j? vladal običaj, da so pripeljali pred carja, ko je dosegel polnoletnost, najlepša dekleta iz dele države, da si izbere izmed njih svojo zeno Tako se je zgodilo tudi, ko je bil Peter I. pro#la<šen zn polnoletnega.,- Izbral si je takrat bo-jarko Jevdokijo Feodorovno Lopukinovo, s katero je imel pozneje- dva sinova: Aleksandra Petroviča- ki je umrl ae kot
ura ruskega naroda. V svoji — irtalo zatiesljtvi — zgodovini ruskega piefrnjetva piše knez Doi-lAoVukij:
4 4 Katarina I., nruga . žena carja PetmL je bila hči ufco-g:eg'a livon^cega kmi^ta. Najprej je služila v hiši Inferan-fflregn .pastirja Gloecka ter se je omožila" nato" ±~ nekim švedskim dragoncem. Pri zavzetju Marjenlrtirgat so vjeli Rusi tudi njo. Bil* je natd "ljubica generala Batira. ki jo je odstopil feldmanšaln gTofu Seremetovu, ta "jo je pa prepustil knezu Mou šil kovu. ki jo je d al končno Petru I. Car se je potem z njo poročil."
PeteV Veliki jf tevi^H ta korak, ko se je pripravljal na Vojno proti Turčiji in Ousentolpe in Dolgorukij jjoročata prav malo verjetno anekdoto, da je Katarina rešila carja pred po-lonnom. Zahtevala je namreč osebno od vsakega vojaka denar ter s tem denarjem podkupila turškega velikega vezirja, da je sklenil kolikor toliko za Rusiio ugoden niir. In Cruseri-stolpe poroča nadalje, da so na-^li nekega dne brata carice, mladega kmeta1, ki se je v krčmi ba'hal s svojitu sorodstvom.
dobili plemstvo pod imenom Hendrikov. Gospode Jefimov-ske in Hendrikove je njih ses-trična carica Elizabeta 25. aprila 1742 povzdignila v grofovski stan. Po nekih lk-tinah baje najdenih v Upsali, pa je bil oč.t carice Klatarine Ivan Rabe, kvartirmojster v polku iz Elfs-bdrga. ki jt irnirt 9eta Mati je Imela dekliško ime- Elizabeta Ikforitz in Katarina je bila'rojena na Švedskem v GermuTfcderidu kta 1682.

• i"*"*" T*

I.	ZVEZTL'K: Uvod — Naroda«	io* pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Koejak. — Jesettakk'no8 metf BloVeiAkffni polba^ — DOifreJl:' —" Dva prijatelj*. * •
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova iemtev. — Kbžterskl iolnir — urad Ho-jinje. — "Golitla
DX ZVEZEK: Deseti brat. — "NemSkl valptet. * "
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kožr6vska"sodbii"v VlSi^i gOti.* — Dva-brata
V.	ZVEZEK: Sbwdov »in. — Sin kmetakega oe-sarja. — Med-dvema stoloma.	- -"
Vi ZVEZEK: Dr. Zober. — Tagomer. VTL ZVEZEK^ Llepd Vida, — Pina tobaka. < Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav^* E^^ bra toms.	• .	. -
VIH.' ZVEZEK: Ivan Erazem T^lenbah'. — BojM1 se te. — Črtica is iivlienja političnega agitatorja. — Telečja peienka: — Sest paro?, k^bas,,— Po tobaku1 am rdi?. — ^enftev i* uevoičijivost». — «spom»ni starega Slovenca And^ji Pijkrf.v
IX ZVEZEK: Rok'ovnj^i. — Pet'err pokoro delat, ko je krompir jjraffSt — Pona-rejent brokwnsi -	^: ii '
X. ZVEZTRKt- Veronika Desefrfškk. f
10 zvezkov...$1^0'
POSAMEZNI ZVEZKI
Naraiitc pdf:'
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO.
®roslo^an1 se lefos niso mogli maknrti iz donnovine; kot se je to posrečilo srbskim vojakom 1. 1916. Zato so tisoči Jugoslovanov odR?li, z orožjem v rokah v gozdove in planine svoj^ doii*> vine. Tam so se združili s čet-nfiki. starimi srbskimi borci. Zadnja poročila o četbtflkih uporih proti netrfSkim. Italijan-
ki so op<JzoriK, da so pri nti-padfh na nert^ke' položaje mjeli nekaj^to nerriških častnTkov in vojakov", ki jih imtajo za" tafe? in ki jih bodo pObHi, če'bodo Nemci nadaljevali p klanjem prebivalstva. Poročila pripovedujejo, da jrigoslovahski narodnjaki otovladajo mnoigo zemlje v notranjosti ruska letali jim' pomagajo'. .
Tudi v drugih delih podjarm-Ijehe Evrope* gospodarji z 44 novim redonrf" nahajajo odpOV — ne tako miočan sicer, pa vendar fak, da jinu dela skrb'. Odpor, ki zahteva dva milijona ljuditnf strari. — (JfiO.y i '
msBammmmmmmmmfKm
i s&m ■ ddfkffm - itf - twiov pwtt-^
bbjaa za to magnezija. Angleška iirdfuštfija je docela okivi«-na od magnezija, ki ga dobiva i i Indije'. M^nefe^j voeno' v Anglijo	S&mi prtfebp,
Zato"je umievnoV da nčinfeke sfcttšajd te transporte, kateri prevažajo tako dragoceno kovino, ali polovati aH. pa potopiti. To je prav za prav poglavitna misel nemške podmorniake vojske zope r Anglijo. Angleži zoper to odgovarjajo s teih, da uničujejo Nemc^ni pet rolejske ti-anspbr-te. tfa vsem »vetu pridelajo na leto nekako 3.5i0J6P.OOO' do 4. mifi-jone ton niagnezija. Todi Anglija z \^emi svojimi kolonijami pridela Aorfij polovico te množine.
V 9 t A_N OTL JIM t 1 S t t
JUGOSLAVIJA Nl OMA . GALA.
(JOO.) — Znani ameriški
Skavronskij ni drugega, ka
kor rusko označene za J™'.časnikar Harrington, je imel 12. Brez bojev in str^Uuh do^l-' n& 1(mdon(gfci rad^ki kov pa tudi zakonsko ^nje ^	o Jug06lavi^. Po.
med Katarino m Petrom Veh-j^, ^	dogod.
kov v Jugoslaviji in' «e zlasti
kim ni bilo.
, Tako poročajo o tragičnem ko'neb ljubezni Katarine'do ne-kega: plerriflča s Francoskega.
Car >?a jf dal obtožiti, obsoditi in usmrtiti. Dan nate je prisilil Katarino, da si naj gre pogledat truplo njenega ljubimca na morišču in Katarina ni baje niti pobledela.
Peter Veliki je umrl dne 8. februarja 1725, in dve leti je sedaj vladala po njegotfi volji Katarina. Bila je popolnoma
zgražal spričo divjaškega cft>-stieljevatfija nezavarovanih vasi in mest v zasedenem oeenflju. Mr. Harringtcnt'drugim dejal:
^'Jugoslavija preživlja danes najstrašnejše dni svoje zgodovine. V Sloveniji, je' bilo o-bešenih in ustreljenih več tisoč ljudi in več sto tisoč so. jih izgnali.' V HWatski Paveličevi gaugsterji vre? teror in ubijajo Srbe in v Bosni se jim je pri-
pod v^plivom' MenSilrtrva, ki pei^lo nekoliko fanatičnih tur-
ie Tjovznel' od oekavskesra nften-tskl1	2 naoinenonx, da iz-
,ie povili od pekovske« n, en J^^ gpbe y ^^
tapo" uponabija sredstva, ki jih je preiskusila v Poljaki in T'eh-oslo vaški.
ca do knea* nemške in	V ^^
države; do feldmaršala in dasi-ravno1 je znal komaj pisati ifi brati, do najvplivnejšega moža v celi državi. On je tu dr povzdignil Katarino dd njene tedanje slave. Kb je Katarina L 9ne l7. maja 1727 umrla, je ru-sM narod resnično žaloval za svojo caricb.
JZSELJENOI V JUŽNI AMERIKI O JUGOSLAVIJI.
(JCOO V. Villa Magueta,
■ '».^ ri. w	l'___1,'i' •	1.!»
R-A-Z P R O D A J A
SLOVENSKIM1
K Nil 6
po' zmerni c^iti "
n: ■
Po 50c zvezek
AiMi) Ttevw' (tTan A|j^tj Blagajte" V«tttef» Vojvods (Fraik*
Andersooove pripovedk« n sterMUko mladino
Beft nott mkU Jtknkk, (Do8toJet«W/> Božji mejnBd (Ivin PrtttAfi Fllo«ofrit* zgodbm (Aloja JbMk) -Gospod Kridolin Ž^na ta *l*ow»
druilii (Fr. MiUim&l) iUiafi, volčji pes (J. O. (Wood) Kaj i* K Makara tujik (V. Kar*
)..... ' . - v; ■
ŽlVCt' IZ&Ak^VAJO ŽARKE.
lPo<Ilaga vseh žarkov in vsega izžarevanja so valovi. Po dotžrni Valov nastani različno izžarevanje. Na^ie oko ni tako popbhio, d^ bi videlo vse žarke in tako se eele z velikimi aparati prepričamo o' njih. Izžarevanje učinkuje ra^ično na živo tele/ p6 'vrstt žal4cov; Včasih čutimo toploto, drugič nam pbrd^-i koža, aH pa nastani gldbok ra&pak tkiva. ZafiimiV učinek hnajo žarki, ki jih je od-'
(ihMrriKfa)
Pe(«r Pav^ (&rar (pr. t PrageO/ Prati« iOadlVa' (VladMlr: »tka Dorlane Gray (Ooear WDOe)
Gray
V^rne duAe v ricata ( ipiaki iz stojevskD'
Mirta«)
(A. M. Do-
Po 70c zvezek
Do Ohrida la Bltolja (Iran Btolik)
Po 75t zVt-zek
BeIfW (Artur Beroede) Onstran pragozda (James oAver Cnr-wM)
P• strani ktokok (DmUt Feifil) <Zane Grey) ,
Panter
hliau S't Fe v Argentini, je bit kril zdaj v Arr^erdanin delu ! sestanek odposlancev HSS-, ki	raziskovalec Grrrvtetch.1
cn ara url aIp^TIjv tn/1 i ' 4 .71	''
Metla
(Sinclair Gloek) (O. U! Meh)
so se ga udeležila; tudi " Jugo slovansko društvo za vzajemno ponioč" iz Rosaria in odpo-j'ancT "Jugoslav. Nar. Obra ne"*' iz Buenos Aireea. Sestan
UgotoviJ je, da nekatere celice izžarevajo žarke, ki povzročajo na celici drugega tkiva y njiSh porast in delitev ceHc: Te žar-
"Nemiški divjaki se poslužujejo najkmtejSih sredstev in skdšajo z vojsko in s stroji uničiti jugoslovanski narod. A Jugoslavija ni omagala f— ona se še naprej bori."
NOVI PfcbUZRACNI TOP
Neka privatna tovarna je izde lala nov prortizračni tbp « premerom 99 milimetrov. Ca& tniki ga sedaj preiskuSajo.
ku je prisostvovalo sedem dele- ke iG naKval mitogens t ične ker gatov ter predsednik tamkaj- P<^^očajo matoso aH delitev ..	r . i.- celic. Najprej se začne delit
jedro. To so vprtv življenjski žarki. Po dolgem raiEi«=kova-nju je prižel Gurwitsch do spoznanja, da vplivajo ti žafrki na stopnjo beljakovin, sladkorja in proces cAcsida^rje.
Presenetljiva" je bila ugofo-vitMr, da'izloča mStogenetične" žarke tudi živčro tkivo. Ob (fra-ženju živeeV se1 isepremeni vrsta iz njSh izžarevknih žarkov. Vse' je odvisno od tega, kako živec dražimo. Na različ-nb dolžino draženja reagira ži-vfc z razliftio' dotžino mi tog e-netičnlh valov. Iz tistega sledi d^r draženje Id ee «iri po živcu, hi vedno enako, temveč periodično' koWba, zdaj je večje, zdaj manjše, Pri tem pa v' rečeno', da se morajo" udeležiti izžarevanja vsa živčna vlakna; ti^r^ee sarno nekatera. Če bodo drtigi raziskovalci ta odkritja potrdili, se bo odprlo novo polje za proučevanje živ-čeVja *
nj' FRSB. Mr. Paftle ^g, s tajnikom Mr. Grgo Sošicem. Na sestanku se' je' govorilo o' sedanjih prilikah v domovini in o dcl-žncstrh izseljenlštva do naroda- in njegovih potreb.
Soglasno so oklenili, da je trefba pomagati nahodu v domovini, ka zdij prestaja toliko gorje.; Precitalo se je tndr pismo m Petra R^tiiča, pre<is»ed-nika	Severni in Jnzni A-
meriki in KknaJdi, V resoluciji k'i so jo izdali ob koncu sestanka, dbsojaio podli, nepravični in ne izzvani napad Nemjcije in Italije na Jugoslavijo ter ,po-»dravljajo dr. Mečka in naše predstavništvo v izgnanstvu.
VOJNk1 ZA' MkairsziJi
(Za vojskovanje je magttOzij mno*co bolj potreben, kakor petrolej. IK? moreš jeklo, ki iz njega tottame delajo" jekkne plošče Ln orožje, napraviti po-
Pd->I zvezek
Ucrafaljeol adHJool (B. G. Sellfer) VeridktM (Pater Kajetani Si^ka (E. S. Tbompaon)
Bddartka balada (Marija Majeva) Pri^adbe čebelic« Maj^r (WtidAnkr
Pincvinski otok (4HaMeiFtanM> Pitane zgodbe (Janke Kar)
Po *! .25 zvezek"
SkHvooetat itod^e crtVrf rfilfcr)
Pa $1.50 zvezek
ZW9n in kaxen (P. M. Dftstejevsklj) Tigrevl iibj« (Mavrice Lcbiane) Krištof Diatac (Jack Lend*) Mleterija (Gastave le Beofe)
Po $2 zVezek
Preše^n (France ^idrie)
Po $2:50 zvezek
Višnjeva repatiea (VL Levstik)
jSfaročite pri:
KNJIGARNA PtSfiU^^IG cd:
. 216 W^st.l8th 8treet, K«w Tork, IT. Y.
An^riki pred iH*varnost. Vsak dri«*: fen je poOan, da pb svoji zmotnosti kupi DefHtte Savinjtš Bonds ln &tamp^
U P I. T SE SAl in' PTAMPS
m
«
c
I
ANGLEŠKO SLOVENSKO BEKILO.' Se^Utn dr.
P. J. Kern. Ved^	(W& I2.0&
BOtWO DX2&TU1N! nal
td beeemo a'^Stix«.
v tej imjixf eo' »ia pbjaa^Sa eato-aT'aa aaeetjea«-
Cena Jtk
IHWTACI^ŽlVlNttffoKAVMft, «p1«af mbJoDn-
Ui. 278 atrabl.' Gena trda vem Qt^g |1.8Č Zelo koristna faffijfr «a opia rasnlb bdenf ta
r«fwk ^borejea; edrevUflttje; alike.
GOVEDOREJA. 8pi*r< R. levari.' tdtf: etiifa.1 8 olikah'
n:-
obrtno knjigovodstvo. 258 etraaL Vea... Knjiga je aabenjena v prvi »retl W itavbtto.' umetno tn'strojno kljaeavoteii^n »mi Ulo-' WrtdMi'
Cmm
OOKK1TJE AMERIKE, epiaal *L' MAJAB. Trije <t«n: 102, 1U. us etrknt Ceba mehko vee Po« od en in nataicen ' opleJ odkrltia Ddvest" •veu. SpU M «ta kakor »mnimPra poVett" ter :. j« ^Vljeb ptt najbolj^, rtrib."
. ..	Cena 50«
KNJIGA 0. DOSTOJNI
VEDENJU. 111 strani
vil
Ce&a'We^
KSTVO. Spitti AaUli Pove. K elOntMf ' 188 mui,
Kn^c« aa mlekarje ta UaMtalJa mMuniva
^ JSk
OMNI ČEBEtAit' Spisat Frank" Lkk&ajer.
ltH stiranl"
dean1


ZDRAVILNA CELXft^AJ R-WilL'
Ctšk
Naročite pri:
•	i	' %-Hi"uiiiiiii	.
siovemc ifuDiisiiiii^	vornpany
216 W. 18th Street	Nl^TTb«, f». Y.
ilMMflflMi
.....mm I teli.
•■S*
•GLAB NARODA" — New T«k
Friday, October I 7, 1 -
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I WINDER. 110

V 8 T A NO V L JEN L. 18*2
Obisk v Kanadi
Pi&e MICHAEL PREBILI OH, Eveletb, Minn. Nadaljevanje
Tisti dan, ko sva jaz in Matt diii letih jxiznala.
Odkar-je wahrinski vili čakal smrt, je bila Marija Terezija že mnogokrat vprašala, ali sn*e p riti. On ni hotel. Ali ni bilo dovolj strašno, da je razposajeni, nori mož, ki se je bila zaljubila vanj, onemogel, iznaikažen in pohabljen, v smradu svojega, za živih dni gnijoeega trapla sedel v naslanjaču in ni mogel ne živeti ne umreti! Ali naj se da zdaj, morebiti le n<alo urr pred njegovo smrtjo, prepoditi od zglavja, umirajočega? Toda ubogala je.
Marija Terezija je prišla. Premagala je omedlevico, ki jo je napadla, ko je začutila kužni dith bolezni, premagala je tudi grozo, ki jo je obfila, ko je zagledala nekdaj tako lepega človeka strahotno izpremenjenaga. Sedla je k bolniku in rekla: "Tu sem, in zdaj me- ne snicš več poditi od sebe." z
Ponudila je bolnikovi ljubici, naj bi se vrstili v postrežbi. Gledali;ska igralka je hvaležno privolila. Toda čez 24 ur je bilo treba nadvojvodinjo prisiliti, da je zapustila 'bolnikovo ležišče in šla #a nekaj ur opat. Namestni škof dr. Marschali, edini prijatelj hiše. ki je včasih obiskal bolnika, in gledališka igralka sta odvedli 53-letno nadvojvodinjo v neko spalnico ter jo prisilila, da je legla k počitku.
"Dolžnosti nočem zamuditi," je rekla Marija Terezija.
Zdaj je imela vendar že »pet dolžnost, ki jo je bilo treba izpolnjevati. Spominjala se je smrti svojega moža, krotkega, skromnega K:Tla Ludvika. Krotko iu skromno, kakor je žlvei, je bil'tudi umri, in ko je ležal na mrtvaškem odru, mu je krotko, vedro čelo še vedno edevala skrb za ogioženo življenje najstarejšega sina, ki je bil starec na brezni Jordana molil za njegovo ozdravljenje. Skrb za ogromno življenje Franca Ferdinanda Mariji Tereziji n<nogo let ni bila d»iia živeti svoje lastno živ,lj:nje. Fo njegovem ozdravljenju je. prosta vseh dolžnosti, le š? od daleč pazila na dejanje in neha-nje sveta. Pomoč, ki jo je bila izkaizala Francu Ferdinandu pred njegovo ženitvijo s 1-^il, da je šla k papežu piosit zenj, je bila njeno zadnje dejanje, zadnja potrditev sntfbla požrtvovalnemu življenju.
Zdaj je bila spet zapiedena v dolžnost, v najtežjo dolžnost svojega življenja.
Namestni škof, truden, strt mož, jo je tolažil. Rekel je. da mora biti človek ljubemu Bogu za vse hvaležen, za to, kar je dobrega, in za to, kar slabega. » Oton je imel zmerom lepo življenje, ljubljenec ljudi je bil in gotovo tudi ljubljenec božji. Bog ga je obdaril z lepoto, ljubeznivostjo in veselo nravo. Bog ga je namenil, da postane pravi otrok sreče. Zdaj pa, ko se je sreča odvrnila od razv^jenoa, se tudi že bliža odrešenje. Se malo dni, in bolnik bo rešen svojih rnjuk. Tudi za to moramo biti Bogiu hvaležni.
Marija Terezija ni odgovorila. Mislila si je: "Ali se je moralo tako zgoditi? Ali ne bi moglo biti drugače? Tako mlad je še. zakaj mora Že umreti? In zakaj mora tako grozno odurno končati življenje, ki je bilo lepo kakor težko da je katero?" Siliti se je morala, da ni ugovarjala namestnetnU škofu. Imela je najboljšo voljo, da bi bila Bogu za vse hvj* U«zna, tudi za nesrečo, tudi aa hudo preizkušnjo, za strašno kazen, ki jo je moral trpeti Oton, ker je bil nemara zagrešil zoper svetost življenja.
Toda mladi gledališki igralki, ki se ni ganila od bolniko vega zglavja, je bila nsdvtjvodinja hvaležnejša kakor Bogu Bila ji je hvaležna, kajti Marija Terezija je vedela, da je ljubezen žene pomenila bolniku več od božje in več od rauteiin->'ke ljubezni. Dokler je vztrajala pri njem mlada, zala ženska, je prenašal vsakršno bolečino in vsakrišmo kazen Morda ga je imela ta igralka rada vsekako si je smel domišljati. «e zd*3, «e v peklu teb. poslednjih dni življenja, da ga zala n^lada ženska ljurt>i. Morda ga ni ljubila ali vsaj ne Boe si ga vedi kako zelo in je le zato hrabro kljubovala naravnemu studu do trohnobe in njenega smradu, kc* je pričakovala nagrade, denarja, rente, hiše ali dragocenega lašpa. Tudi s to možnostjo je računala Marija Terezija dasi je zala mlada ženska stregla bolniku z vso nenehno raihlostjo in nežnostjo ki jo zmore samo ljubeče srce.
"Morda je samoyiobra igralka," je mislita Marija Terezija. \ endar ji je ibila hvaležnega kakor Bo^, ki nuu ie morala biti. tako jo je učil namestni škof, hvaležna tudi m to preizkušnjo.
Bolnik je govoril zmedeno, bledlo se mu je, igralka včasih ni več razumela, kaj govofi in kaj hoče. Marija Terezija ga je razumela. Kajti zdaj ni več govoril o ženskah, ne včč o svojih otroških iletilh. I O nji, o mačehi je govoril, in vsa srečna je sliišala, da je bila' v njegovem fspaminu mati, blaga po-mocnica, ki ne zna biti stroga in rajši trpi. kakor da bi pri pravljala otroku trpljenje.	<
O ranjkem očetu je govoril, znova Spremenjen v desetletnega dečka. ki skriva prizanesljivim roditeljem svoje vesele nagode in, kadar ga -/a Jot Lie, smeje se Obljublja, da pojde vase
O odgojiteljih in tovariših svojih nfladih let je govoril, o poletnuh dneh v Artstettenu in Reiohenau, o sestri Margareti ki je bila zdavnaj umrla; nič več ni vedel, da je bila umrla, in Ji je reze se spuščal krastačo v vratni izraz. Največkrat se mfu je pa bledlo o Frawiu Ferdinandu. Bolnik v svoji vročici ga je klical, govoril =e ž njim po cele ure, in kadar se je zdramil ,<zzvrooilcnih sanj, so njegove miedene oči iskaie naokrog in blodna usta, ki so obliko^la le še brezavezne drobce be-sed, so klepetala: "Franci."
Še enkrat so se mu zjasnile oči, ki jih je že pokrivala1 Črna mreža smrti. Tipaje je poiskal materino roko. Zašepetal je:
"Franci, Franci — naj pride ..."
Marija Terezija je komaj potolažila preplah svojega srca. Ze sedem let, odkar je bil Oton rekel starejšemu bratu, da ne bo grofice Ohotkove nikoli priznal aa Francdjevo zakonito ženo in da bi si dal rajši odsekati nogo, kaikor da .bi se oženil s kakšno "meščanko ali grofico ali čim podobno nemogočim."
Vse od tiste ure si je v svoji materinski skrbi leto za letom z zvijačo, oteči mprigdvarjanjem in prevejanimi sohaaimi prizadevala, da bi dosegla med bratoma spravo Ni se ji bilo posrečilo; vis poizkusi sprave so se bili rassbili ob ogorčeni za-grenjenosti Franca Ferdinanda, ob Zofijin nespravljivosti in ob Otonovi trmi.
~	(Nadaljevanje prihodnjič.) . _
kuhala, nas je budi prišlo obiskat več tovarišev ki Matt nam je zvesto prinašal tistega, tri leta starega od zida, da nam je dajal več veselja in korajže. Popoldne smo še zrarvtn Obiskali radijo postajo CSGB v Tintamw, v kateii «<o nam, vse aparate razkazal i. Zaniniiva iznajdfba, da človek ne bi verjel, ila^bi se na svetu zamoglo kaj takega izumiti. Jaz mislim, da tudi rifiš Jugoslovan, pokojni Mihael Pupin bi moral dobiti nekoliko priznanja za to svetovno iznajdbo, ker on je bil prvi. ki je nartdil radiovalov-ne poizkuse. V soboto »večer — kakor še poprej omenjeno —• tako tudi izpolnjene, pridemo k družini Šterk na večerjo. Ko smo prišli v hišo, je že miiza bila vsa preobložena z raznin<i oku«ni\ni jedili, da j? komaj dižal? Oudil seni se. kje > ta rjada gospa Sterk mogla toliko pripraviti. In kako izvrstna kuharica, da sem jo ob^uoval — kje se je ta gospa naučila tako izvrstno kuhati. NHen mož George, pa dober mož kot duša. Tako nam je zvesto stregel in prinašal na rrfeo mrzlo sveže pivo. da smo si arrln izpirali. Tnkai smo se tudi seišli s Peter Sterbentzem. ki se je priženil v Zagozdac. On ima nekje v Clevelandu brata, s katerim sva se v svojih mla-
Tudi nioj dober jmenaik Barkovich je prišel z namj posedat. Matija Ln on sva se nekaj skupaj dogovarjala za nekakšnega jan-ca. Jaz sploh nisem vedel/kaj je to vse pomenilo. O tem sem *e šele drugi dan prepričal, Ho je Mr. Rarkovkih pripeljal k nam pečenega janca. • V nedeljo, zjutraj po zajtrku smo šii vsi skupaj — bila je na« procesija — k sv maši v cerkyev St. Antihony ki je menda največja cerkev v Tim-mi nsu.
Popoldne smo' se odpeljali par nI ilj ven iz mesta na- jugoslovanski piknik. Tukaj je
John Radde (Palifiev) in Mr. in Mjv*. Mike Barkovich, kateri jiair\ je talko dobrega janca gpekel. l^epo smo se imeli in zabavali v ti prijetni dražbi pozno v noč.
V ponedeljek je pa rekel Matija: "Danes gremo pogledat v Hollinger jamo. kjer jaz delam.' In tako smo se okoli 1. ure popoldne vsi spravili v avto, ter se odpeljali proti Hollinger jami. Najpoprej .smo morali iti na glavni urad poiz-vedet, ako bo dovoljeno iti o-koli jame. .
Na trati pred uradom je postavljen na cementiranem stebru prvi stroj aH kladivo. Na njem piše (The original Hollinger Mili 1910). Ta stroj je gnala para. Imel je dva bata, s katerimi so drobili .kamenje in čistiK iz njega zlato v velja-
bilo za vse polico vesele družici- vi okoli $31)000 na leto, a dane. Zabavali smo se razno; eni nes z modernimi stroji *a iz-plesali v naši domači kreti	za okoli 35 milHonov
in vriskali po naši starokrajdki dolarjev ktno modi; drugi zopet peli naše le-[ .^opimo v vdiki urad se re in mile slovenske pesmi. ^ najpoprej na hodniku tele-Tukaj smo se se«U z velrkim fon operaterka. Sedi zraven številom naft h znancev m pri- tfWe in nremika venomer tele-jateijev, katenh imena si ni- " sem mogel vse zapommiti, a v /tpominu jih pa bom imel za vedno. Toliko .«mo se isti popoldan zdravili, da -nas je kar roka bolela. Ko pridemo domov s pi km i kak, je bila zopet *>ri nas zbrana velika družba. Tu so prišli nas zabavat Mr. in Mrs. George Kotze, Mr. in Mrs. Georse Šteik. Mr. Joe Grego-
fonske žice. U«tavimo se zra-^v*=n n;e, ter jo vrprašamo, če je
dovoljeno iti pogledat jamo.|k jj desetV-*n»riev Brro pozvoni na telefon, nakar	T
pride hitro odgovor, da v	w
kratkem času pride stražnik, ma>h'na ki nats bo odpeljal naokoli.
Xajpoprej nas popelje do jame. Tu je že stJala velika grupa mladih mož in fantov, ki so

PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KAUJE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica t Clevelandu.
Cena — $LS0
Emil Adami*—JK.OSLOVANSK1H nakodniu PESMI ra »Al
.......................M
Sest narodnih pesmi
(ki tbor .............
Sest narodnih pesmi
fiaai t bor ............
» raca: Venturlnl—ŠEST MEŠANIH . IN MOŠKIH ZBOROV ......M
Kerdo Juvanee—Vt» MLADIH UET, mo&ki sburi .................
reter Jereb—OSEM ZBOROV tU in mešani) ........
Moški zbori
OSKAK DEV:
Barčlca; O j, moj ftocel Sot; Kam ml, tantje, dre? t tu poj-demo ....................... J
OSKAR DEV:
.Srečno, ljubo moja; Ko ptiči-ca tuje yre; Soči; Hoj očka ma konjička dva; Doblr sem i4-
81ovo; Je vplhnUa loč .4«
EMIL ADAMIČ:
Modra devojk« (belrkranjaka..M
Vso noč prt po tod ...........JE«
Jnrjeva ;.....................M
Hodi Micka domo; Kaj droge-t ga bočem; 7«i ra t lea ........J«
VASILIJ MIRK in A. GKOBMLNG: Vetrič; P« gradinl ..........M
FEBDO JDVANEC:
Zjutraj .........
Slovanska .....

. 3*
NOTE 7A KT.AVfR Al I HAR.
M0NIK0
rič. i»lr. in Mrs. Marko Way- ^altali spenjačo, da jih spusti detič, Mr. Peter Sterbejrtz, Mr. v i8«0*0- Ko piide spenjača,
nanjo stopi od 40—50 mož; eden pritisne na majhen gumfc in vsi ee hipoma pogreznejo doli v ne\ridno temp od 800 do IKK) čevljev globoko. Pravili so nam tukaj, da je že mnogo teb mladih delavcev dobilo na pljuča silccosis od prahu od kamenja v jami V petnajstih letih se sleherni nabere tega prahtt. da mora vsak pustiti i-:mo. .
Kmalu po tietem, ko so odšli delavci navzdol, potegne inženir iz jame spenjačo polno rude, katero potem iesiplje na veliki premikajoči jerm*»n, ka-
!teri potem prinaša rudo v tako zrvano malenico, kjer potem ti IZ STARE ZALOGE pa ima ve,iki	tarei° in drobijo
SIXJVENIAN DANCE V AND A POLILA PO JEZERU ,
KOLO •.■/;«.____ _
OHIO VALUES SILVU POLKA TAM NA,-.VRTNI GREDI
MARIBOR WALTZ____
SPA VAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ______
DEKLE NA VRTU OJ. MAR1ČKA. PEGLJAJ. ŽID ANA NARELA (palka) VESELI BRATCI (i
J}
mo še naslednje pesmi, katerin
smo scižali cene:
Amerifika slaremlca lira, «H<
Ortonke bi^pne (Vadoplvee)
S lev Miskl akordi, 22
■ao^kib zborov (Kart Adam M) Trije me&ani sberf « Oca)
V pepeln»ni noti, kantala za ala, sbor inVrkester, (Sattoer) ....
Mladini, prani za mladine • klavirjem (B. Adami«)
Dve pešati. (PreUvee) zbor in soio
Naši himni, dvaglasne Gerald odmevi. (Laharnar), H. zveaek, moikl abort__
za tamrurice:
NA GORENJSKEM JE ' FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk..............
M
.11
Slovenske narodne
raiki zbor (Bajnk)____
Rem iel na planince, (Bajnk).
PETEB JEBEtf: Pelin roia: VABILU MIBK: Podoknlca........M
V.OBKO PBEI>OVEC:
Ko no fantje proti vasi SI.....2«
L* enkrat Se .................20
Slava dela ..............t...M
HR. VOIJKRlC: RoCmarln; PAVfilC: Potrkan ples
JOS.
.76
.71
za citre:
Poduk za d tre. — 4 zvezki —
(Koirtjaky----K-
ZA KLAVIR:
Bnri pridejo. — Koračnica —__M
Slovenske narodne pesmi, Janko
Zirovnlk
L zvezek, 123 pesmi aa moSkl ali žen Al zbor V........... i.«
ii. zrezek, TT pesmi sa moSkl ln
»nI zbor ............*...L2i
109 narodnih nefiani zbor,
Emil Adamič
FANTJE NA VASI. 18 narndnlb aa mofikl sbor, Clrtl Pregelj..
Naročilo pofiljlte na:
€4
Glas Naroda
99
tU
NEW CORK. M. 1
to kamenje v*fini prašek. V ti m/vlenici se kadi kot v peklo, mlini pa ropočejo, tolčejo in h redčijo, da bi moral človek v kratkem času postati nervozen. Ko je ta ruda zmleta, ee zopet izprazni na drugi jermen, kateri potem prin&se to rudo v drugo veliko stavbo, v kateri, so velikanski sodi. napolnjeni s kemjikMijami, ter v katerih potem namakajo rudo da iz nje jzčistijo zlato in srebro. . Na drugi strani smo videli stroje, ki po železni vrvi prinašago v posebnih žekznMi vagoličkih pesek in ga vsipa-vajo v jamo. Stražnik nam je pravil, da morajo toliko peska v jamo izsipati, kolikor rude vzamejo iz jame, da na ta način zasipfjejo in napokiijo vse rove, iz katerih so vzeli rudo. To pa zaradi tega, ker leta 1928 je nastal v praznih rovih požar, kfi je povtzročil, da je 30 ljudi jzguibilo življenje.
Ko smfo si teb mlinov in čistilnic zadosti ogledali, nae je strazniik popeljati v strojne delavnice in kovačnice. Nikoli še nisem videl tako velikanske knpe s ved rov za stroje, kakor »etn to videl v ti kovaČnioi. Tukaj je več kovačev. Kovaški pomagači so polagali svedre v razbeljeno peč. Ko eo dovolj razgreti in razbeljeni, jih ko-vfač vzame in vtakne v stroj, kateri jiih poostri v trenutni naglioi, da kar rskre skakajo, ropotanje pa je taksno, da je groza. In tako gre delo neprestano naprej noč in dan, dam in noc. Potem, ko smo se tako ves popoldan razgledovali, sem vprašal stražnika, da nas še popelje .pogledat tisto močno zidano poslqptje brez oken, kjer topijo zlato. Rekel mi, je, da m ti njemu ni dovoljeno v topilnico, ki je močno stražema. Zadovoljni smo bili, da smo
tdliko zanimivega videli. In tuda hvaležni družbi Hollinger in našemu stražniku, ki so bali tako vljudni z nama in nam dali dovoljenje in tako vse lepo razkazali. V ti zanimivosti nam je čae hitro mrinul.
V torek, kakor že poprej o-menjeno, nas je vse, mene, mo-i jo .soprogo, mojo sestro in nje-| nega moža Matijo in nalše o-1 troke Mr. Marko W«aydetič od-' peljal na Schumacher si ogle-1 dat Mjolntire .Community Building, areno in park. To je največja stavba v tisti okolioi, katera obsega dva bloka.* V nji je vsa ugodnost za vežhfr-nje, igranje raenovrstnih iger in droga razvedrila. Tu imajo •vefako kafeterijo, gyranazium. dvorano za ples, bowling alley, curling in velik prostor za hookey, v katerem je umetni led. Skazi leto, ko neha sezona rti igTanje "hockey" položijo noter nalašč zato narejena p rearvična tla ali "pod" katera potem rafhiio za "rollers skating." Pred to areno se razprostira lepo zeleni ve*li-ki prrk. zasajen z različnimi: grmiči in leno dišečimi rožica-' mi. katere dnevno oskrbuje o-Po sr:di kristalno, ali notok.' rez katerega so zgrajeni hodniki v oib'ikj mo=tov. Nia dr««n( strani parka Je pa veliko polje •za .isrranje žoge.
Marko nam je pripovedoval da na t«m pVostoru, kjer zdaj stoji Community poslopje in park, je bilo jezero. To jezero je Mlclntire dr užba zasula s tistim Ida men jem. ali rudo, iz katere so i-dčistili zlato. Tale stavba je veljala en milijon in pol dolarjev. Za i-sto z^rrad/bo so prispevali vsi delavci Mic-Intire družbe po 50 centov na mesec in sicer za dobo treh let.
Zdaj je dovoljeno delavcem uživati vse aktivnosti. Vstopnina je brezplačna pri vseh prireditvah za razvedrilo in igre.
Ko smo zadosti ogledali te prostore, spot*m nas je Marko še odpeljal v njihov narodna dom, kateri je siedi mesta pri glavni ulici. Ta stavba 50 čevljev široika in okoli 100 čevljev dolga', v kateri Lahko sedi nad 1000 ljudi, je kupila Jugoslovanska izobraževalna družba, katera je ustanovljena v tem meistu. Oder in kulise so jako lepo poslikane. To je sli-kal ali zrLs»3'l tukajšnji Slove-, nec, katerega imena nisem si zapomnil. Viidel sem pa. da je mojster svoje stroke. Od zadaj na galeriji so tri .sobe, v
IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS?
V teb kritičnih časih Je vsakemn čltateljn dnevnih vesti potreben
ta priročni ATLAS, ki ga peilje-
mo mišim naročnikom po najnižji ceni. — NaroČite ca ie danes!
Velikost »M x 14U inčev
48 velikih strani;
82 barvanlb Mraijevldov tajili d rta t In B zemljevidov Zdr. d rta t In zastar vodllnlb dr-fav;
40 svetovnih slik popolnoms o-snajter.lb;
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši aemltevld kale celi svet In tndl; — RAZDELITEV POUHKB MKl»
NEMČIJO IN ItUSIJO ITALIJANSKO G8VOJITKV AL
BANIJE PK1KMDČITEV ČBHOSMiVA
skk K NEMČIJI NOVA FINSKO-BUKKA M RJA
Cena *
35
centov
Poiljite
ivoto v snamkab
oz. po 2 centa.
po S
Posebnost :
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, U ga dobite a atlasu« in ko ga iz|iolnlte in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daj« Pfarico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojnkujo £ib m d rta v, kakor bodo preme-njene po aedanjl vojni.
NaroČite Atlas pri;
M GLAS NARODA "
tlf M ■
1Mb STREET V C R K . N. V.
dveh stanuje oskrbnik dvorane ena je pa urejena za čitalnico, v katevi so na razpolago razne knjige za bianje in igre. Od spodaj pod dvorano je kuhinja, kafeterija, soba za obleke. Tli igre, klub sobe in taverna. V taverni sr m videl .nekaj ne-navi^driega in sem šele pozneje poi-zvedoval, zakaj imajo postlane postelje v taverni. Ne da bi direktno vprašal, Čemu ta postelja v taverni, sem se nato nekoliko poštilil in rekel moji družini:
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Mojitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
L
Slovenski molitveniki: [KVIŠKU SRCE
z 3% inčev — 224 strani vezava umetno ............ tSc.
KVIŠKU SRCE — (Si. S55J
214 x 3% inčev — 224 strani v belem celolida ...... Mc
KVIŠKU SRCE — it 408)
2K x 3% inčev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (it. 408) 2 Vi z 4 i nčev — 255 strani vstevii Sv. Kriiev Pet
Cena 9L5« RAJSKI GLASOVI — (it. 416) 2^x4 inčev — 255 strani ▼storil St. Kriiev Pot
Cena $L50
SKRBI ZA DUŠO
8x4% inčev — 512 strani
Cena $L75
NEBESA NAŠ DOM — (it 415)
2% x inčev — 384 inčev
Cena 75e
SVETO PISMO ___________________
(Ker se nem je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, Jib tudi moremo prodajati po gori o-snačeni ceni. Zaloga po ni opsebno velika, zato Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-streči.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Key of Heaven
fino veaano ..........
v usnje vezano ......
CATHOLIC POCKET MANUAL
v fino usnje vezano......L
it .75
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
'	i ■ .sssssssssb ■ ■ ■	, ||.(