755 Kornelija Ajlec* Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 19571 Jugoslovanska vloga v madžarski revoluciji Leto 1956 se je izkazalo za eno najbolj razgretih v povojni zgodovini. Tako kot drugod po Evropi je tudi na Madžarskem odmevala vstaja na Poljskem, ki je meseca junija v Poznanu terjala na desetine žrtev. Oktobra so vstajniki dosegli nekatere uspehe, ki so prispevali k začasni demokratizaciji. Ob teh dogodkih pa so se 23. oktobra študenti v Budimpešti poljske vstajnike odločili javno podpreti. Študentom so se pridružili še drugi in ulice madžarske prestolnice so bile kmalu polne demonstrantov. Čeprav so bile demonstracije nenačrtovane, je bila tudi na Madžarskem politična situacija že dolgo tik pod vreliščem. Destalinizacija, ki jo je obljubljal Nikita Hruščov, namreč ni prinesla tako želenih sprememb, Sovjetska zveza pa je podpirala madžarsko prosovjetsko vladavino Mátyása Rákosija,2 ki ni implementirala nikakršnih reform in svoboščin, čemur so se Madžari začeli upirati.3 V upanju, da se bo zaenkrat še obvladljivo vrenje poleglo, je bilo s Sovjetsko zvezo dogovorjeno, da bo Rákosi – zadnji izmed preživelih Stalinovih * dr. Kornelija Ajlec, docentka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, SI-1000 Ljub- ljana, Aškerčeva 2, kornelija.ajlec@ff.uni-lj.si 1 Prispevek je nastal kot dopolnitev raziskav profesorja Dušana Nečaka, s katerim se mu zahvaljujem za vse lek- cije, dobronamerne kritike, nasvete, pogovore in podporo. Raziskava ne bi bila mogoča brez finančne podpore Fulbrightovega štipendijskega sklada vlade ZDA in sredstev iz nacionalnega programa Slovenska zgodovina (P6-0235), ki ga financira ARRS in izvaja Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Boža Repeta. Raziskava tudi prispeva k nacionalnemu raziskovalnemu projektu Begunci - nikoli dokončana zgodba ( J6-9249 (A)) pod vodstvom prof. dr. Petre Svoljšak, katerega del se prav tako izvaja na Oddelku za zgodovino, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za vso pomoč se zahvaljujem dr. Božu Repetu, dr. Claire Strom, dr. Petru Mikši, mag. Ivanki Ponikvar ter osebju US National Archives College Park, Maryland. 2 Generalni sekretar komunistične partije Madžarske med letoma 1945 in 1946. 3 Kramer, The Soviet Union, str. 176. Necakov_zbornik_FINAL.indd 755 23.1.2018 8:47:44 756 Kornelija Ajlec satelitskih samodržcev – odstopil z mesta generalnega sekretarja partije, na njegovo me- sto pa je bil meseca julija imenovan Ernő Gerő, na katerega so se Madžari odzvali z besedami: »Namesto debelega Rákosija smo dobili mršavega.«4 Novi generalni sekretar si je pred nezadovoljstvom Madžarov zatiskal oči in v kri- tičnem mesecu oktobru odpotoval v tujino kar dvakrat. Med 15. in 22. oktobrom je obiskal tudi Jugoslavijo – uradno se je udeležil pogajanj, a je večji del potovanja preživel na jadranski obali.5 Le nekaj ur po njegovem prihodu v domovino so ulice Budimpešte zavzeli demonstranti, ki so jih policisti poskušali zaustaviti, a so bili v primerjavi z nekaj stotisočglavo množico številčno prešibki. Demonstracije so kmalu iz podpore Poljakom prerasle v zahteve po nacionalni samostojnosti in demokratizaciji, medtem ko je bil kip Stalina v središču mesta neceremonialno porušen. Demonstracije so postale nasilne v trenutku, ko je tajna policija ÁVH6 brez odobritve vlade streljala na neoborožene de- monstrante. Ti so zahtevali vstop na radijsko postajo, od koder so želeli javnosti sporoči- ti svoje cilje.7 Madžarska policija in vojska nista bili kos vsesplošnemu, zdaj že nasilnemu uporu, ki se je iz Budimpešte razširil po številnih mestih Madžarske. Čez dva dni je Gerő odstopil, na čelo nove vlade pa so revolucionarji postavili Imreja Nagyja,8 medtem ko ga je na mestu generalnega sekretarja partije nasledil János Kádár. Jugoslovanska vlada je dogodkom v sosednji Madžarski pazljivo sledila, a je bila hkrati povsem nepripravljena na izbruh revolucije. Po smrti Stalina leta 1953 in spre- jemu Beograjske deklaracije med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo leta 1955 je bila Ju- goslavija na poti procesa normalizacije odnosov z vzhodnim blokom. A prav odnosi z Madžarsko so se izkazali kot najbolj obremenjeni. Rákosijeva vlada je po sporu z Informbirojem vodila intenzivno protipropagando zoper Jugoslavijo, čemur so sledili tudi hudi ukrepi. Ti so bili zlasti gospodarski, a so hkrati posegli v stanje na meji. Madžarska vlada je najprej aprila 1949 utrdila mejo z Avstrijo, kamor je bežalo precej madžarskih političnih migrantov. Vlada je zaprla vse delujoče mejne prehode in uve- dla 15-kilometrsko prepovedano območje, posuto z minskimi polji, stražnimi stolpi in bodečimi žicami.9 Ilegalni pribežniki so posledično začeli pogosteje prestopati ma- džarsko-jugoslovansko mejo, a je madžarska vlada 31. maja 1949 ukrep razširila še na to mejno področje.10 Po utrditvi meje je v Avstrijo prihajalo manj kot 100 pribežnikov 4 Granville, The Soviet-Yugoslav Détente, str. 29. 5 Prav tam, str. 182. 6 Ällamvédelmi Hatóság je bila tajna policija, ki je delovala kot nekakšna podsekcija sovjetske KGB, znana po svoji brutalnosti zlasti med letoma 1948 in 1953. 7 Granville, The Soviet-Yugoslav Détente, str. 182. 8 Nagy je prvič zasedel mesto predsednika vlade po smrti Stalina leta 1953, ko je nasledil Rákosija kot predstavnik nove politike. Že leta 1955 je bil s pozicije odstavljen, prav tako pa je bil izključen iz partije. 9 Kocsis, Hungarian and Austrian (German) Minorities, str. 106. 10 Prav tam. Necakov_zbornik_FINAL.indd 756 23.1.2018 8:47:44 757Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957 mesečno, v Jugoslavijo pa po ocenah okoli ducat.11 Pod vplivom teh ukrepov je istega leta Josip Broz-Tito izjavil: »Tam, na Madžarskem, so voditelji najbolj pokvarjeni, najve- čji perverzneži!«12 Še kasneje, leta 1956, je Tito madžarskemu veleposlaniku Sándorju Kurimszkymu napeto, oprijemajoč se za mizo rekel: »Poznam Rakosija: je brezčutna, neusmiljena, trmasta in brezsrčna oseba.«13 Pogajanja za normalizacijo odnosov so bila posledično zelo napeta in dolgotrajna, vendar tik pred uspešno rešitvijo, ko je bil Ra- kosi odstavljen. Jugoslovanska vlada je navzven sprva podpirala revolucionarni prihod Nagyja na oblast, vendar ga je v ozadju Tito smatral za grožnjo. Glavni razlog naj bi bila bojazen, da bi revolucionarne zahteve madžarskih upornikov po nacionalni samostojnosti in demo- kratizaciji podžgale nacionalistične elemente v Jugoslaviji.14 Zato tudi ni bilo nenavadno, da je jugoslovanska vlada Nagyju uradno odrekla podporo, potem ko so se demonstranti z nasiljem uprli zatrtju. Že med 31. oktobrom in 1. novembrom je časopis Borba prene- hal podpirati Nagyja in obsodil njegovo povezavo z »desno-usmerjenimi elementi.«15 Nato pa je jugoslovansko vodstvo v pogovorih s Sovjetsko zvezo v noči iz 2. na 3. november na Brionih16 podprlo idejo, da bi Nagyja na čelu vlade zamenjal generalni sekretar partije Kádár. Sovjetska zveza se je s stališčem Jugoslavije strinjala. Takrat je Tito tudi obvestil Hruščova, da je Zoltán Szántó, ki se je bal, da bi se protikomunistični vstajniki znesli nad člani madžarske vlade, prek jugoslovanskega veleposlanika v Budimpešti, Daliborja Soldatića, zaprosil za azil. Jugoslovanski voditelji so smatrali, da je Hruščov v podelitev azila takrat tudi privolil. Zakaj, pa že takrat ni bilo povsem jasno. Morda ni računal, da bo za azil zaprosil tudi Nagy, morda pa je enostavno mislil, da bo Jugoslavija nato Nagyja hitro predala sovjetskim oblastem.17 Slednje potrjuje kasnejši telegram Hruščova sovjet- skemu veleposlaniku v Jugoslaviji Nikolaju Firjubinu, v katerem mu je bilo naročeno, naj Edvardu Kardelju sporoči, da: » … lahko pride do ekscesov glede Nagyja in njegove skupine na veleposlaništvu /…/ Zato je potrebno upoštevati, da /…/ bi bilo prikladno, če bi predali Nagyja in njegovo skupino našim četam za prevoz [madžarski, op. a.] vladi v Szolnok.«18 11 Vernant, The Refugee, str. 72. 12 Granville, The Soviet-Yugoslav Détente, str. 17. 13 Veleposlanik Kurimszky je obiskal Tita na Brionih 21. julija 1956 in ga obvestil o odstavitvi Rákosija. Več v: Prav tam, str. 17, 44. 14 Prav tam, str. 27. 15 Teslić, Buran dan u Budimpešti, str. 4; Teslić, Imre Nađ proglasio neutralnost Mađarske, str. 4; J. S., U Mađarskoj neizvjestnost, str. 3. 16 Takrat sta se v Jugoslaviji mudila najvišja predstavnika Sovjetske zveze, generalni sekretar komunistične partije Nikita Hruščov in predsednik vlade Georgij Malenkov. Več v: Nečak, Sovjetsko-jugoslovanski odnosi, str. 187. 17 Granville, The Soviet-Yugoslav Detente, str. 30-31. 18 V mestu Szolnok je Kádár čakal na prevzem oblasti v Budimpešti. Prav tam, str. 31. Necakov_zbornik_FINAL.indd 757 23.1.2018 8:47:44 758 Kornelija Ajlec Morda pa je šlo pri dogovoru glede azila le za nesporazum. Jugoslavija je Nagyju in njegovim ožjim sodelavcem 3. novembra tudi uradno po- nudila politični azil, ne da bi vedeli, kdaj se bo začela oborožena sovjetska intervenci- ja.19 Do druge20 vojaške intervencije v Budimpešti je prišlo že dan potem.21 Ob začetku intervencije je v jutranjih urah Kardelj poklical Nagyja in mu s »privolitvijo Hruščova« ponudil azil. Že čez nekaj ur se je Nagy s sodelavci zatekel na jugoslovansko velepo- slaništvo.22 A kot rečeno, je bil morda Nagyjev azil le kratek stik, saj je bil Hruščov po začetku intervencije jezen, da se je Nagy na veleposlaništvo sploh lahko zatekel: »Kako si drzne Tito dati zatočišče vodji protirevolucije?«23 Tito je kasneje Hruščovu pojasnjeval, da je Nagyju odobril azil zaradi »hitrega razvoja dogodkov« in »pomanjkanja natančnih informacij.« Dodal je: »Ta težava … po končni analizi … se je pojavila kot rezultat našega pogovora na Brionih, čeprav so se zaradi dogodkov na Madžarskem stvari odvijale dru- gače od pričakovanj.«24 Jugoslavijo je nesporazum drago stal, saj je 5. novembra prišlo do napada na velepo- slaništvo, v katerem je bil ubit jugoslovanski ataše za kulturo Milenko Milovanov.25 Celotne situacije pa tudi ni olajšalo dejstvo, da se Nagy ob prihodu na veleposlani- štvo ni odrekel svojemu položaju predsednika madžarske vlade. V dilemi se je Tito nazadnje vendarle odločil, da bo izkoristil situacijo in poskušal prepričati Nagyja, naj se odpove svojemu položaju, kar je nenazadnje obljubil Hruščovu na Brionih. A Nagy je vztrajal, Tito pa je nazadnje izjavil, da Jugoslavija ni kriva za Nagyjevo trmo in vztrajal, da ni razloga, zakaj Jugoslavija Nagyju kljub vsemu ne bi ponudila azila.26 Kmalu je Kardelj zaprosil Firjubina, da bi Sovjetska zveza omogočila prehod Nagyja iz veleposlaništva v Jugoslavijo. A sovjetska vlada je pričakovano zavrnila prošnjo in zahtevala Nagyjevo takojšno predajo.27 Ker jugoslovanska vlada tega ni storila, je Sovjetska zveza pričela z močno propagando proti Jugoslaviji. Hruščov je ocenil, da si je Nagy z vztrajanjem na položaju želel ohraniti tisti minimalni politični kapital, 19 Békés, The 1956 Hungarian Revolution, str. 391. 20 Do prve intervencije je prišlo 24. oktobra, ko sta takratni sekretar madžarske partije Gerő in predsednik vlade András Hegedüs poklicala na pomoč sovjetsko armado, da bi umirila izbruh nemirov. Več v: Nečak, Sovjetsko-jugoslovanski odnosi, str. 186. 21 Do obkolitve Budimpešte in letališč je prišlo že 1. novembra 1956. Več v: Prav tam, str. 187. 22 Režek, Odmev madžarske vstaje, str. 94; Békés, The 1956 Hungarian Revolution, str. 391. 23 Granville, The Soviet-Yugoslav Détente, str. 30. 24 Prav tam, str. 32. 25 Békés, The 1956 Hungarian Revolution, str. 387. 26 Granville, The Soviet-Yugoslav Detente, str. 34. 27 Békés, The 1956 Hungarian Revolution, str. 387. Necakov_zbornik_FINAL.indd 758 23.1.2018 8:47:44 759Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957 ki ga še ima na Madžarskem. Hkrati je Jugoslavijo označil za sokonspiratorko revo- lucije28 in jo obtožil, da je Nagyja opozorila glede neizbežne sovjetske intervencije.29 Slednja obtožba je bila sicer resnična, a vseeno se poraja vprašanje, zakaj jugoslo- vanska vlada dejansko ni predala Nagyja sovjetskim varnostnim organom. Odgovor po vsej verjetnosti tiči v samostojni poti Jugoslavije po informbirojevskem sporu leta 1948 in dejstvu, da je bila Jugoslavija stalna zagovornica samostojnega in od Moskve neodvi- snega socializma, ki je Jugoslaviji nenazadnje prinašal tudi ugodnosti v obliki zahodne gospodarske in vojaške pomoči.30 Varovanje Nagyja na jugoslovanskem veleposlaništvu je tako Jugoslaviji prineslo odobravanje zahodne mednarodne skupnosti, hkrati pa je obstajala nevarnost, da bi Hruščov ponovno smatral Jugoslavijo le kot še eno od svojih satelitskih držav, če bi mu Nagyja enostavno predali.31 Reševanje Nagyja je posledično verjetno izviralo iz dejstva, da je Tito želel ohraniti ugled in strateško pozicijo Jugo- slavije. Da bi umiril situacijo, je Tito še vedno poskušal prepričati Nagyja, naj podpre Kádárjevo vlado, kar pa mu ponovno ni uspelo. Posledično je Tito zavzel ofenzivno držo proti Sovjetski zvezi in Nagyju hkrati. 11. novembra je spregovoril v Pulju in krivdo za revolucijo pripisal prepočasni destali- nizaciji vzhodnega bloka. Hkrati je zavrnil prvo vojaško intervencijo in ocenil, da je bila druga intervencija nujno zlo, saj je revolucija od prvotnega boja proti stalinizmu prešla v splošen boj proti socializmu; slednjega sam ni mogel podpreti, saj se ni želel odpovedati socialistični ureditvi v lastni državi.32 Poleg tega so se jugoslovanski diplomati pogajali s Kádárjevo vlado o rešitvi Nagyjevega vprašanja. Dogovorjeno je bilo, da bo madžarska vlada »zagotavljala varnost navedenih oseb,« in da se obvezuje »da Jugoslovani ne bodo odgovorni« za dogodke, ki so potekali od izbruha revolucije.33 A že 17. novembra se je sovjetski vrh odločil, da bodo Nagyja nemudoma po pri- hodu z veleposlaništva aretirali, kar se je 22. novembra tudi zgodilo.34 Tito je smatral to potezo Sovjetske zveze in Kádárjeve vlade za izdajo in prevaro, poleg tega pa se je tudi bal, da je s tem dejanjem Jugoslavija postala predmet posmeha v svetovni javnosti, kjer jo je Sovjetska zveza blatila kot iniciatorko krvave revolucije.35 Posledično so se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ponovno ohladili vse do leta 1958, ko sta Hruščov in Tito ponovno vzpostavila komunikacijo s srečanjem na Krimu. 28 Prav tam, str. 396. 29 Granville, The Soviet-Yugoslav Detente, str. 34. 30 3. novembra je bil denimo podpisan sporazum o ponovni dodelitvi ameriške pomoči Jugoslaviji. 31 Prav tam, str. 36. 32 Nečak, Sovjetsko-jugoslovanski odnos, str. 189. 33 Granville, The Soviet-Yugoslav Detente, str. 37. 34 Nagyja so leta 1958 obsodili na smrt, preostali v njegovem krogu pa so bili obsojeni na dolgoletne zaporne kazni. Več v: Režek, Odmev madžarske vstaje, str. 94. 35 Granville, The First Domino, str. 113. Necakov_zbornik_FINAL.indd 759 23.1.2018 8:47:44 760 Kornelija Ajlec Madžarski begunci leta 1956 v Jugoslaviji – Šestinpetdeseti36 Revolucija je sprožila največji begunski val z Madžarske po drugi svetovni vojni. Av- strijsko notranje ministrstvo je zabeležilo, da je od 23. oktobra 1956 do 6. aprila 1957 prišlo v Avstrijo 174.704 madžarskih beguncev. Podatki, ki so bili objavljeni leta 1959, pa navajajo, da je med oktobrom 1956 in junijem 1957 pribežalo v Avstrijo 178.875 beguncev.37 Po uradnih podatkih Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) je med 23. oktobrom 1956 in 31. decembrom 1957 pribežalo v Jugoslavijo 19.857 madžarskih be- guncev.38 Kovács, Nečak, Režek in Brezigar so prihod madžarskih beguncev v Jugosla- vijo razdelili v tri valove: - Prvi val: prihod 57 oseb, ki so pribežale čez jugoslovansko-madžarsko mejo od izbruha revolucije 23. oktobra do druge sovjetske intervencije 4. novembra. Gre predvsem za partijske funkcionarje Nagyjevega režima ter pripadnike tajne poli- cije ÁVH.39 - Drugi val: je potekal od 4. novembra do zaprtja avstrijsko-madžarske meje januarja 1957, ki je sicer postala lažje prehodna po izbruhu revolucije. V tem valu dotok begun- cev sicer ni bil stalen, saj je jugoslovanska vlada kar 1.200 beguncev vrnila madžarskim oblastem ter jih informirala, kje so najpogostejši prehodi meje. - Tretji val: zamejuje čas med decembrom 1956, ko Jugoslavija začne sprejemati begunce in jim podeljevati azil, ter avgustom 1957,40 ko jih ponovno začne vračati madžarskim oblastem. To je tudi obdobje, ko v Jugoslavijo prispe največje število beguncev.41 36 Madžarsko zgodovinopisje po drugi svetovni vojni beleži tri politične begunske skupine, vse imenovane po letu njihovega bega. Petinštirideseti naj bi šteli okoli 200 tisoč ljudi, ki so bežali pred prihajajočo Rdečo armado ob koncu vojne leta 1945. Povečini so bili člani kolaboracionistične Stranke prekrižanih puščic. Sedeminštirideseti predstavljajo manjšo begunsko skupino, ki se je uprla preveliki sovjetizaciji Madžarske in jo je vodil maja 1947 pobegli predsednik vlade Ferenc Nagy. V tujino so mu sledili predsednik parlamenta Béla Varga ter številni veleposlaniki, diplomati, poslanci in izobraženci. Šestinpetdeseti so begunska skupina, ki je nastala kot posledica dogodkov v madžarski revoluciji leta 1956. Več v: Cook, Europe Since 1945, str. 599. 37 Kovács, Madžarska begunska problematika, str. 206. 38 Prav tam; Kovačević, Mađarske izbeglice u Jugoslaviji, str. 124. Za bolj natančno razčlenitev števila beguncev v Jugoslaviji in Sloveniji gl. Kovács, Madžarska begunska problematika, str. 206, 209–213. 39 V času revolucije leta 1956 so bili pripadniki ÁVH tarča številnih maščevanj, najbolj odmevno pa se je zgodilo 29. oktobra, ko so revolucionarji napadli sedež ÁVH in na ulicah linčali pripadnike organizacije. 40 Zapis pogovora med direktorjem Misije za operacije (United States Operations Mission) v Jugoslaviji, Leonardom Weissom, ter predstavnikom Visokega komisarja za begunce OZN (UNHCR) v Beogradu, Pierrom Bremontom, poroča, da je jugoslovanska vlada pričela ponovno odslavljati begunce šele 17. septembra 1957. Več v: US National Archives at College Park, College Park, MD (dalje: US NARA), RG 469, Records of U.S. Foreign Assistance Agencies, 1948-1961, t.e. 14, Program – Hungarian Relief – mapa 2, (ker bodo uporabljeni dokumenti vsi iz iste arhivske škatle, a iz dveh različnih map, bo od tu naprej v uporabi le distinkcija glede map: US NARA, mapa 1, … in US NARA, mapa 2, …) Pismo Leonarda Weissa vodji odseka za hrano in kmetijstvo R. F. Germannu, 18. oktober 1957. 41 Kovács, Madžarska begunska problematika, str. 214–217. Necakov_zbornik_FINAL.indd 760 23.1.2018 8:47:44 761Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957 Tabela 1: Naraščanje števila beguncev po mesecih (razpredelnica upošteva le prihode beguncev, ne pa tudi njihove odhode v države stalne naselitve).42 Datum Število beguncev do 1. decembra 1956 690 do 1. januarja 1957 1.748 do 20. januarja 1957 7.958 do 25. januarja 1957 11.018 do 1. februarja 1957 15.057 do 16. februarja 1957 17.254 do 4. aprila 1957 18.799 do 1. julija 1957 19.599 do 31. decembra 1957 19.857 Prva dva vala sta bila torej številčno zelo omejena. Kot je bilo že zapisano, sta temu botrovala dva poglavitna vzroka: odprtje avstrijsko-madžarske meje nemudoma po iz- bruhu revolucije ter odločitev jugoslovanskih oblasti, da bodo begunce vračali na Ma- džarsko. Slednja odločitev jugoslovanske vlade je bila izjemno sporna, a je bila glede na v prejšnjem poglavju opisane poteze Jugoslavije sprva še nekoliko razumljiva - zlasti ob upoštevanju bojazni, da bi revolucija lahko vplivala na nacionalistične elemente v Jugo- slaviji. A po 22. novembru je bila njena odločitev precej manj razumljiva. Kljub temu je jugoslovanska vlada še po tem datumu nekaj časa prestrezala begunce in jih vračala. Na Jugoslavijo se je posledično vsul plaz kritik z zahoda, zlasti iz pisarne Visokega komisarja za begunce OZN (UNHCR). Ta urad je sicer že 6. novembra ponudil pomoč Jugoslaviji pri obravnavi beguncev, a je ta to zavrnila.43 Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji James Riddleberger se je 10. novembra sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Kočo Po- povićem, da bi se pogovorila o madžarskih beguncih. Kaj sta se dogovorila, žal ni znano, očitno pa je bil sestanek, kot ga je označil tudi Popović, uspešen, saj je na istem sestanku Riddleberger obljubil Jugoslaviji novo pošiljko gmotne pomoči v obliki pšenice.44 A de- jansko Jugoslavija v tistem trenutku glede postopanja z begunci ni kaj veliko spremenila. Namesto tega je poskušala preusmeriti fokus svojega humanitarnega udejstvovanja z domačih tal na madžarska. Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Radivoj Uvalić je 19. novembra v telegramu zapisal, da bi bila dobra propaganda za Jugoslavijo, če bi Madžar- ski priskočila na pomoč. Predlagal je, naj Jugoslavija poskrbi za dostavo gmotne pomoči na madžarsko ozemlje,45 kar je bil sicer pripravljen odobriti tudi Mednarodni odbor 42 Prav tam, str. 211. 43 Prav tam, str. 216. 44 Prav tam, str. 215. 45 Prav tam, str. 216. Necakov_zbornik_FINAL.indd 761 23.1.2018 8:47:44 762 Kornelija Ajlec Rdečega križa (ICRC), kot je razvidno v depeši, ki jo je v Beograd poslalo ameriško veleposlaništvo na Dunaju.46 ZDA so namreč odobrile 20 milijonov dolarjev humani- tarne pomoči za Madžarsko, vendar je zaradi neuspešnih pogajanj s Kádárjevo vlado niso mogle dostaviti in so posledično iskale alternativne poti. Poslužila se je posebnega programa ICRC za pomoč Madžarom v Avstriji in na Mad žarskem.47 Ta pomoč je bila potem v večji meri razdeljena Madžarom v Avstriji, manjši del pa je dejansko prišel do Madžarske, vendar zaradi zaostritve odnosov z Jugoslavijo ta ni prihajala z jugoslovan- skim posredovanjem. Viri pa tudi ne potrjujejo, ali je pomoč sploh prišla do tistih, ki so jo dejansko potrebovali. Ameriška vloga pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji Po neuspeli preusmeritvi humanitarnih naporov in zaostritvi odnosov z madžarsko in sov- jetsko vlado je Jugoslavija končno popustila pod pritiski zahodnih držav in OZN ter začela sprejemati begunce v skladu z mednarodno zakonodajo. Čeprav so se kasneje pojavila natolcevanja, da se je v jugoslovanski vladi obdržala oziroma na novo oblikovala frakcija, ki je nasprotovala sprejemu novih beguncev,48 kasnejša poročila ameriškega veleposlaništva v Beogradu kažejo na to, da taka frakcija po odprtju meje za begunce konec decembra v resnici ni obstajala. Je pa veleposlaništvo opozarjalo, da so bili mnogi v jugoslovanski vladi nezadovoljni zaradi počasnega odziva zahoda ter da je bila Jugoslavija pri zagotavljanju pomoči za oskrbo beguncev v inferiornem položaju v primerjavi z Avstrijo.49 Jugoslavija je bila dejansko v drugačnem položaju kot Avstrija, saj je tja pribežalo neprimerno večje šte- vilo beguncev. To je bila posledica dejstva, da so bili begunci večinoma protikomunistično usmerjeni in so bolj kot v Jugoslavijo želeli priti v državo, kjer ne bodo živeli pod komu- nistično ureditvijo. Avstrija je po sprejemu državne pogodbe le leto pred tem kljub dekla- rirani nevtralnosti tudi želela dokazati, da pripada demokratičnemu krogu držav. Zato je na široko odprla svoja vrata in ponudila zavetje bežečim pred totalitarističnim zatiranjem. Avstrijska politika se je skladala s Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951, ki govori, da se status begunca podeli med drugim vsakemu, ki je preganjan zaradi političnega pre- pričanja.50 Gre za tisto konvencijo, ki je države vzhodnega bloka, pa tudi Jugoslavija, niso podpisale do demokratičnih sprememb in padca berlinskega zidu. Vsekakor je bil zahod precej previden pri podelitvi pomoči Jugoslaviji. Potem ko je jugoslovanska vlada zavrnila pomoč, ki jo je 6. novembra ponudil UNHCR, si je že 46 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA na Dunaju veleposlaništvu ZDA v Beogradu, 11. november 1956. 47 US NARA, mapa 2, Sestanek osebja generalnega sekretariata ICA, 5. december 1956. 48 US NARA, mapa 2, Sporočilo veleposlaništva ZDA v Ženevi Stete Departmentu in veleposlaništvu ZDA v Beogradu glede pogovorov z Augustom Lindtom, 13. junij 1957. 49 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA v Beogradu State Departmentu, 14. junij 1957, str. 1–2. 50 Unhcr.org (a), dostop: avgust 2017. Necakov_zbornik_FINAL.indd 762 23.1.2018 8:47:44 763Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957 v začetku decembra premislila in sama zaprosila zanjo.51 Tako kot leta 1948 se je Jugo- slavija po zaostritvi odnosov z Moskvo tudi tokrat želela navezati na zahod. Vendar pa so pozivi Jugoslavije v Washingtonu in na sedežu OZN sprva naleteli na gluha ušesa. Ključno vlogo je tedaj odigralo veleposlaništvo ZDA v Beogradu, kjer so se v naslednjem mesecu izdatno trudili, da bi State Department pomoč Jugoslaviji odobril.52 Šele 13. januarja je State Department podprl sodelovanje med ICRC in jugoslovanskim Rdečim križem v dobro madžarskih beguncev,53 v to pa jih je prepričalo stanje na terenu. Med 1. in 20. januarjem se je število beguncev namreč znatno povečalo.54 A s tem, ko je State Depatment veleposlaništvu naložil, naj podpre sodelovanje med ICRC in jugoslovan- skim Rdečim križem, je tudi odločil, da bo ameriška vloga v Jugoslaviji v tej begunski krizi zastrta pred (jugoslovansko) javnostjo. Partnerstvo z Ligo društev Rdečega križa Med 9. in 11. februarjem 1957 je bil dosežen sporazum med Upravo za mednarodno sodelovanje ZDA (ICA)55 v Washingtonu in Ligo društev Rdečega križa (Liga)56 v Ženevi glede distribucije ameriške pomoči v Jugoslaviji. Na podlagi sporazuma so bili predstavniki Lige v Jugoslaviji edini prejemniki dobavljenih zalog, ki so morali tudi poskrbeti, da bodo te nato pripeljane do skladišč in beguncev. Liga je bila tudi odgovorna za inventuro dobrin in vse dokumente, povezane s porabo teh dobrin. V primeru, da dobrin ne bi uspeli pravilno distribuirati madžarskim beguncem, je bila Liga zadolžena, da vse zaloge povrne ameriški vladi.57 Še preden pa je bil dogovor sklenjen, je situacija na terenu postala že precej kaotična. Ameriško veleposlaništvo v Beogradu se je med čakanjem na ureditev birokratskih preprek odločilo pomagati ju- goslovanskim oblastem tako, da je poskušalo čim prej pridobiti nekaj zalog pomoči iz skladišč Rdečega križa na Dunaju. To je veleposlaništvu sicer tudi uspelo, a v omejenih in premajhnih količinah.58 51 Kovács, Madžarska begunska problematika, str. 216. 52 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA v Beogradu, 9. januar 1956. 53 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA v Beogradu, 13. januar 1956. 54 Glede na Tabelo I se je število beguncev povečalo s 1.748 na 7.958. 55 US International Cooperation Administration (ICA) je bil urad vlade ZDA, odgovoren za pomoč v tujini ter nevojaške varnostne programe. ICA je delovala med junijem 1955 in septembrom 1961. Je naslednica Urada za operacije v tujini (Foreign Operations Administration – FOA) in predhodnica današnjega Urada za mednarodni razvoj (US Agency for International Development - USAID). 56 League of Red Cross Societies je bila ustanovljena leta 1919. Leta 1991 se je preimenovala v Mednarodno federacijo društev Rdečega križa. Njena naloga je usklajevanje humanitarnih dejavnosti in programov. 57 Sporazum je predstavnik ICA, John B. Hollister, predložil predstavniku Lige društev Rdečega križa, James T. Nicholsonu, 9. februarja. Slednji pa je nanj odgovoril pritrdilno 11. februarja, s čimer je bil dogovor tudi uradno sklenjen. US NARA, mapa 2, Sporazum med ICA ter Ligo, 9. februar 1957. 58 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvoma ZDA na Dunaju in v Beogradu, 8. februar 1957. Necakov_zbornik_FINAL.indd 763 23.1.2018 8:47:44 764 Kornelija Ajlec Med 2. in 21. januarjem 1957 se je v Jugoslaviji mudil tudi predstavnik UNHCR Amir Goveyda.59 Na podlagi njegovega poročila o obisku je bila v OZN sprejeta resolucija, ki je določala, da je skrb za madžarske begunce dolžnost vseh držav v generalni skupščini, zato si morajo deliti tudi stroške za njihovo preskrbo.60 Očitno pa je jugoslovanski državni sekretar za notranje zadeve Svetislav Stefanović menil, da je OZN storila premalo. Na novinarski konferenci, ki je potekala 17. februarja, je povedal, da so kapacitete sprejema, nastanitve, prehrane in druge preskrbe presegle zmožnosti Jugoslavije.61 Zato je zahteval, da mora Jugoslaviji izdatno priskočiti na pomoč UNHCR.62 Prvo obdobje oskrbe beguncev: 1. marec do 31. maj 1957 Že naslednji dan je ameriško veleposlaništvo poslalo v Washington spisek zahtevane pomoči za 10.000 beguncev, ki bi zadostovala do meseca junija 1957 – torej za štirime- sečno obdobje. Spisek je sestavila Liga, takrat po vsej verjetnosti še predstavniki jugo- slovanskega Rdečega križa. Za begunce so načrtovali bogate obroke, ki naj bi vsebovali 3.106 kalorij na dan.63 Liga pa je računala, da bodo Američani posredovali vsaj polovi- co predvidene hrane.64 Vendar pa je Washington zavrnil predvideno količino dnevnega vnosa kalorij,65 saj je bila ta postavljena višje kot v Avstriji.66 Na koncu je bil dogovorjeni kalorijski vnos na begunca 2.658 kalorij dnevno, kar je bilo usklajeno s količino, ki so jo begunci prejemali tudi v avstrijskih taboriščih.67 Poleg tega pa je Washington določil, da bo namesto za 10.000 odobril pomoč za 17.000 beguncev.68 K temu se je zavezala tudi Liga, ki je z jugoslovansko vlado podpisala sporazum o distribuciji pomoči v drugi polovici februarja. V sporazumu se je zavezala, da bo zagotovila hrano in drugo potrebno pomoč za 17.000 beguncev; torej za domala vse, ki so se tedaj nahajali v Jugoslaviji.69 Dodatno je sporazum predvideval, da bo Liga prevzela oskrbo beguncev s 1. marcem 1957,70 česar so se tudi držali. 59 Kovács, Madžarska begunska problematika, str. 216. 60 unhcr.org, dostop: junij 2017. 61 Glede na Tabelo I je bilo tedaj v Jugoslaviji 17.254 beguncev. 62 Kovács, Madžarska begunska problematika, str. 217. 63 Priporočen dnevni vnos kalorij za moškega med 25 in 50 let z nizko ravnjo telesne dejavnosti je 2.300 kcal, za žensko pa 1.800 kcal. Druge vrednosti glede na starost in raven telesne dejavnosti na: mz.gov.si, dostop: julij 2017. 64 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA v Beogradu, State Departmentu, 18. februar 1957. 65 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA v Beogradu, 27. februar 1957. 66 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA v Beogradu, 6. marec 1957. 67 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA na Dunaju, 16. marec 1957, str. 1. 68 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA v Beogradu, 6. marec 1957. 69 Točen datum podpisa sporazuma je zaenkrat nepoznan oz. ni omenjen v dostopnih virih. US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA na Dunaju, 16. marec 1957, str. 1. 70 US NARA, mapa 2, Poročilo: Hungarian peoples relief – food program status, May 1, 1957, 3. maj 1957, str. 3. Necakov_zbornik_FINAL.indd 764 23.1.2018 8:47:44 765Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957 Tabela 2: Količina hrane, ki je bila potrebna za preskrbo beguncev v Jugoslaviji med marcem in junijem 1957. Z izjemo mesa in sladkorja je pomoč zagotovila vlada ZDA.71 Surovina Količina v tonah Moka 917 Maščoba (maslo) 82 Stročnice 102 Riž 142 Sir 61 Mleko v prahu 112 Meso 204 Sladkor 58 Če so bile že dogovorjene količine pomoči in linija preskrbe, pa je ostalo pereče še nasled- nje dejstvo: pomoč je bila potrebna nemudoma, vendar pa to še zdaleč ni bilo izvedljivo. Od odobritve količine pomoči in naročila je bilo potrebnih približno 60 dni, da so surovine od dobaviteljev prispele do ameriških pristanišč. Nato pa je iz ZDA do pristanišča na Reki pošiljka potovala okoli 21 dni. Če bi se držali teh rokov, bi prva pošiljka za madžarske begunce prišla praktično ob koncu obdobja, do katerega je bila pomoč odobrena.72 Za pre- mostitev te težave se je Liga odločila, da si bo sposodila potrebne surovine, ki jih bo nato po dostavi pomoči iz ZDA vrnila. Sprva se je obrnila na jugoslovansko vlado, ki pa zalog ni imela. Zato se je morala preusmeriti v iskanje nadomestila po Evropi, ameriška vlada pa se je zavezala, da bo krila stroške prevoza do Jugoslavije.73 Že po tednu dni je bilo jasno, od kod bodo prišle prve pošiljke hrane. Organizacija CARE74 je lahko zagotovila 31 ton sira, 40 ton mleka in 45 ton moke. Te zaloge je CARE namenila za dostavo v Jugoslavijo že pred pozivom Lige, zato vračilo teh dobrin ni bilo potrebno. Organizacija CWS75 se je zavezala, da bo posodila 142 ton riža, ki naj bi bil naknadno vrnjen. NCWC76 pa naj bi posodila 41 ton maščob, 51 ton stročnic in 400 ton moke.77 71 Prav tam. 72 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA v Beogradu, 22. marec 1957. 73 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA na Dunaju, 16. marec 1957, str. 2. 74 Cooperative for American Remittances to Europe (Zadruga za ameriške pošiljke v Evropo), danes Cooperative for Assistance and Relief Everywhere (Zadruga za podporo in pomoč povsod): nevladna humanitarna orga- nizacija, ustanovljena leta 1945. Sprva jo je sestavljajo 22 zasebnih humanitarnih organizacij, ki so združene dostavljale pomoč Evropi po drugi svetovni vojni. Od leta 1950 so tudi v Jugoslavijo prihajali paketi s hrano. Več na: care-international.org, dostop: junij 2017. 75 Church World Service (Cerkvena pomoč za svet): nevladna humanitarna organizacija, ki jo je 17 kongregacij ustanovilo leta 1946 z namenom zagotavljanja pomoči v primeru nesreč, begunskih problemov in razvojnih problemov. Več na: cwsglobal.org, junij 2017. 76 National Catholic Welfare Conference (Nacionalna socialna katoliška konferenca), prvotno National Catholic Welfare Council (Nacionalni socialni katoliški svet) je bil ustanovljen ob koncu prve svetovne vojne leta 1919. Po drugi svetovni vojni se je NCWC posebej osredotočala na zagotavljanje pomoči otrokom, prizadetih zaradi druge svetovne vojne. Več na: cmsny.org, dostop: junij 2017. 77 US NARA, mapa 2, Razpredelnica predvidenih potreb in pridobivanja hrane za oskrbo beguncev v Jugoslaviji, 8. maj 1957. Necakov_zbornik_FINAL.indd 765 23.1.2018 8:47:44 766 Kornelija Ajlec Potem pa se je pojavila možnost, da bi zaloge Rdečega križa preusmerili iz av- strijskih v jugoslovanska skladišča. Do te točke je vso koordinacijo med skladišči Lige društev Rdečega križa vodila ICA iz Washingtona prek ameriških veleposlaništev. Ju- goslovanski odbor Rdečega križa z ameriškim veleposlaništvom namreč ni komuniciral neposredno, temveč le prek sedeža Lige v Ženevi. Zelo slaba pa je bila očitno tudi ko- munikacija avstrijskega Rdečega križa z veleposlaništvom na Dunaju.78 Šele v depeši 19. aprila je ICA povprašala, zakaj je prišlo do ovir v komuniciranju. V Washingtonu so bili namreč prepričani, da bi se morali za preusmeritev zalog iz Avstrije v Jugoslavijo dogo- varjati na misijah za operacije veleposlaništev ZDA v Beogradu in na Dunaju.79 Še istega dne je predstavnik misije veleposlaništva na Dunaju, John Craig, glede na vse predhodne napore nekoliko presenetljivo sporočil dogovor, sklenjen brez ICA, da lahko vse zaloge, ki jih potrebuje jugoslovanski Rdeči križ, priskrbi iz avstrijskih skladišč. V Avstriji so namreč z ocenami potrebne pomoči pretiravali, zato je bil višek zdaj na voljo. Je pa Craig tudi opozoril, da bi lahko avstrijski funkcionarji Rdečega križa zadržali prenos zalog, saj naj bi menili, da je jugoslovanski Rdeči križ preveč neorganiziran.80 A ICA se na mnenje Avstrijcev ni pretirano ozirala in sporočila, da bo ob predložitvi novih informacij od- povedala pošiljke hrane iz ZDA, ki so bile načrtovane med 29. aprilom in 16. majem.81 Zdaj je bila odločitev za preusmeritev zalog iz Avstrije v Jugoslavijo v celoti prepuščena sedežu Lige v Ženevi.82 Sicer pa je bila do meseca junija zaloga hrane za potrebe jugo- slovanskega Rdečega križa zagotovljena glede na spodaj zapisano razpredelnico. Tabela 3: Potrebe in zagotovila hrane za Jugoslavijo (v tonah).83 Ocene o potrebni količini hrane za 17.000 beguncev marec–junij 1957 Nepovratne donacije CARE in CWS Potrebno nadomestilo NCWC Poslane zaloge iz ZDA Višek zalog v Avstriji Moka 917 CARE 45 400 400 1500 Maslo 82 41 138 Stročnice 102 51 51 60 Sir 61 CARE 31 30 290 Mleko v prahu 112 CARE 40 112 200 Riž 142 CWS 142 240 78 US NARA, mapa 2, Poročilo: Hungarian peoples relief – food program status, May 1, 1957, 3. maj 1957, str. 3. 79 Prav tam, str. 2. 80 US NARA, mapa 2, Zapisnik telefonskega pogovora z Johnom Craigom, 22. april 1957. 81 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA na Dunaju, 25. april 1957. 82 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništvu ZDA na Dunaju State Departmentu, 26. april 1957. 83 US NARA, mapa 2, Razpredelnica predvidenih potreb in pridobivanja hrane za oskrbo beguncev v Jugoslaviji, 8. maj 1957. Necakov_zbornik_FINAL.indd 766 23.1.2018 8:47:44 767Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957 Drugo obdobje oskrbe beguncev: 1. junij do 30. september 1957 Potem ko je bila hrana za prvo obdobje preskrbe do junija 1957 zagotovljena, je State Department nemudoma ponudil pomoč pri pripravi zalog za novo obdobje do 30. sep- tembra.84 A kljub temu, da je bila organizacijska shema dobave zalog že vzpostavljena, so bili novi načrti še nekoliko bolj zapleteni kot v prvem obdobju. To je bil namreč že čas, ko so begunci začeli zapuščati Jugoslavijo zaradi stalne naselitve v tretjih državah. Predvidene potrebe je sporočil predstavnik Lige v Beogradu Jean-Pierre Robert-Tissot85 s pomočjo Pierra Bremonta, predstavnika UNHCR v Beogradu,86 in sicer glede na splo- šne ocene o zmanjšanju števila beguncev v naslednjih mesecih.87 Tabela 4: Predvidevanja o zmanjšanju števila beguncev v Jugoslaviji med majem in septembrom.88 Mesec Predvideno število beguncev Maj 14.500 Junij 14.500 Julij 14.500 Avgust 10.000 September 7.000 Pri izračunu potreb so upoštevali tudi oskrbo, ki je že bila na voljo v skladiščih. Posledič- no so zaprosili le za dopolnitev zalog. Tabela 5: Prikaz zalog in predvidenih potreb za preskrbo med 2. majem in 30. septembrom 1957 (v tonah).89 Zaloge na dan 2. maj 1957 Ocena potreb do 30. septembra 1957 Potrebno zagotovilo dodatnih potreb Viri za zagotovitev potreb Moka 489 839 350 400 (na poti iz ZDA) Maslo 151 75 0 / 84 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništvu ZDA na Dunaju State Departmentu, 26. april 1957. 85 US NARA, mapa 2, Pismo Floyd D. Dowella, pomočnika šefa za Hrano in poljedelstvo State Departmenta poslan Organizaciji za mednarodno sodelovanje, 16. maj 1957. Tissot je bil zadolžen za nabavo in zaloge misije Lige društev Rdečega križa v Jugoslaviji. 86 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva v Beogradu podpredsedniku Lige društev Rdečega križa Henryju [W. op.a] Dunningu, 2. maj 1957, str. 1. 87 Prav tam, str. 2. 88 Prav tam, str. 2. 89 Prav tam, str. 2. Necakov_zbornik_FINAL.indd 767 23.1.2018 8:47:44 768 Kornelija Ajlec Stročnice 72 93 21 Rdeči križ Dunaj Sir 50 60 10 Rdeči križ Dunaj Mleko v prahu 90 116 20 Rdeči križ Dunaj Riž 74 168 94 Še ni določen vir, kasneje ga pošlje RK Dunaj90 90 Vse nove zaloge so bile odobrene in so prihajale v Jugoslavijo po predvidenem načrtu. Težave pa so nastopile, ko je junija jugoslovanski Rdeči križ sporočil, da je 145 ton moke preveč vlažne in kisle,91 da bi bila primerna za uživanje. Moka je prispela iz Avstrije v neprimernih pogojih in je bila tako tudi skladiščena.92 A še bolj zaskrbljujoč je bil sum, da bi se lahko kmalu pokvarilo še dodatnih 450 ton moke, ki je tudi že bila v Jugoslavi- ji.93 Zato je jugoslovanski Rdeči križ predlagal, da bi se celotna moka predala v hrambo jugoslovanskemu podjetju za skladiščenje in predelavo žita, ki bi nato izdajalo moko glede na potrebe na terenu. Ker pa je ameriško veleposlaništvo predvidevalo, da ICA ne bi želela predati moke jugoslovanski vladi v bojazni pred nenamensko porabo, je predla- galo, da moko enostavno vrnejo Avstrijcem.94 A že naslednji dan je avstrijski Rdeči križ predloženo alternativno rešitev veleposlaništva zavrnil, češ da so avstrijska skladišča pol- na.95 Prav tako je avstrijski Rdeči križ zavračal očitke, da bi poslal v Jugoslavijo oporečno moko ali da bi to storil v vagonih, ki bi bili neprimerne kvalitete.96 Nazadnje se je Liga odločila, da bo iz obtoka vzela tako 145 ton moke, ki je že bila označena kot neprimer- na, kot tudi 450 ton moke, ki je bila v nevarnosti, da bi postala neprimerna za uživanje. Nato pa je sklenila dogovor z jugoslovanskim državnim podjetjem Mlin 8. maj, ki je bil del Žitokombinata v Zagrebu, da je prevzel 250 ton oporečne moke in jo zamenjal z enako količino neoporečne. Mlinu so predali tudi vso preostalo oporečno moko, a zanjo zahtevali samo 180 ton moke, primerne za uživanje.97 Kljub temu, da je Žitokombinat 90 Razpredelnice denimo predvidevajo vpad števila beguncev v mesecu juniju na 10 tisoč zlasti zaradi predlaganega programa, po katerem bi več kot 5 tisoč beguncev začasno premestili v Avstrijo, kar pa jugoslovanska vlada ni nikoli odobrila. Več v: US NARA, mapa 2, Poročilo dodano v prilogi pisma Floyd D. Dowella, pomočnika šefa za Hrano in poljedelstvo State Departmenta poslan Organizaciji za mednarodno sodelovanje, 16. maj 1957. 91 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA v Beogradu veleposlaništvu ZDA na Dunaju, 25. junij 1957. 92 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA v Beogradu State Departmentu, 18. junij 1957. 93 Inšpekcijski nadzor moke je potekal ob prisotnosti dveh predstavnikov veleposlaništva ZDA v Jugoslaviji, Ro- ubena Gavoorja in Georga Orlica, predstavnika Lige, Tissota, predstavnika hrvaške sanitarne inšpekcije, P.R., ter dveh neimenovanih predstavnikov jugoslovanskega Rdečega križa. Več v: US NARA, mapa 1, Memorandum veleposlaništva ZDA, 24. junij 1957. 94 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA v Beogradu State Departmentu, 18. junij 1957. 95 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA na Dunaju veleposlaništvu ZDA v Beogradu, 19. junij 1957. 96 US NARA, mapa 2, Pismo predstavnika avstrijskega Rdečega križa, R. T. Schäfferja, veleposlaništvu ZDA na Du- naju, 10. julij 1957. 97 US NARA, mapa 2, Memorandum: Hungarian Relief – Yugoslavia, 30. julij 1957, str. 3. Necakov_zbornik_FINAL.indd 768 23.1.2018 8:47:45 769Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957 zagotovil manjšo količino ustrezne moke, je bilo te očitno dovolj. Ob koncu julija 1957 je bilo namreč v Jugoslaviji še med 8.00098 in 9.00099 beguncev, kar pomeni, da so od- hajali iz Jugoslavije hitreje, kot je bilo sprva predvideno.100 Tudi poročilo, pripravljeno 6. septembra, prikazuje, da je bilo v Jugoslaviji še vedno dovolj hrane, ki je zagotavljala preskrbo do konca septembra, torej do datuma, ko je bila pomoč tudi odobrena. Tabela 6: Prikaz predvidenih zalog 30. septembra 1957 (v tonah).101 Ocena zalog na dan 30. september 1957 Moka 333 Maščobe 54 Stročnice 30102 Sir / Mleko v prahu 1 Riž 178 102 Dodatno so posledično naročili le še 30 ton sira, ki pa je bil že na poti. Jugoslovanski Rdeči križ dodatnih zahtev ni postavljal. A kmalu se je pokazalo, da so bile ocene preti- rane, saj kasnejše poročilo predstavnika Lige Tissota prikazuje, da je bilo 30. septembra precej manj zalog, kot so prvotno ocenili. Tabela 7: Prikaz dejanskih zalog 30. septembra 1957 (v tonah).103 Prikaz zalog na dan 30. september 1957 Moka 160 Maščobe / Stročnice 22 Sir / Mleko v prahu / Riž 170 98 Prav tam. 99 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA v Beogradu, 9. september 1957. 100 Glej tabelo IV. 101 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva v Beogradu State Departmentu, 6. september 1957, str. 2. 102 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA na Dunaju, 19. september 1957. 103 US NARA, mapa 2, Depeša United States Operations Mission na veleposlaništvu ZDA v Beogradu sedežu ICA v Washingtonu, 4. oktober 1957, str. 2. Necakov_zbornik_FINAL.indd 769 23.1.2018 8:47:45 770 Kornelija Ajlec Temu sta, kot je v poročilu pojasnil Tissot, botrovala dva glavna vzroka, in sicer: otroci, nosečnice, nove matere in delavci so dobivali dodatno hrano oziroma kalorijsko bolj bo- gato hrano. Prav tako pa so tisti, ki so odhajali v emigracijo – in teh je bilo v tem obdobju še vedno veliko – dobili hrano za na pot. Tissot je zapisal, da so podcenjevali zlasti prvo skupino, torej tiste, ki so dobivali dodatno hrano. Posledično so bile ocene pripravljene v bruto in ne neto količinah.104 Tretje obdobje oskrbe beguncev: 1. oktober do 31. december 1957 Zmanjšanje zalog je bilo zelo pomembno ob dejstvu, da je Liga s 30. septembrom zaključevala svojo več kot šest mesecev trajajočo misijo distribucije zalog za madžar- ske begunce v Jugoslaviji.105 Ameriško veleposlaništvo v Beogradu je posledično že cel september pozivalo State Department in ICA k razmisleku, kako bo z nadaljnjo preskrbo.106 Tissot si je zlasti prizadeval, da bi že obstoječe zaloge v Avstriji prenesli na jugoslovanski Rdeči križ, ter se zavzemal za nadaljnjo dopolnitev, da bi zadostovale do 30. decembra. Tabela 8: Prikaz potrebnih zalog do 30. decembra 1957 (v tonah).107 Potrebe zalog od 30. septembra do 30. decembra 1957 Moka 152 Maščobe 19,2 Stročnice 16 Sir 10,4 Mleko v prahu 20, 2 Riž 27,8 Za pridobitev teh zalog se je Liga odpovedala prenosu zalog iz skladišč avstrijskega Rde- čega križa in jih je zbrala pri drugih članih, zlasti pri švedskem Rdečem križu.108 Kljub prenehanju misije pa je Tissot želel, da bi Liga obdržala nadzor nad distribucijo zalog v begunskih taboriščih. Zato je jugoslovanski vladi predlagal, da bi v vsako taborišče poslali 104 Prav tam, 2. 105 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta uradu International Cooperation Administration (ICA), 9. sep- tember 1957. 106 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva v Beogradu State Departmentu, 6. september 1957, str. 2. 107 US NARA, mapa 2, Depeša United States Operations Mission na veleposlaništvu ZDA v Beogradu sedežu ICA v Washingtonu, 4. oktober 1957, str. 3. 108 Prav tam. Necakov_zbornik_FINAL.indd 770 23.1.2018 8:47:45 771Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957 po enega predstavnika Ligine socialne službe.109 A ta predlog je jugoslovanska vlada 23. septembra kategorično zavrnila z obrazložitvijo, da bo število beguncev po 30. septembru tako majhno, da bo z lahkoto nadzorovala razdelitev zalog in skrb za begunce. Kot alter- nativo je Tissot ponudil ICA, da Liga na njihovo željo izvaja občasne inšpekcijske pre- glede porabe zalog in stanja v taboriščih prek svojih predstavnikov ali pisarne UNHCR v Beogradu. Za podoben nadzor so se namreč dogovorili tudi v Avstriji.110 A ta predlog je tokrat zavrnila ameriška stran, saj je sporočila, da ob inšpekcijskih nadzorih distribucije pomoči, ki jo je že pred begunsko krizo prejemala jugoslovanska vlada, nikoli ni zaznala nepravilnosti. Zato so menili, da tudi tokrat ta nadzor ni potreben. Tako je ICA dala zeleno luč za prenos zalog za begunce z Lige na jugoslovanski Rdeči križ, ob tem pa je zahtevala, da jugoslovanski Rdeči križ predloži Ligi pisno potrdilo o prejemu zalog in njihovi namenski porabi. Morebitna hrana, ki bi ostala po 30. decembru, zlasti moka in riž, pa bi se potem lahko prenesla v zaloge gmotne pomoči, ki so jo ZDA namenjale neposredno Jugoslaviji.111 Vse to so z ICA sporočili tudi jugoslovanskemu Rdečemu križu in mu dodatno naložili, da mora skrbeti za popis zalog ter redno komunikacijo z ICA.112 Vse pogoje za predajo zalog je jugoslovanski Rdeči križ tudi sprejel.113 Sicer pa se je na zaključek Liginega programa pripravljala tudi Jugoslavija. Po poro- čilih predstavnika UNHCR v Beogradu Bremonta je jugoslovanska vlada 17. septembra prenehala sprejemati nove madžarske begunce.114 Na poteze jugoslovanske vlade se je Bremont odzval z več pismi jugoslovanskim predstavnikom, ki so vračanje beguncev tudi potrdili. A zaradi pritiskov Bremonta naj bi Jugoslavija v mesecu oktobru vseeno v državo začela ponovno spuščati manjše število beguncev,115 vendar tega z drugimi viri zaenkrat ni bilo mogoče potrditi. Poleg omejevanja oz. ustavitve novih prihodov be- guncev je jugoslovanska vlada ameriškemu veleposlaništvu predložila tudi nove prošnje za pomoč, ki pa so bile drugačne narave kot sicer. Ker se je Liga umikala iz Jugoslavi- je, je mednarodna pomoč zdaj pritekala praktično samo prek predstavnika UNHCR v Beogradu. Za razliko od Lige je lahko UNHCR operiral tudi z denarnimi sredstvi. Jugoslovanska vlada je posledično zaprosila za finančno pomoč. V začetku septembra 1957 je ocenjevala, da jo je oskrba beguncev od začetka krize pa do 1. julija 1957 stala 5,8 milijona ameriških dolarjev, do 31. decembra pa naj bi ta znesek narasel na 8,3 mi- lijona dolarjev. Do septembra naj bi UNHCR prispeval 1,1 milijona dolarjev za hrano 109 Social Services. 110 US NARA, mapa 2, Depeša United States Operations Mission na veleposlaništvu ZDA v Beogradu sedežu ICA v Washingtonu, 24. september 1957. 111 US NARA, mapa 2, Depeša ICA ameriškemu veleposlaništvu v Beogradu, 14. oktober 1957. 112 US NARA, mapa 1, Pismo direktorja ICA jugoslovanskemu Rdečemu križu, 24. oktober 1957. 113 US NARA, mapa 1, Pismo predstavnice izvršnega odbora jugoslovanskega Rdečega križa direktorju ICA, 31. oktober 1957. 114 US NARA, mapa 2, Pismo direktorja ICA vodji odseka za hrano in kmetijstvo, 18. oktober 1957. 115 US NARA, mapa 2, Pismo direktorja ICA vodji odseka za hrano in kmetijstvo, 31. oktober 1957. Necakov_zbornik_FINAL.indd 771 23.1.2018 8:47:45 772 Kornelija Ajlec in oblačila ter 600 tisoč dolarjev v gotovini. Ameriški State Department je UNHCR predlagal, naj predloži še 400 tisoč dolarjev gotovine, kar bi na koncu zneslo 2,1 milijona dolarjev denarne pomoči. Z drugimi besedami, denarna pomoč je znašala 37 % porablje- nih sredstev do 1. julija 1957. Odstotek povrnjenih sredstev pa se je Jugoslaviji zdel pre- majhen, saj je istočasno Avstrija dobila povrnjene domala vse stroške. State Department je posledično predlagal, da bi se Jugoslaviji odpisal del dolga v višini 3 milijonov dolarjev, kar bi skoraj v celoti pokrilo stroške, ki naj bi jih Jugoslavija imela z oskrbo beguncev med septembrom in koncem leta 1957. Denar bi jugoslovanska vlada dobila na podlagi programa odplačila dolgov, po katerem je prodajala ameriške dobrine na lokalnem tr- žišču in izplačevala dobiček ameriškemu veleposlaništvu v lokalni valuti, torej dinarju.116 Veleposlaništvo ZDA v Beogradu je čez mesec dni ocenilo, da bo Jugoslavija imela nižje stroške, kot je sama predvidevala. So pa opozorili, da je treba sem prišteti še more- bitne stroške za tiste begunce, ki se iz Jugoslavije ne bodo mogli izseliti in bodo ostali v državi za nedoločen čas – teh naj bi bilo okoli 2.100. Ocena o številu beguncev je nastala na podlagi predvidevanj UNHCR. Tabela 9: Ocena stroškov jugoslovanske vlade glede oskrbe beguncev in prispevek UNHCR 1. oktobra 1957, ki jo je naknadno naredilo veleposlaništvo ZDA v Beogradu.117 Stroški v dolarjih Stroški v dolarjih Celoten strošek oskrbe beguncev od začetka krize do 1. oktobra 1957 7.199.000 Denarni prispevek UNHCR 1.500.000 Ocena stroškov med 1. oktobrom in 31. decembrom 525.000 Prispevek UNHCR v obliki hrane in oblačil 1.100.000 Skupaj 7.724.000 Skupaj 2.600.000 Stroški, ki jih nosi Jugoslavija 5.124.000 Tabela 10: Ocene UNHCR glede števila beguncev v Jugoslaviji po avgustu 1957.118 Mesec Število beguncev Avgust 6.500 September 5.100 Oktober 4.800 November 3.400 December 2.100 116 US NARA, mapa 2, Depeša State Departmenta veleposlaništvu ZDA v Beogradu, 10. september 1957. 117 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA v Beogradu sedežu ICA, 9. oktober 1957, str. 4. 118 Prav tam, str. 1. Necakov_zbornik_FINAL.indd 772 23.1.2018 8:47:45 773Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957 A kljub razhajanju v oceni stroškov119 med jugoslovansko vlado in ameriškim velepo- slaništvom, veleposlaništvo ni oporekalo predlaganemu znesku nove pomoči. Še več, Washingtonu je veleposlaništvo sporočilo, da se jim zdi ponudba glede finančne po- moči Jugoslaviji v dinarjih namesto v dolarjih zaskrbljujoča. Menili so namreč, da zgolj prenos številk z enega bančnega računa na drugega ne bo poplačal realnih stroškov, ki jih je Jugoslavija vložila v oskrbo beguncev, zlasti storitev. Nasploh pa se je Jugoslavija že aprila 1957 pritožila, da prispevek v dinarjih ni dejanski prispevek drugih držav k reševanju begunske krize. Kljub temu je veleposlaništvo predlagalo, da bi jugoslovanski vladi vseeno podali predlog ICA, vendar ne kot odpis dolga, temveč kot dejanski prenos denarja med bančnimi računi po vnaprej dogovorjenem menjalnem tečaju.120 Tak potek dogodkov ne bi smel biti problematičen v luči dejstva, da so jugoslovanski predstavniki meseca julija omenjali podoben dogovor med ameriško in avstrijsko vlado, po katerem bi Avstrijci lahko zadržali dobiček od prodanih kmetijskih zalog iz ZDA v višini 10 milijonov dolarjev.121 Ali je ameriška vlada pomagala Jugoslaviji ublažiti finančni pritisk na predložen način, pa obravnavani viri žal ne razkrivajo. Zaključek madžarske begunske krize v Jugoslaviji Po podatkih predstavnika UNHCR v Beogradu je bilo 10. januarja 1958 v Jugoslavi- ji še 318 madžarskih beguncev,122 kar je znatno manj od prvotno 2.100 predvidenih. S pomoč jo zalog ICA je tudi te begunce jugoslovanski Rdeči križ še naprej ustrezno oskrboval, dokler do konca meseca tudi ti niso dokončno zapustili Jugoslavije. Takrat je jugoslovanski Rdeči križ Američane zaprosil, da bi preostale zaloge moke in riža prene- sli na Program za prehrano otrok v Jugoslaviji,123 kar se je sredi leta 1958 tudi zgodilo. Kljub prispevkom nekaterih drugih držav v sklad UNHCR in zlasti pri stalni naselitvi madžarskih beguncev v njih so glavnino preskrbe v Jugoslaviji prevzele ZDA ob podpori Mednarodnega odbora Rdečega križa in njemu podrejene Lige društev Rdečega križa ter drugih nevladnih humanitarnih organizacij. August Lindt, tedanji Visoki komisar OZN za begunce, je ob obisku v Jugoslaviji maja 1957 nakazal, da je prav mreža vseh teh organizacij ter jugoslovanske in ameriške vlade dosegla dobre rezultate: 119 Iz dokumentov je mogoče sklepati, da diskrepanca izhaja predvsem iz dejstva, da je Jugoslavija svojo oceno pripravila julija 1957, ko so begunci še prihajali. Medtem je ameriško veleposlaništvo pripravilo svoje ocene v času, ko je Jugoslavija nove begunce že zavračala in jih pošiljala nazaj na Madžarsko. Tako se je njihovo število primerno manjšalo. 120 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA v Beogradu sedežu ICA, 9. oktober 1957, str. 2. 121 US NARA, mapa 2, Pismo Maurice P. Artha, Johnu T. Craigu, 30. julij 1957. 122 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA v Beogradu sedežu ICA, 15. januar 1958. 123 Yugoslav Children’s Feeding Program. US NARA, mapa 1, Depeša predstavnika UNHCR v Beogradu veleposla- ništvu ZDA v Beogradu, 14. oktober 1957. Necakov_zbornik_FINAL.indd 773 23.1.2018 8:47:45 774 Kornelija Ajlec »Sodelovanje med UNHCR in jugoslovansko oblastjo poteka v dobrem duhu; /…/ [Misija op. a.] Lige društev Rdečega križa, ki zagotavlja osnov- no prehrano v Jugoslaviji, in ki jo distribuira preko jugoslovanskega Rdeče- ga križa pa zdaj deluje zadovoljivo.«124 Mednarodni odziv pa je napovedovalec v kratkem ameriškem propagandnem filmu The Flight from Hungary teatralno opisal z besedami: »Iz tragedije Madžarske se je razvila mednarodna misija usmiljenja brez meja ali konca.«125 Preskrbo beguncev v Jugoslaviji lahko glede na pregledane vire ocenjujemo kot uspešno. K temu je nedvomno botrovala motivacija zahodnih držav pri reše- vanju političnih ubežnikov iz ideološko nasprotnega tabora. Pomembno pa je na uspešnost vplivala tudi požrtvovalnost ljudi, tako Jugoslovanov kot predstavnikov Lige ter drugih nevladnih organizacij na terenu, ki pa jih pričujoči prispevek ne obravnava. Pravzaprav sta večjo težavo v oskrbi predstavljala le začetno pomanjka- nje komunikacije med najbolj relevantnimi kanali oziroma počasna komunikacija prek nadrejenih pisarn. Ko je bilo to razrešeno, je bila razmeroma preprosta tudi razrešitev drugega večjega problema s pokvarjeno moko. Koordinacija oskrbe je tako potekala razmeroma gladko, saj do večjih težav ali razhajanj ni prihajalo. V vsem tem se je kot glavni posrednik izkazalo ameriško veleposlaništvo v Beogradu, ki je zvesto sledilo že nekaj let pred tem začrtani ameriški strategiji v Jugoslaviji. Ta je stremela k temu, da bi Jugoslavija v okviru hladne vojne ostala vsaj nevtralna, če že ne bi prešla k zahodnemu bloku. Pri uresničevanju te vizije pa se je veleposla- ništvu zdelo ključno, da je imela jugoslovanska vlada vsaj občutek, da z njo ravnajo pošteno – tudi glede pomoči v begunski krizi. Prav kriza se je po leto dni dolgem približevanju Jugoslavije k Sovjetski zvezi izkazala kot odlična priložnost, da ZDA ponovno postanejo nenadomestljive v jugoslovanskih mednarodnih povezavah. Prav tako se je veleposlaništvo zbalo, da bi se Jugoslavija obrnila proti beguncem v pri- meru, da bi občutila zapostavljenost v primerjavi z Avstrijo. V prihodu madžarskih beguncev so namreč videli priložnost za prikaz sovjetskim satelitskim državam, da lahko katerakoli izmed njih uživa harmoničen in obojestransko koristen odnos z zahodom tudi v okviru socialistične ureditve, če le ubeži neposrednemu vplivu Moskve. Zato je bilo v interesu ZDA, da so primerno finančno poplačale Jugosla- viji stroške oskrbe beguncev, čeprav je ameriška vlada izjavila, da domala 100-od- stotno poplačilo Avstrijcem ne ustvarja nikakršnega precedensa. Noben izgovor o precedensih verjetno ne bi zadovoljil jugoslovanske vlade, da se ne bi sklicevala na diskriminacijo.126 124 Povzeto po: US NARA, mapa 1, USIS (United States Information Service) bulletin, 17. maj 1957. 125 osaarchivum.org, dostop: avgust 2017. 126 US NARA, mapa 2, Depeša veleposlaništva ZDA v Beogradu sedežu ICA, 9. oktober 1957, str. 3–4. Necakov_zbornik_FINAL.indd 774 23.1.2018 8:47:45 775Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957 A ne glede na različne interese zahodnega bloka in Jugoslavije, ki je bila pod pritiski mednarodne skupnosti prisiljena sprejeti madžarske begunce, je dejstvo, da so združeni postali pomembni akterji enega izmed najbolj napetih trenutkov 20. stoletja, ki je imel dolgoročne posledice. Nenazadnje je odziv mednarodne skupnosti na madžarsko begun- sko krizo oblikoval delovanje humanitarnih organizacij ob izbruhu kasnejših begunskih kriz, pa tudi na mednarodno zakonodajo o beguncih, ki je v veljavi še danes. Viri in literatura Arhivski viri US National Archives at College Park, College Park, MD, RG 469, Records of U.S. Foreign Assistance Agencies, 1948–1961, t.e. 14, Program – Hungarian Relief – mapa 1 in mapa 2. Spletni viri care-international.org: »CARE’s History,« Care. Dosegljivo na: https://www.care-international. org/who-we-are-1/cares-history (dostop: junij 2017). cmsny.org: »National Catholic Welfare Conference, Department of Immigration, New York Of- fice and the Catholic Committee for Refugees Records, 1921–1965.« Center for Migration Studies. Dosegljivo na: http://cmsny.org/archives/cms_024/ (dostop: junij 2017). cwsglobal.org: »History.« CWS. Dosegljivo na: https://cwsglobal.org/about/history/ (dostop: ju- nij 2017). mz.gov.si: Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. Tabelarična priporočila za otroke (od 1. leta starosti naprej), mladostnike, odrasle, starejše in nosečnice ter doječe matere. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016. Dosegljivo na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/ mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/foto_DJZ/prehrana/2016_referencne_vredno- sti_za_energijski_vnos_ter_vnos_hranil_17022016.pdf (dostop: julij 2017). osaarchivum.org: »Hungarian Refugees 1956,« Vera & Donald Blinken Open Society Archives. Do- segljivo na: http://www.osaarchivum.org/press-room/announcements/Hungarian-Refuge- es-1956 (dostop: avgust 2017). rev.hu: »Hungarian Society between 1945–1955,« na: The Institute for the History of the 1956 Hungarian Revolution. 1956 Institute – Oral History Arhive. Dosegljivo na: http://www.rev. hu/history_of_45/tanulm_tars/tars_e.htm (dostop: junij 2017, zadnjič dopolnjeno: decem- ber 2003). unhcr.org (a): Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951. Dosegljivo na: http://www.unhcr.org/ si/wp-content/uploads/sites/25/2017/06/1951_Convention_status_refugees-svn.pdf (dostop: avgust 2017). unhcr.org (b): »Report of the United Nations High Commissioner for Refugees 1039 (XI),« XI Resolutions adopted on the reports of the Third Committee, 23. januar 1957 (dostop: avgust 2017). Dosegljivo na: http://www.unhcr.org/uk/excom/bgares/3ae69ef48/report-united- -nations-high-commissioner-refugees.html (dostop: junij 2017). Necakov_zbornik_FINAL.indd 775 23.1.2018 8:47:45 776 Časopisni viri J. S., U Mađarskoj neizvjestnost. Borba, 2. november 1956, str. 3. Teslić, Vlado, Buran dan u Budimpešti. Izvještaj secialnog dopisnika Borbe iz glavnog grada Mađarske. Borba, 1. november 1956, str. 4. Teslić, Vlado, Imre Nađ proglasio neutralnost Mađarske. Borba, 2. november 1956, str. 4. Literatura Békés, Csaba, Malcom Byrne in János M. Rainer (ur.), The 1956 Hungarian Revolution: a History in Documents. Budapest: Central European University Press, 2002. Cook, Bernard A. (ur.), Europe since 1945: An Encyclopedia. London: Routledge, 2014. Granville, Johanna Cushing, The First Domino: International Decision Making During the Hunga- rian Crisis of 1956. College Station: Texas A&M University Press, 2004. Granville, Johanna, The Soviet-Yugoslav Detente, Belgrade-Budapest Relations, and the Hunga- rian Revolution (1955–56). Hungarian Studeis Review, št. 1–2, 1997, str. 15–63. Kocsis, Karoly in Doris Wastl-Walter, Hungarian and Austrian (German) Minorities at the Au- stro – Hungarian Border Region. Geografski zbornik 33, 1993, str. 103–118. Kovačević, Katarina, Mađarske izbeglice u Jugoslaviji 1956–57. godine. Tokovi istorije, št. 1–2, 2003, str. 91–124. Kovács, Attila et al., Madžarska begunska problematika leta 1956 – primer Jugoslavije in Slove- nije. Razprave in gradivo 58, 2009, str. 196–247. Kramer, Mark, The Soviet Union and the 1956 Crises in Hungary and Poland: Reassessments and New Findings. Journal of Contemporary History 33, 1998, str. 163–214. Nečak, Dušan, Sovjetsko-jugoslovanski odnosi v luči madžarskih dogodkov 1956. Zgodovinski časopis 56 (1–2), 2002, str. 185–197. Režek, Mateja, Odmev madžarske vstaje leta 1956 v Sloveniji in v Jugoslaviji. Prispevki za novejšo zgodovino 46 (2), 2006, str. 93–104. Vernant, Jacques, The Refugee in the Post-War World. London: George Allen & Unwin Ltd., 1953. Summary Kornelija Ajlec The Role of the USA in the Supply of Hungarian Refugees in Yugoslavia during 1956 and 1957 The present study is intended to display the American role in assuring supplies to the Hungarian refugees in Yugoslavia after the 1956 revolution, in cooperation with the international humanitar- ian organizations, particularly the League of Red Cross Societies, and the Yugoslav government. Simultaneously, the article moderately presents the Yugoslav role in the revolution. Illustrating the coordination of supplies, the study thoroughly focuses on the causes and reasons of this complex cooperation at the height of the Cold War, which is particularly evident in the interstate relations amongst Yugoslavia and Hungary, Yugoslavia and the USA, and the wider part of the East and West ideological bloc. The first part of this research is primarily based on the use of literature, while the second part is based on the systematic study of archival sources of the American provenance. Kornelija Ajlec Necakov_zbornik_FINAL.indd 776 23.1.2018 8:47:45