Posamezna Štev. 60 vin. fiev. 51 Poštnina -' - pavšalirana. v Uiiifflani, v sredo, dne 3, marco m Leto xlvhi. »SLOVENEC« veda M poM m m atranl Joga- alavtja ta * LJaMjanl: M aalo leto napral. * 100«-■ a mu JJ- M Mrl lata ■» *» « "O" » •• D 1®»— roootototin K140-- Sobotna Isdajai be _____K tO"— ii|r,iT.'.ww Inseratl. Enostolpna petitvrsta (53 mm širok« ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K 2'— uradni naglasi, poslana Itd. a , . . po K 3*— Pri naročita nad 10 objav popust. tatmanJSI oglas 5 9/9 mm K fr— Izhaja vsak dan lsvzemil po-nodeljek in dan po praznika, ob 5. ari njatral |V Oradnlstvo 'f f Kopitar]rrl nllcl Star. e/DL Hakaptat aa na vračajo; notranjima pisma sa m aprofMaJo. Uradn. tolot štv. 50, »prava. Shr. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava |a v Kopitarjevi nI. 8. — Bačnn poštna bran. I]abl|an8ko it. 650 sa naročnina ln šL 349 na oglasa, avatr. ln češke 24,797, ogr. 26«511, bosn.-tiaro. /j63. Poljska in bDlišeulltl. Ves svet, posebno pa Evropa, stoji danes pred boljševiškim vprašanjem kot pred neko sfingo, ki jc nihče ne pozna in ne razume. Problem boljševizma jc vsakemu nejasen, in čira več sc o njem piše, tem manj se pravzaprav o njem ve. Strah pred boljševiki je strah pred nekaj nepoznčinim; čim bolj se trudiš, da bi si ta problem jasno predočil, tem bolj se zavedaš, da se ti to sedaj ne more posrečiti. Ta nervoznost in strah pred boljševizmom vlada po vsej Evropi, seveda v vsaki državi drugače. Ko so boljševiki predložili mir poljski republiki, se je seveda vsa Evropa za to vprašanje veliko bolj živo zanimala, kot bi pravzaprav mir med dvema evropejskima državama to zaslužil. Vsi so takoj čutili, da bodo pogajanja med Poljsko in sovjetsko Rusijo prvi poizkus, kako naj sc uredijo razmere med meščanskim in komunističnim družabnim redom. Seveda je čisto naravno, da je tudi Poljska sprejela boljševiško mirovno ponudbo z velikim zanimanjem, kajti vse poljsko javno mnenje stoji pod vplivom vzhodne poljske fronte in z nepotrpcžljivostjo čaka, kako se bodo mogli z boljševiki pobotati. Boljševišlta mirovna ponudba jc zato okupirala vso poljsko javnost in vsaka stranka, kot tudi vse časopisje debatirajo, kakšno stališče naj zavzamejo napram boljševikom. Vsi čutijo, da se tukaj ne bo reševalo samo vprašanje mira med dvema meščanskima državama, ampak, da. se bo tukaj pokazalo, ali je mir med 2 družabnima redoma sploh mogoč. Cele tedne so poljske stranke in poljski časopisi razpravljali o možnosti mira z boljševiki in skušali kolikor mogoče jasno formulirati svoje stališče in svoje zahteve napram boljševizmu. Tudi vlada je dolgo premišljevala, predno jo prišla do konkretnih predlogov, ki jih jc predložila komisiji poljskega parlamenta za zunanjo politiko. Ta seja je bila sklicana na 25, februarja in ni bilo mogoče v zadnjih mesecih v poljskem javnem življenju bolj važnega dogodka, kot debata v tej seji. Seja komisije pa ni bila javna, debatiralo sc je pri zaprtih vratih, navzoča pa. je bila vs.a vlada in vrhovi vojaško administracije. Za javnost so sporočili samo oficieJni komunike, ki pa jc v jako diplo-matičnih besedah povedal samo nekaj rezultatov tc seje. Vendar pa jc ta komunike vsa j približno orisal nazore in predloge, ki jih imata poljska vlada in poljski parlament napram boljševiški mirovni ponudbi. Ti nazori bi sc dali na kratko povedati tako-le: t. Poljska vlada in parlament vzameta na znanje mirovno pogodbo moskovske boljševiške LISTEK. Spomini starega dekleta. Francoski spisal Renč Bazin, Prevel F. P. Hrast. (Dalje.) 2. Življenje. 7. februarja 1887. — Zimski dan, skoro brez burje; ledena, zavratna megla, ki se ji ni mogoče izogniti, teži telo in dušo, megla, ki jc nasičena s smrtjo, kakor so oblaki nasičeni z elektriko, kakor je pomladanski zrak nasičen z življenjem. Blato leži po cestah, postaja podobno kolomazu in vsa cesta ga je polna in vozovi puščajo za seboj v njem sledove, ki so kot železniške tračnice. Ljudje, ki hodijo po ulici, se ga izogibljejo kolikor morejo, otroci pa, ki pobirajo premog, gazijo po njem in poma-kajo roke vanj. Četvero otrok, črnili kot saje, pobira koščke premoga, dva dvanajstih ali trinajstih let, morda več — kadar se pridruži življenju beda, je težko določiti starost —, eno dekletce devetih let in fantek pri štirih ali petih letih. Hodijo za vrstjo težkih voz, ki peljejo v tovarno premog in kadar zdrkne z žvrhano naloženega voza kak košček na tla, planejo na desno ali na levo, vsi naenkrat, skoro pod kolesa, tia J»d konjska kooita in se vržeio na ko- vladc in s tem oficielno priznata Ljeninovo državo. 2. Poljska je v principu pripravljena, da se pogaja in sklene mir. 3. Poljska izjavlja napram boljševikom, da sc ni nikdar vojskovala proti boljševikom z ofenzivnim namenom, ampak, da je hotela braniti samo interese svoje države in svojega ljudstva. Po tej principielni izjavi jc komisija namignila, pod kakimi pogoji bi se dalo pogajati o miru. Ti pogoji bi bili v splošnem sledeči: 1. Poljska država mora dobiti na vzhodu take meje, da bo zavarovana pred vsakim presenečenjem od vzhoda; 2, tam, kjer bi mogel nastati spor, ali naj kraji pripadejo eni ali drugi državi, bi se moral izvršili plebiscit. 3. Kolikor poljska vojska še ni okupirala vseh poljskih krajev, ji morajo boljševiki a priori priznati tisto državno mejo, ki jo je imela poljska država 1. 1772. 4, Poljska država je isto-lako neposredno zainteresirana na vseh mirovnih pogajanjih, ki jih bodo imeli boljševiki z njenimi sosedi, kot n. pr. z Litvo, Estonijo, Finsko itd. 5. Če bi se sklenil mir z boljševiško vlado, bi moral biti ratificiran po predstavništvu celega ruskega naroda. Tej komisiji se to še ni zdelo zadosti, ampak jc v svojem komunikeju še pristavila, da je pripravljena pogajati se na tej podlagi šele potem, ko sc bo sporazumela z entento in drugimi holjševiškimi sosedi. Šele ko bo dosežen ta sporazum, bo poljska vlada definitivno odgovorila sovjetski vladi. Ta komunike kaže, kako previdno in oprezno sc je poljska vlada lotila tega vprašanja in kako daleč smo še od mira med Poljsko in boljševiki. Razumljivo je, da ta diplomatsko-la-konični komunike ni zadovoljil poljske javnosti in tudi ne poljskega časopisja. Javnost jc čakala na bolj konkretne predloge, časopisje na bolj natančno formulirane motive. Skoraj vsi časopisi so obžalovali, da jc vlada ozir. komisija povedala poljskemu ljudstvu v tej tako važni zadevi tako malo, opozicija in socialisti so seveda takoj zakričali: Doli z diplomatični-rai tajnostmi. Tem bolj živahno jc bilo torej življenje za kulisami in slišali so sc najbolj različni predlogi, kai naj sc vse zahteva, od boljševikov. Kar se tiče meja, so se vsi strinjali z vladnim nazorom, seveda jih ni manjkalo, ki so zahtevali šc več. Drugače so pa zahtevali šc skoraj vsi, naj se jasno in določno formulira tudi zahteva, da se. morajo boljševiki brezpogojno obvezati, da se nc bodo vtikali v notranje razmere poljske republike. Druga, ravnotako močna struja zahteva šc poleg tega, naj boljševiki plačajo vso škodo, ki so jo naredile ruske armade začasa vojne polj- šček. Vsak izmed njih ima obešeno za pas vrečo, razun dekletca, ki drži svojo vrečo v roki. Ona me zanima bolj kot drugi, kajti lažje se razumem z njo in njej podobnimi. Stare device kakor jaz imajo na razpolago celo zalogo ljubezni in to je sreča za toliko revčkov, ki bi brez njih nikoli ne vedeli, kaj se pravi biti ljubljen. Tudi jaz se namerim za vozovi, toda po trotoarju. Kako jasno se vidi na dekletcu izraz otroka brez matere, ki ga razločim že od daleč, sedaj, ko sem jih videla že toliko od blizu! Dekletce sipi slabo, ima sflabo hrano, je zapuščeno, pokvarjeno — to uganem iz njenega navihanega obrazčka, na katerem sc poznajo nad lici vročične lise, iz njene nasilne gesite, s katero porine najmanjšega izmed dečkov v stran, da pobere premog pred njim; iz njenega smeha, v katerem je že nekaj izzivajočega in žaljivega, kadar ji kateri izmed večjih fantov kaj reče; in iz njene obleke, ki ni bila še nikoli zašita in nikoli oprana. Ali je bila sploh umerjena njej? Krilo iz črnega sukna visi na njej preveč na levo in jc zadaj debelo nagubančeno kakor rep, ki sc vleče po petah in po blatu. Glej, kake krasne lase ima, nc več čisto plavc, nego že malo otcmncle. V njih je nekaj zlata, Morda tudi v duši? Sla sem naprej ^a vozovi, ki so zavili v ozko, tlakovano predmestno ulico, kjer je drčal z vrha teh velikih premikajočih se kooic kakor toča drobam premog in se mc- skemu ljudstvu. Kako velika jc ta škoda, sedaj še nihče nc ve. V poučenih krogih trdijo, da mora znašati okoli 3 in pol milijardo poljskih mark v zlatu, kar bi bilo po našem okoli 5 milijard naših jugoslovanskih kron v zlatu. Ker pravi komunike, da se mora Poljska sporazumeti najprvo z entento in drugimi boljševiškimi sosedi, se je poljska javnost začela takoj brigati, kdo bo sodeloval pri tem sporazumu. Vlada še ni povedala ničesar konkretnega, splošno se pa sodi,, da bo poslala v ta namen v Pariz in London svojega ministra za zunanje zadeve g. Patcka in predsednika parlamentarne komisije za zunanje zadeve, g. Grabskega. Zdi se pa, da je velik del poljske javnosti proti temu, da bi sodeloval pri tej misiji g. Grabski. Kot že rečeno, še opaža v vprašanju mira z boljševiki na Poljskem velika nervoznost, čemur sc pa tudi nc smemo čuditi. Poljska je država, ki jc nastala iz teritorijev, kjer je dolga leta divjala vojska. Poljska obsega kraje, ki so še danes popolnoma razrušeni in nima v svojem območju niti ene petine take zemlje, kjer bi se še danes ne poznali ostanki šrapnelov. Ustvarjati novo državo na takih razvalinah in pripeljati gospodarsko življenje v normalen tir, pa. ni lahko, saj sc to šc ni posrečilo niti takim državam, ki so trpele od vojske velikokrat manj, kol Poljska. Kdor nepristransko presoja dosedanje delo poljske države, ji mora priznati, da je dosedaj dobro in častno vršila svojo nalogo in upravičila svojo eksistenco. Da pa ni mogla narediti toliko, kolikor bi mogoče naredile druge mlade države, je pa tudi jasno, kajti takih težav, kot jih ima ona, ni imela in jih nima nobena druga nova država. Čc torej poljska država ni tako dobro urejena, kot druge nove države, ni kriva vlada, ampak splošen položaj poljskega naroda; krivda pa zadene tiste, ki so tekom dolgih let rušili in uničevali blagostanje poljskega ljudstva. Resnici na ljubo jc torej treba povedati, da so gospodarske razmere na Poljskem zelo težke, čeprav jih niso krivi Poljaki sami, vendar pa sili ravno ta težki gospodarski položaj Poljake, naj kolikor mogoče hitro ure-dc razmere napram boljševikom. To je glavni povod, zakaj se ni odklonila bolj-šcviška mirovna ponudba. Prihodnji meseci bodo pokazali, ali bo sploh mogoče kaki meščanski vladi skleniti mir s sovjetsko vlado. Zdi sc, da jc mir mogoč, vendar pa je ravnotako mogoče, da bo ta mir ostal samo na papirju, kajti boljševiki lahko podpišejo stokrat, da se ne bodo vtikali v notranje razmere tujih držav, držati pa ne bodo mogli svoje šal z blatno vodo. Otroci sc niso več ustavljali, priklanjali in se vzravnavali. Naenkrat so zavili vozovi okrog vogala, pred prvim vozom so se kakor na pero odprla na dvoje velika vrata in sc zopet zaprla, kakor hitro je zavil zadnji voz na turobno, med dvema zidovoma ležeče dvorišče. Otroci so obstali za trenutek kakor prirasli k tlom in zrli nemo to barijero; potem so pometali svoje vreče v cestni jarek in dečki so stekli proti ograji kakih trideset korakov oddaljenega vrta in jo preplezali. Približala sem se deklici, ki je vsa upehana hitro dihala, naslonjena s hrbtom na neko drevo. »Kako ti jc ime?« Poznalo se ji jc, da bi se me rada iz-ncbila in je odvrnila: »Georgette.« AH tekaš vsak dan tako po ulicah?« »Ne, samo kadar vozijo premog.« '■Ali ne nabero bratje dovolj?« >To niso moji bratje, ampak fantje. Samo tisti mali je moj brat « v Tvoj oče torej nima dela?« Dekle je molčalo. » Mati tudi ne?« >Pcreš?« Delam vse. Ona« ne more delati ni-čerar. Kadar pridem iz šole. imam dela dovolj, in zjutraj imam opraviti l juho, s posteljami ... Dobro, da nima vsak svoic.< no lesnih trgovcev, ki so tudi zmožni upravljati žage itd. in vendar niso našli milosti v očeh demokratske vlade, da bi jim nakla-njala iste privilegije. Razumljivo bi bilo, da ima g. Alojzij Lavrenčič en sekvester. Odkod to, da so ga s sekvestri kar obsuli? Ali ni tudi še drugih beguncev dovolj, ki bi se zadovoljili le z enim sekvestrom, ki bi jim v resnici lajšal njihovo begunsko bedo? Ti nimajo sekvestrov, a g. Alojzij Lavrenčič jih ima pet. Odkod to? Zakaj ta velikodušna razsipnost ravno nasproti g. Al. Lavrenčiču? Razrešite nam to uganko! O dr. Josipu Lavrenčiču blagohotno molčite. Ali je tudi on hodil po svetu? Odkod je bil on izgnan, da si moral potem potom sekvestrov šele ustvarjati eksistenco? Tudi njemu privoščimo on sekve-star in bi smatrali to za razumljivo. Nerazumljivo se pa nam zdi dejstvo, da ima sin večkratnega milijonarja kar Štiri se-kvestre. Ali morda ni dovolj advokatov v Ljubljani, ki bi bili voljni in zmožni prevzeti to prijetno breme na s^oja pleča? Ali je morda g. dr. Lavrenčič zrnožnejši od drugih za upravljanje sekvestrov? Ali jo bila morda njegova izredna zmožnost razlog, da so mu naprtili kar štiri sekvc-«tre? Razrešite nam to uganko! Ali je to osebni boj, če povzdignemo v imenu javne morale svoj glas proti pojavu, ki ga moramo smatrati za koruptnega. Če smatrate ta način podeljevanja sekvestrov za korekten in pravilen, zakaj odklanjate odgovornost? Če sc Vam pa zdi, da je to nekorektno in nemoralno, zakaj niste poskrbeli, da bi se brez Vaše vednosti storjena napaka odpravila? Vpliva ste imeli dovolj, tako v Ljubljani, še večjega v Belgradu pri svojih demokratskih mini-strih-prijateljih. Ml nismo očitali dr. Žerjavu, da ao jc osebno okoristil. Če to podčrtava, biča zrak. Mi le trdimo, da ima g. Alojzij Lavrenčič pet sekvestrov, g. dr. Ji sip lavrenčič pa štiri sekvestrc. G. dr. Žerjav naj se le nikar ne razburja in naj no postaja oseben. Svojih informacij nismo dobili od nikakoga klerikalnega uradnika. To in šc mnogo drugega je znano celi javnosti. Mi smo načeli šele prvo poglavje. Jadransko »prašanje. LDU Rim, 27, februarja. (Zakasnelo.) Giornale d' ltalia« objavlja besedilo londonskega pakta in pripominja, da je imel ta pakt dvojen namen: 1, Ščititi pravice in svobode ogroženih narodov, zlasti pa zagotoviti Italiji posest neodrešenih pokrajin, ki so na milost in nemilost izročene Nemcem obeh cesarstev ter njihovim oprodam, v prvi vrsti Hrvatom, Slovencem in drugim Jugoslovanom; 2. zagotoviti Italiji trajno varnost države s tem, da dobi svoje pri-rodne meje. Zato se Italija obvezuje, da bo njena armada vezala najmanj polovico av-stro-ogrskih sil, dočim mora ostalo polovico zaposliti Rusija. Ko je poldrugo leto po sklepu londonskega dogovora (pakt sc je podpisal dne 26, aprila 1915) izginila Rusija s pozorišča, jc vsa teža avstro-ogrskih bojnih sil prišla na Italijo, ki je pa zdrobila habsburško cesarstvo. Pripomniti je, da angleški in francoski oddelki v Italiji, dasi njihove podpore ni podcenjevati, niso odgovarjali svoji nalogi v oni meri, kot italijanski oddelki, dodeljeni francoski armadi v boju proti Ncmccm in na Balkanu. Ker je italijanska vojska prispevala za dosego skupnega cilja več kot še enkrat toliko, kot ji nalaga londonski dogovor, bi njeni zavezniki pač morali to upoštevati in napram njej popuščati. Dejstvo pa je, da se njeni zavezniki krčevito držijo črk londonskega pakta in zahtevajo revizijo, ki ogrožajo strategično varnost italijanske države. Dvojna izmera italijanskega prispevanja k dosegi vojnih ciljev bi po končani vojni pač morala vplivati na zaveznike, da popustijo vsaj glede Reke. Člen 5 londonskega dogovora sicer priznava to mesto hrvatskemu kraljestvu, o katerem so mislili, da bo nastalo kot posledica vojne; palet pa ne predvideva. jugoslovanskega kraljestva. Hrvatska bi pač morala dobiti Reko, ker drugače ne bi imela dobrega pristanišča; Jugoslavija pa ima najmanj 15 dobrih pristanišč, med njimi štiri ali pet izvrstnih. Tudi na podlagi načela o samoodločbi narodov bi Reka morala pripasti Italiji. LDU Trst, 2. marca. »Piccolo« javlja Iz Londona: Kakor vsaka stvar, ki se na-giblje h koncu, tako tudi mirovna konferenca kaže neko utrujenost in vsi znaki govore za to, da se konferenca kmalu raz-ide. Ministrski predsednik jMillerand je sedaj popolnoma zaposlen z železničarsko stavko in je zaraditega naznanil, da se, vsaj sedaj, ne more vrniti v London. Nitti postaja nestrpen in bi se bil že vrnil domov, ako ne bi izbruhnila železničarska stavka na Francoskem; vsekakor pa se jutri povrne v Italijo. — Splošno prevladuje mnenje, da sc vrhovni svet v kratkem snide v Rimu, nemara koncem lega meseca. Govorilo se je sicer, da ostane v Lon- 1 1- — — I —J I — 1.' CAplitflJnli. m«..«..., . UUUU Kuuuaija., iw ui|«ia l u v lic logovore s Turčijo,- ta vest pa ni resnična. V glavnem je mirovna konferenca ?,c kon- čala svoje delo, in reči sc mora, da je svojo nalogo dobro izpolnila, in ako ne bi prišel vmes predsednik Wilson s svojimi notami, ki so begale javnost in škodovale naši stvari, bi bil veliko bolj važen korak, ki gaje napravila konferenca v dosego miru v Evropi in Aziji. — Iz Washingtona poročajo, da predsednik Wilson namerava odgovoriti na zadnjo demaršo Milleranda in Lloyd Georgea z novo noto. Zahteval bo, naj se memorandum z dne 9. decembra uveljavi z neznatnimi izpremembami. LDU Trst, 2. marca. »Piccolo« poroča iz Pariza: Po zadnjih vesteh se Italija in Jugoslavija nameravata zopet neposredno pogajati. Te vesti so v tukajšnjih krogih napravile zelo ugoden vtis. Pripominjajo, da prihaja Italija k pogajanjem oborožena z londonskim paktom, ki so ga zavezniki končnoveljavno priznali. Na ta način pogajanja z Jugoslovani ne bodo težka in nemara nc bodo naletela na poseben odpor, to pa zlasti z ozirom na želje ministrskega predsednika Nittija, ki ne mara zlorabljati moči, ki jo ima na razpolago. Poročila, da se hoče Nitti odpovedati po teritorialni združitvi Reke z Italijo, smatrajo kot znak njegove dobre volje. Vzdržuje se pa vest, da namerava Nitti kot kompenzacijo za to svojo popustljivost zahtevati koncesije v .Albaniji, in sicer v tem zmislu, da Jugoslovani odnehajo od svoiih zahtev in da prepuščajo Italiji svobodno roko v Albaniji. Splošno prevladuje sodba, da sc Francija ne bo mogla umakniti s stališča, ki ga je doslej zavzemala napram Italiji, čeprav bi se s tem zamerila Jugoslaviji in njenim prijateljem. LDU Pariz, 2. marca. (DunKU — Brezžično.) Po informaciji ,Petit Parisiena' se zd;, da je italijanska diplomacija zavzela stališče gled začetka novih pogajanj, ki se bodo vršila med Italijo in Jugoslavijo kot posledica intervencije predsednika Wilso-na. Glavna točka se nahaja v reškem vprašanju. Po »Messageru« bi se Nitti odpovedal teritorialni zvezi med reškim pristaniščem in Istro, zato pa zahteval italijansko suvercniteto na Reki, dočim bi se reško pristanišče stavilo pod kontrolo zveze narodov. Nc ve sc še, kako bo ta predlog sprejela nasprotna stranka. LDU. Split, 2. marca- (DDU.) Rimske novinc poročajo: Nitti je odgodil evoj odhod iz Londona, medtem pa izmenjava svoje mišljenje z jugoslovansko delegacijo. Trdi se, da teko t.i pregovori povoljno. Razen o Reki in Dalmaciji se razgovarjajo tudi o Albaniji. LDU. Washington, 1. marca. (ČTU.) I V političnih krogih govore, da bo AVilson | ta teden odposlal novo noto o jadranskem vprašanju. O njeni vsebini šc ni nič znanega. LDU. Dunaj, 2. marca. (ČTU.) Poročevalec dunajske »Neuc Freie Pressec se je razgovarjal z neimenovanim ententnim diplomatom, ki jc o italijansko-jugoslovan-skih odnošajih rekel: Italija v svojih koncesijah ne more iti šc dalje. Italijanska vlada ima živahen interes, da bo po rešitvi jadranskega vprašanja otvorila trgovski promet z Jugoslavijo. Kako se bodo italijanski odnošaji do Jugoslavije razvili, je odvisno od držanja Jugoslavije. Driaoa SHS. Regent na odmoru. LDU Beograd, 1. marca. Nj. Vis. pre-stolonasldnik regent Aleksander bo v nekaj dneh odpotoval v Brnjce radi odmora in zdravljenja. Socialisti sc udeleže sej narodnega predstavništva. LDU Zagreb, 1. marca. »Obzor« piče: Socialistični poslanec g. Knježevič izjavlja, da bodo socialisti prisostvovali sejam narodnega predstavništva, ker ako bi tega ne storili, bi prišli v protislovje s sklepom kongresa socialno-demokratske stranke, ki je bil dne 20. julija 1919 v Novem Sadu. — Kongres je najvišja strankarska instanca ter nima nihče pravice, kršiti njegovih sklepov. Na tem kongresu so sklenili, da morajo socialistični poslanci ostati v parlamentu, da branijo interese delavskega sloja, ko se ustvarjajo vsi začasni zakoni, in da neposredno kontrolirajo delovanje vlade. Razen tega izjavlja g. Knježevič, da pri snovanju volilnega reda za konstituanto proletarci nikakor ne morejo pripustiti, da bi pri tem sodelovali po svojem predsta-vitelju, ker bo ta zakon usoden za vse življenje v Jugoslaviji. Novi predsednik bosanske vlade. LDU Sarajevo, 1. marca. »Hrvatska Sloga« javlja, da pride novi predsednik vlade dr. Milan Srškič pojutrišnjem ob osmih v Sarajevu, da ga bodo slavnostno sprejeli pri Marijinem dvorcu ter da je dobil mandat, da sestavi vlado sporazumno z drugimi strankami. Načrt dr, Smodlaka za ustavo. LDU Belgrad, 1. marca. Govori sc, ua namerava g. dr. omotua.ua uali v tisk svoj načrt za ustavo kraljestva SHS, na katerem že dolgo dela. Neresnična »Narodova« vest- LDU Beligrad, 1. marca. (Uradno.) Vest, ki jo je priobčil ljubljanski »Slov. Narod« v svoji številki z dne 28. m, m. o nekakem nesoglasju med ministrskim predsednikom Protičem in ministrom dr. Korošcem, ne odgovarja resnici. Presbiro je pooblaščen, da to vest najkategoričneje dementira. Poslanec dr. Shvegel. LDU Zagreb, 1. marca. »Riječ SHS« poroča, da je poslanec SLS, bivši avstro-ogrski generalni konzul v Washingtonu, dr. Shvegel imenovan za načelnika prvega razreda v ministrstvu za trgovino in industrijo, čuje se pa, da bo podal ostavko za to mesto, ako ne bi moral položiti svojega poslanskega mandata. General Pliverič v Belgradu. LDU Belgrad, 1. marca. Semkaj je do-šel deneral Pliverič v spremstvu major?** Soretiča ter je bil dne 27. februarja sprejet v avdijenci pri prestolonasledniku. Operni tenorist Ccmarota odlikovan. LDU Belgrad, 1. marca. Znani operni tenorist Ernest vitez Camarota je odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. Nemška ^vstriia. Krščansko-socialna stranka. LDU. Dunaj, 2. marca. (DKU.) Listi javljajo: Občni zbor krščansko - socialno stranke se je danes popoldne končal. V strankino vodstvo so bili izvoljeni: Za načelnika poslanec Kunschak, za prvega na-čelnikovega namestnika Lackner (Salz-burg, za drugo načelnikovo namestnico poslanka dr. Hildogarda Burjan. Franciia. Železničarska stavka končana. LDU LHle, 1, marca. Železničarska strokovna zveza v Lilleju jc danes sklenila, da se začne z delom v torek zjutraj. LDU Pariz, 2. marca, (DunKU) »Agen-l ce Havas« poroča: Železniški ravnatelji in železničarji so se sporazumeli. Zveza železničarjev je sklenila, da sc delo zopet prične. MSrovni posw©t„ Londonska konferenca, LDU London, 2. marca. (DunKU) Reu-terjev urad poroča: Mirovna konferenca se jc pečala včeraj dopoldne s finančnim položajem po vojni in z draginjo živil. Tozadevna vprašanja so bila tolike važnosti, da je ministrski predsednik svoje potovanje v Italijo preložil. Politike norica. f Demokratska ofenziva. Demokratsko časopisje je hotelo člane sedanje vlade spraviti pri narodu ob ugled in je začelo zoper nje osebno gonjo. Pri tem pa ni prav nič izbirčno in tankovestno. Če nima zoper katerega ministra kakih zanj neugodnih podatkov iz njegovega političnega delovanja, si jih kratkomalo izmisli. Tako je »Slov. Narod« poročal, da je sedanji finančni minister dr, Velizar Jankovič kot financijski delegat na mirovni konferenci v Parizu zastopal stališče, da se mora z našimi osvobojenimi pokrajinami postopati kot z delom sovražne države in bi potemtakem morale plačati vojno odškodnino. Dr. Velizar Jankovič jc to vest v »Samoupravi« dementi-ral kot popolnoma izmišljeno. + Is demokratske stranke sta izstopila Šefkija Gluhič, narodni poslance in bivši demokratski minister ter član glav-, nega odbora demokratske stranke, in dr. Mehmed Zcčevič, član »Demokratske za-jednice«, »Samouprava« poroča, da bodo izstopili iz demokratske stranke tudi nekateri hrvatski demokratje. + Dr. Smodlaka ostane delegat. Dr. Smodlaka jc ob nastopu nove vlade podal formalno demisijo kot član naše mirovne delegacije v Parizu, kakor je storil to svoj-čas tudi ob nastopu Davidovičcvega kabineta, Sedanja vlada mu je poverila zopet njegov mandat, ki ga je dr, Smodlaka spre-jel. + Ustavotvorna komisija. Ministrski predsednik g, Stojan Protič je imenoval za člane ustavotvorne komisije v ministrstvu gg, dr. Bogumila Vošnjaka, Kumanutija, dr. Poliča, Slobodana Jovanoviča in dr. Lazo Markovi da. + Malo poučeni Pribičevič. Pribičevič je bil eno leto minister za notranje zadeve. Na nedeljskem shodu pa je pokazal, da se je v tej enoletni dobi prav malo poučil o notranjih zadevah naše države, V svojem govoru je omenjal tudi imenovanje hrvatskega bana in tudi predsednika za Slovenijo. Menil je, da sc mora čutiti dr. Brejc silno zapostavljenega in degradiranega, ker jc njega imenoval za predsednika samo notranji minister, hrvatskega bana pa je imenoval naravnost ministrski predsednik. Lep notranji minister, ki niti tega ne ve, dasi je bil eno leto notranji minister, da je imenoval predsednika za Slovenijo in bana regent. O tem bi se lahko prepričal, če si tega znanja ni mogel pridobiti v enoletnem službovanju, iz »Službenih Novin«, ki so že oboje imenovanje prinesle. Ni čudno, da je šlo v demokratski vladi vse navzkriž in narazen. + Iz Dobrčpol). Značilen slučaj za način vladanja, »hranjenje« postave, ustave in uprave pod dr. Žerjavom, ki je videl v proležiranju liberalcev in s »samostojno« kapo pokritih demokratov ujedinjenje SHS in bodočnost naše države, se je zgodil v Kompoljah. Stvar je sledeča: Deželna vlada za Slovenijo, poverfeništvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 2t. maja 1919, št. 4324 odstavila župana Franceta Mustar-ja radi dokazanega državi nevarne-g a obnašanja in imenovala gerenta s pri-sedniki. Vsled tega je prišel Mustar po § 312. kaz. zak, pred sodišče in je bil obsojen dne 3. junija 1919, št. U 50/29/19 v Velikih Laščah na 10 dni zapora ali 500 K globe. Tudi sicer se govore najrazličnejše reči o Mustarjevem gospodarstvu občine, o čemur še ni izrečena zadnja beseda. Toda Mustar je preveč neznatna oseba, da bi se pečali z niim. Bolj nas Dobreooljce zanima bivši deželni predsednik dr. Gregor Žerjav, ki je šel in z odlokom z dne 8. januarja 1920 št. 388 imcnovalFrancc-ta Mustarja prisednikom v g c -r e n t s k e m sosvetu; torej onega, kijebilodstavljeninkaznovan, onega je postavil baš v onokor-poracijo, ki jc bila postavljena in imenovana mesto Mustarja, Zdaj pa naj dobi državljan pravi pojem zakona, postave in ustave ter pojem »zdrave« uprave, za katero se je tako silno zavzel pred dnevi »Slov. Narod-/! — Ampak nekaj drugega je: Mustar ie načelnik krajevnega odbora samostoinih liberalcev, ki so imeli dne 4. fanuaria 1920 v Dobrčpoljah shod. Le premirlirno: Dne 4. januaria shod »samostoinih«, dne 8. ianuarja je bil imenovan Mustar po dr. Žerjavu v gerentski svet — ali ni lo v zvezi, ali ni kakor na dlani svaštvo samostojne z dr. Žerjavom?! Poznamo to, poznamo Mustarieva česta pota v Ljubljano in vemo, zakaj je oonujal plakate po fari: Zato, ker mu je šlo zase, ne za kmeta. Zato, ker je bil hlaoec dr. Žerjava, Id hoče potom samostojne kmečke stranke udinta.ti kmečko liudstvo trhlemu liberalizmu! Pa Kompolici gredo danes ven iz sužniosti starega lisjaka, dr. Žerjav pa naj čuie obsodbo: Samo za liberalizem mu je bilo, zato jc bil začetek in konec njegovega dela mnskiranie liberalcev s samostoino farbo. Njegovi hlapci kot Mustar in drugi pa so si soisali svoio smrtno obsodbo, z volitvami io bo ljudstvo le še končnoveljavno potrdilo. novici, — Umeščena sta bila 2. marca na župnijo Lipoglav g. Martin Pečarič in na župnijo ŽaJina g. Josip Šolar. — Promoviral jc na zagrebškem vseučilišču gospod Drago Flerin za doktorja vsega prava. — Umrla je dne 1. marca t, 1, v Gornji Radgoni na Štajerskem gdč. Rozalija Ašič, sestra tamošnjega kaplana Maksa Ašiča, R. I. P. — Darovi iz Amerike. Zaboji pomožne akcije United States Relief Shipment, ki jih je naše ljudstvo tako težko pričakovalo, so dospeli iz Amerike z ladjo »Pan-nonia« v Trst, kjer jc ostal g. Debevec, da nadzoruje izkrcanje; ostala dva gospoda sta se pripeljala v Ljubljano, da uredita vse potrebno. Zaboji bodo dospeli v Ljubljano v dveh pošiljatvah. Prva poši-ljatev dospe v četrtek ali v petek, druga pošiljatev pa nekaj dni pozneje. Toda vsakdo, ki je dobil kako pošiljatev, naj počaka toliko časa, da dobi pismeno obvestilo, kjer bo povedarf čas in kraj, kdaj in kam naj pride po zaboj. Naj se vsi drže tega določila, da ne bo nepotrebnih sitnosti. — Nakupovanje posestev po tujcih. (LDU.) Ljubljana, 2. marca. Iz Maribora in Celja je prišlo več pritožb, da tujci, zlasti Italijani, za svojo malo vredno valuto nakupujejo pri nas posestva in da se naseljujejo v teh dveh mestih oziroma v njuni okolici ljudje, ki so v narodnostnem oziru zelo sumljivi. Poizvedbe so pa dognale, da so bile tozadevne pritožbe pretirane. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je bilo v I. 1919. za mesto Maribor vpisanih 116 slučajev prenosa lastninske pravice, od teh je bilo 26 primerov, ko je bil kupec tujec, ki ni bival preje v mariborskem mestu, in v treh slučajih je bil kupec inozemec. Od 26 tujcev je bilo 6 Primorcev, 9 Hrvatov in 3 Nemci. Pri okrajnem sodišču Maribor je bilo v času od 1. januarja 1919 do 31. dec. 1919 49 prenosov lastninske pravice vpisanih. Lo v CO slučajih je bil kupec tujec, ki I ni bival stalno v okolišu tega okrajnega | sodišča, in sicer spadajo trijo slučaji na i Primorce, 9 na Hrvate, 2 na Čehe in 1 na ! Ncmce. V treh primerih je bil kupec ino-i zemcc. Pr« okrožnem sodišču v Celju je bilo 15 prenosov lastninske pravice vpisanih, od katerih odpadejo trije na domačine in 12 na tujce, ki so naši državljani. Večje število prenosov je bilo vpisanih pri okrajni sodniji v Celju, namreč 635, od katerih jc bil v 47 primerih kupec tujec, ki ni bival v okraju, a je bil naš državljan, v S primerih pa Avstrijec. Tu je število prenosov izdatno poskočilo, in sicer vsled izseljevanja Nemcev v Avstrijo in priseljevanja beguncev iz zasedenega ozemlja. — Rokovnjači, narodna igra v petih dejanjih (8 slikah) se ponavljajo v nedeljo, dne 7. marca 1920 ob 4. uri popoldne v Našem domu Kat. slov. izobraž. društva v Hrušici. Vstopnice so v predprodaji v Našem domu. (k) — Španska bolezen še razsaja na Bu-kovici pri Škofji Loki, kakor nam od tam poročajo. Hudo prizadeta je posebno rodbina posestnika Jakoba Peternela po dom. Cvirnovcga Umrla mu je hči Rezik* v 21. letu svoje dobe, zgled tihe in poštene de-vojke. Leži pa še bolna žena in ena hčerka. Vrhu te nadloge mori Cvirnove skrb za edinim sinom Martinom, ki je v laškem ujetništvu, a ni od njega nobenega glasu. Dobrohotni rodbini, ki je nekako zatočišče revežev, naše sožalje! — Ker sta ukradla dva soda petroleja v konsumnem društvu v Spodnji Šiški, sta bila obsojena Ivan Rozman na 18 mesecev in Peter Rozman na 3 mesece težke ječe. — Cerkveni rop v Sobotici. V noči od 28. na 29. februarja je vlomil v cerkev sv. Terezije neznani zločinec in odnesel od tam sv. hostije, monštranco romanskega sloga iz zlata in srebra, okrašeno z dragulji, 60 do 70 cm visoko, 40 cm široko; obhajilni kelih iz pozlačene bronce, 20 do 25 cm diameter, mašni kelih iz pozlačenega srebra, emajliran in okrašen; manjši kelih, zgornji del zlat, spodnji sa-ebm, z dragulji okrašen, dalje mašni kelih s srebrnim, pozlačenim koncem; 4 pozlačeni kelihi in 4 posrebreni kelihi. Škode ima cerkev sv. Terezije 500.000 kron. — Nežigosane tisočake je prinesel iz zasedenega ozemlja Adolf Rozina, katere je nameraval s štirimi tovariši v Jugoslaviii razpečavati, kar se je preprečilo in sedi ce la tovarišija v preiskovalnem zaporu. — Tatvine na kolodvoru v Medvodah. Janez Jarc in Jožef Kopač sta kradla blago v skladišču na postaji Medvode in ga prodajala mlinarjem Juršič v Svetju; vsi štirje so bili aretirani in čakajo sodbe v preiskovalnem zaporu ljubljanske deželne sodnije. — Ker je pripravil vojaško oblast v fcmoto, se je moral zagovarjati pred ljubljansko deželno sodnijo sin lesnega trgovca Jang Travnik, kateri bi bil moral iti na vojaško vajo; ker bi pa moral na Koroško, kar se mu ni dopadlo, si je preskrbel rodbinski list, katerega mu je spisal gospod Plesničar Franc v Ljubljani, v katerem je zamolčal 6 sester; ker je gospod župnik zapisal v rodbinski list, edina moška delavna moč pri hiši, sc je listina popravila in zbrisala beseda edina. Travniku so zato res pri Dravski divizijski oblasti podaljšali rok za nastop orožne vaje od 1. junija do 15. julija 1919. Travnik pove, da mu je Franc Plesničar, o katerem je mislil, da je višja oseba. Priča Josip Zaje pravi: »Zdi se mi, da je tudi na mojem rodbinskem listu nekaj popravil! Plesničar Franc, zaslišan kot priča, se ne spominja, da bi prišel k njemu. Ko ga vpraša predsednik: »Tole ste zradirali!« Plesničar to zanikava. Prvomestnik Travniku: »Ali je popravljal?« —-»Ja, jc,« — Dvomi svetnik prvi državni pravdnik Bežek izjavi, da si pridrži še nadaljnje korake; Travniku je prisodilo sodišče 2 meseca ječe. — Star tat je Jakob Vodnik z Ga-brske gore; mešetar je; zapori in ječe so mu dobro znani; nekoč je celo iz zaporov v škofji Loki ušel in so v Kazini v Selški dolini o njegovem begu iz ječe zložili pesem, ki se je prepevala in se še poje po loških dolinah in brdih. Nadstražnik Te-ger je ustavil v neki noči minulega meseca Jakoba Vodnika, ki je jezdil konja. Vodnik je rekoč: »Tukaj ga imate, pa ga imejte,« skočil s konja; dognalo se je, da je bil konj ukraden Edvardu Mezetu v Črni vasi. Kazenski senat ljubljanske deželne sodnije je obsodil Vodnika na eno leto težke ječe. (Jubllanslce novic®. lj Cecilijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani priredi v sredo, dne 10. marca 1920 ob pol 8. uri zvečer v stolnici cerkven koncert. Sodelujejo: Kapelnik dr. Josip Čerin in stolni kanonik dr. Franc Ki-movec kot dirigenta, vodja stolnega kora Stanko Premrl (orgije), pomnoženi stolni pevski zbor in orkester civilnih in vojaških godbenikov. Spored: 1. Gade: Predigra v A-molu za orgije. 2. Dr. Kimovec: Staroslovenska maša, za mešani zbor, orkester in orgije. 3. Bossi: Noel, orgeljska skladba. 4. a) Sattner; »Blažena noč«, h) Dr. Kimovcc: »Zdrava, o nebes Kraljica*, mešana zbora z orgijami. 5. Rheinbergei; Koncert za orgije v G-molu s soremljev; njem orkestra. 6. Premrl: Razglašenjc Gospodovo, za mešani zbor, orkester in orgije, Rheinbergerjev orgeljski koncert vodi dr. Čerin, skladbe, v katerih nastopa zbor, dr. Kimovec. Sedeži po 15, 10, 6 in 4 K, vstopnice po 2, za dijake po 1 K, se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, na večer koncerta pa pri obeh glavnih vhodih 6tolne cerkve. — Odbor. lj Seja S. K. S. Z. bo danes ob 8. uri v navadnih prostorih. Vabljeni so zastopniki Orlovske Zveze, Ljudskega odra, Pevske zveze Ljubljana in Slov, ženske zveze. — Predsednik, (k) lj Literarni odsek Slomškove zveze ima sejo v petek 5. t, m. ob pol 5. uri popoldne v društvenem lokalu. Važno in nujno! (k) lj št. Jakobsko prosvetno društvo. V četrtek, dne 4. t. m. bo redni občni zbor društva. Ob tej priliki predava g. Rustja o zelo zanimivem predmetu. Pričetek ob četrt na 8. uro zvečer. Vabimo k mnogoštevilni udeležbi. lj Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. V četrtek 4. t. m. se vrši ob pol 8. uri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata 82. redni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Računsko poročilo ravnateljstva o poslovanju in stanju dri¥tva za leto 1919. 2. Poročilo revizijskega odseka o pregledu računskih sklepov za leto 1919 in skontri-ran'u imovine. 3. Predlog ravnateljstva za odobrenje enkratnih fakultativnih podpor, ki jih je ravnateljstvo dovolilo in izplačalo leta 1919. 4. Predlog ravnateljstva za podelitev izrednih podpor članom za leto 1920. 5. Volitev treh članov ravnateljstva v smislu § 33. društvenih pravil. 6. Volitev revizijskega odseka za leto 1920, obstoječega iz treh računskih pre-gledovaJcev in dveh namestnikov, iz srede članov, ki ne pripadajo ravnateljstvu. 7. Prememba društvenih pravil. 8. Samostojni predlogi članov, ki se morajo po § 45. društvenih pravil vsaj 8 dni pred občnim zborom izročiti pismeno ravnateljstvu. Gg. člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi, • (k; lj Športni klub »Ilirija«. V četrtek, 4. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Novi svet« sestanek članov football-sekcije. Na dnevnem redu: training, sestava moštva, oprema. lj Hipnotizer in telepat. V Celju je priredil znani telepat in grafolog Ben Aro1iy Bey s pomočjo medija iz celjske družbe zanimivo predstavo, pri kateri se je odkril fingiran umor. Predstava je vzbujala med občinstvom veliko zanimanje. Ben Aro!iy Bey priredi tudi v Ljubljani v nedeljo 7. in ponedeljek 8. marca predstavi v Narodnem domu. Ker zadnje take predstave v Ljubljani niso kar najbolje uspele, je pričakovati od teh predstav malo več. Predprodaja vstopnic se vrši v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. lj Dražba zaplenjenih konj. V soboto dne 6, marca se vrši na Zelenem hribu pri Dolenskem kolodvoru prodaja tihotapcem zaplenjenih konj potom javne dražbe. Pričetek dražbe ie oh 3 uri poooldne. lj Bivši orožnik se ne ozira na predpise. Ivan T ... je strasten kolesar, kateri kot bivši orožnik dobro ve, da ne sme s kolesom voziti po hodnikih, a kljub temu se je vozil na hodniku Dunajske cestc; policijskega stražnika, kateri ga je opozoril, da ne dela prav, je pa še okregal in ga je stražnik predstavil policijskemu ravnateljstvu, kjer so ga obsodili na 4.0 kron globe. lj Okradena jc bila gospa Marija Ko-gej na Poljanski cesti št. 5; tat, ki je znan, ji jc odnesel več obleke in perila, domačega orodja, 13 srebrnih novcev in več drugih reči. S posredovanjem orožništva v Rogaški Slatini je dobila več stvari že nazaj. lj Zaplemba tobaka. Detektivi I. oddelka polic, ravnateljstva so zaplenili na dolenjskem kolodvoru Jožefu Srebrnjaku iz Cerknice 389, Josipu Hemole iz Karlov-ca 100 in Vinku Medenu iz Grahovega pri Cerknici 252 ovitkov tobaka in 6 škatljic šport cigaret. lj »Povsod, kjer ie služila, so jo radi nepoštenosti odpustili«, pravi prvomestnik ljubljanske deželne sodnije nadsvetnik Že-brc Frančiški Bernik, katera je obtožena, ker je kradla pri več gospodarjih, kjer je služila. Bernikovi ie prisodilo sodišče šest tednov težke ječe. lj Razprava brez besedi. Karol Boguto-vac je bil obsojen na 3 mesece težke ječo, ker jo ukradel v Narodnem domu suknjo in klobuk g. Kunaverju. Bogutovac je gluhonem in se je z njim razpravljalo brez besedi z znamenji. Pripoznal je, kar je storil. lj Ljubeznivo žono ima gospod Franjo B.; vedno se prepirata, ker njej ni nikoli dovolj denarja, vsled česar je mož sklenil, da se bo ločil od nje. Ona, Fani ji je ime, mu jc pa tc dni še vzela 327 kron in jo je mož naznanil oblastem. lj Vlom pri Škrlju. Ivan S'evec iz Žu--.anje Njive pri Kamniku, ki je bil radi tatvine že dvakrat predkaznovan, se zagovarja pred ljubljansko poroto, ker je obtoženi Ivun Slevec in Josip Globočnik, kateri je bil za to že kaznovan, sta vlomila v noči na 25. oktobra 1918 v trgovino Milana Škr-lja v Ljubljani in mu pobrala denarja okoli 5000 K, gotovo pa več kakor 4000 K. Obdolženec priznava tatvino in pravi, da sam nc ve, koliko denarja si c on pridržal, ker ga je sproti zapravljal, da je pa približno polovico vsak od njih dobil, Ker ie Josip Globočnik po lastni navedbi 2264 kron od ukradenega denarja dobil, ni dvoma, da sta mu več kakor 4000 kron izmaknila. lj 120 iig tobaka je ukradel mizar Fr, Kokalj v ljubljanski tobačni tovarni. Ko-kalj je v preiskovalnem zaporu ljubljanskega deželnega sodišča, lj »Reveža bi radi spravili v zapor, s tatovi držite!« je klical Vinko Jeraj iz Nove vasi, ko je zapuščal 24. decembra 1919 policijsko stražnico na Viču in jc še nekaj pristavil. Pri deželni sodniji so mu prisodili 3 dni strogega zapora. lj Hasardiranie. Žena gospoda J. V. je nesrečnica: rodbinsko srečo moti, ker je njen mož zašel med kvartopirce, kateri igrajo v neki ljubljanski kavarni prepovedane hazardne igre in mož ie v tej kavarni izgubil od novembra lani do letošnjega februarja nad 20.000 kron denarja. Žena je izvedela, kaj se fodi, in jc šla nekoč v dotično kavarno, kjer je mož igral »fer-ble« in izgubil v kratkem času v njeni navzočnosti 500 kron. Ko je žena pozvala kavarnarja, da naj ne dovoli hazardirati, se ji je še posmehoval in je večkrat z največjim zaniman:em »kibiciral« hazardi-stom in nesrečno ženo ozmerjal. Trdno pričakujemo, da bodo oblasti najnovejši »Monte Carlo« v Ljubljani zaprli, ker takih javnih hazardnih kazin v Ljubljani čisto nič ne potrebujemo. NITTI POPUŠČA. (Izvirno corofitlo »Slovencu«) Beligrad, 2. marca. Poloficijozni »Messagero« poroča: Nitti se odreka koridoru, ki bi vezal Italijo z Reko, pa bo zahteval suvereniteto Italije nad Reko, pristanišče bi pa bilo pod nadzorstvom Zveze narodov. VELIKA POZORNOST V LONDONU. PARIZU IN RIMU. (izvirno porofilo »Slovencu«.) Beligrad, 2. marca. Iz diplomatičnih krogov se poroča, da je v Londonu in Parizu, zlasti pa v Rimu velika pozornost na parlamentarne seje, iz česar se sklepa na veliko važnost tega zasedanja. DEMOKRATI IN JADRANSKO VPRAŠANJE. (izvirno poročilo »Slovenca«.) Beligrad, 2. marca. Demokratska »Pravda« objavlja, da je demokratska vlada vse pripravila za rešitev jadranskega vprašanja, kakor da jc bil spor z Italijo pred rešitvijo. Demokratski organ obžaluje, da se bo ta zadeva sedaj zavlekla. Ves narod se )e oddahnil, ko je posegel zopet v jadransko vprašanje Wilson in vložil nekaj ugovorov proti nasilstvu Italije in njenih zaveznic proti Jugoslaviji. Samo »Pravda« je zavzela tako kla-verno izdaialsko stališče le raditega, da krije slabotno zadržanje odstopivše vlade v zunanji politiki. V prvi seji se bo tudi pokazalo, kateremu demokratskih poslancev je stranka več ko usoda naših bratov v okupiranem ozemlju. POGAJANJA Z ITALIJO. Beigrad, 2. marca. (Izvirno.) »Tribu-na< poroča: >Daily Mail« trdi, da sta se začela Nitti in Trumbič v petek direktno pogajati in da sta nadaljevala pogajanja v soboto in nedeljo. Direktna pogajanja je priporočil vrhovni svet. Pričakuje se sko rajšnja rešitev jadranskega vprašanja. GRD NAPAD NA PAPEŽA. Beigrad, 2. marca. (Izvirno.) Demokratska »Politika« objavlja hud napad na papeža, češ, da ustvarja v božjem imenu v bodočnosti novo krize, ker je »Osservatore Romano« zavzel odločno stališče proti krivičnim mirovnim pogodbam, ki so se oklepale v imenu Amerike, Anglijo in Francije, ne pa v imenu božjem, to je na podlagi naravnega prava. NOVE SPLETKE? Beigrad, 2. marca. (Izvirno.) Pribičevič in Balugdžič sta se pravkar vrrila v Beigrad. Balugdžič gotovo zopet pripravlja kot vdano orožje v rokah demokratov nove spletke. So li mar to uradni posli naših diplomatov. (Balugdžič jc poslanik v Atenah.) MANIFEST GOSPODARSKEGA ODSEKA VRHOVNEGA SVETA. LDU. Par z, 2. marca. (DunKU.) Londonski poročevalec lista »Echo de Pariš« javlja, da jc gospodarski odsek vrhovnega sveta izdelal manifest, ki bo najbrž danes objavljen. Temeljne misii komunikeja so: 1. Vse združene države naj streme za tem, da svojo proizvajalno sile v najvišji meri razvijejo in da dosežejo višek proizvajanja. V olaj sanje življenja delavcem sklenjeni zakoni naj :>e uporabljajo v tem zmislu. Nikdar več se ne smemo vrniti k sistemu, k{ ga je rodila vojna, nego naj velja kot glavno načelo, da predstavlja v vsaki deželi problem proizvajanja ne narodne temveč mednarodne interese, 2. Na polju proizvajanja vladaj največja štedliivost. 3. Evropa naj tvori gospodarsko enoto. Da zopet ozdravi jc potrebno, vse evropske države vzpostaviti. Gospodarsko proizvajanje bo, ali povsodi, ali pa nikjer normalno. Zato je treba Nemčiji in Rusiji omogočiti, da prispevata k gospodarskemu življenju celote. Dopisnik pristavlja, da se je o zadnjem odstavku vnela daljša debata in da so se predlagali posebni pridržki, NEMIRI NA JAPONSKEM, LDU London, 2. marca. (DunKU — Brezžično,) Po poročilih izFrancije je položaj na Japonskem radi delavskih nemirov še vedno resen. NAPAD NA OGRSKEGA VOJNEGA MINISTRA. LDU Budimpešta, 2. marca. (DunKU.) Ogrski dopisni urad poroča: Proti vojnemu ■ministru Friedrichu jc bil izvršen sinoči atentat, ki pa se ni posrečil. Vojni minister se je peljal v avtomobilu iz kluba v svoje stanovanje. Na Elizabetnem mostu so stali trije čedno oblečeni mladeniči. Ko sc je voz približal, jc eden izmed njih na vojnega ministra z revolverjem ustrelil, toda krogla jc zgrešila svoj cilj. Avtomobil se je takoj ustavil, toda atentator je v temi izginil, UKRAJINA ZA POGAJANJA Z RUMU* NIJO. LDU Moskva, 2. marca. (DunKU — Brezžično.) Ukrajinska sovjetska vlada se je pridružila mirovni pogodbi ruske sovjetske vlade Rumuniji in jc rumunsko vlado naprosila, naj se začno nemudoma pogajati, POSLEDICE DESNIČARSKE STAVKE V FRANCIJI. LDU. Pariz, 2. marca. (DunKU.) Agen-ce Havas poroča: Ministrski predsednik Millerand jc izjavil napram odposlanstvu železni čarske zveze, ki ga jc danes pose* tilo v svrho razgovora o včeraj izvršenih aretacijah, da se ta stvar nahaja žc v rokah sodišča iti pravičnosti. ne novice. r Dessitisočak kakor otirača. Kakor poročajo zgornjeavstrijski listi, je rabil neki znani konjski kupec v Riedu pri nedavni slavnosti desettisočak, da bi otrl na mizi razlito vino. Omenjeni konjski kupec ni baje imel pred vojsko toliko kron, kolikor sedaj razmeče tisočakov, r Slovanski jeziki na amerikanskem vseučilišču. Vseučilišče Columbia v Novem Yorku je ustanovilo tečaje za slovanske jezike. Češki tečaj vodi rev. Koukol v Novem \orku. r Neizmerna dragocenost. V nekem dunajskem listu ponuja nekdo železno po-niklano postelj, v kateri jc (kakor jc dokazano) spal bivši avstrijski cesar, ko je bil na laski fronti. Med tem, ko so tisoči prelivali kri in umirali, je cesar sladko spal v omeneini postelji. Prodajalec je pripravljen dokazati, da je cesar Karel v oni postelji v istini spal. — Da je spal, ko so vojaki umirali, ni treba še posebej dokazovati. r Slovak. To le povest nam jc povedal gospod general pri obedu: »Bil sem na gorenjem Ogerskem. Pogosto sera videl, kako so vaščani, ki so vozili v mesto na prodaj, mostnino pobirajočemu židu dali blago za polovično ceno. — Ta ali oni se je branil, da ne da; toda zid ga je mikastil tako dolgo, da je moral dati. Nekoč sem gledal, kako je ta slabič onegavil gorostasnega kmeta in mu jemal blago skoraj s silo. Kmet ni dal, Žid ni popustil, tepel ga je! »Človek božji,« sem de'al kmetu, »ali te ni sram, da te žid tepe, ki si močnejši kot on?!« Slovak me je začudeno pogledal; šc nikoli ni mislil na to, da bi on mogel koga tepsti. Tedaj zgrabi Žida za vrat in ga vrže na zemlio in tepe, da bi ga bil stolkel do smrti, če ne bi mu bil dejal: »Nehaj!« — »Ti Slovani so čudni ljudje,« je končal general. »Da, zelo čudni!« r Nesreče pri evakuaciji Odese. Po carigrajskih vesteh traja kljub težkim sneženim metežem na Črnem morju evakuacija Odese dalje. Nek parnik s 2000 potniki se je potopil ob Bosporu. Vsi potniki so utonili. Nek drugi parobrod jc zadel ob mino in se potopil, r Trije Robinzon:. Angleški admiral Jellicoe je odkril na Božičnih otokih v Tihem ticeanu čudne reči. Ko jc dospela ladja »Nova Zelandija« k obali, so zagledali kolonijo treh modernih Robinzonov. Bili so en Amerikanec, en Francoz in en rojak z otoka Tahiti, ki so bili žc tri leta čisto sami na otoku. Hranili so sc s kokosovimi orehi in ribami. Niso vedeli popolnoma nič, ne videli kake ladje, ^tudi niso znali, Če e že končala vojna Irne- Robinzoni so se vkrcali na brod. JflL _ _ Ali ga že imate? Morda že'i'c vedel! vsebino? Taka-le je: 1. Primite tatu! 2. Ali ste prijeli p- 3. Perejo se! 4. Pa vendar! 5. Da se razumemo! 6. Dobrota j« s'rota. 7. Rešena uganka. 8. Kdai bo fletno na s\ 9. Farovž ali oštarija? 10 Itara pesem. 11. Ljudstva moje... 12. Kje je torej tat? Knjižica se dobi v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva za ceno 2 K Širite »Slovenca' & Invalid-detektiv pred poroto. Pod predsedstvom dvornega svetnika Regallyja je obravnavala ljubljanska porota dne 2. marca t. 1. o tožbi, katero je vložilo državno pravdništvo proti Antonu Petrovčiču in Josipu Dacarju, ki sta obtožena: Petrovčičeva teta Katarina Perhavc jc dala Petrovčiču 1440 lir, da jih za njo zamenja, kar je ta tudi storil in dobil za nje 10.584 jugoslovanskih kron; z denarjem je zapravljal in verižil, da pa teto premoti, jc poslal k njej svojega prijatelja Dacarja, kateri se ji je predstavil kot detektiv, sestavil z njo zapisnik in ji rekel, da so detektivi Petrovčiča pri zamenjavi lir aretirali in da bodo tudi njo na policijo povabili. Perhavčcva je Dacarju verjela in ni nekaj dni ničesar ukrenila; dokler ni vse zadeve njen mož naznanil pravim detektivom I. oddelka v Ljubljani, kateri so kmalu aretirali Pet- rovčiča in Dacarja. Petrovčičeva teta je umrla, tako jo jc razburila izguba 1440 lir, Pred poroto Pctrovčič in Dacar nista tajila. Senat je stavil porotnikom tri vprašanja glede na krivdo obeh obtožencev; porotniki so potrdili na nje stavljena vprašanja z 9 da in s 3 nc, oziroma z 8 da in s 4 ne, toda z omejitvijo, da povzročena škoda ue presega zneska 400 kron. Porotni senat je na to obsodil Dacarja na 5 dni zapora, Petrovčiča pa na dva meseca strogega zapora. Državni pravdnik dr. Ogoreutz je prijavil ničnost; Pctrovčič ostane v zaporu; Dacar je pa že s preiskovalnim zaporom kazen prestal. Visoki sodni funkcionarji so pa po končani razpravi na hodnikih novega Žabjcka vpraševali: »Kupim 1440 lir in dam za nje 400 kron, ker niso po sodbi porotnikov več vredne.« Mlad fant, star tat. Mlad je še Ivan Slevec, 21 let je šele star, toda dvakrat je bil že zaprt, ker je kradel. Iz Županje njive pri Kamniku je doma. Dne 2. t. m. je stal pred ljubljansko poroto: lep fant je, toda kvari ga ciničen smeh, s katerim spremlja svoje govorjenje. Razprava jc zelo kratka; dvorni svetnik Regally jo vodi. V družbi z Josipom Globočnikom je Slevec vlomil v trgovino Milana Škerlja v Ljubljani; pobrala sta okoli 5000 kron gotovine. Globočnik je bil že kaznovan, Slevec je pa šel po izvršenem vlomu po svetu. In porotniki so potrdili soglasno, da je Slevec vzel denar, toda ne nad 4000 kron, pač pa nad 400 kron. Porotni senat (predsedoval mu jc dvorni svetnik Re£ally) jc obsodil Slevca v 18 mesecev težke ječe. »Ali sprejmete kazen?« — »Sprejmem,« odgovori Slevec cinično sc smehljajoč, ker je pričakoval višje kazni. Porotno zasedanje se bo zaključilo, če ne pride še kaj vmes, v četrtek. Kolikor smo informirani: oficielnega obvestila nimamo, kakor smo ga dobivali tolika desetletja, tudi pod Elsnerjem, sc bo razpravljalo danes o obtožbi proti Ivanu Pavškovskyju, ki jc vzel tuje premakljive vrednosti nad 400 in 4000 kron in proti Ljudevitu Grumu, kateri je za izpremem-bo obtožen hudodelstva goljufije; v četrtek bo pa predsedoval g. nadsvetnik Vc- dernjak poroti, katera bo razpravljala o obtožbi proti Antonu Kaslrinu, ki jc obložen, da jc ukradel kobilo in proti Neži Vilhar, katera jc vzela Alojziju Milerju gotovino v znesku 20.000 kron. Medtem, ko je 2. t. m. pod predsedstvom g. dvornega svetnika Regallyja porota sodila na milo obsodila tri grešnike, jc pa pod predsedstvom nadsvetnika Žebreta in Vedernjaka sodil od 8. ure zjutraj do pol 2. ure in od 4. do tričetrt 7. ure kazenski senat deželnega sodišča: Pošteno smo izdelani,- so tožili gospodje sodni funkcionarji po težavnem dnevu. lažje. Ker pa do danes ni nihče izpodbil niti ene Kogojeve trditve, in je gotov krog ljudi iskal le osebnih zvez z osebami okoU časopisja, in hotel * polemizirati« in str rokovnjaško izpodbijati trditve na tako originalen način, moramo tudi zanaprej še vedno verjeli kritiku. Ljudje: iz istega kroga, ki trdijo, da je naš list resen in dostojen in da ga kvari zadnje čase samo Kogojeva navzočnost, pravijo tudi, da »Slovenec« dosledno pobija in ubija naše gledališče. Nc zamerim, če te zadnje trditve nihče ne podpiše. France Bevk, Seja predsedstva Oriiške zveze sc vrši v četrtek 4. t. m. ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, III, nadstr. — Predsednica. (k) pr Naše gledališče — posebno opera. Tozadevna notica, ki sem jo bil priobčil v nedeljo, je dobila v »Narodu« svoj komentar. Nc laskam si vedno, čc sc moja izvajanja krijejo z izvajanji ostalih ljudi, vendar sem vesel, da razlagalec soglaša z menoj v tem, da mora biti gledališka kritika svobodna, dasi to trditev pobije že takoj z naslenjim stavkom. Kdaj je namreč kritika strokovnjaška? Ali tedaj, če je napisana v slogu srednješolske naloge in sa vloge klasificirane po redih šolskega izpričevala in nas sredi dobrodušne umirjenosti udari naenkrat po glavi kaka bedasta trditev? Strindberg, ki ga citiram zato, ker jc pač nekaj razumel, pravi, da hoče občinstvo videti v kritiki potrjeno svoje lastno mnenje, in če se to ne zgodi, se obrne nevoljno od nje. Ker pisca omenjene notice v »Narodu« ne štejem med navadno občinstvo in ker Kogojeve kritike niso izmed onih kritik, v katerih vidi dobrodušna omejenost obč-instva samega sebe, mi bo moral pisec pritrditi, da je proti Kogojevim vizbruhom in kolobocijam« edina možnost uspešnega boja ta, da kdo strokovnjaško pobije njegove trditve; če so njegova izvajanja nestrokovnjaška, izvirajoča iz osebne mržnje in zahrbtnosti, jc delo tem g Čilski soliter sedaj trenutno še tri mogoče uvažati, ker je zaradi neurejene valute še predrag. Kakor hitro bo kupo-valna moč našega denarja nekoliko boljša, pa bo že mogoče uvažati. Kdor želi tiskanih navodil o uporabi gnojil, naj sporoči svoj naslov: Delegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8, II. nadstr. iJt»» a Telečje meso. Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani je odstopila tukajšnjim mesarjem večjo partiio telet pod pogojem, da prodajajo meso po 16 kron sprednje in po 17 kron zadnje:. Meso so bo prodajalo danes, v sredo na stojnicah sledečih mesarjev; Novljan, Cuzak, Seljan, Kocjan, Zaje Ivan, Bizilj, Petrič. Jutri se na stojnicah imenovanih mesarjev ne omc prodajati meso drugih telet Kdo izmed vračujočih se ujetnikov iz Rusije bi zamogel kaj natančnega povedati o pogrešanem praporščaku Herbert Kuhnu, rojen v Inomostu na Tirolskem. Služil jc pri 7. lovskem baonu ter sc boril dne 26. avgusta 1914 v Krasno pri Lvovu. V 19. listu izgub je bil naveden kot ranjen in od tistega časa pa je ostal brez sledu. Za tozadevna blagohotna pismena pojasnila prosi njegov oče, ki radevoljc povrne dotičnemu vse stroške; Josip Kuhn, trgovec v Inomostu, Muscumstr. 1, Tirolsko. (k) KOLESA rabljena kupuje 4. GOREČ, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 14. Iščemo uradnika kot predstojnika delavskega urada, ki je vešč v računanju in kalkulaciji delavskih mezd in ima izkušnje v tej stroki. Dalje sprejmemo "Tpi3 Saldokontista ali knjigovodja vešč slovenskega in nemškega jezikn išče tukajšna veletr-co vina. Ponudbe z navedbo plače pod šifro „zanesljiv" £40 na upravo tega lista. dobro izurjena v angleškem ali francoskem delu, sc SPREJME proti dobri plači. Prednost imajo specialistinje in prvorstne moči. Nastop takoj. — Istotam se ISCE skladiščnika! pomočnik s večletno prakso v železninski stroki, j Ponudbe na poštni predal 31. LJub jaua I za malo delo. VERDNIK & ŽNIDAR, Ljublana, Poljanska cesta 12, Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša ljubljena sestra, gospodična Pošalila Mic po zelo mučni bolezni v 35. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo 3. marca dopoldae. Gornja Radgona, dne 2. marca 1920. žalujoča rodbina Ašičeva. Priporoča se avtc-delavnica Franc Puh Posojilnica v Mariboru registr. zadr. z omej. poroštvom vabi na XXXVIII. redni občni zbor ki se vrši v nedeljo, dne 14. III. 1920 ob 10 nri dopoldne v sejni sobi (Narodni dom), Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobren je računskega sklepa za upravno leto 1919 ter razdelitev čistega dobička. 4. Volitev predsednika ravnateljstva ter dveh članov ravnateljstva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti V Mariboru, 1 marca 1920. Ravnateljstvo. Pozor I Pozor! Zabeležite af naslovi Kdor želi kupiti prima, su b a bukova drva po nizki ceni, naj jih naroči pri Cen-tiaia-Drv, Abacljeva cesta 10, (tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev). Postrežb? točna in kulantna. izvrsioa semena Poljanska cesta št. 12. ........ Proda so i manjše posestvo ob potoku, okoli 24 km od Ljubljane, večje posestvo v Ljubljani, s precejšnim dvoriščem, sposobno za kako tvornieo, vrt za zelenjavo v Spodnji Šiški. Poizve se pri dr. E. Stare, odvetniku v Ljubljani, Sodna ollca št. 4. I^uhariea !:atera je zmožna samostojno voditi dobro hotelsko kuhinjo, dobi trajno službo. Ponudbe na hotel Triglav Sov-niča ob Savi. Prodaja švicarske, po umetnikih Izdelane „. d r najstarejša slovenska tvornica pletenin v Uublfani, Pri vos štev. 10 bogata izbera rokavic, kravat, [kmečkih iferp, cianinasllh trakov, finih ročnih baiitcricl in mnogo usnjenih -iaei^Skov v Ciril-Metodovi ulici 16/1. zelo ngodna. \ sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, in Samum priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11. 41S LES. Kupim hrastove, smrekove In bukove hlode za žago. Ponudbe s ceno na naslov: IVAN sl&ftA, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4a, Ljubljana, Karlovski cesta 10, ki sprejema popravita vseli vrst strofev. On as odprave »JADRAN« Maribor. cele vagone odda: Importna in ekspertna tvrdka Ferdo Sert, Maribor, M sosla 21. Brzolav: SERT, Maribor. — Telefon interurban št. 265. deske in trame iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako tnnožino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10. Kupim dobro ohranjeno od 30 H P naprej, novejšega sistema. Ponudbe pod L o k o m o bi 1 a 836 na upravništvo Slovenca. za premogovnik Rajhenbnrg Trboveljske premogokopno družbe se išče. Nastop službe 15. majnika 1920. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na Biatovsko skladnico Trbovlje. približno 150.000 komadov v premeru od 5 cm do 20 cm. Ta množina je ua razpolago na skladiSču podjetja in se odda v poljubni količini. Opozarjamo pa, da se izdelovanju v prihodnje težkoče javljajo, toraj naj dotičniki, ki nameravajo te cevi nabaviti, takoj naročijo, ker je mogoče, da se iste v bodoče sploh ne bodo mogle več izdelovati Ifpraua B¥£estnfili opekarn o Radgoni. Prispevalie za sKlad V. L S. Z jugoslovan. obrtovališča se radi namestitve večjega stroja po zelo nizki ceni proda 29 P, S motor za vrtilni tok, 190 voltov, 960 obratov, 50 period s sidro brusilnim obročem (Schleifringanker) in pripravo za dviganje krtačice, bakrenim ovojem, le malo časa v obratu. Ponudbe prosimo ekspresno ali brzojavno na Elektro-Motoren Ges. m. b. H„ Graz, Sackstrasse 22, 1. nadstr. blizu Kriegsschlofl- bergstcig-a. Telef. 497. Brzojavni naslov: Elektrosmutny, Graz.