CENA 400 din -
Leto XLI
- št. 5
Kranj, torek, 19. januarja 1988
(mim
TESGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
stran 8
stran 12
SIROMAŠNA ODPRAVA PREMAGALA DAULAGIRI
stran 7
SMRT KOSI ZARADI POMANJKANJA IZKUŠENJ
MUZEJSKI
BLAZNIKOV
VEČER
pismo . £%aupanja
stran 6
Nastasja Kinski snema v Tržiču
TIHA NOČ V KURNIKOVI HIŠI
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Bad Kleinkircheim, 17. januarja — Na nedeljski slalomski tekmi za svetovni pokal se je med našimi najbolje izkazal Robert Žan, član SK Jesenice. Četrto mesto je njegov največji uspeh in rezultat dobrega dela. Na tekmi so njega in druge naše smučarje spodbujali tudi nagrajenci akcije Podarim — dobim, ki jih je v Bad Kleinkirheim odpeljal Alpetour. Več na zadnji strani.
Foto: V. Stanovnik
Karambol v bencinski luknji
Pravzaprav bi težko kar pokazali na tistega, ki mu je sedanja mila (nesnežena) zima najbolj naklonjena. Prav gotovo so je veseli uporabniki cest (vozniki), ker, če že niso suhe, so brez dodatne zimske opreme ceste vsaj varnejše brez snega. Zadovoljni, vendar s precej kislim nasmehom, gledajo vsak dan v nebo cestarji. Nesnežena zima jim bo zmanjšala izgubo oziroma preveliko dovoljeno porabo za vzdrževanje, ki so jo pridobili že na začetku prejšnjega leta in potem še med letom. Olajšanje pa pomeni letošnja zima morda za zvezno vlado, ki je tako vsaj navidezno pridobila na času, ki razmišlja o drugačni prerazporeditvi bencinskega dinarja.
Kakorkoli že obračamo, je resnica ta, da je matematika lo-
gika in izračun, tako vsaj pravijo gorenjski cestarji (pa tudi drugi), bo še vedno rdeč. 40 starih milijard dinarjev, kolikor so jih lani preveč porabili za vzdrževanje cest, se bo morda zdaj razpolovilo? Ob tem pa seveda tudi ne drži, da sedanja zimska služba nič ne stane. Poraba soli in posipnih materialov, kot ugotavljajo, je pri takšni zimi celo večja. Dežurne službe morajo biti pripravljene. Prihranek je torej pri mehanizaciji in gorivu.
Še največji prihranek je pravzaprav, ker škoda po takšni zimi na cestah ne bo tolikšna (spomladi), kot bi sicer najbrž bila. Vendar pa je za nasploh slabe ceste pri nas to kaj slaba tolažba in predvsem dvorezen meč, če bi kdo na ta način delal računico za naprej. Denar, ki ga vlada
do zdaj iz bencinskega dinarja ni izločila za ceste, se kaže zaradi nenehnega zmanjševanja standardov v neurejenem odvodnjavanju, neurejenih banki-nah, osiromašeni cestni signalizaciji, da ne govorimo o neočiščenih robnikih cest, obtolčenih in zarjavelih ograjah ... Zaradi takšnega (ne)vzdrževanja smo lani na Gorenjskem "pridelali" kar 30 večjih in zelo nevarnih cestnih usadov!
Ob takšnjem stanju še najbolj drži pregovor, da ena lastovka še ne prinese pomladi. Mila zima torej ni rešitev in odobreni mednarodni kredit za ceste je ta hip bolj breme kot usluga. Karambol nas namreč čaka kot bumerang v bencinski luknji!
A. Žalar
Akcija za odkup Čopove hiše
Polovico denarja že zbranega
c,rovnica — Vse kaže, da bodo na Osnovni šoli Gorenjskega odreda v £abreznici za slovenski kulturni praznik lahko zaključili akcijo 2biranja denarja za odkup Čopove hiše. Ko bo hiša dokončno ureje-JJai bo obenem tudi nov doslej manjkajoč člen na poti kulturne de-d»ščine.
©©IMiKfoU^JESGLAS
glas za vas
A
.     jo morda kdo dvomil, da ho v 'asih, ko ljudje gledajo na vsak
?8*r akcija za odkup Čopove hiše *3jxovnici uspela, ni imel prav. V obr,>m mesecu {im so slovenski jarji - osnovnošolci in srodnje-Olci - zbrali že devet milijonov ')v'h din. Na osnovni šoli Gorenj-*ega odroda v Zabreznici, od ko-er vodijo to vseslovensko ftkcijo,
SfJ Upajo, da bo do 8. februarja
Ptfftn še preostali denar potreben
<a (>dkup hiše. Od sredine decembra so poslali
P sma z vabilom k tej akciji, na ver "t tisoč naslovov. Med njimi je tu-
j' «2 slovenskih šol s 25.000 šolarji.
7° srede januarja so šole vrnile .•*ročilnice, iz katerih je razvidno, 2U Čopovi no prispevajo po 500
o'n več kot 18.000 otrok. Znano je,
y ne gre zgolj za prispevek k na-^Pu, pač za ta denar vsi, ki pri f^vajo, dobe tudi nalepko in delo
a ' Ust s podatki 0 poti kulturne
Ni» osnovni soli v Zabreznici že a,aJ ne skrivajo zadovoljstva, da ^ c'ju med slovenskimi šolarji ta-
} odmeva. Za kulturni praznik,
ko nai bi bil prvi del akcije za obnovo Čopove hiše zaključen, nameravajo pripraviti slovesnost, na katero bodo povabili predstavnike šol, ki so se najbolj odrezale v tej akciji ter se jim skušali oddolžiti s knjižnimi nagradami.
Potem ko bo Čopova hiša odkupljena, bo seveda treba zbirati nova sredstva za obnovo zdaj zanemarjene stavbe ter za ureditev spominske sobe m krajevne knjižnice. Ob sodelovanju kulturnih skupnosti pa ne bo mogoče tudi brez združenega dela in drugih. Ze zda i se oglašajo z nakazili posamezniki) kot na primer prosvetna delavka z .Jesenic, ki je odstopila svojo Zagarjevo nagrado v korist akcije, vest o tej kulturni akciji pa je dosegla tudi naše zdomce, saj so iz slovenskega društva Triglav v Zah. Nemčiji prosili za dodatne informacije.
Za vse, ki hi hoteli sodelovati pri tej akciji, objavljamo številko žiro računa: 51530 -603-31887 - Osnovna šola Gorenjskega odreda 7.\ rovhica - za Čopovo hišo.
L. M.
Komu to koristi
Kranj, _ Tako se lahko vprašamo ob podatkih, ki jih je na seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko nanizal Franc Podjed s kranjske podružnice Službe družbenega knjigovodstva. Kako škodljiv je pretiran normativizem, pove podatek, da osebne dohodke lahko izračunavamo na najmanj deset načinov, in da osebni dohodki najbolj zbe-zljajo takrat, ko jih najostreje predpisujemo in omejujemo. Tako predpisovanje in omejevanje podpira neproduktivno delitev in seje nezaupanje do samostojnosti n gospodarnega vedenja. Zastrašujoče se povečuje tudi obremenitev gospodarstva. Leta 1984 je bilo treba Od 100 dinarjev neto osebnih dohodkov odtegniti lil dinarjev, lani pa že nad BO. Nad 20 Odstotkov akumulacije pa je treba že odtegovati za razvoj manj razvitih. Kako si je ob tem sploh mogoče zamišljati uresničitev ciljev, ki smo jih (očitno na pamet) zapisali v letošnjo resolucijo.
.1. K.
Prikrajšani dojenčki, pozabljena morala _
Že ves december in januar se z lekarniških polic namesto otroške hrane ponuja praznina. Dojančki, prikrajšani za materino mleko, so tako ostali tudi brez nadomestne hrane, čeprav so njihove matere mrzlično tekale za njo od lekarne do lekarne. Vzrok: cenovno izsiljevanje proizvajalcev mleka.
Pomanjkanje otroške mlečne hrane, Humane, Bebimila, Soja-mila, Pomurkinega mlečnega prahu, ima sicer na prvi pogled kaj malo opraviti z nedavnim pomanjkanjem zdravil. Obstaja pa usodna podobnost — tako kot so izdelovalci zdravil opustili proizvodnjo tistih zdravil, ki so zanje nerentabilna, in jih tako nikakor ni dobiti, tako so tudi predelovalci mlečnega prahu zaustavili proizvodnjo, ker je bila cena mleku prenizka.
Po 15. novembru, ko so se morali na posredovanje zvezne vlade poceniti mleko in mlečni izdelki, je pač nastopila tržna logika. Kot vemo, je po Vsej državi manjkalo mleka, pa tudi mlečnega prahu, ki bojda vrže izgubo, ne pa dobička. V zagrebški Plivi so celo izračunali, da letna vrednost tega proizvodnega programa znaša 6 milijard dinarjev, prinaša pa 7 milijard izgube.
Potem, ko so se morale cene
Višje kazni
Kranj, 18. januarja — V zveznem komiteju za promet in zveze predlagajo višje kazni za prometne prekrške. Kazni naj bi se povečale tudi do desetkrat, kar bi po sodbi komiteja E bolj Salo zaskrbljujočo prometno varnost na naših cestah. Predlagani so tudi strožji preventivni ukrepi. Poklicni vozniki naj bi vsake tri leta preverjali znanje, če pa bi jih zalotili brez dovoljenja in na vožnji pod vplivom alkohola, pa je možna kazen tudi do 30 dni zapora.
Turizem v radovljiški resoluciji
O Bohinju niti besede
Radovljica, 15. januarja - V tistem delu osnutka razvojne resolucije, ki govori o turizmu v radovljiški občini, Bohinj ni omenjen niti z besedo. So načrtovalci kratkomaln pozabili na Bohinj ali pu se v Bohinju letos ros ne bo dogajalo ničesar takšnega, kar bi sodilo v občinski načrt? Mar to pomeni, da M je bohinjski del Alpetoura lani izčrpal z gradnjo apartmujev v otari Fužini, z urejanjem centru v Ribčevem lazu ter s pri-spovkom za čistilno napravo, kanalizacijo in za druge objekte skupnega pomena, in da se bo letos postavljal na zdravo l'i nančne temelje? Ho mor. hiti v.saj Kompas začel gradili že ne k"jkrat obljubljeno depandanso? Bosta tudi Vogel in Kobla tako kot skoraj vsa ostala gorenjska smučišča dočakala novo tttno v stari obleki?
Kot jo mogoče sklepati i/, osnutka resolucije, so letos več-''' ,,;'l"žho v novogradnjo ,n posodobitve obstoječih nhjokhn Predvideno le na Hlodu I ITI' Hlod     t.,/d Tun/em in rekrea
cija bo razsn d LgriftCe M golf, radovljiška Almira bo skupaj s še drugimi organizacijami z Gorenjske in Slovenije uredila bivše »garaže« v trgovsko, poslovno in turistično »Pristavo«, predviden je začetek gradnje novega trgovsko-turističnega centra, začeli naj bi obnavljati Festivalno dvorano, v kateri bo prihodnje leto v času svetovnega veslaškega prvenstva novinarsko središče, ter urejati prireditveni prostor v Mali Zaki z vsemi potrebnimi športnimi, gostinskimi in ostalimi objekti.
I ,otošnja resolucija so je vsaj v tistem dolu, ki govori o tu rizmu, otresla staro bolezni, da je treba vsako leto ne glede na dejanske razmere neč-tovati več gostov in več nočitev. Napo vod za lotos jo dol- a j i'oalna- kor so /.uradi skr« -mnoga ostanka dohodka narrto/ana tudi skromna vlaganja v turistično ponudi o, bo uspeh, če oo turistični promet na linski ravni. Nočitve domačih gostov naj bi še upadle, zato pa naj bi bilo nekoliko več tujcev. c. Zaplotnik
mleku vrniti na staro raven, so se (tako so ugotovili zvezni inšpektorji) nenormalno povečale zaloge mlečnega prahu v skladiščih Plive, Podravke in Pomur-ke, glavnih izdelovalcev mlečnega prahu, trg pa so zanj osiromašile. Še dobro, da so se v nekaterih lekarnah že prej oskrbeli z zalogo, tako recimo v kranjskih, kjer so do konca novembra še nekako pokrivali povpraševanje kupcev.
Dogajanje se je slednjič razpletlo, odkar je zvezna vlada sklenila, naj "imamo dražje mleko, če ga že po vsej sili hočemo" in dopustila podražitev. V lekarne so že prejšnji teden počasi začele prihajati pošiljke Bebimila in Humane, ki jih je najbolj manjkalo, postregli pa so tudi s Pomurkinim mlečnim prahom, izhodom v sili. Starši dojenčkov ne bodo več odhajali praznih rok, saj bo že prihodnji teden vladal na policah red, kakršnega smo vajeni izpred 15. novembra. Starši pa si bodo nedvomno dobro zapomnili poldrugi mesec "gonje" za otroško hrano. Cenovnih izsiljevanj in nesmiselnega ravnanja zvezne vlade smo sicer že vajeni, a pri neobhodni otroški hrani, ki je starši nimajo s čim nadomestiti, bi morala biti meja. Tako pa je tokrat ob poslovni morali poteptana še tista vrednota, ki se ji reče humanost!
D. Z. Žlebir
Jesenice, 16. januarja - Zaradi megle na letališču v Beogradu in Brniku hokejisti Partizana niso prišli na tekmo v dvorano Podmežakljo, zato je glavni sodnik Dvornič iz Subotice, s por očnikoma Dremljem iz Jesenic in Ul-čarjem iz Bleda, po petnajstih minutah čakanja odpi-skal konec tekme. Registracijska komisija HZ Jugoslavije, naj bi že danes tekmo registrirala s 5 : 0 v korist Jesenic.
D H. - Foto: F. Perdan
VAŠ BUTIK
TURISTIČNIH USLUG
KOMPAS
JUOOS1 AVIJA
KOMPAS
LETALIŠČE
BRNIK
TEL. 22-347
MARKO JENŠTERLE
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Novoletno darilo koroške gverile
Novoletni sprejem (ki je vsako leto teden dni po tem, ko se je leto že začelo) za Slovence, ki živijo v zamejstvu, je tudi letos minil po protokolarni režiji. To pomeni, da sta oba glavna predstavnika koroških Slovencev diplomatsko sedela drug ob drugem, s čimer naj bi se vsaj malo prikril incident, do katerega je prišlo le nekaj dni pred tem sprejemom. Govor je seveda o znani mazaški gverilski akciji v Celovcu, s katero je bilo dr. Matevžu Grilcu,, predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev, sporočeno, da je "izdal" svoj narod in da bi bile trditve še prepričlivejše so "neznani" aktivisti k svojim grafitom dodali še kljukaste križe. Da ja ne bi bilo dvomov o njihovih obtožbah. Ali je s to akcijo gverila napovedala nov način svojega zavzemanja za pravice zamejskih Slovencev? So se neke sile na Koroškem odločile, da iz arhiva zgodovine na dan spet povlečejo gverilske metode, ki so bile in so še značilne za delovanje ortodoksne levice? V imenu neke ideje se pri njih namreč pozablja na osnovne pridobitve demokracije, na oliko komunikacije, sploh pa na interes naroda, v katerega imenu nastopata obe slovenski organizaciji. Efekti mazaške akcije so različni. Avtorji so najbrž navdušeni, ker jim je uspela in ker jih niso odkrili, dr. Matevž Grilc sedaj ve, kaj si določen del Slovencev misli o njem in njegovih stališčih. Najbolj navdušene pa so seveda tiste sile, ki si že ves čas prizadevajo dokazati, kako so Slovenci v bistvu neenotni in naj jih zato ne bi bilo treba upop-števati. Vodja svobodnjaške stranke Jorg Haider bi bil seveda neumen in nesposoben politik, če zdrah med Slovenci ne bi izko ristil za svoje namene.
Takoj, ko je zvedel za mazaško akcijo, je namreč izjavil, da se s koroškimi Slovenci nima smisla pogajati, ker so neenotno. Novoletno srečanje svobodnjakov pa je sploh začinil s svojim govorom, v katerem je med drugim dejal, da je "treba brzdati pro-vokatorje" (v zvezi s šolskim vprašanjem), pri čemer ni nobenega dvoma, da so te besede letele na Slovence.
Rezultati gverilske akcije so torej hitri in učinkoviti, vprašanje pa je, kaj takšna ekstremnost pomeni dolgoročno pri zavzemanju koroških Slovencev za njihove pravice. V svetovni zgodovini je tovrstni ekstremizem prevečkrat pripeljal do odtujene in zatrte družbe, v kateri so bile temeljne človeške pravice največkrat povsem v ozadju.
Kdo je mladinec':
Na gornje vprašanje bi morali odgovoriti pravzaprav vsi, ki so če izpolnili štirinajst in več let. V statutu mladinske organizacije je jasno in jedrnato napisano, kdaj pionir lahko postane član ZSM in kaj vse naj bi znotraj te družbenopolitične organizacije tudi počel.
Pa nas vse to ne zanima iz tega zornega kota, veliko bolj je zanimivo splošno mnenje o tem, komu bi lahko rekli mladinec, mladinka. Še toliko bolj, če se spomnimo prenekatere-ga političnega funkcionarja, ki gleda za ZSM in njeno delo žal še vedno z očmi gole politike. Vse prevečkrat se namreč pozablja na širino, ki jo ZSM mladim nudi (mora nuditi). Mladinec nikakor ni samo tisti, ki pridno hodi na sestanke, se drugače politično uveljavlja, pač pa tudi tisti, ki deluje v različnih kulturnih ali športnih dejavnostih.
V časih kakršni so in kot vse kaže, se kmalu ne bodo spremenili, že daljše obdobje opažamo, da zanimanje velikega dela mladine za klasično politično delovanje upada. V ospredju prihajajo tudi po zaslugi različnih "novih družbenih gibanj" nove oblike dela, ki marsikdaj načenjajo tudi samo statutarno organiziranost ZSM. Le-ta je, vse od osnovnih organizacij naprej, kar življenje vedno bolj dokazuje, v krizi. Resda je vse skupaj v veliki meri odvisno od ljudi, ki delujejo v posameznih skupnostih, a vendar ...
S pričujočim razmišljanjem seveda nimamo nikakršnih namenov spodbujati mladih, naj se začno ukvarjati z lastno organiziranostjo, s tem se že tako ali tako izgubi vse preveč časa, pač pa nas vodi le misel, da bi tudi na tem področju poskušali loviti korak s časom. Mar v občinskih konferencah ZSMS ne ugotavljajo vedno znova, da z delovanjem preneka-tere osnovne organizacije niso zadovoljni?
Vine lic ste i
Pripombe na razvoj
Branko Rlenkuš pa piše, da so Imeli v turističnem društvu Rateč« V razpravi precej pripomb na osnutek dolgoročnega turističnega razvoja \ (;orenjesavski dolini Predlagajo urejanje smučišč in žičnic od Podkore na do Planice in izgradnjo hotela.
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDI. Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje lx>ke in Tržiča_
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj,
tiska Ljudska pravica Ljubljana _
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan fcartfi (glavni u rodnih m di rektor), Leopoldina Bogataj (odgov m na urednicu), Mariju Volčjak (gCjj spodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cvet« Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), LM Mencinger (kulun,«) Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Helena Jelovcan, (i/.ohiU*o\ anje. iz šolskih klopi, Skorja l>>ka). Danica Dolenc (za dom in dl užino), Jože KoSnjek (notranja politika, sport), Vilma Stanovnik (mladina, siiodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Trtic), Dunna Zavrl žlebir (socialna politika), Vine Bešter (mladina, kultu, a), Igor Pokom (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija) časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._^^^^
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijiuleju 1 - Tekoči rucim pri SDK 51500 803 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 483, novinarji in odgovorna urednica 21 860 in 21 B5. ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo 28 483, muli oglasi in naročnina 27 980.
Časopis je oproščen prometnega davku po pristojnem mnenju 421 - 1/72. • '_
Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko o gospodarjenju
Voz drvi navzdol
Kranj, 15. januarja — Povprečni dosežki gospodarjenja so na Gorenjskem sicer še vedno boljši kot v Sloveniji, vendar tudi naš gospodarski voz vedno bolj drsi navzdol. Kako oživiti proizvodnjo, kako se lotevati naraščajoče nezaposlenosti, kako se upreti birokraciji, so temeljna sedanja in tudi razvojna vprašanja.
Kot eno redkih svetlih izjem lanskega gospodarjenja na Gorenjskem bi lahko vzeli izvoz, katerega delež se je v Sloveniji in Jugoslaviji povečal, čeprav je bila dobra polovica tega izvoza opravljenega s kooperacijami in raznimi dodelavnimi posli. Ustvarili smo devizni presežek. Treba bo izvažati, saj domači trg vedno bolj kaže znake zapiranja in manjše kupne moči, posamezna in tudi državna žeja po devizah pa bo vedno večja. Izvoz za zdaj ni zadosti spodbujan, po novem naj bi bilo boljše in bi morale izvozne podbude nadomestiti vsaj carinske dajatve.
Povsod drugje Gor njska zaostaja: pri uvozu in nadomeščanju zastarele opreme, pri industrijski proizvodnji, ki komaj lovi leto 1983 in 1984, delitvena razmerja so podrta, izgube se povečujejo, likvidnost upada, položaj družbenih dejavnosti je na trenutke brezizhoden, pri nezaposlenosti pa se vedno bolj soočamo s težko resnico.
V razpravi na medobčinskem svetu pretekli četrtek, kjer so poudarjali nujnost uveljavitve sodobnih prvin gospodarjenja in menili, da za malo-dušje ter kolebanje ne bi smelo biti prostora (premalo pa je bilo po moje govora o nalogah partije pri tem), so posebej opozarjali še na nekatere probleme. Vse poslovne odločitve morajo biti pretehtane, saj tudi na Gorenjskem najdemo primere slabih naložb. Realna kupna moč se je v zadnjih osmih letih zmanjšala za 15 odstotkov, razen tega pa so vedno pogostejši neredno plačevanje, zapiranje trgov in finančna nedisciplina nasploh. Protiinflacijski program je udaril gorenjsko industrijo in če se cenovna razmerja en bodo spremenila, bo leto 1988 rekordno po izgubah. Ključno vprašanje je povečevanje proizvodnje. Združeno delo se duši v pretiranem normativizmu, rast osebnih dohodkov pa uzakonjamo, in prav takrat plače najbolj zbezljajo. Obremenitev
gospodarstva se povečuje, vedno več akumulacije gre za manj in nerazvite.
Žgoč je posebej problem Te-lematike. V njenem primeru se bomo žal prvič resno lotili nezaposlenosti, ki smo jo doslej jemali kot postransko, nepomembno. Ni enostavno, če se mora število delavcev do konca leta zmanjšati za 800. Za nas nenavadno bo odločanje, kdo bo v tovarni ostal, kdo bo šel na prisilni dopust, kdo bo premeščen in komu bo tovarna odprla vrata. Nezaposlenost se bo povečala in z njo bomo živeli tudi v prihodnje. Prav tako pa po izjavah na seji medobčinskega sveta ZKS še nihče ne ve, koliko bo dejanska izguba Telematike, kako bo pokrita in, ali bo zagotovljenega dovolj dela za letos. Da pa je žalost še večja, so se v izgubi znašli še kolektivi, za katere smo še pred časom menili, da je pri njih to nemogoče.
J. Košnjek
Festival dela mladih
Kot je bilo med drugim rečen na zadnji seji RK ZSMS, 14. j nuarja, je slovenska mladinska organizacija na vrsti za organizacijo XXI. festivala dela mladih Jugoslavije. Mladi so se odločili, da bodo tako kraj izvedbe festivala kot udeležence izbrali prek javnega natečaja, sama manifestacija pa naj bi potekala v okviru prireditev meseca mladosti.
V. B.
Prva sejatržiškega predsedstva SZDL___
0 letošnjem delu in volitvah
Tržič, 15. januarja - V četrtek, 21. januarja, se bo prvič letos sestalo predsedstvo Občinske konference SZDL Tržič. Na seji naj bi obravnavali programska izhodišča OK SZDL in organov predsedstva za letošnje leto, začeli bodo s pripravami na volitve, imenovali bodo odbor za organizacijo XX. zbora aktivistov, borcev in internirancev, delovno skupino za vodenje razprav o ustavnih spremembah, programski svet Radia Tržič, ter druge aktualne stvari.
V. S.
S seje predsedstva občinske konference ZSMS v Kranju_
Mladina razpravljala o radiu
V četrtek, 12. januarja, se je sestalo predsedstvo kranjske mladinske organizacije in med drugim spregovorilo o vsebinski zasnovi glasila Naprej in nadaljnjih aktivnostih mladih pri izpeljavi projekta kranjskega lokalnega radia.
Največ časa so mladi posvetili pobudi o kranjskem radiu, ki bo kmalu stara leto dni, in je v tem času že nekajkrat spremenila svoja izhodišča. Nastala je med mladimi, ki so tudi pripravili prve argumente in programsko, ekonomsko, tehnično in pravno zasnovo takšnega radia. Nadaljnji elaborati, ki bodo seveda predvsem natančnejši in strokovnejši pa se še delajo. Kot je bilo pričakovati, je bilo največ dvomov prav pri ustanoviteljstvu. Pobuda je namreč predvidevala, da bo ustanovitelj radia mladinska organizacija ali kvečjemu dva ustanovitelja ZSMS in SZDL. Po četr tkovi seji mladinske oragnizacije je jasno, da bo ustanovitelj SZDL, če bo do radia v Kranju seveda sploh prišlo.
Na mestu je sedaj vprašanje ali so bili mladi izigrani. Pobuda je nastala med njimi, sami so začeli s pripravo osnovnih izhodišč, radijski medij bi jim lahko nudil možnost, da prek njega izražajo svoje interese in posredujejo informacije na svoj mladinski način, sedaj pa nenadoma postane vprašljivo ali je lahko ZSMS ustanovitelj ali ne. Ferdo Rauter, predsednik OK SZDL Kranj, ki je tudi prisostvoval tej seji je dejal, da gre mladini vsa zasluga za iniciativo in da ni bojazni, da mladina ne bi bila zastopan,! v skupini za pripravo radia. Na koncu so mladinci sklenili, da bodo v to skupino predlagali vrsto mladih, ki so se že doslej ukvarjali z radiom in strokovnjake s posameznih področij, ki pripravljajo elaborat. V kolikor njihovih predlogov ne bodo sprejeli, ne bodo pristali na to, da je ustanovitelj SZDL. V ustanoviteljskih razmerjih morajo biti tudi zagotovljeni vpliv in specifični interesi mladih v občini Kranj.
Ko so mladi govorili o svojem glasilu Naprej, so znova opozorili na problem financiranja in ustreznega nagrajevanja novinarjev in sodelavcev.
Prav zato je potrebno pripraviti temeljito vizijo razvoja glasila v nadaljnjih letih in proučiti ustreznost sedanjega nagrajevanja novinarjev. Odločili so se tudi "za novo cneo, ki naj bi bila sedaj 450 dinarjev in je posledica vse večjih stroškov tiskanja.
Ob koncu so spregovorili še o Tednu mladih, ki je bil konec lanskega decembra. Prireditev ni najbolje uspela, saj je ni obiskalo veliko mladih. Že sam datum prireditve je bil napačno zastavljen. Toda lanskega maja zaradi interventnih zakonov ni bilo nikakršnega denarja, če pa so mladi hoteli, da njihov Teden mladih pride v program SIS tudi zu naslednje leto, so jo morali izvesti, pa čeprav na koncu leta.
Ponovno so opozorili na problem Delavskega doma, ki je za večje koncerte še vendo zaprt.
Sprememb in dopolnitev normativnih aktov RK ZSMS mladi v Kranju niso sprejeli, ker menijo da so nedodelani in to predvsem, ko opredeljujejo ali naj bi kandidati za določene funkcije
pisali svoja videnja ali ne. Petra Škofic
Radovljiška zveza komunistov se nezadržno stara
Mladost pomeni tudi sveže ideje
Radovljica, 15. januarja - Radovljiška organizacija zveze komunistov je ob koncu minulega leta štela 1643 članov (197 manj kot ob koncu 1981. leta), realno pa manj kot 1600, ker je evidenca vse prej kot popolna. V njej bi lahko našli tudi že pokojne člane in takšne, ki so osnovni organizaciji že dah izstopno izjavo, vendar postopek še ni končan in so uradno še člani ZK. Samo lani se je članstvo zmanjšalo za 90, kar je skoraj za tretjino več kot v letih 1982-85.
Iz zveze komunistov so izstopili predvsem ljudje z 10 do 15-letnim partijskim stažem in tudi takšni, ki so bili v njej štirideset let ali še več. V zadnjih petih letih je bilo zlasti veliko izstopov v Verigi; delno zaradi trenj v delovni organizaciji, predvsem pa zavoljo razdrobijo nosti in kadrovske šibkosti os novnih organizacij. V radovljiški občini je, recimo, kar petnajst osnovnih organizacij, ki imajo manj kot deset članov; nekatere imajo saino po tri formalno (po statutu) ta dovolj, za kakršnokoli vsebinsko delo pa precej premalo. Ze lani je podpisalo izstopne izjave enajst delavk iz Vzgojno - varstvenega zavoda Radovljica. Za razlog so navedle, da nočejo biti več sopotnice zveze komunistov - saj so brez prave možnosti, da bi vplivale na spremembe v družin
Mladi skorajda ne izstopajo is
ZK, preprosto zato ne, ker jih je tudi v ZK zelo malo - manj kot
sedem odstotkov. Le le dve ob
črnski organizaciji v Sloveniji, vrhniška in idrijska, jih imata manj. Delež se bo verjetno še zmanjšal, saj je lani v radovljiške ZK vstopilo le trinajst novih (mladih) članov.
To, da ni mladih, celo bolj za
skrbljuje kot desetine črtanih, izključenih in tistih, ki so sami izstopili. Mladost namreč pomeni tudi mlade, sveže ideje. Resda je radovljiška občina demografsko že zelo stara, vendar to ni in ne more biti edini razlog. Sekretar občinskega komiteja Vasilij Komati navaja še drugo: zanemarili smo družbenopolitično delo z mladimi, v občini ni večje ga srednješolskega centra, študentje niso povezani, pravo delavsko tradicijo imata le Kropa in Lesce Miha 1'otočnik, predsednik radovljiške mladinske organizacije, je še kritičnejši: ZK je bila predolgo partijska organizacija v pravem pomenu besede z. okostenelim načinom dela in ne zadosti vabljivim za mlade, prevečkrat, se je obnašala do mladinske organizacije p«' kroviteljsko ati kot partija na oblasti in ne kot vodilna (idejno    politična)   sila družbenega
napredka ... Mladina je bila tudi
predolgo zapostavljena, brez prave besede pri odločanju, še zlasti pri kadrovski politiki. Za to smo delno krivi tudi sami, ker smo se preveč ukvarjali sami s Sabo in premalo | problemi V okoljih, kjer živimo in delamo.
C. Zaplotnik
USTAVNE SPREMEMBE
Javno in strokovno
1
Kranj, 14. januarja .lavna razprava o osnutku dopolnil /vezne ustave se začenja. Na zvezni konferenci SZDL so se dogovorili, da bo javna ra/pra va potekala po organizacijah združenega dela, v samoupravnih orgunizacijah in skupno stih, krajevnih skupnostih in društvih. Slovenska SZDL še posebej poziva, da lahko o kakovosti razprave veliko prispe vajo strokovna društvu in nji hove zveze. V Sloveniji meni mo, da morajo biti vsa stališča iz razprave upoštevana v poročilu o javni razpravi.
Razen tega v Sloveniji ob snovanju javne razprave o spremembah ustave poudarja mo, da moramo odstraniti vse
tiste slabosti, ki so in.še ovira jo razvoj socialističnega samo
upravljanja, Nadgraditi mora
že doslej oblikovana stališča, ki se zavzemajo za spo.štova nje izhodišč za ustavno ruz.pra vo. Te je treba dodatno argu mentirati, da ne bo škodljivega posegunja v temelje ustave Nevarnost za to grozi pred . vsem v pripravi normativnega izvedbenega dela ustave Vztrajamo na stališču, da so republike in avtonomni pokra jim odgovorne zu svoj razvoj in za razvoj Jugoslavije, da Iju dje v sestavnih delih držuve sami odločajo o rezultatih de la Posebej je tudi važno, da ustavno ra/.pravo izkoristimo tudi /a oceno svojega delu.
Slovenija se je po oceni re
puhle,ke konference SZDL do stojno zavzemala za uveljavitev svojih stališč, ki so pred vsem grajala namere o pretiranem in škodljivem poseganju v ustavne temelje države in pravica njenih delov. Nekatere nesprejemljive točke so bile črtane, uveljuvljene so bile inačice, nekateri slovenski predlogi pa so bili na zve/ni ustavni komisiji zavrnjeni. Slovenija imu še naprej pri pompa glede ustavih rešitev monopolnega dohodka, zemljiškega loahMiiuima, vzgoje in i/obrazov anja, /veznega pra-vosodja m tožilstva in odnosa med zvezno in republiško zakonodajo. Zelo malo smo uspeli pri spremembah davčne politik«1 in sistemu, pruv tako pa so /a nas še vedno sponu pred logi glede financiranja .Jugn slovanske ljudske armade.
_ J. Košnjek
Pregledali spiske
Š kolja I .oka, 15. januarja - Pr*" tekli petek so se v Škof j i Loki n» tovariškem in delovnem sreč«' nju zbrali aktivisti medvojni«1 Okrožnih političnih forumov & organov okrožja Skofj.i I .oka h'1' članov zaščitne čete pri okro*" nem odboru OF Škofju Lokfj Nekdanji aktivisti so se zadnji* pregledali     .piske med
okrožnih komitejev KPS ^ SKOJ, odborov O F in SPŽZ tej okrožnih gospodarskih kornisU in okrožnega načelstva Narodn* za.< i te Se/nami bodo objavljanj v Ix>ških razgledih, ki bodo »tfl v začetku leta 19H0 Zbrune nekdanje škofjeloške aktiviste £j pozdravili tudi sedanji WH družbenopolitični delavci, J0* Albreht, predsednik skupščin* občina Skofja Loka pa jim g orisal gospodarski položaj v M čini.
TOREK, 19. JANUARJA 1988
GOSPODARSTVO
.3. STRAN (S®IMiSgS©IESOLAS
Gorenjsko predilnico v Škof j i Loki so vladni ukrepi pahnili v izgubo
Za golo preživetje se bore najboljši
Škofja Loka, 15. januarja — Gorenjska predilnica v Škof ji Loki se je iz leta v leto vzpenjala na lestvici uspešnosti, po devetih mesecih lanskega leta je bila na desetem mestu med 85. slovenskimi tekstilnimi tovarnami. Zdaj pa so jo novi vladni ukrepi čez noč pahnili v izgubo, izračuni kažejo, da bo ob polletju znašala dobrih 5 milijard dinarjev. Če se torej za golo preživetje bore najboljše tovarne, nam je lahko docela jasno, v kakšno temo brede naše gospodarstvo. Kako so ukrepi udarili Gorenjsko predilnico, nam je povedal direktor VINKO PUNCER.
»Po devetih mesecih lanskega leta je bila Gorenjska predilnica Po dohodku na delavca na desetem mestu med 85. slovenskimi tekstilnimi tovarnami, torej pri vrhu,
zdaj pa ob polletju napovedujete izgubo, kolikšna bo?«
»Uspešnost smo povečevali iz lete v leto, leta 1986 smo bili na 19. mestu, po devetih mesecih lanskega leta na desetem, interventni ukrepi pa so stvari obrnili na glavo. Napravili smo izračun za letošnje prvo polletje, pokazal je, da bo izguba znašala 5,35 milijard dinarjev. Razlogi so znani, nima jih smisla ponavljati, do kakšnega cenovnega razkoraka je prišlo, bom' Pojasnil na primeru enega izmed naših izdelkov. Vzemimo bombažno prejo Teks 30/1, ki je 16. julija lani veljala 2.665 dinarjev za kilogram, podražili smo jo 10. oktobra, teda kasneje smo morali cene vr-°iti na 1. oktober, kar dejansko Pomeni, da smo jo pri tej preji vrnili na 16. julij, dovoljena pa nam |e bila 10 odstotna podražitev. Tako zdaj kilogram te bombažne Preje stane 2.931 dinarjev. Kilogram bombaža pa trenutno stane 2.860 dinarjev.«
»Koliko bi stala ta preja, če cen vlada ne bi zamrznila?«
» 5.935 dinarjev.«
» Torej bi bila polovico dražja, velja to za vse izdelke?«
* Podražitve smo po posamez-^ izdelkih različno načrtovali, v Povprečju bi jih oktobra in no-Vetnbra podražili za 30 odstotkov, nekatere pa celo za 60 odstotkov, *er jih pač poprej že več mesecev n'smo.«
* Kaj lahko storite, da bi se izognili izgubi?«
* Malo, zelo malo, v najboljšem Primeru lahko izgubo zmanjšamo 2a 550 milijonov dinarjev, tudi to Smo že izračunali. Za 20 odstotkov
nameravamo povečati izvoz bombažnih izdelkov, pri katerih so trenutno izvozne cene za 20 odstotkov višje od predpisanih domačih cen. Tako ali tako se čez noč ni •noč povsem preusmeriti v izvoz, Predvsem pa, opozarjam, mi smo Primarci, zagotavljamo izdelki- za Nadaljnjo predelavo v tekstilni in-•iji, če bi mi začeli izvažati Prejo, bi brez surovin ostala Rašici Almira, Angora, Svilanit itd. V Jugoslaviji je 35 primarnih tekstilom tovarn, ki zagotavljajo surovine za tkaninarje in konfekcionar-Je, če bomo vsi vprek začeli izvajati prejo, bodo te tovarne obstale, *e tako ali tako si pomagajo z do-
delavnimi posli, nekatere bolj druge manj.«
» Kolikšen je izvoz Gorenjske predilnice?«
» V devetih mesecih lanskega leta je imel izvoz 14,1 odstoten delež v celotnem prihodku. Naša letna proizvodnja znaša približno 6 tisoč ton, izvozimo jih tisoč, največ 1.100 ton.«
» Nameravate opustiti kakšen izdelek?«
» Tudi o tem razmišljamo, predvsem pri trikotažnih prejah, ki so najmanj rentabilne. To so mešanice volnenih in akrilnih vlaken, akrilna pa obremenjujejo izredno visoke uvozne davščine, ki so že 45 do 52 odstotne, kar je poleg zamrznjenih cen drugi šok. Država je izredno dvignila uvozne carine in takse, z njimi pač polni proračun, kako naj torej trikotažne preje nato trikotažarji še naprej predelajo in izvozijo, to je pri takšnih dajatvah praktično nemogoče.«
» Ob zamrznitvi cen vas je udarila podražitev energije, saj so predilnice veliki porabniki energije?«
» V pogledu smotrne porabe energije smo v Gorenjski predilnici že veliko naredili, stroški za energijo so imeli v devetih mesecih v celotnem prihodku 5,61 odstotni delež. Ukrepi pa so nam ob zamrznjenih cenah elektriko podražili za 69 odstotkov, plin za 47 odstotkov, prevozne stroške itd. Obrestuje se nam preusmeritev z mazuta na plin, zaradi zanesljive oskrbe in cene. V kratkem priča^ kujemo tudi energetski kredit, na katerem preko Ljubljanske banke
delamo že dve leti, kupili bomo lahko precej novih strojev in zmanjšali porabo elektrike. Toda v letošnjem prvem polletju žal učinka še ne bo.
Glavni problemi torej ostajajo, energija kot tretji, velike uvozne dajatve kot drugi in drage surovine kot prvi. Tole bi rad rekel, kar je zelo pomembno in redkokdo upošteva. Novembrska devalvacija dinarja je bila 25 odstotna, ker smo morali cene vrniti na 1. oktober, je treba upoštevati tudi devalvacijo od 1. oktobra do 15. novembra, za nemško marko praktično to pomeni, da se je podražila za 42 odstotkov. Kolikor se je torej pocenil dinar, za toliko so za nas surovine dražje«
» Domačega bombaža pa ni?«
» Ni, ker tam, kjer bi ga lahko pridelovali, pridelujejo tobak. Vendar bi ga v najboljšem primeru v Jugoslaviji lahko pridelali 12 tisoč ton, jugoslovanska tekstilna industrija pa ga letno potrebuje 175 tisoč ton. Letna poraba volne pa znaša 25 tisoč ton, domače jr približno 4.500 ton, vendar je zelo slaba, težko uporabna za predelavo, dosti denarja je treba vložiti za kvalitetno prejo in še ta se lahko le dodaja. Kar zadeva sintetiko — najlone, akrile in poliestre — del proizvodnje v Jugoslaviji imamo, vse osnovne surovine pa tovarne morajo uvažati. Nekatere izdelujejo sintetična vlakna že petnajst, dvajset let, vendar kakovostne ravni nemških, italijanskih, francoskih izdelovalcev še niso dosegle, velike probleme imamo, ko dodajamo domača sintetična vlakna.
Tole bi rad rekel, tekstilci prek svojega združenja in gospodarske zbornice poleg svobodnega oblikovanja cen zahtevamo tudi ukinitev ali vsaj zmanjšanje uvoznih dajatev pri uvozu surovin, ki jih doma ni. Navsezadnje moramo obleči 22 milijonov Jugoslovanov, vsega vendar ne izvozimo. Najti pa bi morali tudi sredstva za financiranje nabave in zalog surovin. Problemi so namreč veliki, nekatere tovarne na jugu, ki so že skoraj brez bombaža in volne, nimajo niti toliko denarja, da bi plačale uvozne takse.«
» Zelo problematična je dinarska likvidnost, zlasti v južnih predelih države, ali morda že ustavljate dobave?«
» Zaenkrat še ne, pospešili smo izterjavo dolgov in tožbe, vendar zelo dolgo traja, da pride denar v hišo.«
» Kaj sodite o spremembah deviznega zakona?«
» Kaj naj bi še rekel, saj je bilo že vse povedano. Predlog gospodarske zbornice Jugoslavije je bil dober, vendar žal ni bil sprejet. Nekaj prednosti bodo, kot vse kaže, imeli pretežni izvozniki, mi pa smo kot primarci pasivci, aktivci vendar ne moremo biti. Želimo si, da bi bil upoštevan devizni priliv, in da bi bilo moč devize prenašati v reproverigi, kar pa zis pravi, da nikakor ne bo dovolil. Veste, zelo srečni bi bili, če bi lahko sproti nabavljali materiale v tujini, na klasični uvoz in klasično plačilo zdaj praktično ne moremo računati, vse repromateriale v glavnem uvažamo s pomočjo blagovnih kreditov, ki jih je treba pripraviti mesec in pol do dva prej. Zelo težko je torej racionalizirati nabavo.«
» Sami problemi, je sploh še kakšna svetla točka?«
» Kaj naj rečem. Veste, kje je še, svetla točka so naši tuji dobavitelji, ki nas kljub težavam in slabemu načinu plačevanja še razumejo, ne vsi, največji pa. Seveda žele napraviti posel, to je jasno, toda lahko bi ga kje drugje, ne pri nas.«
» Razumevanje nam seveda zaračunavajo?«
» Seveda, vse plačamo, večji dobavitelji, kateri se med seboj dogovore, financiramo jih, pravijo, malo bomo dvignili ceno. Če bi bili odnosi z naše strani solidni, bi seveda lažje postavljali zahteve, glede izbora izdelkov, cen itd. Tako pa smo zaradi devizne zakonodaje, zaradi našega dolga tujini, v podrejenem položaju iri srečni moramo biti, da sploh kaj dobimo.«
» Marsikje zdaj pravijo, ustavili bomo stroje, izguba bo manjša, kako gledate na to?«
»Seveda bi bilo ceneje, če bi stali. Toda upoštevati moramo celoten učinek, ne le denarnega. Mislim, da bi bilo najdražje, če bi ustavili stroje in rekli ljudem, pojdite domov. Če se bomo ustavili, se bomo počasi vsi.«
» Gorenjska predilnica je povečevala uspešnost iz leta v leto, odkar jo vodite, zdaj pa so jo ukrepi čez noč pahnili v izgubo. Izgubljate voljo?«
» Trideset let delovne dobe imam, delal sem v različnih podjetjih, vselej smo bili uspešni, nikoli nisem vodil firme, ki bi imela izgubo, zdaj pa smo resnično prišli v položaj, ko izgubljamo vsak dan, sprašujem se, če kot vodilni delavec lahko delam izgubo. Vem, da so pri nas firme, ki imajo izgubo, da imajo tam tudi direktorje, ki delajo izgubo. Sam je doslej nisem bil navajen, toda kaj naj storim, predpisala nam jo je zvezna vlada, sprašujem se, naj dvignem roke in se zahvalim za vodilno delovno mesto. Kaj naj rečem delavcem, če bo prišlo do spora, da naj se ne obračajo več name, temveč na občinsko skupščino ali pa kar na skupščino SRS?«
M. Volčjak
Sposobni mladi obrtniki se lotevajo zapostavljenih, hudo deficitarnih obrti
Ko se oglasi SOS za zamašene odtoke...
Kaj storiti, če vam naenkrat v talnem sifonu znklokota in obenem skozi luknjice že sili umazana voda, se razliva po vsej kopalnici, «e teče čez prag v predsobo, od tod pa na parkete ali tapisone v dnevni, spalnici, kuhinji. Takrat je v hiši alarm. Zamašeno cev skušamo prevrtati z jekleno žico, toda navadno nič ne pomaga. Hitro moramo najti strokovnjaka, ki bo cev strokovno očistil, kajti Zamašilo se je nekje spodaj. Koga poklicati? Vodovodarja? Komunalce? Gasilce? Pred nedavnim so se obupani stanovalci Črnuč obrnili kar na val 202.
Kranj ima zdaj mojstra za čiščenje odtokov in cevi. To je Marko Gogala s Tomšičeve 40 v Kranju. Pred trinajstimi leti je začel s čiščenjem stekel, potem tapisomov, obiski raznih sejmov zunaj pa so ga navdušili, da se je pred štirimi leti lotil tudi čiščenja odtokov ln kanalizacije. Začel je s strojem na pritisk, podobnim, kot je oni za pranje avtomobilov, potem s strojem na jekleno vzmet. Lani pa le na sejmu v Miinchnu našel pravi stroj, s katerim lahko Čisti cevi °d premera 1 cm do 40 cm. Stroj lahko zapelje celo v tovarno in v Prostoru, kjer se cevi maše, očisti vse cevi v dolžini 800 m. To je čistilni stroj holandske firme RIONED, ki ima tudi rezervoar za vo-^0. Skozi posebno glavo, pritrjeno na vodovodno cev, brizga voda s s,lno močjo, 1 liter na sekundo pod pritiskom 100 atmosfer. Vodo vOdna cev se sama pomika po cevi kanalizacije, ter z močnim priti čisti stene cevi, maščobo, ki se nabira na njih, dobesedno re-Če se je treba prebiti skozi nosi ago, ki se je zabetonirala v cevi, pljuči tudi curek na koncu gla\ i, s katerim se prebija skoznjo. *«ko je pred kratkim očistil v ^kstilindusu od saj zabetonirano Sev, ki jim je nagajala že nek; let. Te dni čisti vso kanalizacijo Htre - Telematike, reševal \ i je že odtoke nekaj kranjskih gorskih podjetij, ki so jih za iašile trde maščobe, usedline kave, *°sti, cunj. Nekdo je na prim r v nekem gorenjskem hotelu iz gole Jjjestnosti zbasal v  tranifii xo školjko raztrgano rjuho. Predenje
Prišla v glavno kanalizacij- , se je zamašilo in spodaj, v kuhinji so Julije udarile na prosto Posredoval pa je tudi že drugod po Slo v«niji.
»Zunaj je ci.-.i enju o .točnih cevi in kanalizacij dan veliko večji P°Udurek kot pri nus,« pripoveduje Marko Gogala. »Podjetja, sta ^Vanjske soseske »klonejo pogodbe s čistilci kanalizacij, da prt entivno čistijo, in posredujejo le, če se je zgodilo kaj nepredvidljiva. Pri nas se maše cevi in kanalizacije dostikrat tudi zato, ker j° vgrajene preozke cevi, ožje, kot so z zakonom določene. Pa severi nedisciplinu, neodgovornost, V Škof j i Loki, na primer, je -.tra 'Sčne rovi zamašila velika kost, da verjeti nismo mogli, kako jo je
MarJ«) Gogala s sodelavcem Darkom Burjo z novim strojem, ki ga je uvozil iz Holandije, pri čiščenju kanalizacije v eni od proizvodnih hal v tovarni Iskre — Telematike. — Foto: I). Dolenc
stranišče sploh lahko odplaknilo. Največkrat pa te cevi zamaše ženski vložki. Po cela vedra jih včasih izvlečemo iz cevi. Tudi usedlina kave ni tako nedolžna, kot se zdi: v ceveh se zbije podobno kot saje v neprebojne plasti. V stanovanjskih blokih bi na določen rok morali prečistiti vsaj cevi spodnjih nadstropij, kjer se navadno nalagajo usedline. Prav tako po tovarnah. Predrago je, da se zaradi zamašitve cevi ustavi vsa proizvodnja. Mi očistimo v času, ko proizvodnja stop. V noči od petka na soboto ta teden bomo na primer Očistili 500 m2 tal ene proizvodnih hal Gorenja v Velenju. Čez nedeljo bodo dali na tla nove premaze, v ponedeljek bo proizvodnja spet. normalno tekla.«
Verjetno pa bo pri nas preteklo še nekaj časa, preden bomo sprevideli, da je bolje preprečevati, kot »gasiti«, da bomo dali očistiti cevi prej, preden bo treba zavpiti »na pomoč«. Zato bi Markovo telefonsko številko morali poznati tako kot gasilsko, prve pomoči in podobne. Center za obveščanje v Kranju jo že ima.
D. Dolenc
Ustaviti stroje ali ne, to je zdaj vprašanje
Iz številnih predelovalnih tovarn prihajajo glasovi, da se jim ne splača več delati, da bi bilo ceneje ustaviti proizvodnjo in poslati ljudi domov.
Že sredi novembra, ko so bili sprejeti novi vladni ukrepi, ki so podražili surovine in energijo, spremenili tečaj dinarja in s tem podražili tudi uvožene surovine, hkrati pa predelovalni industriji zamrznili cene, so bile napovedi črne. Mnogi so opozarjali, da bodo v škripce prišle tudi dobre tovarne, kaj šele slabše. Takšne napovedi se po dveh mesecih že uresničujejo.
Tudi na Gorenjskem vsevprek napovedujejo izgubo v letošnjem prvem polletju. V Iskri Kibernetiki vsak mesec izgube 2 milijardi dinarjev, v Tekstilindusu eno, izgubo napovedujejo v kranjskem Exotermu in škofjeloški Gorenjski predilnici, ki sodita med zelo uspešne tovarne, celo v kranjskem IBI-ju. čigar uspešnost je doslej odmevala daleč naokoli, bodo lansko poslovno leto zaključili z milijardo in pol dinarjev manjšim dohodkom kot leto poprej. Skratka, kjerkoli te dni sprašujem, kaj so prinesli ukrepi, dobim domala enake ocene, da so jih treščili po glavi, in da se zastavlja vprašanje, ustaviti stroje ali ne, kajti ceneje bi bilo, če bi jih ustavili, izguba bi bila manjša.
Ocene, ki postajajo že resničnost, torej nikakor ne pritrjujejo temeljnim smotrom začasnih ukrepov, ki naj bi bili pot v stabilizacijo, kakor jo razlaga zvezna vlada, temveč vodijo v postopno umiranje.
Ker se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, ker ima gospodarstvo ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da preživi, seveda ni moč pričakovati, da bi množično ustavljali stroje in pošiljali delavce domov. V tovarnah bodo -spet, ne prvič, poiskali vmesno pot, najrazličnejše načine preživetja, ki imajo obliko samoupravnih sporazumov o izstavljanju dveh računov, pojavili se bodo »novi« izdelki, le za kanček drugačni od sedanjih, vse več bomo imeli v naših prodajalnah ostankov izvoza itd. Sive cene pa seveda ne pomenijo nič drugega kot sivo inflacijo in spet bomo še enkrat obšli pot v stabilizacijo.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Prvi slovenski direktor na Kosovu
Novi direktor tovarne Fapol v Podujevu je slovenski gospodarstvenik Henrik Marko. Ta naj bi s skupino slovenskih strokovnjakov normaliziral proizvodnjo v tovarni plastičnih stebrov Fapol, saj se je tovarna znašla v velikih težavah prav zato, ker ni imala pravih strokovnjakov. V skladiščih imajo polno izdelkov, vendar jih ne morejo prodati. Henrik Marko je prvi strokovnjak, ki je postal direktor tovarne na Kosovu in ni doma iz te pokrajine, skupaj s sodelavci pa naj bi do konca leta normaliziral proizvodnjo.
Letos bomo uvozili 15 tisoč avtomobilov
Pri gospodarski zbornici v Ljubljani so se pred kratkim dogovorili o letošnjem uvozu tujih avtomobilov v Jugoslavijo. Sklenili so, da bomo tudi letos, podobno kot lani, lahko uvozili okrog 15 tisoč avtomobilov, prodajati pa naj bi jih začeli v začetku februarja. V Jugoslaviji je 17 uvoznikov tujih avtomobilov, za posamezne uvoznike pa je že določena okvirna kvota za prvo trome-sečje. Uvoz in prodaja pa sta odvisna tudi od določil, ki pravijo, da mora biti uvoz avtomobilov s prostornino motorja do 1600 kubičnih centimetrov stoodstotno pokrit z izvozom, pri avtomobilih z večjimi motorji pa 150 odstotno.
V. S.
V DELOVNI HALJI
Nič več zoprne megle med stroji
Škofja Loka, 15. januarja — Peter Bernik je z 32 leti zvestobe eden najstarejših delavcev loške tovarne klobukov Sešir. Vsa ta leta dela v starem obratu na Spodnjem trgu, od tega dve desetletji kot izmenovodja.
Lani ste obrat temeljito prenovili. So izboljšave tudi znotraj?
»Tudi,« odgovarja Peter Bernik. »Med stroji se nič več ne vleče nadležna megla, odkar imamo klimatske naprave. Tudi streha ne pušča več in ne zamaka, skratka, bolje in lepše je kot prej. Obnova se bo nadaljevala še v tem polletju. Manjkajo mize, pričakujemo tudi nekaj novih strojev. Stroji so večinoma stari po deset, petnajst, nekateri tudi že prek trideset let. Čeprav delo zaradi njih ne zastaja, jih bo postopno treba obnoviti.«
Bi na kratko opisalo delo v starem mestnem obratu?
»Na dan naredimo 400 do 500 tulcev, odvisno od zahtevnosti. Delamo jih iz kunčje in zajčje dlake. Za moški klobuk gre 100 do 150 gramov dlake, za damskega od 75 do 100 gramov. Iz tovarne na Trati dobimo že čisto dlako, ki jo nato stroji prepihajo, premešajo, prepletajo, zgostijo. Tulec, ki ima v začetku dobrih 160 centimetrov obsega, se vedno bolj gosti, krči, dokler ne dobi velikosti bodočega klobuka. Včasih, še kakšni dve desetletji nazaj, smo dlako cimžali' z živim srebrom, razstopljenim v solni kislini. Zdaj uporabljamo druge, manj škodljive kemikalije. Natur tulec gre v barvarno in nato naprej v oddelek za površinsko obdelavo ter v dogotovljalnico, potem pa ga pošljemo na Trato, kjer klobuk dobi končni izgled. Kljub strojem je še precej ročnega dela.«
V obratu vas je okrog petdeset. Kako ste plačani, koliko zaslužite?
»Delamo v eni izmeni. Delavci imajo večinoma normo in jo povprečno presegajo za 20 odstotkov. Plače so« na nivoju tekstilne panoge, povprečne okrog 270.000 dinarjev. Moja zadnja je bila okrog 300.000 dinarjev.«
In kaj je vaše delo?
»Skrbim, da imajo stroji in delavci delo. Prpravljam material, prerazporejam delavce k drugim strojem, če je treba, preštejem izdelane tulce in jih oddam v skladišče...«
H. Jelovčan
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 19. JANUARJA 19
Dom v Zalem logu — Iz tako imenovanega referendumskega programa krajevne skupnosti Železniki so že leta 1986 uredili tri kilometre in pol ceste za Martinj vrh in položili grobi asfalt. Lani so potem z deli nadaljevali in med drugim uredili ter asfaltirali ceste na območju Zalega loga in sicer na odseku Davški most —Davča in Taj-netova žaga-Potok. Najpomembnejša iz tega programa na območju Zalega loga pa je bila gradnja večnamenskega objekta oziroma doma, pri katerem so domačini naredili tudi veliko prostovoljnih delovnih ur. Z gradnjo so začeli septembra lani in do konca leta je dom že imel streho (na sliki). Letos bodo z deli nadaljevali. a £
Tržnica na Planini bo
Kranj — Pisali smo že, da na pobudo krajevne skupnosti zdaj na Planini načrtujejo manjšo pokrito tržnico s šestimi kioski. Konec minulega tedna so se v prostorih krajevne skupnosti na Planini zbrali predstavniki krajevne skupnosti in zainteresirani investitorji za postavitev in ureditev tržnice. Zanimanje med investitorji je precejšnje, ugotovili pa so, da so na sestanek pozabili povabiti tudi delovno organizacijo Živila. Dogovorili so se, da morajo zainteresirani investotorji v osmih dneh posredovati ponudbe, nakar se bodo odločili za najugodnejše. Posebej pa bodo o možnostih za postavitev tržnice obvestili tudi Živila. _
A. Ž.
Polna dvorana na Primskovem
Primskovo - Za napovedani koncert Iz naših krajev, do ka terega je prišlo na Primskovem na pobudo krajevne skupnosti, je bilo že dober teden dni veliko zanimanje. V soboto zvečer pa so potem dvorano zadružnega doma obiskovalci napolnili do zadnjega kotička. Na koncertu, ki sta ga priredila RTV Ljubljana in Ljubljanska banka, so nastopili ansambli Marela, Henček in njegovi fantje ter humorist Marjan Roblek - Matevž. Nastopil pa je tudi mešani pevski zbor Svoboda Primskovo pod vodstvom Nade Kos, program pa je povezoval Jože Logar. Primskovljani si podobnih prireditev želijo še več. . ^
DOPISNIKI SPOROČAJO
Razvili bodo prapor_
Oglasil se je Ciril Rozman in piše, da so na razširjeni seji upravnega odbora gasilskega društva Podnart, ki je bilo ustanovljeno 2. februarja lani, ocenili delo v lanskem letu. Zahtevali so več strokovne pomoči od plačanih strokovnjakov občinske gasilske zveze. Vendar pa so potem ugotovili, da je za 37 gasilskih društev v občini le en plačan strokovnjak. Dogovorili so se tudi, da bodo 20. februarja pripravili občni zbor društva, še do polletja pa bodo razvili že kupljeni gasilski prapor in ustanovili tudi društvo mladih gasilcev.
Dvaindvajset milijonov za ceste_
Na seji sveta krajevne skupnosti Podnart pa so obravnavali program del za letos. Največ denarja, ki ga zbirajo tudi s samoprispevkom, bodo letos namenili za asfaltiranje nekaterih lokalnih cest in sicer kar 22 milijonov dinarjev. Sicer pa so v letošnjem programu denar razdelili še za poslovanje krajevne skupnosti, vzdrževanje in ogrevanje doma kulture, za javno razsvetljavo, zimsko pluženje in posipanje, za pomoč društvom in za vzdrževanje krajevnih cest.
Zanimanje za kmečki turizem_
Na rednem letnem občnem zboru turistu nega društva Cerklje so ugotovili, da je bilo minulo leto na njihovem področju dejavnosti zelo uspešno, piše Janez Kuhar. V programu za letos pa so največ govorili D ureditvi bajerja v Cešnjevku, kjer načrtujejo turistični ribolov Zelo de laven je zdaj, odkar imajo pri šoli v Cerkljah svoj čebelnjak, tudi čobo-larski podmladek. Sicer pa bo društvo letos poleg tradicionalne i azstavc 4. julija priredilo tudi turistični veleslalom na Krvavcu. Organizirali pa bodo tudi več očiščevalnih akcij na celotnem območju.
Okamnine v Dovžanovi soteski_
Drago Papler pa se Je oglasil z dvema prispe* koma. Najprej pise, da so prva sistematična geološka raziskovanja na dolenjskem bila že v letih 1850 do 1890. V takratnih raziskavah pa ni podatkov o okamninah v okolici Tržiča. Na tržaškem območju so se namreč načrtne m obsežnejše paleontološke raziskave začele, koje K. Schelhvien leta 1987 v l)o\žano vi soteski nad Tržičem odkril izredno bogato najdišče raznovrstnih okamnin in ugotovil takrat 81 različnih vrst oblik permijskih fosilnih nahajališč. Ugotovitve je zapisal v monografiji leta 1900. Potem so prišli v Dovžanovo sotesko gledat okamnelo življenje že leta 1903 udeleženci ekskurzije 9. mednarodnega geološkega kongresa, ki je bil na Dunaju. Od takrat naprej pa je Dovžanova soteska kot nahajališče okamnele morske favne svetovno znana m privablja tako strokovnajke kot turiste
Gradijo nov gasilski dom__
Ker je 65 let star gasilski dom v Kovorju postal pretesen, so leta 1985 zraven trgovine začeli graditi novega Že naslednje leto s.. ga z.gra dili do strehe. Razen strokovnih so vsa druga dela opravili udarniško Tako so do zdaj naredili gasilci že prek 210(1 delovnih ur, krajani pa so prispevali ves les za ostrešje, vrata in okna ter deske,. Večino denarja pa je dala občinska požarna skupnost. Glavni del doma bo za gasilce letos že nared, prostore v zgornjem delu pa nameravajo urejati postopno (.a silsko društvo Kovor s 300 člani tudi sodi med aktivnejša društva v trži-ški občini.
Skoda vsake pedi zemlje
Na Jesenicah imajo prebivalci Plavža za Savo ob novem želez.n škem skladišču 106 vrtičkov, s katerimi upravlja tu. istu no društvo /. obdelavo in gnojenjem so ti vrtički postal, zelo rodovitni /daj pa JIH skrbi, da jih zaradi nove ceste ne bi izgubili. Zato predlagajo, naj m < e sto na tem območiu speljal, po stebrih, tako kot med Podklostrom m I.
sto na tem območju speljali po bižem.
Letošnji gasilski jubilej
Ivan Petrič, ki ima doma precej točen pregled nad gasilskimi diu štvi na Gorenjskem, nam piše, da bo več gasilskih društev imelo etos različne jubileje 90-letnico obstoja bodo slavila gasilska društva Kauče Šenčur. Mošnje, Bohinjska Bela. Železniki ,n /...,. 8.1   letnico bodo praznoval, v Podkorenu, na Blejski Dobravi, Jezerskem v Mavru ah in
v Zgornjem Brniku 60 - letnico imajo gasilska društva Bitnje. I rb..... m
Podliublej, 50-leltnico Zali log, 40-letnico pa gasilsko društvo Lucine. Gasilska društva Žeje. Koprivnik. LIP Rečica Bled in Gorenjska predli mca Skorja Ix)ka pa imajo letos 30-letnico obstoja.
Drugačna organiziranost Vodovodnega stolpa
Praksa naj bi potrdila ali ovrgla poskus
Kranj, 18. januarja — »Čeprav se je krajevna skupnost Vodovodni stolp v kranjski občini glede na   postavili V naselju, imamo tudi SVOJ* število prebivalcev začela starati, organiziranost po soseskah, predvsem na mestnem področju, vsa   glasilo. Vendar SO stroški Z njim Že leta nekako ni zaživela. Pobudo, da smo začeli razmišljati o drugačni organiziranosti in da jo letos   Hkšni da ga letos najbrž ne bomo mO
tudi preskusimo, je dala programska seja krajevne konference socialistične zveze konec oktobra la ni, kjer je bil sprejet sklep, naj se na območju celotne krajevne skupnosti oceni organiziranost in de lovanje krajevne samouprave na eni in družbenopolitičnega ter društvenega življenja na drugi stra ni,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Jelen.
Mestna krajevna skupnost Vodovodni stolp v Kranju je sicer še vedno med največjimi, vendar pa se je število prebivalcev v njej zadnje čase začelo zmanjševati. Ni še tako dolgo, ko je bila to krajevna skupnost predvsem z blokovskimi stanovanji in soseskama Rupa ter Veliki hrib, ki je imela precej prek 7000 prebivalcev. Danes jih ima po zadnjih podatkih le še dobrih 6700.
Mlade družine se selijo na Planino v nova stanovanja in tako se glavni del naše krajevne skupnosti stara,« razlaga tajnik Konrad Pavli. »Še vedno pa je družbeno in društveno življenje v krajevni skupnosti pre-
Konrad Pavli
Ivan Jelen
cej živahno. Z leti smo postali krajevna skupnost, ko se med seboj bolje poznamo in o pomembnejših stvareh največkrat nimamo težav pri odločitvah. Že lep čas pa pogrešamo prostore za delo in različne dejavnosti. Sedanji prostori krajevne skupnosti med tednom praktično niso nikdar prazni. Če kdo ni ravno posebno delaven, kaj hitro ostane praznih rok oziroma brez prostora za sestanek, srečanje, pogovor ... To se še posebno dogaja mladim v organizaciji. V zvezi z mladino smo si v organizacijah in skupnosti zato letos še posebej zadali nalogo, da jim pomagamo in da organizacija zaživi.«
Za razmišljanje in poskus o drugačni organiziranosti v krajevni skupnosti pa niso bili povod mladi, čeprav je bilo tudi o njih govora na programski seji krajevne konference SZDL oktobra lani. Sklep, da je treba oceniti organiziranost in delovanje so sprejeli, ker že nekaj časa ugotavljajo, da od sedmih sosesk v krajevni skupnosti ži-
vita in delata (kjer prebivalci res sodelujejo tako pri odločitvah kot potem pri uresničevanju) le dve. To sta Soseski Rupa in Veliki hrib.
»Pet sosesk na mestnem območju krajevne skupnosti pa tako na področju krajevne samouprave kot organiziranosti v socialistični zvezi in tudi v drugih organizacijah, nekako ne živi,«ugotavlja predsednik sveta Ivan Jelen. Ko smo ocenjevali vzroke za to, smo poleg pomanjkanja prostorov in neprimerne organiziranosti in zato premajhnega interesa tudi ugotovili, da na primer hišni sveti po posameznih blokih v glavnem dobro delajo. Enako velja za predsednike le —teh v okviru kurilnega odbora za našo kotlarno. Zato smo se na zadnjem sestanku s predsedniki hišnih svetov dogovorili, naj na sestankih stanovalcev ramislijo, da bi sestanke krajanov in socialistične zveze organizirali na enak način, kot zdaj delajo hišni sveti.«
Predlogu potem ni nihče nasprotoval. Nasprotno, večina je ocenila, da bi tako najbrž še veliko laže razrešili v prihodnje probleme, ki jih zdaj kar ne morejo dati iz dnevnih redov. Poleg vzdrževanja posameznih stanovanjskih objektov, kjer ugotavljajo več skupnih težav, bi na ta način laže organizirali posamezne akcije, se dogovorili o komunalnih problemih in ne nazadnje o načrtih in programih za krajše ali širše obdobje.
»Do neke mere bi s tem lahko vsaj deloma razrešili sedanje težave, ki jih imamo pri obveščanju. Poleg posebnih oglasnih desk, ki smo jih pred časom
gli več izdajati. Zadnja številka nas veljala kar 63 starih milijonov dinarjev. Toliko pa na primer dobivamo v krajevni skupnosti za obveščanje ze celo leto. Zato nameravamo predlagati, da bi v občini denar, namenjen za obveščanje, združili in potem celoviteje skušali rešiti problem informiranja po krajevnih skupnostih. Razmišljali smo celo o neke vrste posebni prilogi v gorenjske, glasu za krajevne skupnosti v kranjski občini,« je povedal Ivan Jelen.
4*
Table za obveščanje po naselju so premalo, denarja za glasilo pa tudi ni ...
Za to, da bi novo organiziranost v krajevni skupnosti, ko naj bi več predsednikov hišnih svetov izvolilo enega v svet krajevne skupnosti oziroma vodstvo krajevne konference SZDL, že dokončno opredeli tudi v statutu oziroma pravilniku ter samoupravnih aktih krajevne skupnosti in socialistične zveze, se še niso odločili. Obliko name-/ ravajo letos preskusiti v praksi. Če sfc bo izkazalo, da je takšno delovanje boljše, da so se s tem bolj približali želeni tesnejši povezanosti s stanovalci (krajani), bodo prihodnje leto takšno obliko tudi formalno potrdili. Poskus Vodovodnega stolpa pa je zanimiv tudi zato, ker bi bil morda (če bo uspel) lahko koristen vzorec še za nekatere druge krajevne skupnosti v občini in tudi drugJe- A. Žalar
Leto praznovanja petdesetletnice
Najmanj tri dramska dela
Velesovo, januarja - Kulturno umetniško društvo Velesovo v kranjski občini bo 31. julija letos staro petdeset let. »Lani smo dokončno uredili dvorano z odrom, kjer je zdaj prostora za okrog 200 obiskovalcev,« pravi predsednik društva Silvo Sire.
Petdesetletnica kulturno umetniškega društva Velesovo 1 pa je povezana še z eno. Ve-lesovski
Si,voS,rc samostan letos beleži že kar 750 - letnico obstoja. Ob 700-letnici pa je samostan odstopil svoje kletne prostore društvu, ki je za otvoritev in ustanovitev društva pripravilo igro Slehernik. Takrat je naenkrat nastopilo okrog 56 igralcev.
»Dramska dejavnost v Veleso-vem pa je bila živahna že pred ustanovitvijo društva pred 50 - le-ti,«razlaga predsednik društva Silvo Sire, ki zdaj tudi pripravlja kroniko društva  »Ze pred tem so do-
mačini igrali po posameznih podih v kraju. Z ustanovitvijo društva pa se je tradicija dramskih nastopov uspešno nadaljevala.
Potem pa so zadnja leta vedno bolj pogrešali boljše pogoje za delo in nastope. Najprej so razmišljali o izgradnji nove dvorane. Potem pa so se odločili, da staro, v kleti nekdanjega samostana temeljito obnovijo.
»Nič koliko prostovoljnih ur smo potem lani vgradili vanjo. Zdaj imamo spet lepo in pozimi toplo dvorano. Ta nas zdaj še bolj spodbuja k delu. Trenutno študiramo kar tri dramska dela. Že v začetku februarja bo premierja lMollierovega Priložnostnega zdravnika. Temu bo najbrž sledil liOgarjev Kralj v časopisu in nazadnje še Mi o/kov a Čarobna noč. Nič manj zavzet pa ni mešani mladinski pevski zbor. Skratka, letošnje leto bo potekalo v znamenju prireditev in 50   letnice društva.«
Danes ima društvo okrog 40, predvsem mladih in aktivnih članov Pravzaprav je glavna dejavnost mladih usmerjena v kulturno društvo. Zato ob različnih prireditvah ah praznovanjih tudi niso v zadregi s pripravo kulturnega pro grama. Največ zaslug za to, kot pravijo v krajevni skupnosti, pa ima Silvo Sne, ki je predsednik in srce društva že od 1976. leta. Prav njemu gre tudi zasluga, da so lam Velosnv i ani dobili prenovljeno kulturno dvorano.
Mladi radi sodelujejo in našlo pajo. Včasih smo kar v zadregi in /alti potem v sezoni nastiidiramo najmanj Iri dela. Precej tudi gostujemo, čeprav so gostovanju vedno dražja. Večkrat pa smo se že uvrstili tudi na medobčinska sieeanja dramskih skupin. 14-1 a IW1 smo v Tržiču gostovali s Miso Marije pomočnice, leto kasmlk v Cerkljah / Mladim strahom bav bav, leta 1981 v Skofji Loki s »'k nikom na bojišču in leta 1)185 v Lukovici / Vido Gruntov o Letos ob 50 leltnici bomo podelili tudi Linhartova priznanja, pripravili literarni večer v okviru 750 letnice samostanu, razstavo, se spomnili 90 letnice domačina Janeza Ccbulja in priredili koncert pevskega /bora.«
A. Žalar
Križe pri Tržiču, 15. januarja. - Janko m Helena Kuha. iz Križ sta ena redkih zakoncev, ki sta te dni proslavila biserno poroko. Šestdeset let skupnega življenja je dolga doba, toda Janko pravi, da se nikoli nista pritoževala, nikoli tarnala. Janko je pred dnevi praznoval 84. rojstni dan, Helena pa bo spomladi stara 86
PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM
Savska cesta — Turistična pot 7
Savska cesta na Hlodu je ena zadnjih makadamskih. Tudi dvorišča hiš so neasfaltirana. V tui ističi karti Hloda pa je to Turistična pot 7 in poteka od križišča pri Vili Hled do Savo Bohinjke in do vasi Selo pri Bledu Tudi smernih tabel nima tu pot, da bi se turisti in pešci laže znašli. Zato marsikdo zaide tudi na "strelišče" ali pa v kakšno drugo smer. Precej neturistična pa je ta pot štev il ka 7 po deževju, ko se spremeni na nekaterih odsekih v eno samo lužo. Prav bi bilo, da bi to pot primerno uredili, sicer je bolje, da jo zbrišejo iz. turistične karte Bleda. Sicer pa so v tem delu lepi sprehodi do vasi Bolunska Bela, Kupljemk, Ribim itd. Naj dodam se to, da se na tej poti ne manjka tudi potepuških psov.
Alojzij Vovk, Bled
Preozek asfalt_
Begunje Kakor so si v Begunjah zares zeleh, da bi skozi nase Ije dobili vsaj novo asfaltno prevleko, so bih po decembrskem, as Utiranju razočarani V povprečju kar /a pol metra je namreč no va asfaltna prevleka skozi naselje ožja, kot bi bila lahko Zdaj upajo, da bo Cestno podjetje Kranj morebiti to popravilo in vsaj odsek od križišča za Krpm proti križišču /a Poljče uredilo po do govoru in programu Denar Cestno podjetje ze ima, ■ deli pa bodo najbrž začeli spomladi
A. t
TOREK, 19. JANUARJA 1988
KULTURA
.5. STRAN <§m8gB5$^X2LAB
Nova številka Žirovskega občasnika
REVIJA ZA VSA (ZIROVSKA)
VPRAŠANJA
Žiri — Morda bo to leto za Žirovski občasnik srečnejše predvsem v tem, da bo revija izhajala dvakrat v letu in morda tudi brez večmesečnih zamud kot doslej. Tako bo prav gotovo s svojo vsebino, ki razen na žirovsko sega tudi v aktualna družbena dogajanja v
Sloveniji, še bolj zanimiva.
Nekako ni v navadi, da bi pravkar izdajo novo številko revije ocenjevali najprej P? obliki. Vsekakor je najvažnejša vsebina. Vendar pa tokrat Žirovski občasnik, revija z& vsa vprašanja na Zirovskem, prihaja •aed bralce v povsem novi preobleki, ki je Pač ni mogoče prezreti. Novo likovno lice Prinaša že sama trinajsta revija, ki ji tokrat v nadvse zanimivi »srajčki« sledi še literar-na sredica, tokrat kot posebna priloga in ne Več kot sestavni del zvezka. Likovna oprejo je delo Staneta Kosmača, medtem ko so u*ovne priloge z naslovnico vred delo akad. slikarja Franca Kosmača. To, kar se le redkim revijam posreči, prinaša tokrat Žirovski občasnik — namreč barvno prilogo: edi-°o žirovsko sliko akad. slikarja Maksima Judeja Dobračevo pri Žireh, dobračevski baročni oltar ter Petronovo hišo. In za doda-še smučarski čevelj Alpina — v barvah. Ze prej omenjena sredica — literarni del reyije — je tokrat izšel kot samostojni zvezek: gre za antologijo z naslovom Žiri in Žirovci v slovenski literaturi. V zvezku je do-Dr'h sto odlomkov šestdesetih slovenskih avtorjev začenši od Valvazorja pa vse do da-|*8. Marija Stanonik, ki je antologijo uredi-
^ žirovski 13 V3r občasnik
la
je prispevke razvrstila v sedem temat-
skih razdelkov — od domoznanskih zapisov, do žirovskega bajeslovja, otroške in Mladinske pripovedi do najnovejšega lite-r*rncga snovanja. Obe, antologija in trinaj-revija, sta shranjeni v zanimivo »srajč-Ko*. za katero je urednik Miha Naglic v Predbožičnem času, ko je revija izšla, našel j*vdih v naslovnici Partizanskega dnevni-. 'tlasila OF za Primorsko in Gorenjsko z ane24. decembra 1944.
Tokratna številka žirovske revije stopa v J/0!© osmo leto izhajanja s približno tremi ^eseci zamude. Posredi so seveda tiskar-ke zadrege, saj je bila redakcija revije za-jučena že julija. Ta zaključek pred meseci *e sicer pri vsebini nekaterih člankov, ki zadajo aktualno družbeno dogajanje pri as, sicer nekoliko pozna, vendar pa nikakor ni moteča. Celo nasprotno, lotevanje ta-«0 vročih vprašanj našega političnega vsakdani i ka, kot so ustavne spremembe, posle-
dice obračunskega zakona na kulturno in ostalo dogajanje, dajejo reviji tisto širino, brez katere bi vsekakor ostajala izključno v ožjih lokalnih okvirih. Brez dvoma osnovni namen njenega izhajanja tudi je tak — revija, ki bi jo lahko vzel v roke vsak domačin na Zirovskem, vendar pa obenem tudi z ambicijami, da bi bila zanimiva tudi za bralce vsaj tja do Škofje Loke. Vendar pa se že s prejšnjo vsebino, ki se je še posebej lotevala problemov ob Rudniku urana Žirovski vrh. tokratna številka prav gotovo uvršča med revije, ki jo z zanimanjem prebere tudi marsikdo, ki Žiri pozna le z zemljevida ali samo po tovarni Alpina.
Ne glede na to, da s prispevki v reviji ne sodeluje ravno veliko Žirovcev, pa je uredniški odbor brez dvoma te sreče, da reviji
nikoli ne odrečejo sodelovanja rojaki — znani znanstveniki, kulturni delavci in drugi. Zato so med stalnimi sodelavci na primer dr. Zdravko Mlinar, sociolog, ki se je v tokratnem prispevku Odpiranje v svet spretno izognil strokovnemu žargonu. Sicer pa ostali prispevki, ki posegajo v »sredo stvari« načenjajo nekatera osrednja slovenska vprašanja. Že avtorji Spomenka Hribar, Viktor Žakelj, Emil Milan Pintar, Janez Škrlj, Branimir Nešovič in drugi so jamstvo, da kaže prispevke z zanimanjem prebrati.
Nič manj zanimivi niso — za domačine pa še posebej — sestavki iz domoznanstva. Večina Žirovcev prav zaradi takih člankov, ki v tokratni številni obsegajo kar polovico vsebine, revijo tudi kupuje. Sem sodijo članki o žirovski stavbni dediščini, o čemer piše prizadeto Miha Naglic, o razvoju zadružništva izpod peresa Ivana Revna in drugo.
Skratka Žirovski občasnik nikakor ni blizu kakemu zborniku, ali pa vsaj publikaciji, v kateri Žirovci pripovedujejo sebi, pač pa postaja revija, v kateri poročajo, razmišljajo, poročajo o drugim o sebi, drug svet pa se jim prav tako predstavlja na revijalnih straneh. Kaže, da je na ta način uredniška politika ujela tisto rahločutno ravnovesje, zaradi katerega po reviji posegajo Žirovci, ki jim je tudi namenjena, obenem pa vsebina sama vzbuja zanimanje za dogajanje v tem kraju, za mišljenje in stališča Žirovcev tudi ljudem od drugod. Če se bo reviji posrečilo, da bo izhajala dvakrat v letu, za kar si uredniški odbor in verjetno tudi oba ustanovitelja in izdajatelja revije — DPD Svoboda Žiri in Krajevna konferenca SZDL Žiri — že nekaj časa prizadeva, utegne ta občasnik le pridobiti. Že zdaj je revija dokazala, da je imenitno dopolnilo in informacija ob drugih medijih dostopnih na Zirovskem; prednost, da se lahko strokovno poglobljeno ukvarja s sedanjimi problemi Žirov ob istočasnem zgodovinskem osvetljevanju preteklih, da vključuje tudi literaturo in ostale zvrsti umetnosti, pa je ob tem nedvomna.
L. M.
Zamisel kranjske ZKO, da omogoči najbolj vidnim ustvarjalcem znotraj občinske ljubiteljske kulture vsaj približno možnost delovanja, bo letos prešla v drugo leto. Predobro je znano finančno stanje, ki različnim kulturnim društvom omogoča v veliki meri marsikdaj le komaj kaj več denarja kot za osnovno korespondenco in nekaj malega povrh.
Čeravno so mogoče v določeni meri še vedno sporni kriteriji, ki so jih izbrali v kranjski ZKO za vzpostavitev razreda izjemnih skupin, moramo vseeno reči, da so v prvem letu delovanja večinoma pokazali dobre rezultate. Napravljena je osnova, ki lahko služi za dograditev začetnega sistema tudi širše.
Projekt je mogoče zanimivejši v toliko večji meri, ker v
svojo vsebino popolnoma enakopravno vključuje tudi izvajalce tako imenovane mladinske kulture — Klub ljubiteljev glasbe oziroma Carnium, ki so bili do tedaj vse prevečkrat v čisto vseh ozirih na kulturnem obrobju.
Čeravno že s takšnim navdušenjem govorimo o izjemnih programih kranjske ZKO oziroma Kulturne skupnosti, moramo vendarle reči, da tudi ta akcija selekcioniranih skupin finančno ne podpira prav močno. Sredstva so res višja, kot bi bila sicer, a še vedno mnogo prenizka, da bi lahko zadostila vsem zahtevam posameznih izvajalcev. Tako so ti še naprej prisiljeni iskati različne oblike pomoči neposredno od delovnih organizacij, tu pa se klobčič počasi obrne... Vine Bešter
Razstava v Mestni hiši v Kranju
NOVO V ETNOLOŠKI ZBIRKI GORENJSKEGA
MUZEJA
Kranj — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Nove pridobitve v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja 1986-1987.
Na razstavi je prikazan izbor ^aJlepših in najzanimivejših pedmetov, ki smo jih pridobili v «dnjih treh letih. Najstarejši J^edmeti so — z eno samo izjedo prtička iz Šenčurja z letnico ,*4l — iz druge polovice prtte *'*ga stoletja, najmlajši pa iz ""^dine našega stoletja, ^ovojni razvoj etnologije v ev-^Pskem prostoru je napravil v*'ike premike v pogledu pojmo-Ja predmeta etnološkega zunanja. S poprejšnje izrazite j**hierjenosti v raziskovanje ,^ečko kulture je etnologija ši-
razvoj ženske praznične kmečke noše od tradicionalnega krila iz domače raševine do poenotene noše iz sredine našega stoletja. Gorenj ke so od začetka našega stoletja urno sledile modi, čeprav so zadnji domači tkalci na Gorenjskem delovali še v desetletjih po drugi vojni. Na razstavi je kos fino tkanega praznega platna, izdelek tkalca iz Bodešč, ki je zvesto sedal k statvam še
do okrog leta 1960. Izredno dragocene so poleg elementov naše vezenine, razstavljene v drugem prostoru.
Kar zadovoljivo zaokroženo enoto na razstavi predstavljajo predmeti iz trgovske hiše Ko-kalj. Izvesek, reklamni plakat, vzorci blaga izpred prve svetovne vojne, cilindri za petrolejke niso samo izsek iz trgovčevega delovnega okolja, so tudi odsev
tvoje zanimanje še na druge
jj^zbene sloje naroda. Namesto l*anju prežitkov tradicionalne J^dsk«.   kulturo   odreia nova
ta,
N
J'Kovogu gospodarskega, druž-t>.^eKu in kulturnega razvoja.
gner v stroki vse več pozornosti ^^t'ku in njegovemu načinu ži-J*nja  na  različnih stopnjah
^tr>V^U In kulturnega razvoje ^°logija mest, etnologija so-j^Dbosti so nove smeri v ra/.vo-w stroke. V tem smislu smo na H^stavi prvikrat na enem sa-(w 'b prostoru predstavili prod (vl* i/, mestnegu in kmečkega »J°'ja, ob predmetih iz domače
* * * * *
JUL
* i # ,
JkJUL
*****
Jli jfci JL y m
•k ^'*tna mettanski smoking in Bj^ano«,
ženske klobuke,
l 'Kovane po modi i/, tridesetih l^^av najnovejše pridobitve ^**v>n ženske nofie nam prvi 1 Omogočajo, da predstavimo
Kranj — V Prešernovi hiši je te dni na ogled mail art razstava. Avantgardno umetnost Vojvodine tokrat predstavlja sedem ustvarjalcev iz Odžakov. Razstava v Kranju ni posledica naključja, pač pa rezultat dolgoletnega sodelovanja in izmenjavanja razstav. — Koto: G. Sinik
širše pojmovane kulture stopnje v določenem času (npr. kultura reklame, industrijskega oblikovanja tekstila pred prvo svetovno vojno itd). Samotežni voziček, ki ga je trgove posojal svojim kupcem za odvažanje naku-pljenega blaga opozarja tudi na način in organizacijo transporta, ki je bil v obdobju med obema vojnama nu voljo trgovčevim strankam. Na nasprotni strani razstavnega prostora se v meščanski stanovanjski ambi-ent (pohištvo je iz Mavrjeve gostilniške hiše v Kranju) vraščajo elementi praznične noše iz mestne trgovske hiše.
Galerijo v Mestni hiši je z ubrano razmestitvijo muzejskega gradiva oblikovala za to priložnost v prijetnem ambient akademska slikarka ing. arh. Alenka Kham Pičman. Vsakemu razstavljenemu predmetu je odmerila dovolj zraka in svetlobe, da govori obiskovalcu sam — s svojo lastno govorico. Razstava bo gotovo zgrešila svoj pravi namen, če ne bo dramila k ohranjanju podobnih predmetov, ki imajo zdaj tu svoj prostor. Morda bo tudi koga spodbudila in ga pripravila k odločitvi, da sam prinese kakšen predmet v muzej ali nam vsaj sporoči, da si pridemo ogledat njegovo »starino«. Anka Novak
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava skupine sedmih mai-lartistov iz Vojvodine. V Mali galeriji in Stebriščni dvorani je na ogled razstava Mariborske inkunabule, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor — Škofijski arhiv.
V Prešernovem gledališču Kranj ta teden ponavljajo predstavo Linhart — Molier Z. Micka in Georg Dandin za šole, in sicer: danes, v torek, ob 16. uri — za OŠ Cerklje. Jutri, v sredo, ob 17. uri — za Gimnazijo, v četrtek, ob 12.30 pa za Mlekarsko šolo. V petek, ob 13. uri bodo predstavo ponovili za OŠ Gorenja vas.
_ V Carniumu, Mladinskem kulturnem cen-
f  C^J^I^ tnt' danes, v torek, odpade večer strganih
^k^aaij^**l 11      strun. Jutri, v sredo, vrtijo v kinu nekaj več I       lU I      ob 18. in 20. uri italijansko dramo Oče gospo-\       m I I ■ 1 dar, režija brata Taviani; v četrtek, ob 19. uri
^•Jajai^      IVi        bo v v večeru ob diapozitivih na vrsti 4. del predavanja Pogled na Kitajsko 1987. V petek, ob 19. in 21. uri pa vrtijo video amer. film, komedijo Šola za stevarde-se (Ali.je pilot v letalu — 3. del).
JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ilustracij Marije Vogelnik in razstava lutk in gledaliških mask Eke Vogelnik.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja risbe Vinko Podobnik. Danes, v torek, ob 17. uri vodi uro pravljic v knjižnici Ivana Tavčarja Martina Gostinčar. Jutri, v sredo, ob 18. uri v večeru ob diapozitivih Franc Vidic predava o utrinkih iz ČSSR — Peščeni stolpi. V četrtek, ob 18. uri pa ima Foto kino klub večer ob diapozitivih — Škofja Loka in okolica.
Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure.
DOMŽALE — V Likovnem razstavišču Domžale je odprta razstava del akad. slikarke Urše Žajdela.
TRATA — Krajevna skupnost Trata prireja v četrtek, 21. januarja, ob 18. uri v osnovni šoli Cvetko Golar predavanje Trisul — Himalajska odprava. Predava Vlasta Kunaver. DUPLICA — V Stolovem Interieru na Duplici pri Kamniku je odprta pregledna razstava grafike 1973-1986akad. slikarja Dušana Lipovca.
BESNICA — Mešani pevski zbor Svoboda iz Stražišča prireja v soboto, 23. januarja ob 19.30 koncert narodnih in umetnih pesmi
v domu KS Besnica.
GRAD KIESELSTEIN MED __POČITNICAMI_
Kranj — Med zimskimi počitnicami so pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj v gradu Kieselstein pripravili nekaj počitniških programov za otroke vseh starosti. Redno likovna šola ima sicer počitnice, vendar pa bodo otroci, ki bi želeli dopoldanske ure preživeti ob risanju, lahko risali, barvali, strigli vsak dan od 25. do 29. januarja med 10. in 12. uro pod vodstvom likovne pedagoginje. Nekatere bo morda zanimalo gledališče: med počitnicami lahko pridejo vsak ponedeljek in sredo ob 11. uri v grad, kjer se bodo spoznali z gledališko abecedo. Nekateri so za ples — zanje so odprta vrata med počitnicami ob torkih in četrtkih ob 11. uri. Za vse starosti in brez vstopnine. l j^j
Kranj — V četrtek, 21. januarja, ob 19.30 bo na četrtem koncertu te sezone v Glasbeni šoli na Trubarjevem trgu nastopil Klemen Ramovš s kljunasto flavto. V programu koncerta so dela Boi-smortierja, Bacha, Lindeja, van Eycka, Coupertina, in Primoža Ramovša.
RAZSTAVA V LTH
Škofja Loka — V prvih dneh januarja so člani Foto kino kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke pripravili svojo prvo razstavo v osnovni šoli Petra Kavčiča. Zdaj so razstavo preselili v škofjeloško LTH. Tu razstavljajo tako člani kluba kot tudi člani šolskega foto krožka osnovne šole Petra Kavčiča. Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora se bodo fotografi predstavili s svojimi izdelki v treh delih. Razstavni krog bo tako zaključen predvidoma do konca januarja. Razstava bo nato prenesena v Embalažno grafično podjetje Škofja Loka. Na razstavi v LTH so tudi fotografije članov Kluba — delavcev LTH, ki so za svoje delo prejeli tudi že nekaj nagrad. Janez
_Peter Militarov, režiser_
BOLJE KOT LANI
Pirniče — Peter Militarov, eden najbolj znanih režiserjev na
slovenskih ljubiteljskih odrih, je to sezono dobesedno »razprodan«. Največ dela ima na avstrijskem Koroškem, kjer med drugim pripravlja tudi skrajšano verzijo lani uprizorjene Miklove Zale, da bi jo lahko marca predstavili v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Najbrž se gorenjske dramske skupine pri kulturnih društvih še dobro spominjajo lanske ocene, ki jo je na srečanju gorenjskih dramskih skupin v Kranju povedal selektor in režiser Peter Militarov. Tako kritičnih besed, pa vse so bile kajpak dobronamerno izrečene, gorenjski amaterski igralci in režiserji še niso slišali. Da so si vzeli kritiko k srcu, kaže že letošnja sezona.
»Vsaj po* dosedanjih predstavah z amaterskih odrov, ki sem si jih lahko ogledal, kaže, da so marsikje resno zastavili delo in napredek ni i/.ostal. Zato se bom tudi sam držal dogovora, da na srečanje lahko pridejo le skupine, ki imajo drugim res kaj pokazati.«
Sicer pa Militarov, eden najbolj vnetih režiserjev slovenskih ljubiteljskih odrov po Miklovi Zali 87 nikakor ne počiva. V Pirničah na domačem odru — Oder treh herojev — pripravlja predstavo sloven-
ske novitete avtorice Darke Cehove Drobtine smrti: delo govori o dekletih iz vzgojnih zavodov.
Obenem pa dela tudi v zamejstvu in sicer na Koroškem, kjer v Brnci s skupino Slovenskega prosvetnega društva Dobrač pripra vlja premiero Partljičeve igre Tolmun in kamen, to pa še zdaleč ni vse. Z odrom Mladje v Celovcu pripravlja predstavo Braneta Pun-tarja Drezanje v kamen. To bo prva uprizoritev sodobnega slovenskega avtorja na Koroškem.
»Tudi z Miklovo Zalo še nisem povsem opravil. Po več predstavah na Koroškem in v Sloveniji, zdaj pripravljamo skrajšano verzijo, ki jo bomo 20. marca letos pokazali v Cankarjevem domu v Ljubljani,« pravi Militarov, ki je bolj kot kdorkoli drug doma sredi koroškega gledališkega dogajanja. Med drugim je tudi mentor pri nastajanju novih gledaliških predstav v Šentjanžu in v Radišah, kjer pripravljajo Kreftove Kreature. Če pa bo med vsem tem dogajanjem utegnil najti kaj prostega časa, bo za Miho Kapa, igralca iz Šentprimoža, Severjevega nagrajenca 1987, pripravil novo postavitev Erdmanove monodrame Samomorilec.
L. M.
Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge bomo prisiljeni skrajševati.
Uredništvo
REGIJSKI RADIO, da ali
ne'
Nekaj tednov že nestrpno čakam na morebitni popravek novice, ki so jo objavili časopisi in televizija. Poročali so o sklepih, sprejetih na medobčinskem vodstvu SZDL za Gorenjsko o regijski radijski postaji. Popravka čakam zato, ker ne morem verjeti, da lahko sprejme organ SZDL odločitve, ki so tako zelo nasprotne ciljem in smotrom, ki jih razglaša in goji ta organizacija. V mislih imam tiste lepe zamisli o povezovanju interesov ljudi pri ustvarjanju napredne, svobodne in humane družbe. Družbe, v kateri ne bodo ljudi razdruževale birokratske usedline, ki imajo svoj odraz tudi na hermetičnem zapiranju meja družbenopolitičnih skupnosti. Tudi občinskih mej, ki jih posebno glasno od časa do časa poudarjajo birokrati, ko jim v bitki za svoj obstoj to najbolj ustreza. Običajno na vsa usta poudarjajo sodelovanje, ko pa naj bi do njega prišlo, pokažejo svoj pravi obraz.
Gorenjska je nesporno prostor, v katerem se prepletajo enotni interesi gospodarstva, kulture, vzgoje, predvsem pa interesi ljudi. Zaradi teh skupnih interesov so v preteklosti nastale številne organizacije regijskega pomena, ki s svojo uspešno dejavnostjo podirajo umetno postavljene meje občin. Škoda, da jih ni še več. Gorenjci združujemo delo prek meja svojih občin. Kranjčani obiskujejo šole na Jesenicah, Jeseničani v Kranju. Nakupujemo, kjer je ceneje in bolje. Obiskujemo se, se skupaj veselimo, skupaj praznujemo, skupaj bodrimo smučarje, hokejiste, padalce, veslače, ne glede, v kateri občini so doma. Vsi smo predvsem Gorenjci, katerih bodočnost je v nadaljnjem povezovanju, sodelovanju in skupnem premagovanju težav. Tudi v skupnih vlaganjih v dejavnosti, ki bodo dajale čimveč je koristi vsem Gorenjcem.
Žal izgleda, da so udeleženci odločanja o regijski postaji na vse omenjeno pozabili in sprejeli odločitve mimo interesov večine delovnih ljudi Gorenjske.
Pobuda za skupno gorenjsko radijsko postajo je bila zavrnjena. Ne glede na to, da so jo pred dvema letoma zapisali celo v dogovor o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za obdobje 1986 1990. Dogovor so sestavljali in podpisovali najbrž drugi ljudje. Zanemarili so tudi usmeritve razvoja radiodifuzije v SR Sloveniji, ki predvidevajo drugačen koncept. Zanemarili so morebitne drugačne, skupne interese delovnih ljudi Gorenjske. Ustanovi se še ena lokalna radijska postaja v Kranju, ki bo, kot pravijo, nadomestila primanjkljaj pri informiranju občanov te občine.
Zdaj s strahom čakam na podobno odločitev še v Radovljici. Tako velika in ugledna občina vendarle ne more ostati brez svoje radijske postaje. Na medobčinskem vodstvu SZDL bržčas ne bo ovir. In imeli bomo pet radijskih postaj. Izgleda, da nikogar v SZDL pretirano ne zanima, koliko to vse skupaj stane delovne ljudi Gorenjske. Tudi kvaliteta je postranskega pomena. Glavno, da imamo v vsakem vrtu svoj radio.
Med sklepi omenjene seje lahko prečitamo še enegu, ki delno kaže na to, da je nekoga vendar le zapekla vest. Zamislijo si regionalni radijski program, ki naj bi ga izvajal radio Triglav Jesenice. Štiri, ali celo pet postaj bi oddajalo svoj občinski program. Eno uro pa bi oddajniki teh postaj in še en oddajnik na Krvavcu, ki bi ga še zgradili prenašali skupni regionalni spored. Vsebino tega sporeda bo določa la posebna komisija na regijski ravni. (Tako so poročali časopi-si).
Avtorja, ali avtorje take zami sli bi kazalo predvsem spomniti na pravico ljudi do informiranja. Do informacij, ki jih ne bo nihče delil na lokalne in regionalne in
dajal zeleno luč za objavo. Za človeka ni lokalnih, regionalnih in drugačnih informacij. Če ga zanimajo, bo prisluhnil vsem. Kdo ima pravico omejevati pravico Gorjušcev, da zvedo, kaj se dogaja v Žireh ali v Cerkljah. Kdo lahko trdi, da Tržičanov in Ločanov ne zanimajo dogajanja in življenje v Ratečah ali v Kropi. V vseh gorenjskih krajevnih skupnostih ubirajo različna pota pri urejanju svojega življenja. Izkušnje malih delovnih organizacij, ki ne prodrejo v osrednji radio, so lahko zanimive in dobrodošle tudi drugim. Izmenjava bi bila lahko dragocen pripomoček marsikomu, saj bi lahko tudi sami poskusili kaj podobnega. Vsiljuje se mi misel, da je zapiranje teh vrst informacij in kritičnih pogledov v občinske meje strah lokalnih oblastnikov pred naprednim in bojazen za razkrinkanje svoje lastne nesposobnosti.
V Radovljici imamo možnost spremljati spored jeseniškega in tržiškega radia. Kot Radovlji-čana me zanimajo tudi novice iz Tržiča in jim prisluhnem. Za mene je to normalno. Nenormalno in potratno pa se mi zdi, da sta za to potrebni dve postaji. Spored radia Triglav spremlja tudi veliko občanov kranjske občine, ki se pogosto pojavljajo v programu. Prav na tem radiu smo lahko slišali obširno reportažo o kranjskem zimskem plavalnem bazenu. Pa reportaže o dogodkih iz NOB, o zanimivih Kranjčanih, o glasbenikih in glasbenih skupinah, ki delujejo v Kranju. Jeseniška radijska postaja se je lani oglašala neposredno skoraj iz vseh prireditev Gorenjskega sejma. Dvomim, da je kdo iz radovljiške ali jeseniške občine, ki ta radio financirata, zaradi tega protestiral. Novice iz Kranja so bile dragocene tudi za nas. In prepričan sem, da so jeseniške in radovljiške dragocene tudi za Kranjčane. Pravijo, da na Jesenicah vrtijo dobro glasbo. Verjamem, da vrtijo dobro tudi v Tržiču in Žireh. Prepričan sem. da bodo vrteli dobro tudi v Kranju. Toda za vsako dobro glasbo je treba že sedaj kupiti tri kasete, tri plošče in jih predvajati na treh gramofonih, treh magnetofonih, za tremi mešalnimi mizami morajo sedeti trije tehniki in vse skupaj urejati trije uredniki. Kaže, da se bo številka tri povečala na štiri ali celo pet. Zaradi regijskega programa, pa celo na šest. Kaj ko bi vendarle o vsem tem povprašali delovne ljudi Gorenjske. Tiste, ki že zdaj in naj bi tudi v bodoče dajali denar za nekaj, kar bi bilo lahko ceneje in hkrati kvalitet neje. Predlagam, da se ne glede na omenjene odločitve na straneh Gorenjskega Glasa soočijo, doslej nikjer javno objavljeni predlogi radia Triglav in mtw nj.i delovnih ljudi Gorenjske. Radio naj bi bil vendarle njihov. Kot Radovljici na />./ mo se pose bej zanima stališče delegata moje SZDL na seji, kjer so sprejo mali omenjene odločitve. Pa tudi delegata jeseniške SZDL.
V časopisih smo prebrali, da sta Dolenjska in Heki Krajina ustanovili regijsko radijsko postajo. Na Gorenjskem pa bomo imeli štiri ali celo pet? V Sloveni ji potekajo priprave za uvedbo tretjega TV programa, ki naj bi bil vir lokalnih informacij. Raz vita Gorenjska bi, namesto o nerazumljivih prepirih o regijski radijski postaji, morala razmiš ljati o Gorenjskem TV programu z regijskimi televizijskimi napravami. Žal pa bodo te nameščene le v eni občini. Ali bo po izkušnjah z radiom, to spet predmet za razhajanja? Po zaslugi naprednih gledanj nekaterih organizacij združenega dela Gorenjske, je Gorenjska, brez razprav in prepirov, nabavila modernejše tehnične naprave za prenos slike in tona v osrednji TV program. S tem je dobila tudi več prostora v sporedu. Ali ne bi šli naprej po tej poti? Denar, ki bi ga porabili za širjenje radijskih postaj, namenimo raje za naprave Gorenjske televizije.
J Ho/man Radovljica
Profesor Pavle Dolar
Nihče ne gre v bolnišnico zaradi užitka
Jesenice, 15. januarja — Ko smo obiskali Pavleta Dolarja, direktorja Gorenjske bolnišnice, se je ravno iztekal zadnji dan, ko naj bi uporabniki bolnišničnih storitev plačali svoj dolg iz minulega leta. Domače zdravstvene skupnosti so uspele tako rekoč pet minut pred dvanajsto poravnati obveznosti, ostal pa je še dolg »zunanjega« dolžnika. Profesorja Dolarja je še trla skrb, ali bo do konca tega dne uspel dobiti ček za 4 milijarde od ljubljanske medobčinske zdravstvene skupnosti, da bo na čistem tudi poslovanje Psihiatrične bolnišnice v Begunjah.
It   Kaj je B .. ..^ Gorenjsko Mlkw bolnišnico pahnilo v
tolikšno stisko, da ji ob koncu poslovnega leta grozi izguba?
»Problem ni od včeraj. Že leta 1986 je bilo delo in poslovanje vseh treh tozdov Gorenjske bolnišnice negotovo. Financiranje bolnišnic, ki so regijskega pomena, bolnišnica Begunje pa celo širšega, republiškega, je bilo podvrženo različnim merilom. Razlike med občinami so v priznani rasti osebnih dohodkov, v izračunavanju zaostajanja OD v družbenih dejavnostih za onimi v gospodarstvu, pa tudi v priznani rasti gmotnih stroškov. Slednje je še posebej nesmiselno, saj je cena porabljenih zdravil in drugih sredstev za vse bolnike enaka, ne glede na to, iz katere občine so. Neenotno financiranje pa je tudi eden glavnih vzro-
kov za nelikvidnost, v kateri se je znašla tudi Gorenjska bolnišnica.«
• Konec lanskega leta se je problem še zaostril?
»Zaradi težav, v katerih so se znašle občinske zdravstvene skupnosti, bolnišnice nismo dobile plačanega dela. Med letom je še nekako šlo, ko je gorenjska zdravstvena skupnost usklajevala združevanje skupnega denarja, in sicer likvidna sredstva vseh gorenjskih zdravstvenih skupnosti. Tudi glede tega smo zaostajali, vsaj kar zadeva rast materialnih stroškov, saj so le-ti rasli hitreje od cen. Vmes so problem zaostrile delovne organizacije v izgubi, ki so po veljavnem restrikcijskem zakonu smele zahtevati nazaj že porabljena sredstva za družbene dejavnosti. Še druge zdravstvene skupnosti in z njimi tudi bolnišnice so postale nelikvidne. Refundacije so zdaj sicer vrnjene, toda računov za december zdravstvene skupnosti niso uspele poravnati. Da ne bomo izkazali izgube, smo se zatekli k dodatnim, premostitvenim virom financiranja. Problem smo žal podedovali in tako je tudi letošnje začasno financiranje negotovo.«
• Republiški samoupravni sporazum o delitvi dela v zdravstvu vam nalatj« skrajno varčevanje, pri bolnišničnem zdravljenju. Kako se nameravate tega I titi?
»Že v minulem obdobju smo precej zmanjšali bolnišnično zdravljenje, tak" da smo s porabljenimi sredstvi že pod re-publiškim povprečjem. Težko bomo v prj' hodnje še omejevali zdravljenje v bolniš' nicah, kajti zahteve po tovrstnem zdra' vljenju med bolniki niso manjše, nas; protno. Prebivalstvo se stara, socialn1 problemi povečujejo obolevanje. Res je. tudi, da ljudje v mnogih primerih takoj zahtevajo od zdravnika napotnico za sp6" cialistično zdravljenje v bolnišnici, name; sto da bi svojo bolezen najprej pozdravil1 v ambulanti zdravstvenega doma. Tod8 bolnišnica ne more zavračati bolnikov 1 napotnico ali urgentnih primerov. Lahko le omeji tisto zdravljenje, ki tisti hip /V nujno, na primer operacijo kile ali sterili' zacijo pri ženskah. Toda ob današnje"11 razvoju težko odrečemo bolniku tudi takšno zdravljenje, če se je zanj že enkra* odločil. Res pa je, da je bolnišnično zdra' vljenje najdražje. Vendar, če ga ne bom" ! izvajali, bo večii pritisk na osnovn0 ; zdravstvo. Stroški za zdravila, živil* ogrevanje in drugo so ogromni, vendar kljub temu večja racionalizacija ne b° : možna. V bolnišnico nikogar ne privab1 dobra hrana, nihče se ne pride operirat iz golega užitka in vsi porodi so resnični-' j
D. Z. Žlebir i
Kozmetičarka Barbara Weber
Ločanke so rade urejene
Škofja loka, 11. januarja — Ko je Barbara pred tremi leti odprla svoj kozmetični salon v Škofji Loki, si še zdaleč ni mislila, da si bo tako hitro pridobila naklonjenost Škofjeločank. Začela je z nego obraza, telesno masažo, depilacijo in pedikuro. Zaradi obilice dela je za nekaj časa morala celo odpovedati pedikuro, čeprav si je ves čas želela svojo ponudbo še izboljšati. Prav te dni bo na novo začela z depilacijo, trajnim odstranjevanjem dlak in požiganjem žilic.
krat na mesec, na dva meseca, kakor je potrebno. Preden som zače la z delom v Škofji Loki, Ix>čank nisem dosti poznala, sedaj pa imam že precej rednih strank. Mislim, da so rade urejene, da kakšen dinar namenijo tudi za urejenost, kljub temu da se je treba odreči čemu drugemu. K meni ne prihajajo le ženske, ki delajo z ljudmi, na odgovornih delovnih mestih, ampak vse, saj pri skrbi za urejenost ni odločilen denar, temveč želja in zavest ženske, da hoče biti urejena.«
»Prav pobude mojih nauk in tudi lastna želja po pestrejšem delu so bile tiste, ki so odločile, da sem kupila opremo in bom na novo začela z epilacijo. To je zaen kut najbolji! način trajnega odstranjevanja  dlak  in požiganja drobnih žilic, kar Sta težavi mhO gih žensk. Malo že tudi razmišljam, da bi začela z akupresuro, ki je pri nas že precej uveljavljena, pomočjo akupresuro pa je mor tu di hujšati, se znebiti nadležnega glavobola,« pravi Harbara.
Še nekaj je, zaradi česar dekle ta, pa tudi malce starejše ženske, i-ade prihajajo v Barbarin kozmetični salon. Svetuje jim namreč, kako naj se ličijo, pomaga jih naličiti in jim pove, kakšen je make up, ki jim najbolj pristaja
V. Stanovnik
Za ženske po petindvajsetem letu priporočajo, da obiščejo tudi kozmetičarko. Nekatere, predvsem tiste, ki imajo težave s kožo si poiščejo pomoč kozmetičarke že prej. Vedno manj sramežljivi pa so tudi fantje.
»V moj kozmetični salon prihajajo največ ženski1 okoli tridesete ga leta, pa tudi mlajše, ki imajo težave s kožo. Med rednimi obiskovalci je tudi nekaj moških. Največje takih, ki prihajajo redno, en-
Akcija Podarim — dobim
Tinka Črv je dobila kombajn
Jesenice, 18. januarja — Druga nagrada drugega kola akcije Podarim — dobim je šla v Podmežaklo na Jesenice, k Tinki Črv, upokojenki Železarne.
V drugem kolu žrebanja vseslovenske akcije Podarim — dobim je drugo nagrado, kombajn, dobila Tinka Črv iz Podmežaklo na Jesenicah.
»Ko sem gledala televizijsko oddajo Zdravo, sploh nisem vedela, da bo v njej tudi drugo žrebanje akcije Podarim — dobim. Ko je napovedovalec počasi izgovoril moje ime Tinka, sem postala malce pozorna, ko pa je prebral še priimek in naslov, sem kar onemela od presenečenja. Ne toliko zato, ker sem bila izžrebana, ampak predvsem zato, ker je nagrada res nenavadna, se smeji Tinka, ki je petintrideset let delala v Železarni, zdaj pa je upokojena in živi v domači hiši v Podmežakli.
»Kombajn? Le kaj bi z njim, sem si mislila! Za svoj mah vrt potrebujem kvečjemu grablje In »kopuljico«. Kombajn pa na Jesenice in k nam Podmežaklo? No, lepa reč, še posebej, ker nikdar v življenju nisem ničesar dobila, ne na loteriji in ne na nobenem srečelovu.
Kartice akcije Podarim — dobim kupuje vsa družina. U vU ko žrebanje jih pošljemo vsak po eno. Veste, resnično so mi všeč naši smučarji, spremljam jih m si želim, da bi kar največ dosegli-Smučarke in smučarji se mi zdijo vztrajni športniki, skromni in inteligentni, zato mi nikdar ni bilo Žal denarja. Mislila sem si, da
jim tudi s svojo kartico lahko skromno pomagam.
Seveda bomo vsi še naprej sodelovali v akciji Podarim dobim. Kombajna še nimam in tudi ne vem, kakšne vrste je. Znanci me nenehno sprašujejo m pripominjajo, »češ, še audi ali kakšen drug avto boste lahko kupili«. Telefoni so po žr^bu nenehno zvonih, da je bilo včasih se kar sitno. Kombajn bomo seveda prodalii
saj ga no moremo uporabljati«
Tinka Črv je dobila res lepo nagrado, ki pa je še ni videla m zatorej no ve, koliko jo vredna — kar sicer silno zanima vso njeno okolico. Verjetno gre za priključek, v vrednosti 2 milijona dinarjev.
1). Sedej
1
Nastasja Kinski snema v Tržiču
Tiha noč v Kurnikovi hiši
Tržič, 15. januarja — Te dni snemajo še zadnje prizore za film Tiha noč, biografski film v italijansko-nemški koprodukciji. Večino film« I posneli v Sloveniji, v njem pa kot glavna igralca nastopata Nastasja Kinski in Steve Bond.
Tržičane je te dni vznemirila novica, da so v mostu sla vni igral ci, režiserji, sne malci. Kaj
drugega kot nekaj snemalnih avtomobilov, m nekaj sodelavcev Avala filma iz Beogra da pa niso mogli videti Prav Avala film i/. Beograda so i zbrali za tehnično pomoč pri snemanju, oni pa so nam tudi povedali to, kar so jim dovolili, da lahko povedo.
Film bi se namesto Tiha noč lahko imenoval tudi Sveta noč ali Blažena noč, saj gre za dogodke, ki so povezani z božičem. Je blo grafija m se dogaja v Oberndorfu stoletja nuzaj. Glavno žensko vlo
go, vlogo Magdalen.-, igra Na«** BJS Kinski, glavno moško vlog0
Steve Bond.  Poleg i1j1ju ltfraJ.°ajr-
nekateri znani nemški in italiJ j ski igralci, Francu Noro in d*1^ Film Tiha noč je režirala M"fJr|ji Tauber, za fotografijo pa sl< ^ znani italijanski mojster, Aina1^. Nanucci. Večino filma, kar HO
stoikov, so posneli v Slovenij1' kaj pa tudi v Kimu in SalzbU"^ Precej easa so že na GorenjS* saj so snemali v Radovljici, I \-njah, Kropi, Planici m so mar v, jo, zadnji- prizore pa siion»aL |j Kurnikovi hiši v Tržiču. P©V*J so tudi, da so jih povsod pr'J # sprejeli, da pa nikjer igralci . žiserka ne dovolijo, da bi Jih li, ah si pobliže oglodali. Kot P videvajo, bodo konec tedna ^l-M h s snemanjem, v Nemčiji P~J)0 film montirali, prvič pa Hu na|brž pokazali spomladi
V. Stanovn'"
Kurnikovo hišo v Tržiču so si i/brali /a snemanje prizorov filma Tiha noč, v katerem glavno žensko a logo igra Nastasja Kinski. loto V. Stanovnik r-^ -    Y *
i
TOREK, 19. JANUARJA 1988
KRONIKA
7. STRAN
GLAS
Polovica traktorjev je bilo neregistriranih, več kot polovica traktoristov brez vozniškega dovoljenja
Smrt kosi zaradi pomanjkanja izkušenj
^nj, 15. januarja — V petih letih, med 1981. in 1986. letom, je v Sloveniji v prometnih nesreči?0 in v nezgodah pri delu umrlo 245 traktoristov, 455 pa se jih je huje poškodovalo. Samo laju so delovne nezgode s traktorji zahtevale 16 življenj, ceste pa (v enajstih mesecih) še 10 žr-^v. Veliko — preveč, da bi bili lahko ob vsem tem ravnodušni.
Smrt je lani kosila tudi med gorenjskimi Kmeti - traktoristi. Omenimo le nekatere naJhujše nesreče.
, • 35 — letni kmet iz Podporezna v Selški olini je ob koncu oktobra s traktorejm pe-
Jal po strmem klancu. Nenadoma je motor aeel pešati, traktor je zdrsnil nazaj, potem
j §a je prikolica povlekla po pobočju. Trčil . v drevo in se prelomil na dvoje, traktori-^ Pa je stisnilo ob vlečno kljuko prikolice
j. * 78- letni kmet s Planine pod Golico je :   aktorjem —goseničarjem ustavil v bregu . naložil seno. Ko ga je hotel odpeljati, se , traktor zaradi nagiba začel prevračati, "tetu pa se ni uspelo rešiti ... z * 51 —letni kmet s Poljanske doline je i radi nepazljivosti in utrujenosti zapeljal s aktorjem na rob vaške ceste. Traktor se je evmil in pod seboj pokopal traktorista ...
yolanom — otroci in ostareli
venti
Analiza, ki sta jo pripravila svet za pre-nivo in vzgojo v cestnem prometu in zve-kr ^r.^amzacij za tehnično kulturo, pred tkim pa jo je obravnaval republiški koje Za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, to ^°kazala. da se 75 odstotkov vseh trak-. fskih nesreč konča s tragičnim izidom. Le jelr' nesreče so se v obdobju 1981 - 86 zgodi-l "a družbenih posestvih, vse ostale pa na l^tijah, in sicer največ poleti, ko je na skiKUn največ dela, ter v poznopopoldan-Ka.i)Uran> k° ZDranost že nekoliko popušča. nemPo'ov'ca traktorjev, ki je bila v petlet-lu °^dobju udeležena v nezgodah pri de-trau" Mla registrirana, več kot polovica Vni; r'stov pa je bila brez vozniškega dojenja.
t^.^jpogostejši razlog za nesreče s trak-i ^e.m je nepravilno ravnanje zaradi po-nJkanja vozniških in delovnih izkušenj.
Poleti, predvsem pa v času največjih kmečkih del, videvamo za volanom težkih traktorjev tudi male otroške glavice, osnovnošolce, ki sicer že zmorejo sukati volan, ne znajo pa trezno presojati razmer na cesti in pri delih na polju, travnikih in v gozdu, ne poznajo pravil varne vožnje ne vseh pasti, ki prežijo od vsepovsod. Še bolj kot "mladci" so nevarni ostareli vozniki. Večina jih vozi brez vozniškega dovoljenja, brez znanja cestno — prometnih predpisov, zmanjšane pa so že tudi njihove vozniške spretnosti.
Kmetijske organizacije oziroma šole sicer pripravljajo tečaje za kmetovalce — traktoriste, vendar se jih v glavnem udeležujejo le tisti, ki bi radi naredili izpit za vožnjo in delo s traktorjem, ne pa tudi ostali, ki so dovoljenje pridobili hkrati z opravljenim izpitom za vozila B kategorije in torej slabo poznajo ravnanje s traktorjem, nevarne pasti ...
Sopotniki na blatnikih, ročicah,
ojesu_
Čeprav so varnostne naprave na traktorjih, kot so kabina, lok ali okvir, obvezne že od začetka predlanskega leta, je mogoče na cestah ter na travnikih, poljih in gozdovih videti tudi takšne, ki so še vedno brez varovalne opreme. Mnogi se zaradi tega tudi izogibajo tehničnim pregledom. Kmetje iz kranjske občine so predlani od 2550 traktorjev podaljšali veljavnost promeltnega dovoljenja le za 2050. Zakaj tolikšna razlika? Večji kmetje imajo praviloma po dva ali celo tri traktorje. Tistega, s katerim se vozijo po cestah, pripeljejo na tehnični pregled in zanj tudi plačajo obvezno zavarovanje, drugega (tretjega) pa praviloma ne, ker ga uporabljajo le za delo. Za domačo rabo so torej dobri tudi slabše vzdrževani in opremljeni traktorji — brez popolnih zavor, brez luči, z nezanesljivimi smerniki ... Takšno varčevanje (na nepravem koncu) se vedno ne splača ali se splača le dotlej, dokler ne pride do nezgode.
Predpisi tudi prepovedujejo vožnjo ljudi na traktorju ali na priključenem stroju; izjema sta le sovoznik na traktorju z dodatnim sedežem in strežnik na priključku. Praksa je, žal, precej drugačna: odrasli in celo otroci se vozijo na blatnikih, na priključnih ročicah, na ojesu ali celo na pokrovu motorja.
Nesreče pa ne počivajo, dogajajo se celo na kmečkih dvoriščih in na terenih, ki omogočajo varno vožnjo in delo. Ljudje, ki se strokovno ukvarjajo z varnostjo pri delu s traktorji, ocenjujejo, da traktoristi preveč na pamet ocenjujejo posamezne situacije, nagib terena, bočno strmino, spolzkost tal, mehkost terena, traktorske zmogljivosti, razmerje traktor — priključek ... To so stvari, o katerih bi bilo treba govoriti še in še.
C. Zaplotnik
^trokovnjaki tožijo Železarno
Strokovnjaki tožijo Železarno
senit
18. januarja — Šestnajst delavcev jeseniške Železarne se ni strinjalo z novo lestvico kategorij i .^Krajevanja, zato so tožili delovno skupnost. Sodišče združenega dela SRS v Ljubljani je njihovi pri-?h« ugodilo.
Igodi
^ kta 1986 je delavski svet
'ki,
"P
išk,
Železarne sprejel 4ejT o takem prevrednotenju ln nalog, po katerem naj bi
ta napredovanje možno za naj-tu. tfi kategorij«' in so izjema le Ha 'zJe    vrednotena delovna
Spremenili so prejšnjo 'co kategorij od 1 do 28 v le-
rs-
stvico od pete do 32. kategorije, novemu vrednotenju pa se je odločno uprlo šestnajst delavcev delovne skupnsoti za kadrovske in splošne zadeve ter informiranje, saj SO zlahka izračunali, da so delavci kljub temu, da so "napredovali", dejansko nazadovali, saj je bila lestvica za tri katego-
NASONČNI STRANI AIV
Kdo sovraži Bobovek
Pravzaprav bi v naslovu morali zapisati: »Kdo sovraži Bobovek kot naravni rezervat, in kdo je tisti, ki bi rad pozabil, da gre za zaščiteno okolje, ki spada v našo naravno dediščino (SO Kranj, 1981)?«
Pričujoča slika dovolj zgovorno prikazuje dejanje posameznika (skupine?), ki je uničil eno od tabel,ki označujejo mejo naravnega rezervata in prikazuje glavne značilnosti tega pod rotil).
Gre za obsodbe vredno dejanje, ki pa, kot i«' rednim bralcem Gorenjskega glasa že znano, ni prvo te vrste. Začelo se je kar kmalu po zaključku ekološkega tabora
, °bovek '87, kjer so mladi zbrali obilo uporabnih podatkov
* eč o rezultatih akcije v eni prihodnjih številk časopisa) Mrtvi črni ptič Iz družine vranov, najden pri podrtem mo
l u na cesti Mlaka   Bobovek, je pripravijalce ekološkega ta-J^'i najprej neprijetno presenetil Nadaljevalo se je Z mrtvim 2*čkom, najdenim v kleti doma enega od glavnih akterjev ^loškega tabora in se (zaenkrat?) zaključilo z razbito tablo
* Gre vse skupaj jemati z veliko mero opreznosti in Peči, <la ,"' h, pa,  depinja brezmiselnih objestnežev ali pa imajo vsi
Fjta dogodki isti Imenovalec? Je mar možno, da nekomu (ne
v'u,,'tmm') m prav me ,it trdna zavzetost mladih, da Bobo-J*jt "->di v prihodnje ostane očuvan naravni rezervat in ne, na «&o er' tunstl,n"   rekreacijski center z megalomanskim!
rije premaknjena. Ni jih prepričalo dokazovanje, da se je s tem popravilo nagrajevanje delavcev z najnižjimi kategorijami, saj je bila in še vedno je v resnici oškodovana vsaj polovica železarskega kolektiva.
Z razsodbo sodišča združenega dela v Kranju se niso strinjali, zato so se pritožili na sodišče združenega dela SR Slovenije, ki je pod predsedstvom predsednika sodišča, Vinka Kastelica, ki je vodil obravnavo, pritožbi jeseniških predlagateljev ugodilo.
Sodišče je ugotovilo, da samoupravni sporazum o skupnih merilih in osnovah za delitev osebnih dohodkov v Železarni Jesenice ne določa tudi skupnih osnov in merila za ugotavljanje zahtevnsoti del in nalog. Lestvica s kategorijami od 1 do 28 je edino merilo, ki odraža položaj vrednotenja v odnosu do najmanj zahtevnega dela. Sprememba lestvice bi bila možna le z referendumom, delavski svet pa nikakor ne sme posegati v lestvico na način, kakršnega si je dovolil na Jesenicah. S pomikom lestvice, ko je peta kategorija postala izhodiščna, se je avtomatično znižalo indeksno raz-
rtnimi objekti '
V t ne Bestei
FOtO  M   Kun:.h
NKSKKCE
Silovito trčenje — dva mrtva
Kranj, 16. januarja — 37-letni Ilija Marinkovič, doma iz Baoča, sicer na začasnem delu v Avstriji, je v soboto med vožnjo od Bistrica pri Naklem proti Kranju v blagem desnem ovinku i/, ne/na nega razloga zapeljal na nasprotni vozni pas m silovito tnal v osebni avtomobil, ki ga je iz kranjske smeri pripeljal 39 letni Ivan Ronko iz Ljubljane. V razbitine avtomobilov se je tedaj
zaletel še 44 letni VVerner Grei-nei iz Frankfurtu. Se isti dan je v bolnišnici za posledicami nesreče umrl voznik Munnkovic, v nedeljo pa še voznik Ronko, njegovi hčeri Unu in Katerina, pa sta ranjeni.
merje do enostavnega dela za štiri kategorije. Dela in naloge od prejšnjega petega razreda dalje niso mogla doseči prejšnjega položaja zaradi omejitve "napredovanja" za največ tri razrede. Zato je dvomljiva ugotovitev, da je bila lestvica pomaknjena tudi zaradi zahtevnejših nalog, saj ne morejo doseči niti svojega prejšnjega indeksnega razmerja. Sodišče je opozorilo, da je v železari lestvica s kategorijami odločilnega pomena, saj določa položaj delavca in gre za njegove neodtuljive pravice, o katerih pa ne more odločati nikakršen sklep, ampak le referendum.
Zdaj se pritožba vrača v Kranj, na ponovno obravnavo. Ze sodišče v Ljubljani je nedvoumno razsodilo, da imajo delavci prav. Nerazumljivo je, da se pritožba vleče že poldrugo leto, s tem, da se kajpak ve, da je nova lestvica neustrezna, in da je več kot 3.000 železarjev oškodovanih. Ko bo sodišče moralo reči zadnjo besedo, verjetno do hujših nemirov v Železarni ne bo prišlo, na odgovornost pa bo vendarle treba poklicati tiste, ki so s tako "prekategorizacijo" in z načinom sprejemanja delavce zavajali in kršili njihove pravice.
D. Sedej
Več za napitnino kot za grob prekršek
»Kazni so smešno nizke. Če voznik ni privezan z varnostnim pasom, mora plačati 500 dinarjev kazni. Če prevozi polno črto, je ob 1500 dinarjev ... Kazni bi morale biti desetkrat višje, da bi vplivale na ravnanje voznikov,« je še pred novim letom pripovedoval eden kranjskih miličnikov.
Pa še prav ima. Zdajšnje kazni ne dosegajo svojega namena. Še tistim, ki dobivajo podpovprečno plačo, se ne zdijo visoke, kaj šele tujcem ali našim delavcem na začasnem delu v tujini, ki na mesec zaslužijo tri do štiri tisoč mark. V hotelu odštejejo več za napitnino kot za grob prekršek na cesti.
Nesporno je, da samo s kaznovanjem ne bomo izboljšali prometne varnosti, po kateri smo na neslavnem mestu, na dnu evropske lestvice. Pa vendarle: višje kazni, ki pretijo voznikom, bodo morebiti le koga odvrnile, da ne bo tako pogumno pritiskal na plin tudi tam, kjer je omejitev hitrosti 40 kilometrov na uro, da ne bo prehiteval čez dvojno polno črto na nevarnem odseku gorenjske magistralne ceste blizu Naklega, da se ne bo vozil brezskrbno z vozilom, na katerem ne delujejo smerniki ...
V predlogu zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, o katerem so člani zveznega komiteja za promet in zveze razpravljali prejšnji teden, je rečeno, da utegnejo biti kazni za prometne prekrške tudi do desetkrat višje od sedanjih. Na kraju samem bo možno izreči kazen od 5.000 do 25.000 dindr-jev, sodnik za prekrške pa bo lahko določil še precej višje — od 40.000 do 250.000 dinarjev. Zasebne avtoprevoznike bo mogoče kaznovati še z višjo kaznijo — od 250.000 dinarjev do 2,5 milijona dinarjev.
So nove (predvidene) kazni visoke ali nizke? V razmerah trištevilčne inflacije bodo dovolj udarile po žepu (in morebiti koga tudi spametovale) le v začetku, že čez nekaj mesecev pa bodo izgubile na "udarnosti", če jih ne bodo sproti usklajevali z vrednostjo dinarja. C. Zaplotnik
Kradla na veliko
Kranj, 15. januarja — 30 —letni Milan Stritar iz Kranja in deset let mlajši T.F., prav tako iz Kranja, sta pet let (uspešno) kradla po Gorenjski in njeni okolici — vse do lanskega marca, ko se ju izsledili in priprli. Temeljno sodišče v Kranju je pred nedavnim obsodilo Stritarja na štiri leta in pol zapora, njegovega prijatelja T. F., ki je večino kaznivih dejanj storil kot mlajši in starejši mladoletnik, nekaj pa že kot polnoleten občan, pa na dve leti in tri mesece mladoletniškega zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Vlamljala in kradla sta iz stanovanj in nedograjenih hiš, v delovnih organizacijah in skladiščih, v hlevih in na poljih, na gradbiščih in parkiriščih ... Omenimo le dva njuna največja podviga. Februarja lani sta skupaj s starejšim mladoletnikom M.K. vlomila v stanovanjsko hišo na Loki pri Tržiču in iz nje odnesla glasbeni center, radiokasetofon, radio — budilko, slike, pisalni stroj, aparat za merjenje krvnega pritiska, spominska srebrnika, prstan in še nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti več kot 1,7 milijona dinarjev. Še vrednejši je bil plen, s katerim sta hitela iz stanovanjske hiše v Črnučah pri Ljubljani. Ukradla sta telefonski aparat, televizijski sprejemnik, srebrn in zlat prstan, zlato verižico, "broško", zlatnika itd., vse skupaj vredno nekaj več kot 2,5 milijona dinarjev.
Sodišče je pri vseh Stritarjevih kaznivih dejanjih upoštevalo omilitvena določila, razen pri treh, ki jih je storil kot varnostnik. Odraščal je v težavnih razmerah, prebolel je veliko bolezni in nesreč. Podobno velja za njegovega prijatelja T.F. — zaradi neurejenih družinskih razmer je moral v prevzgojni dom v Logatec. Potreboval je nekoga, ki bi ga usmerjal, vendar je izbral slab zgled.
Medenina ju je zmamila_
Kranj, 15. januarja - Primer, ki ga navajamo, je resda že starejšega datuma, vendar se je šele pred kratkim razpletel na temeljnem sodišču v Kranju: 32-letnega Marina Lepeja iz Slovenske Bistrice so obsodili na leto in tri mesece zapora, enako starega Avgusta Klemenčiča iz bližine Dutovelj pa na osem mesecev. Sodba še ni pravnomočna.
[1 Lepeja je zmamila medenina v Tovarni kos in srpov (TO-KOS) v Tržiču. V prvem primeru je ukradel 540 kilogramov medeninastih puš, jih naložil v svoj avto in nato poprosil sodelavca, da ga je prepeljal na parkirišče. Kasneje je nagovoril Klemenčiča, da jih je s kombijem odpeljal k obrtniku v Domžale. Pravzaprav sta se tja odpeljala oba, Klemenčič pa se mu je lažno predstavil - kajpak z namenom, da bi zabrisal za sabo sled, če bi krajo v Tokosu odkrili.
V drugem primeru je prišel Lepej v tovarno s pretvezo, da bo naložil žaganje. Res ga je naložil, pri tem mu je pomagal tudi Klemenčič, nazadnje pa je na avto dal še 140 kilogramov medeninastih puš in prav toliko medeninastih ostružkov ter vse skupaj ponovno odpeljal k obrtniku v Domžale.
Sodišče je pri kaznovanju Lepeja upoštevalo, da je bil že večkrat kaznovan za podobna dejanja in da je bila vrednost ukradenih predmetov dokaj velika. Klemenčiča je kaznovalo za pomoč pri kraji in za prikrivanje kaznivega dejanja.
Cesta utrinja mlada življenja_
Kranj, januarja - Na novega leta dan je cesta vzela troje mladih življenj. V čaši grenkobe minulega leta, ko se je med 62 žrtev prometa zapisalo tudi 21 mladih, je bila to kaplja čez rob.
V zveriženi pločevini na cesti konča vsako leto več življenj. Med f>2, ki SO jih lani utrnile gorenjske ceste, je tretjina mladih. Ni nam treba vojne, z grenkobo ugotavljajo modri ljudje, saj nam cvet naroda pobira cesta.
Cemu pripisali statistiko, ki zakrivi največ družinskih tragedij? Mladostni norčavosti, nepremišljenosti, zaleta VOSti? Ko se bo spomladi začela gromovita invazija motoristov, bomo spet stra-homa spremljali divje šviganje jeklenih konjiče V, sunkovito zaviranje, vrtoglave vragolije. Cestni junaki pa brez skrbi za svoje življenje, brez čelad in druge zaščite, privijajo plin. Kdaj pa kdaj sicer vidimo koga s čelado, celo z gasilsko ah gradbeniško, da bi "zafrkaval" miličnike, ki zahteva jo, da motoriste varuje čelada. Toda glava ni miličnikova! Če bo
udarila ob pločnik, utegne biti samozavesti za vselej konec.
Tudi za volanom avtomobila najdemo mlečnozobega mladca, brez vozniških izkušenj, neredko tudi brez šoferskega izpita, ki drvi naokoli, kot da je cesta tekmovalni poligon.
Zakaj se mladi dokazujejo na tako nevaren način? Najbrž niso vsega krivi sami, tudi starši najbrž ne, čeprav jih vzgajajo bolj kot z besedo z darili, kot je na primer motorno kolo za birmo ali odslužen avto za maturo. Saj ne gre, da bi s šibo stali nad njimi in nadzirali vsak njihov korak. Nekaj pa bi vendarle morali vedeti: za zrelostni izpit naj bi bil človek polnoleten, zrelost pa ne sme manjkati niti kolesarju, kaj šele motoristu ali avtomobilistu. Pa mladi kljub temu mnogo premladi jemljejo v roke krmilo, ne vedoč, da ne bodo kos bojišču —
cesti- D. Ž.
<§msmSSim€2LAS 8. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 19. JANUARJA 1
Pred svetovnim prvenstvom za mladince v alpskem smučanju
V reprezentanci tudi dva Kranjčana
Kranj, 17. januarja - Italijansko zimsko - športno središče Madonna di Campiglio bo od 24. do 31. januarja prizorišče letošnjega mladinskega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju. V tem smučarskem središču bodo tudi jugoslovanski mladinci in mladinke skušali doseči kar največ, kjer naj bi osvojili spet nekaj mladinskih svetovnih naslovov. Svetovno prvenstvo bo v smuku, super veleslalomu, veleslalomu in slalomu. Med tistimi, ki bodo hoteli doseči kar največ, sta tudi člana smučarskega kluba Triglav iz Kranja Grega Grilc in Janez Demšar. Prav od Grege Grilca pričakujejo največ.
Jugoslovansko alpsko smučanje je prišlo iz anonimnosti z uspehi naših smučarjev, ki so na evropskih mladinskih ir svetovnih prvenstvih osvajali prva mesta. Prvi med temi je bil leta 1975 Bojan Križaj," ko je postal evropski mladinski prvak v slalomu. Nato ga je nasledil v veleslalomu Boris Strel. Svetova prvaka med mladinci sta bila še Rok Petrovič in Robert Žan. Sašo Robič je na svetovnih mladinskih prvenstvih dvakrat osvojil tretje mesto. Svetovna mladinska prvakinja je bila Mateja Svet, Veronika Šareč je bila dvakrat tretja, enkrat tretja pa je bila še Katja Lesjak. Od 24. do 31. januarja bo v Madonni di Campiglio letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Nastopili bodo tudi Jugoslovani, ki bodo skušali doseči kar največ. Med smučarji, ki bodo skušali doseči kar največ, sta tudi dva člana kranjskega alpskega smučarskega kluba Triglav Grega Grilc in Janez Demšar. Prav od Grege Grilca pričakujejo kar največ. V super-veleslalomu, veleslalomu in slalomu bi naj po planu naše osrednje smučarske zveze osvojil eno od medalj.
Kakšne so možnosti za uspeh, smo se pogovarjali s trenerjem alpskega smučarskega kluba Daretom Štularjem in tekmovalcema Gregom Grilcem in Janezom Demšarjem.
• GREGA GRIU , star je sedemnajst let, dijak četrtega letnika strojne srednje tehnične šole Boris Ziherl v škofji Ix»ki: »S smučanjem sem začel s tremi leti in s sedmimi leti začel tekmovati kot ciciban.
Moj prvi trener je bil Peter Sitar, sedaj pa me že šesto leto
trenira Dare Štu-lar. Dobre uspehe sem . imel že v * konkurenci pionirjev. Zmagoval sem tudi v mednarodni konkurenci. Pred dvema letoma sem prišel v člansko A reprezentanco in v tej sezoni sem prvič nastopil tudi na tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori. Nato so se vrstila tekmovanja za evropski pokal in močne mednarodne FIS tekme.
Svoj največji uspeh sem dosegel lani, saj  sem bil zmagovalec mednarodne FIS tekme na Kopah. Dvakrat sem bil udeleženec mladinskega svetovnega prvenstva. V sezoni 1986 — 87 sem bil na tem prvenstvu na Švedskem. Po prvi vožnji sem bil šesti in zaostanek je bil tako majhen, da bi lahko prišel do kolajne. Toda sreča mi je obrnila hrbet, saj druge vožnje nisem končal. V Madonni bom nastopil v super-veleslalomu, veleslalomu in slalomu. Od mene pričakujejo eno od medalj. Potrudil se bom, da bom vse tri tehnične discipline odpeljal po zmožnostih. Moj cilj je tudi, da bi na prvenstvih Slovenije in Jugoslavije, med mladinci in člani, posegel po eni od prvih mest. Potem so nadaljevanja na FIS tekmah in evropskem pokalu. Tu naj bi izboljšal svoje   FIS   točke.« JANEZ DEMŠAR-sedem -najstle-tnik, dijak tretjega letnika družboslovne smeri srednje
šole Borisa Ziherla v'Škofji Lo-
ki: »Smučarsko pot sem začel po nasvetu očeta, ko sem bil star tri leta. S tekmovanji sem začel kot ciciban pri Triglavu. Začel sem pri tienerju Janezu Ponikvarju, nato me je treniral Andrej Zupan, Slavko Zupane, sedaj pa sem pod vodstvom Dareta Štu-la-ja. V tej smučarski sezoni sem prvič v mladinski B reprezentanci. To sezono sem že nastopal na mednarodnih FIS tekmah. V lanski sezoni sem bil na republiškem prvenstvu drugi v slalomu za mlajše mladince. Sam bom na svetovnem prvenstvu nastopil v vseh štirih disci plinah. Tekmoval bom v smuku, •Upi [veleslalomu, veleslalomu in slalomu. Potrudil se bom da bom v superveleslalomu in veleslalomu med prvimi petnajstimi. Slalom je slalom, smuk pa bolj malo treniramo. Na ostalih nastopih je moja želja, da bi kar najbolje popravil svoje FIS točke. Dobro pa naj bi se urvstil tudi na vseh republiških in državnih prvenstvih. ««DARE ŠTU-I AR, trener ASK Triglav. Kar je bilo doslej močnih mednarodnih FIS tekem, je bil začetek vseh naših smučark in smučarjev obetaven. Vsi so bili boljši, kot smo pričakovali, letošnja sezona bi po uspehih morala biti boljša, kot so bile vse prejšnje. Toda v športu je vse mogoče. Upam, da nam bo tudi v nudalje-vanju tekmovanj šlo tako dobro kot doslej. Zelja je, da bi bila oba v vseh disciplinah pri uvrstitvah čim boljša. Kaj pa bosta dosegla, bomo videli. Obeti so veliki?«
D. Humor Foto: F. Pordan
Nova zvezda alpskega smučanja
Pad Kleinkncheim, 17 januarja - Še ne enaindvajsetletni lesenicar Robert Zan, ki je bil ie ta 1985 mladinski svetovni prvak v veleslalomu, je v nedeljo v Pad Klemkucheimu v slalomski tekmi ID svetovni pokal dosegal svoj največji uspeh Bil je četrti v težavnem obračunu kar 118 najboljših slalomistov na svetu. T* so hkrati tu di nJegOVC prve točke v svetovnem pokalu in tudi drugu naša najboljša uvrstitev v letošnji se/.o ni. V Madonni di Cammglu |e bil Bojan Križaj tretji. Uspeh Roberta /ana ie potrdil se njegov klubski kolega (nega Renedik i/ Jesenic, ki je bil deseti. In se en naš uspeh. Oba vozita v alpskih čevljih Alpme. Kober Žan pa se na Elanovih smučeh, medtem ko (neg;. Renedik smuča na smučeh Rossignola. Z Robertom Zanom je torej rojen« nova BVtsda mo Skega alpskega smučanja.
V petem slalomu sezone si |e svo|o četrto zmago prismucal Italijan Albertu Tomba, ki je bil precej hitrejši od Avstrijcev Thomasa Stangas smgerja in Bernharda Gstreina. Četrti je bil Robert Zan, ki si je tarthO številko petdeset v prvi vožnji prismucal osmo mesto. Man) Meče sta in ela Rok Petrovič, ki se je od tekmovanja poslov il že v prvem nastopu, petnajsti po prvem teku, Bojan Križaj, pa je moral odstopiti v odločilni drugi vožnji.
D llumei
Pred Jugoslovani klonil nov osemtisočak
Siromašna odprava premagala Daulagiri
Tržič, 14. januarja — Tržiški alpinist dr. Iztok Tomazin je bil v majhni in skromni alpinistični himalajski odpravi, ki je 4. decembra lani po treh neuspelih poskusih v preteklih letih tokrat le stopila na vrh 8167 metrov visokega Daulagirija v Nepalu, ki je šesti ali sedmi najvišji vrh na svetu.
# Dr. Tomazin, trikrat smo bili Jugoslovani na Daulagiriju neuspešni, četrtič pa nam je uspelo. Kaj je na tej gori tako mikav nega, vabljivega za alpiniste?
»Prva odprava, v kateri so bih Belak, Tratnik in Berčič, je bila pod Daulagiri-jem leta 1981. Fantom je uspelo
preplezati južno steno, za vrh pa je zmanjkalo moči. Preplezana južna stena je eno naših največjih dejanj v Himalaji sploh. Bili smo prvi, ki smo ko premagali in to je odmevalo v alpinističnem svetu. Leta 11985 smo Daulagiri naskakovali Belak, Kregar, Andrej Štremfelj in jaz. Naš cilj je bila vzhodna stena. Preplezali smo jo po prvenstveni Slovenski smeri, pod vrhom pa smo zaradi slabega vremena zbežali. Leta 1986 sta bila v Nepalu Belak in Kregar. Preplezala sta Slovensko smer, vendar sta morala na 7600 metrov odnehati. Lani pa smo bili končno uspešni. V Himalajo smo 3. novembra odšli Belak, Kregar, Kozjek in jaz. 4. decembra osvojili vrh, se vrnili v dolino in bili po dveh mesecih in dveh dneh 5. januarja letos doma. Na vrh smo se vzpenjali najprej po vzhodni steni do 6000 metrov višine, nato pa do vrha po severnem stebru.
9 Kaj je bilo tokrat ključno za osvojitev vrha?
» Vreme, čeprav tudi ni bilo idealno. Snega ni bilo, ovirala pa sta nas hud mraz in močan veter. Za napredovanje smo izkoristili vse ugodne dneve. Na vrhu sva bila Kregar in Jaz, ostala dva pa sta ostala na višini okrog 8000 metrov. Zadnji bivak smo imeli na višini 6500 metrov in tretjega in četrtega decembra smo drug za drugim z enournim presledkom krenili proti vrhu. Prva sta startala Kozjek in Kregar, okrog polnoči 4. decembra jaz, za menoj pa še Belak. Dobro smo napredovali, čeprav nas je oviral veter, pomanjkljiva pa je bila tudi aklimatizacija. Bil sem tudi bolan. Shujšal sem za 10 kilogramov. Če ne bi bilo motivacije, ne bi zmogel. Na 7600 metrov sva krenila s Kregarjem naprej, Kozjek in Belak pa sta zaostala in presenetila ju je noč. Ponoči nimaš šans za napredovanje. Jaz sem bil ob 17. uri na vrhu, Kregar pa pol ure kasneje. Uspeh je bil vprašljiv do zadnjega metra. Zadnjih 200 metrov sva se s Kregarjem dobesedno plazila. Veter, ki je divjal z 200 kilometri na uro, bi naju lahko odpihnil. Na vrh je želel tudi Kozjek. Bivakiral je in ta poteza je tako visoko tvegana, prebil noč, vendar drugi dan ni zmogel. ♦ V čem je glavna vrednost podviga na Daulagiri?
»To je bil prvi jugoslovanski zimski vzpon nad 8000 metrov. Opravili smo ga v čistem alpskem
Košarka
Novoletni turnir pionirk
Kranj, 17. januarja - Košarkarski klub Sava Commeree iz Kranja je pripravil tradicionalni novoletni košarkarski turnir za starejše in mlajše pionirke.
V kategoriji starejših pionirk so nastopile ekipe Odeje, ID Jezice, Šentvida in domača ekipa Sava Comnmerce. V kategoriji mlajših pionirk pa so igrale osnovnošolske ekipe Simona Jenka - Primskovo, Simona Jenka — Center, Bratstva in enotnosti ter Lucijana Seljaka.
Pri starejših pionirkah je zmagala ekipa II) Jezice, ki so v boju za prvo mesto premagale Odejo iz Škofje Loke.
Izidi predtekmovanje Sava Commeree : ID Jezica 51:61 (31:37), Odeja : Šentvid 53:27 (29:16),za tretje mesto . Sava Commeree Šentvid 39:26 (16:16),za prvo mesto - Odeja: Jezica 43:53 (24:31)
Tudi v kategoriji mlajših pionirk so bile boljše ID .Jezica, ki so za prvaka premagale spet Šentvid.Izidi - Sava Commeree : Šentvid 32:40 (18:16), Odeja : II) Ježka 32:38 (ll:17),za tretje mesto . Sav a Commeree : Odeja 38:34 (16:16),za prvo mesto Šentvid : ID Jezica J7:41 (15:21)
V kategoriji mlajših pionirk za osnovne šole je ekipa S. Jenko Primskovo za prvo mesto premagala ekipo S. Jenko — Center
Izidi S. Jenko - Center : Bratstvo in enotnost 10:9 (4:2), S. Jenko - Primskovo : L. Seljak 18:11 (14:9),za tretje mesto Bratstvo m enotnost : L. Seljak 14:3 (l:2)za prvo mesto S. Jenko - Primskovo : S Jenko - Center 24:4 (12:2).
I) H.
Športne aktivnosti med zimskimi počitnicami
Kranj, 17. januarja/.ve/.i telesnokulturnih Organizacij Kranja m Radovljice bosta v zimskih počitnicah pripravili vrsto športnih dejavnosti. Z TKO Kranj bo v dneh počitnic pripravila drsanje, tečaj smučarskega teka, plavanje, nogometni turnir m drsanje.
Od 25. do 20. januarju bo na drsališču PPC (Jorenjskega sejma od 0. do 10. ure tečaj drsanja. Od 10. do 12. ure bo prosto drsunjc.Ist i da tum velja tudi za tečaj smučarskega teka, ki bo na stadionu Stanka Mlakarja. Ure so od 9. do 10.30, v zimskimi kopališču bo istočasno od 11.30 do 13.30 prosto plavanje, od 1. do 5. februarja bo na drsališču v Kranju tečaj drsanja 1 'te so od 9. do 10. Od 10. do 12. ure bo prosto drsanje. Od 25. januarja do 5. februarja bo v športni dvorani na Planini vsak dan od 7.30 do 10.30 nogometni turnir. Cena vseh aktivnosti je 2.500 dinarjev.
Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica pa v času zimskih počitnic priprav Ija. smučarske tečaje. Ti bodo, če bo sneg, od 25. do 29. januarja, ah pa v drugem delu počitnic. Knaki pogoji veljajo tudi za te čaj smučarskega teka. Stroške za žičnice plačajo udeleženci Za Z.iti nik je 5.000 in za Koblo 6.000 din dnevno. Na drsališču na Bledu bo od 25. do 29. januarja m od l. do 5 februarja od 9 do 12. ure prost vstop za učence i/ občine Radovljice. Isti termini so tudi za drsalno šolo, ki bo vsak dan od 12. do 14 ure Prijave so na blagajni drsališča. Cena je
10.060 dinarjev.
d u
Mali nogomet v Kranju - Občinska nogometna /ve/a Kranj je v dvoruni na Planini organizirala letošnje prvenstvo v malem nogometu Dva ilni je na tem turnirju igralo osem moštev. Prvaki so izostali nogometaši Zarite, ki so v boju /a prvo mesto premagali ekipo Mavčič. Izid: Zaricu : Muvćičv I : 2 (2:0). Vrstni red: 1. /urica, 2. Mavčiče, 3. Sava. 1. Nuklo. 5. Kokrica, 6. Primskovo, 7. Visoko, K. Podgorje. Prvak ima pravico nastopa v nadaljnjem tekmovanju /a prvaka Slovenije v malem nogometu. (I). II.)     hoto: !•'. IVrdan
Stilu, brez nosačev oziroma šerp, brez vmesnih taborov, samo z bivaki, brez predhodnega opremljanja stene s klini, vrvmi in drugimi varovali, in kar je še posebej pomembno, brez kisika. Nasploh se bo himalaizem razvijal v tej smeri: čim manjše odprave bodo premagovale najtežje smeri.
j Odhajali ste brez običajnega pompa. Bili ste v bistvu ne le majhna, ampak tudi revna odprava, pa vam je kljub temu uspel veliki met!
»To je bila resnično ena najrevnejših odprav. Komaj smo zbrali denar za karte, za najnujnejše. Opremo smo imeli zastarelo, tudi svojo, zaslužili smo denar z raznimi očiščevalnimi deli, deli na višini, prosili smo za pomoč, kjer sta meni v domači občini pomagala predvsem telesnokulturna skupnost in Planinsko društvo. Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije je pri nepalskih oblasteh plačala dovoljenje za osvojitev vrha, ki znese 3000 ameriških dolarjev, če je vrh višji od 8000 metrov. V Nepalu smo nekaj kakovostne opreme kupili od drugih odprav, vendar je bila naša oprema kljub temu pod običajno ravnijo takšnih odprav.
Tudi organizirali smo se štab cijsko: vsi smo že imeli hi: ske izkušnje, že pred tem si dobro ujeli; jaz sem bil zad še za zdravstvo, Kregar za op (nekaj šotorov je kar sanv* Belak za organizacijo, Kozje* za prehrano in deloma tudi mo. Vedeti moramo tudi to, d* lani precej sredstev vzela odprJ na Lhotse in da smo bili mi djjj himalajska odprava v enem le*J\ • Vi ste v Himalaji načrtov;
-iS?
se en vrha.
podvig:
skok s nad
»Načrtoval sem, vendar j*,, veter premočan, prenevaren-sem skočil s 4350 metrov viso* vrha nad bazo, s katerega pred leti že poletel z zmajem-'j > Letošnji načrti dr. IztokgJ mazina.
»Načrtujemo odpravo na trov visoki Gasherbrum I v H* laji. To naj bi bila nekakšna carska odprava. Načrtujemo carski spust s te višine, jaz p*1 misijam o poletu s padalom Sj vrha. To bi bil drugi dosežek svetu. Pivi je polet z zmajem 1 šine 8200 metrov. O tem ljam, vendar se lahko zgodi> bom z vrha samo smučal.«
J. KC
Svetovni pokal v smučarskih skokih
Trije naši med deseterico
Kranj, 18. januarju — Po evropskem pokalu so imeli najboljši skakalci na svetu tekmo za svetovni pokal. Tekmovali so na skakalnici v Galliu (Halija), kjer so nastopili vsi najboljši razen vodilnega v svetovnem pokalu finca Mattija Nvkanena. Med tekmovalci so bili tudi štirje naši. S svojimi nastopi so pokazali, da so dobio izkoristili prosti' dni za trening v Planici. Izkazali so se Primož Ulaga, Miran Tepeš in Rajko Lotrič. Vsi trije so se uvrstili med prvo deseterico Edini, ki se od naših ni znašel, je bil Jane;' Debelak, ki je bil med zadnjimi in je po tekmi odpotoval domov, ostali pa na švicarsko turnejo, ki se začne že jUtri, v sredo. S to uvrstitvijo si je Jane/. Debelak že zapravil pot v Calgargf.
Mojstrstvo je na tekmi pO*
Primož Ulaga, ki mu |< rv'i
ni popolnoma uspel. \ drugoj popravil svoje prve napake**] nato uvrstil takoj za zmagovaK" Avstrijcem Veltorijem. Od sta se izkazala še Miran Tef- , je bil šesti in še posebno RajWj trii", ki je bil sedmi. S to uvrt si je Raj ko Lotrič skoraj že 'T vil vizo za zimske olimpijske Kanadi.
Svetovni pokal posamezno
Nvkanen 175, 2. Ploc 128, 3.
100, 4. Vettori 76, 5. Ulaga 7uH peš 64, ekipno — 1. ČSSR Finska 279, 3. Jugoslavija Avstrija 159, 5. ZRN 142.
d m
Od tekme do tekme
Uspel turnir v karateju — Na tradicionalnem novoletnem *ur^ ju Karate kluba Kranj je nastopilo 55 tekmovalcev iz sedmih go*^ skih klubov. Pred 100 gledalci so najboljši gorenjski karateisti P°i zali veliko znanje in dokazali, da sport napreduje, kar je tudi dica dobrega medklubskega sodelovanja. Kranj je osvojil deV lajn, Škofjeločani osem, SD Kokra Kranj pet, Bohinj in Rado™ in kranjski Gumar eno. V katah so sodelovali tekmovalci v vseh . rostnih kategorijah. Zmagali so Grmič (Kranj) med mlajšimi Pl\
r\nK'
ji, Zorko (Kokra) med mlajšimi pionirkami, Kostič (Škofja ^ med starejšimi prionirji, Perko (Škofja Loka) med starejšimi P'° kanu, Demšar (Škofja Loka) med kadeti, Kilah (Bohinj) med kaj*
njami, Vuk (Kranj) med mladinci in Kaštelu (Radovljica) med $ V športni borbi v absolutni kategoriji je tekmovalo 12 borcev. K navdušili občinstvo. Zmagal je Dragan Drobnjak (Kranj) Pn>cl>.9 gaaom Ilističem (Kokra) in Bojanom Petrovskim (Kranj) ter t> mom Kreičem (Gumar), ki sta si razdelila tretje mesto. —I« **' kar
Jesenice prvak — Z zmago namiznoteniških igralcev ^l>s^i| nad Gumarjeni jo bil končan prvi del tekmovanja v gorenjski na (| noteniški ligi Prvaki Jeseničani so ušli tekmecem. Bolj ogorče'1, boj za drugo in tretje mesto, zu kar se bodo potegovala kar štir'1 stva Jeseničani imajo 12 točk, Gumur 8, Mu rova 6, Sava 6, K«*'* ] Kondor-LTH 4 in Iskra 2. — J. Starman
Turnir v namiznem tenisu in šahu — Športno društvo L*?l| priredilo turnirju v namiznem tenisu in šahu. Namizni tenis je * 10 18 igralcev, šahiatOV pa je bilo 16. V namiznem tenisu so bil' boljši Matej Keršič in Matjaž Hudobivnik (Križe) ter Matjaž (Predoslje), najuspešnejši šahisti pa so bili Zorko iz Kranja O1 stricana Martin Aljančič in Jernej Potočnik  — .I.Kikel
Tekmovanja ti/iskih sadistov    - J.muai-skega hitropote^, turnirju se je udeležilo 22 šahistov, med katerimi je bil tokrat* spesnejsi Andrej Loc, drugi je bil Srečo Mrvar, tretji pa Puv Znana je tudi lestvica najboljših na lanskih hitropote/.nih tur Največ toek, i 15, |o zbral Srci o Mrvar, drugo m Iretje mesto P*T)j 74 točkami dolitu Andrej Ix>c in Stane Valjuvec. Kazen tegu P° f tudi občinska liga posameznikov, v kateri sodeluje 16 sahistOjL, treh kolih imuta po tri zmage Srečo Mrvar in Ivan Ravnik, jr Loc ima 2.5 točke. Škrjanc, U/.ar in Novak pa imajo po dve toč"' J  K i kol
Zitov pokal na Kokri-ci
Kokrica, 18. januarja - Športno društvo Kokrica prireja v sobo to, 23. januurju na Kokrici tek movanje v smučarskih tekih /.a ZitOV pokul 1988 Start bo ob pol-desetih, mlajše pionirki in mlaj si pionirji ter starej.se pionirke in starejši pionirji bodo tekli na I oziroma 5 kilometrov dolgi progi v klasu ni tehniki. Prijaviti se je treba najkasneje do četrtka, 21. januarja. Kakršnakoli sprememba bo oh| e ! |ena v p.-tok v radiu in dnevnem časopisu J. K.
Na vrhu Obutev fl
Tržič, 13. januarju    V Tf*S
nadaljuje ak< ija Delavsfc^j ne i«re  t»87/1988, ki športna tekmovanju čU novnih sindikalnih orgf mod lanskim majem in flr, letos   16 panog je k°nJ Manjkajo še tekmovanj* skih športih. Za zdaj vOgla Obutev II, kije zbrala 35»«- j ke,   Društvo upokojeni'* 3249 točk in Peko Orfg 3074,1 točko   ločke je 4,0 a». vojilo 37 sindikalnih 0 ka   |c < ,n lina . >oh "ii:-111
[pREK. 19. januarja 1988
OGLASI, OBVESTILA
S. STRAN (^II^SSciJ^IEnGLAS
VČERAJ STE NAM SPOROČILI...
je nova oglasna oblika v GORENJSKEM GLASU, v kateri boste vsi zainteresirani objavili svoja sporočila. Posebnost rubrike je tudi v tem, da boste objave v njej lahko naročali še dan pred izidom časopisa do 8. ure zjutraj. Cena objavljene besede je l.ooo din, ostale informacije pa dobite na tel. št. 28-463, na kateri tudi sprejemamo naročila.
informacije pričakujejo v vsakem dru-9em gospodinjstvu na Gorenjskem, kjer prebirajo Gorenjski glas, zato ne oklevajte pri na-toČUu objave
Gradbeno industrijsko podjetje novo mesto
30 % POPUST
KERAMIČNIH PEČNIC
KRANJ in salon pohištva Lesnina na JESENICAH
Razprodaja - 40% znižanje cen:
Din
Spalnica MAJA	4^269*26-
	755.535
Spalnica TATJANA	-W0fc5§r
	903.960
Regal MAJA (bela)	
	783.383
Regal MAJA (oreh)	-888rrcr
	530.056
Sedežne garniture	047*276-
DANA	
	822.166
KSENIJA	i^morr
	701.444
LENKA	1444*4*
	686.426
Jedilnica S-410	-87WtZ
	571.779
L^jgjjsgggSI v salonih kuhinjskega pohištva na Titovem trgu v Kranju in na Jesenicah, Skladiščna 5, nudi za vse kuhinjske programe proizvajalcev: MARLES, BREST, LIPA, SVEA, GORENJE, NOVSKA, SENJ in
šavrič 20 do 25% popusta
za gotovinska plačila, vse do konca februarja 1988. Količine so omejene (razen za kuhinje), zato vam v Lesnini priporočajo, da jih čimprej obiščete.
Poleg ugodnih cen vam:
1. Pri izbiri in načrtovanju stanovanjske opreme svetuje diplomirani arhitekt — svetovalec
2. Imajo tudi plačilo na obroke 3-6-12 mesecev
3. Kupljeno pohištvo vam Lesnina Kranj pripelje do 30 km brezplačno.
do 37. januarja 1988
vsak delavnik
Prodaja in informacije: in I/CaItO c o/")/')/r>
tozd keramika, klakova 5 W9m*> SUUUtV Novo mesto
T«l: 068-21-201; 24-298
od 6. do 14. ure
OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA ZA GLASBENI POUK za nedoločen čas od 8.2.1988 dalje.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
Zakaj je Klub Mercator naložba, ki se pošteno obrestuje?!
Radi bi Vam odgovorili na vpraianjc, ki nam ga pogosto zastavljajo:.
Kaj pomenijo besede: Klub Mercator - »«-
'<»;/)«, ki \e pošteno obrtstujr
m si- Denar v žepu, obresti pa tečejo'.'
Zadeva je zek) preprosta tisti trenutek, ko svoj iicn.it spremenite \ Klub Mercator kupone, Me ga zaščitili pred vsakodnevnim razvrednoti
njem. ki ga prinaša inflacija
Čeprav ga niste vezali ali K mu kakorkoli iltugacc začasno odpovedali. Vam /anj leće jo d«) I leta 70- odstotne obresti, p<> I letu pa kar 35-odstotne obresti, ki Vam jih pri Klubu MerCatOt obračunajo kar dvakrat letno Cc pa sc obresti zamenjate v kupone, dobite še obresti na obresti (V praksi lo pomeni: če v kupone spremenite II) ()()()din. boste imeli po 1 letu 23.500dm. Ce pa po šestih mesecih se tistih 70 odstotkov letnih obresti, kar /nese 3.500 din, spremenite \ kupone, boste Imeli počnem letu kar 24 72S din)
Pn tem pa Vam |e Vašdenai vat čas m.i [tZpolagO v obliki gotovinskih kuj>onov . bodisi ■Ot gotovina, \ kateto lahko kupone k.id.ukoli spremenite |>n matičnem klubu MercatOl, bodisi *(>l plačilno sredstvo v vseh Mercatot|cvih poslovalnicah
^'f kot pošteno, mar ne?!
• I parno, tla Vam |c /daj /e jasneje, /aka| Pravimo: Denar v /epu, obresti pa tečejo'
KLUB MERCATOR naložba, ki se pošteno obrestuje
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge:
1. AVTOMEHANIK - 2 delavca
2. AVTOELEKTRICAR - 1 delavec
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji: dokončana poklicna šola, delovne izkušnje zaželene, osebni dohodek cca 300.000 mesečno.
Prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, 8 dni po objavi oglasa.
POČITNIŠKI DOM CK SKH Bohinjsko jezero Ukane 129
objavlja prosto delovno mesto
POMOČNIKA VODJE POČITNIŠKEGA DOMA 1 delavec
Pogoji: KV delavec gostinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
Ponudbe sprejemamo 8 dni od dneva objave. Prijave pošljite na naslov: CK SKH, 41000 Zagreb, Šetalište Karla Marxa 14.
OSNOVNA ŠOIj\ FRANCE PREŠEREN KRANJ
Komisija za medsebojna razmerja razpisuje za določen čas od 8.2.88 - 9.7.88 dela in naloge
UČITELJA V OPB V DE KOKRICA.
Prijave oddajte v 8 dneh na naslov OS France Prešeren Kranj, Kidričeva 49.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Zimske počitnice ob morju
HVAR - OTOK SONCAhotel amfora, 7 dnevni paketi z letalom, odhodi v januarju, februarju in marcu, posebej ugodno za odhode 20. in 27.1.88 ter 3 2 88108.000 din
MALI LOŠINJ - SENIOR KLUB, hotel kompas, letalski prevoz, 7 polnih penzionov. že od 69.500 din dalje, možen avtobusni prevoz DUBROVNIK - SENIOR KLUB, hotel kompas, letalski prevoz. 7 polnih penzionov, že od 117.000 din dalje
TROGIR, hotel medena, letalski prevoz, 7 polnih penzionov, 134.000 din
NOVOPOČITEK ZA KONEC TEDNA v istri in kvarnerju, kakovostni hoteli, od petka do nedelje, od 22.500 din dalje
Smučanje s KOMPASOM
POCENITEV SMUČARSKIH ARANŽMAJEV V BOLGARIJI IN ČSSR Izkoristite izjemno priložnost!
MED ZIMSKIMI ŠOLSKIMI POČITNICAMI je še prostor v smučarskih središčih po domovini, pa tudi v Italiji, Avstriji in Španiji! V FEBRUARJU IN MARCU:
nižje cene v JUGOSLAVIJI
še prostor v FRANCIJI, ITALIJI in BOLGARIJI
ŽE POZNATE? Z JAT-om IN KOMPASOM V MARCU V SIERRO NEVA-
DO'
ODHODI ZAGOTOVLJENI!
S POSEBNIM LETALOM V FRANCIJO v marcu (Val Thorens, Menuries)
KOMPAS za otroke!
NAJNOVEJŠE, NAJCENEJŠE ENODNEVNI PAKETI
Prevozi in smučanje na krvavcu, v kranjski gori. na soriški planini, starem vrhu in ulovki
med šolskimi počitnicami med tednom za skupine in posameznike od 5 900 din dalje za prevoz in smučarsko karto TEDENSKI PAKET
Zahtevajte programNI KOMPASOVE ZIME BREZ MLADINE
kobarid hotel matajur organizirana smuka na livku 23.1. -30.1 88137.000 dinza 7 polnih penzionov. prevoz in smučarsko vozovnico na vsakih 10 otrok en vzgojitelj! Informacije 061/221-147
letalo 146.000 din do
Izleti po domovini
DNEVI MIMOZ In VELIKA FEŠTA 5 2  - 7 2 I 150.000 din
KARNEVAL V CAVTATU hotel croatia 5 2. - 7 2 88 letalo 120.000 din PO BOSNI IN HERCEGOVINI 3 dni letalo 136.000 din ODHODI: vsak petek v februarju, marcu in aprilu
OD BAŠČARSUE DO STRADUNA 3 dni Ietalo140.500 din odhodi vsak petek v februarju
VOJVODINA - BUDIMPEŠTA 3 dni letalo 150.000 din odhodi vsak petek od 26.2.88 dalje
SKOPJE - OHRID - SKOPJE 4 dni letalo 140.500 - 156.000 din od
hodi: vsak četrtek oz petek od 26 2 88 dalje
OB TOKU REKE VARDAR 5 dni letalo 152.500 - 164.000 din odhodi vsak četrtek oz petek od 26 2 88 dalje ENODNEVNI IZLETI K SOSEDOM
TRST - OGLEJ - GRADEŽ - PALMANOVA GORICA avtobus 27.000 din
GORICA - ČEDAD - REZIJA - TRBIŽavtobus 31.000 din TRST - GONARS - PALMANOVA GORICA avtobus 26.000 din
CIPER     OTOK SONCA. 8 dni, odhod vsak četrtek
UGODNO:
SVETA DEŽELA - JERUZALEM, 22 , 28.1 , zvečer, 8 dni LONDON, 4 dni, vsako sredo LONDON, 5 dni, 16 in 23.1.
MUNCHEN, 2 . 4 . 16., 18 . 23 2 88 in 1 . 3 , 8 , 10., 22 , 24 3 88 3 in 4 dni - LETALO
IZLETI V TUJINO:
Praga 29.1., 3 dni, 12 2. 2 dni Leningrad - Moskva. 27 1 , 6 dni
Munchen, 22 1   1 dan - avtobusi 25 in 29 1 , 1 dan - letalo
Benetke, Pustni karneval, 13 2 , 1 dan
Padova - Benetke, 5.3 , 9 4. 1 dan
Munchen, Pustni karneval. 16 2., 1 dan
Bratislava, 22 1 , zvečer, 1 dan
Egipt. 13 in 202 . 5 3, 9 dni
Kuba. 5 3 , 13 dni
Singapur, 28.1., 252 , 10 dni
New York, 52 , 12 2 . 6 dni
Peru - Brazilija, 22.4., 13 dni
Brazilija - Argentina, 18 4, 15 dni
Madrid z okolico, 19.2 . 4 3 , 18.3 , 4 din, letalo
Križarjenje po vzhodnem Sredozemlju od 22.4., 12 dni
Padova - San Marino - Ravena, 4 3 3 dni. 5 3  2 dni
Dunaj, 30 1 . 6.2 , 2 dni
Jordanija - Rdeče in Mrtvo morje - Damask, 29.1., 8 dni
Pomlad na Kavkazu - Kijev-Erevan-Moskva, 24 2  9 3  23 3  6 4
20 4 , 20 4 . 27.4 , 6 dni
Križarjenje z Liburnijo (Reka- Olimpija-Kreta-Izmir-Carigrad-A-tene-Delfi-Krf),22.4 - 3 5.
7 dnevna križarjenja z luksuzno ladjo La Palma, od 21 5. do 8.10.
STROKOVNA POTOVANJA:
Verona. Kmetijski sejem. 17 in 18.3 , 2 dni Basel DIDACTA 88, 2 2  2 dni Pariz, Modni sejmi, 5 2., 4 in 5 dni Zunch, Robotika, 2.2., 4 dni Munchen. BAU 88. 20 in 24 1 , 3 dni London, HOTELYMPIA 88, 27.1., 4 dni
Munchen, C —B —R. sejem plovil, camping opreme, opreme za prosti
čas, 8 2 88 2 dni. 9 2  3 dni
Duseldorf, IMPRINATA, tisk. grafika, 18 in 21 2 , 4 dni, letalo
Kbln. DOMOTEHNICA, 9 2 , 3 dni. posebno letalo
Milano. EUROCUCINA.razst kuhinjskega pohištva.4 3 , 3 dni
Padova, FLORMART, vrtnarska razstava, 19 in 20 2., 1 dan
Milano PACK IMA 88. razst strojev za pakiranje in embalažo, 24.3., 3
dni
Frankfurt, Sejem glasbil, 8 3,4 dni Frankfurt, Spomladanski sejem, 21.2. 4 dni
prodaja domaČih in mednarodnih Železniških vozovnici
obiščite kompasove poslovalnice Letališče brnik tel 22-347 jesenice. Ulica Maršala Tita 18, tel 81-768, kranj, Koroška cesta 2 tel 28-473, 28-472 bled, Ljubljanska cesta 7..tel 77-245
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Vabimo vas, da zimske počitnice preživite v enem Izmed KOMPASO-VIH hotelov. Smučarjem priporočamo Slovenj Gradec, Most na Soči, Bovec, Rlbno In Bohinj; vsem, ki dajejo prednost toplejši zimi ob morju, pa Dubrovnik.
SEZONSKO ZNIŽANJE od 18. do 30. januarja 1988
I    Velika izbira moške in ženske
konfekcije, bluz, pletenin in moških srajc
3
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
vpisuje kandidate v zimskem semestru šolskega leta 1987/88 v
JEZIKOVNE TEČAJE:
NEMŠČINE (I, II, III, IV in V. stopnja ter konverzacija) ANGLEŠČINE (I, II, III, in IV. stopnja ter konverzacija) ITALIJANŠČINE (I, II, III. in IV. stopnje) FRANCOŠČINE (I, II. in III. stopnja) SLOVENŠČINE (L stopnja)
Tečaji I. in II. stopnje trajajo 100 izobraževalnih ur, tečaji III. IV. in V: stopnje ter konverzacije pa trajajo 60 — 80 ur.
Pouk na tečajih je organiziran 2 krat tedensko v popoldanskem oziroma večernem času.
Prijave sprejemamo do 31. januarja 1988 leta.
Podrobnejše informacije dobite na telefon 27—481 vsak dan od 7. — 15. ure.
Pouk se bo pričel v prvem tednu meseca februarja 1988.
AERODROM LJUBLJANA 64210 BRNIK, p.p. 10
razpisuje na podlagi sklepa DS z dne 11.12.1987 licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. Kamion TAM 130 T 11 B (šasija s kabino - brez ka-sona), tovarniško nov, izklicna cena 20.000.000 din.
2. 2 kom teleprinter EI Sagen, rabljena, v uporabnem stanju, izklicna cena za kom 1.000.000 din
3. Loščilec TASCI, rabljen, v obratovalnem stanju, izklicna cena 1.000.000 din.
Licitacija bo v ponedeljek, dne 25.1.1988 ob 12 uri v garažah tehničnih služb na letališču Brnik. Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v višini 10% od cene osnovnega sredstva. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek, katerega plača kupec. Kupljene stvari je potrebno plačati v roku 5 dni po licitaciji.
Pri licitaciji nastopata družbeni in zasebni sektor enakopravno.
Vse dodatne informacije dobite po telefonu (064) 25-761 int. 308.
n.sol.o. LJUBU AN A
TOZI) DRUŽBENI STANDARD
IJUBLJANA , Dvoržakova 3
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oz. naloge za delo na Bledu: KOORDINATORJA GOSTINSKE PONUDBE Pogoji: ustrezen poklic VI. stopnje in 3 leta delovnih izkušenj KUHARJA SPECIALISTA II
Pogoji: tehnik kuharstva in 3 leta delovnih izkušenj SOBARICE
Pogoji: sobarica in 1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pogojem" poskusnega dela, ki traja dva oz. tri mesece.
Pisne prijave sprejema 8 dni od objave: SCT Delovna skupnost skupne službe. Kadrovsko splošni sektor, 61001 Ljubljana, Vošnjakova 8.
(M
RAN J
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD TURIZEM IN REKREACIJA BLED
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VODJA KONGRESNO - PRIREDITVENEGA BIROJA
Pogoji: obvladan program VI. stopnje strokovne izobrazbe komercialne usmeritve
— 5 let delovnih izkušenj v gostinsko — turističnem gospodarstvu, organizacijske sposobnosti
— pogovorno znanje dveh tujih jezikov ter pisno znanje enega tujega jezika (angl., nem., ital., fran.)
— poskusni rok 3 mesece
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Turizem in rekreacija, 64260 Bled, C. svobode 13, s pripisom: komisiji za delovna razmerja.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Podružnica 51500 KRANJ
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica 51500 Kranj objavlja prosta dela in naloge: KONTROLIRANJE ZAHTEVNIH UPORABNIKOV DRUŽBENIH SREDSTEV v ekspozituri Radovljica za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji: VI. stopnja: ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec,
1 leto ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika, dvomesečno poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na kadrovsko službo SDK, Podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 8 dni po objavi
Kandidate, ki se bodo prijavili na objavo, bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
CENTER SLEPIH IN SIABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽISNIKA,
Škofja loka
Stara 1 oka 31,
razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
TEHNIČNO - KOMERCIALNEGA VODJE KOVINSKIH DEIAVNIC.
Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— I. stopnja tehniške fakultete strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj ali višja šola za organizacijo dela in 5 let delovnih izkušenj
— da ima aktiven odnos do razvijanja samoupravne socialistične ureditve, odgovoren odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi, human odnos do ljudi in organizacijske sposobnosti ter da uživa ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju.
Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako - za razpisno komisijo.
O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
SEZONSKO
ZNIŽANJE
MOŠKE ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE, PLETENIN, SRAJC IN BLUZ
OD 30 40%
od 18. januarja do 8. februarja v poslovalnicah UNION Jesenice, PLETNA Bled, MODA Radovljica in PIKA • MINI Radovljica_
Izkoristite ugoden 3- mesečni kredit - brez obresti!
V SflJUOL
A Umro
takoj zaposli
VARNOSTNEGA INŽENIRJA
Pogoji: zaključena višja strokovna izobrazba tehnične usmeritve s strokovnim izpitom in znanjem tujega jezika
— primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposohin > 11
— 3 mesečno poskusno delo
Pisne prijave z dokazili sprejema v 8 dneh po objavi kadrovski sektor, Kranj, Škofjeloška cesta 6.
zavarovalna skupnost triglav
64001 KRANJ Oldhamska 2
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge:
SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V zastopu ŠKOFJA LOKA
Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom zfl nedoločen čas s poskusnim delom do 60 dni.
Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec polefl splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da ima srednjo ali najmanj poklicno šolo neopredelje°e smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, & (moške) odslužen vojaški rok, veselje do terenskega dela ifl do dela z ljudmi ter stanovanje v zastopu oz. njegovi nep0-sredni bližini.
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog naj lastnofO" čno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna s^u^ nost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor z samoupravno organiziranost in kadre.
K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo oz. plomo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve \ druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanj zahtevanih posebnih pogojev.
Rok za oddajo prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri bo<^ kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega ro^'
ZADRUGA MARKET ŽELEZNA KAPLA tel. 9943-4238-217
POSEBNA PONUDBA DO
31.1.1988
kava
ALV0RADA DE M0CCA 1 kg] kava GASTR0 1 kg RAMA 1/2 kg RIŽ 1 kg H
79,90 Sch 49,90 Sch 13.90 Scf ■ 5,90 Sch g
BOGATA IZBIRA OSTALIH ŽlV^ ■■M IN POTREBŠČIN IZA  GOSPODINJSTVO IN DOM'1
ZADOVOLJSTVO JE KUPOVAjl
PO UGODNIH CENAH
V DOMAČI TRGOVINI
PREPRIČAJTE SE!
SKIAD STAVBNIH ZEMI JlSC OBClNE TRŽlC KOMISIJA ZA ODDAK) STAVBNIH ZEMI JlSC
JAVNI RAZPIS
Po sklopu !). seje /. dne 24.12.1987, komisija za oddajo s^jjj ija nezazidano stavbno zemljišče pare * ^\ travnik 6. razreda, v izmeri 1240 m2, vi. št. 48 k.o. Lom, P°
zemljišč oddaj,
6.958,44 din za lm
Na navedenem zemljišču je predvidena gradnja trgoVS objekta. ^ Območje se ureja v skladu s \V\ členom Odloka o prostor ^. ureditvenih pogojih za območja i/ven ureditvenih obm°c selij (Uradni vestnik Gorenjske, st  12/86) . |„
Zemlpsee je zazidljivo, opremljeno s komunalnimi °^^x& napravami individualne rabe m , komunalnimi objekti pravami skupne rabe. ^
Rok za pričetek gradnje je februar 1988, rok za dokončal december 1989. {y
Na javm razpis lahko konkurirajo interesenti, ki ',>llJ° , pO^ v hal i tiy,o\ sko dejavnost, to je proda |o na drobno V 1'"" Storž.ičem g.
Ponudniki morajo predložiti svoje ponudbe, skupaj s ^pfsfjj mom predvidene dejavnosti m idejno zasnovo objekt« ^fliP obliki v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Sklad ** zemljišč občine Tržič, Trg svobode 18. 64290 Tržič. ^ Ponudbi mora biti priloženo tudi dokazilo o izpolnjevanj gojev za opravljanje dejavnosti jj-Prl Isbiri najugodnejših ponudnikov bodo upoštevani ^j^0 ■i programi, najboljše zasnove objekta in kriteriji poO ^„iji^ ceni in povečani vrednosti ter o oddajanju stavbnih > (Uradni vestnik Gorenjske št. 12/86). ^ ^
Rok za sklenitev pogodbe je 15 dni po izbiri, kupnina se P ^
ob podpisu pogodbe
j^K, 19. JANUARJA 1988
MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11, STRAN (M)M^W®l^GLAS
ffiS alples
JjfLES industrija pohištva ^njica 54,
Dežniki
^javlja na podlagi 6. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih in |rJ^Pa komisije za delovna razmerja naslednja dela in nalo-
l^uharska pomočnica
i8°ji:ll. stopnja izobrazbe - priučena delavka v gostinjski stroki, 1 leto delovnih izkušenj
^ovinopleskar ii
™°ji: iv. stopnja izobrazbe — KV kovinopleskar, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
D.)
'° se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pi-Prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko social-^delek DO Alples v 8 - ih dneh po objavi.
BLED S P.o. ~ Seliška c. 4/b
Javlja prosta dela in naloge: I-Rv
Iv • a'' **KV pleskar (nudimo možnost priučitve) 1, ** {
• w ključavničarjev 1 Ifv ^ kleparjev
^"ez pločevine
eS splošnih pogojev se za sprejem zahteva še: Pori
I-: končana osnovna šola ali IV. stopnja strokovne izo-^  brazbe ustrezne smeri,
IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri in 2 le-h delovnih izkušenj,
IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, naj-manj 1 leto delovnih izkušenj, ""»1: IV stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, želena ^  praksa na strugarskih delih, ^ ^■'■ IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinske stroke. ir^If PriJave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 iii  °d dneva objave na naslov Kovinska Bled, Seliška c.
j^U OGLASI 960
* -----————IZZL_
Vl. kv»litetno   TEGULO Tel 697
Jljčite v večernih urah
FORD ESCORT 1.3, letnik '^•fon 74 715
r,rn h—__
& C8 novi zim8ki GUM1155 x
5 športno ŠKODO Tel
600
^n°p0dam R 4 letnik 1977, nere av'*n Janko. Podbrezje 241 627
^°'or APN 6, star eno leto Na Kalu 10, Naklo 639
etnik 1977, vozen, nere ^4-574, po 15 uri 640 - 's0 1 ioo kub cm. letnik 1983
**JOl
»sj^y^j4 574. po 15 uri t  'SO 1100 kub cm. letm* *n«650 SM Božo Dojič. Gol
_«1
Nn ^LF J. letnik 1978, zelo lepo
Si'vo Štucin, Sv  Duh 67.
642
% *prodam za 80 SM Trobec.
frv^ofja Loka_643
^*'nik 1977 86 000 km, garaži x^4 A8rvi8ir«n, prodam Trobec,
125 P. letnik 1977. celega
ofja Loka
644
jW|L ■ . 'onim  i Ji i . UDU
A>.   Borce Svetanovski, Blaže 653
St^i01 60 L. letnik 1970. cena !»  0r" Tel   82 140. od 20 do
^>---__656
V0 VvARIHURl,. letnik 19/6. V    ' Bukovica 25, nad škofjo
V01 80 L, letn.k 1970. cena Tel 82 140. vsak dan od 661
1300. odlično ohranjen. j]S>^!!">an Tel 26 739 663 fct Vl25 p. 'etnik 1977. registri fSC^bra 1988 Cankarjeva 50, fr^dov'i'ca 667 K*."?.0, 'etnik 1979. registrira Franc Grilc, Blejska 171
IP
apaia*l,»*»o|l
Barvni TV iskra, nov, prodam Tel 40 272_650
Prodam KASETOFON hitachi tape deck, stereo, dolbv. brez ojačevalca m zvočnikov, 10 SM in prenosni radio kasetofon sharp, stereo, 15 SM Bojan Zevnik, C revolu cije 20. Jesenice 673
Prodam eno leto staro mizarsko KOM BINIRKO 31 B F 5 teldex Ogled mo žen vsak dan Hasan Salkič, Cesta na
Loko 15, Tržič_701
Ugodno prodam pralni STROJ gore nje, rabljen, 10 programov Markovič, Savska 2, L esce 704
CANON AE 1 I obj 70-210 in 24 mm, KOVČEK, POVEČEVALNIK. RAZV DO ZE. prodam za 1 M Tel.: 064/34 942
razno prodam
Prodam neskropljena zimska JABOL KA bobovec Peter Jošt, Sp Duplje 72 _ 647
Prodam barvno TV in 100 litrski akvarij z ribami Hribar, Pipanova c 78, Šen
čur_651
Prodam garažna VRATA, malo rablje na 220 x 204, original hrast Tel 42 270_652
Ugodno prodam kombi plošče in mre žo (100 kvad m) in fotoaparat zenith s flesom Tel 28 861. int 2784, dopol dan 665
Prodam b<)0 litrov rdečoga VINA tu zeljčan po 1 000 din Možno tudi po 100 litrov Naslov v oglasnem oddelku _678
APN 6 nov in hladilno SKRINJO gorenje 410 litrsko, prodam Silar, Zg Bit
nje 163_682
Izredno ugodno prodam novo žensko krzneno JAKNO VOLK(većja stev) Tel.: 74-609_683
Prodam globok m športni otroški V(l ZIČEK. otroško kolo BMX za starost 6 let. Tel 80 630_692
Predem dobro ohranjeno temno r|dvo JAKNO m KAPO "spic" nutriia. It 40 Tel 2 1-787_694
Prodam olir.inii-ne PANCI H.JI .ilpm.i
st 41 1/2 Tel 21 787_695
Prodiim krzneno IA K N O  tel   /t 039
696
k& 5adet 8 '^»dbe c nzszans
^^»^26, tel 24-374  680 aMpOlIll^C
M u * blatnik« nnH /4U. ;„
V a«u aln,,ia. pod. dve gumi in KS « Z 750 Miro Mohorić. •,Vs"(f>l"/«i gostilne) 68[)
VW, registriran do popravila Salkič.
ife^gadovljica_886
»- 'JOLICO za traktor, lažjo, ^'ojr Novak Bokalov« 8.
888
!.JGL. letnik 1982 Tel ,đne. int 446, popoldan
Komunikativnim osebam nudimo ho norarno zaposlitev Tel 46 481, od 18 do 21 ure_206
Za prodajo otroškega programa na te renu Slovenije, honorarno zaposlimo resne int eresente  Zaželjen prevoz
Šifra: LEKSIKON A Z_416
šivil|0 i*če redno /oposlitev ^itni REDNA ZAPOSLITFV 646
Si'01
nju
»Obot
17
Možen ogled od 15 1o dopoldan Tel : Kranj 899
'"tmk 1977, delno ka
j6 249_707
. ,jP 400 novo [jrodarii -IVvto Tel  35 922 712
Honorarno delo za prodajo priročni kov in otroškega programa, nudimo lel   2b 6ti 1 int 238 dopoldan      HO2
OBRTNIK sprejme v redno delovno razmerje dva kvalificirana zidaija in dva delavc a šifra OD PO UČINKU
_668
Potrebujemo dva honorarna sodulnv ca z lastnim prevozom m prostimi vi kendi Šifra KMEČKI GLAS 669
Sprejmem delo na dom-redno delovno razmerje Šifra: MOJ MALI SVET __672
Na dom sprejmem kakršnokoli delo iz kovinske galanterije (vrtanje, sestavljanje, odtiskavanje). šifra: OROD
JAR__684
Strojnika za težji bager goseničar z nekaj let prakse zaposlim Tel.: 44-606
702
rtanoranja
Uslužbenka zelo nujno potrebuje sobo v Kranju ali okolici. Šifra: NUJNO 645
Najamem stanovanje v Škofji Loki. Šifra: V BLOKU_ 675
Zamenjam garsonjero za dvosobno STANOVANJE     stelefonom Tel 34-437 703
živali
Prodam 45-189
PRAŠIČE   za zakol
Tel : 487
poselil
Prodam polovico KRAVE. Trboje 109,
Kranj _559
Prodam rjave JARKICE Stanonik, Log
9, Škofja Loka_620
Prodam prezijsko MUCO, staro 4 me
sece Tel 27-995_660
Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev Sp Gorje 38 664 Prodam dva BIKCA, stara 14 dni. Ur bane, Gorice 24 679
V oddaljenosti 7 km od Radovljice prodam obnovljeno dvostanovanjsko hišo z dvema ločenima vhodoma, z garažo in nekaj vrta ter s prelepim razgledom. Možnost plač ila v več obrokih, lahko tudi delno kredit in vseljiva po dogovoru. Možnost obrt i. Ogled v sredo 20. januarja in soboto 23. januarja, po 15. uri. Oglasijo naj s e samo resni kupci. Naslov v oglasnem oddel ku. 693
Prodam Kranj
PRAŠIČA.
Benedikova 5, 681
Prodam brejo TELICO simentalko Žabnica 1 698 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. Žabnica 43 705
Prodam 80 kg govejega MESA Tel : 64-254_706
Prodam 7 tednov starega BIKCA si mentalca Srednja Bela 36 708 Prodam KRAVO simentalko s tretjim teletom Praše 10 713
OBVEHIIA
kupim
Smrekove plohe, suhe in surove, ku
pim. Bešter, tel 80-024___654
Kupim brezhiben motor za FIČKA, star do pet let. Vrhovec, Zadružna 1, Kranj
657
lian.oprema
Prodam 34 kvad m tapisona, 15 odsto tkov ceneje in rabljeno okno in vrata Kalan , Breg ob Savi 67 665
Prodam okroglo mizo, lužen hrast, no vo in šest novih stolov za 350.000 din Andr ej Zupan, Slap 15, Tržič, tel.: 50 339 658
Ugodno prodam sedežno GARNITU
RO Tel. 27-596_677
Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje 4 + 2, 10 odstotkov ceneje. Stare, Cankarje va 52, Rad ovljica, od 17 do 18. ure
700
IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino Tel : (061) 216-673
112
GOSPODINJE, SERVIS IZOLACIJE: Zamrzovalna skrinja toči, rosi, od zunaj ledeni, pokličite, se priporočam- 4 letno jamstvo. Slavko Debelak, Ptuj, tel.: (062) 775-335_203
BAGAT tečaj krojenja in šivanja v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov začetn i in nadaljevalni tečaj 18. januarja 1988 ob 15.30 uri in 21. januarja 1988 ob 8. uri Delavski dom, vhod 6 ali do vpisa po tel: 47-256 370
ROLETE: lesene, plastične in aluminijaste polnjene s polivretanom, žaluzije vseh vrst, večja popravila rolet in žalu-zij, zapiranje balkonov z roletami naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610 573
OiTALO
Iščem varstvo za dve leti starega otro ka v Radovljici vsak drugi teden od 15. fe burarja do septembra Mojca Ko ren, Janševa ul. 6/a, Radovljica 670 Mlad par brez otrok nujno najame stanovanje na relaciji: Jesenice-Radovlji
ca-Bled.Tel.:82 825_671^
Avtogeno varjenje dam v najem, pro dam tudi LTH skirnjo 380 litrsko. Britof
147, tel 36-180_674
Ištruiram nemščino za osnovne šole. Tel.: 28-567, vsak dan od 14.-15.ure
711
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage žene, mame, sestre,
tete
BERNARDE MUSTAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem za pomoč in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter ji darovali cvetje. Zahvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za obred in poslovilne besede.
žalujoči vsi njeni
Kranj, 5. januarja 1988
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre, tete in svakinje
MARIJE ŠTIBELJ
roj. Mertelj
se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje in izrekli sožalje.
SORODNIKI
Struževo, 11. januarja 1988
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz TOZD-a Tehnični in kemični izdelki
ALOJZ LIKOZAR
roj. 1929
Od pokojnika smo se poslovili v sredo, 13. januarju 1988, ob 15.30.
Sindikalna orgunizucija »SAVA KRANJ«
ZAHVAIA
V 77. letu je dotrpela naša mama, babica in prababica
MARIJA MALOVRH
roj. Jesenko
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, znancem ter sodelavcem Kokre-Engro za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala gospodu žup niku za poslovilne besede in pogrebni obred.
VSI NJENI
Rovt, januar MKh
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCETA JAKOPIČA
po domače Tigrovega iz Spodnjih Laz
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom za pomoč in tolažilne besede, za izrečeno sožalje in spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Radovljica, gorjanskim pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami še enkrat iskrena hvala.
Za njim žalujejo: žena Alda, sinova Vinko in Franci z družinama, hči Vesna z družino in ostali sorodniki
Spodnje Gorje, 18. januarja 1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, svaka in strica
RADA
KUŠLAKOVIČA
Planina 1, Kranj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v ta velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Mariu Kocjančiču za obisk v bolnišnici v Brnem — CSSR, podjetju Alpetour Varnost PE Kranj za poslovilni govor ter pomoč in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in besede tolažbe. Vsem še enkrat iskrena hvala.
žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica, duhovnika
dr. ALOJZIJA RANTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako "elikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. nadškofu Alojziju Šuštarju za lep pogrebni govor in številnim duhovnim sobratom za tako lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala naj velja tudi številnim faranom iz Velesovega in Dolskega ter obema govornikoma. Iskrena hvala tudi pevcem iz Velesovega za izredno lepo petje med pogrebno sv. mašo in pevcem iz Škofje Loke in Reteč za zapete žalostinke. Prisrčno se zahvaljujemo tudi č. sestram iz doma za onemogle duhovnike za tolikšno skrb in nego v času njegovega bivanja in ob bolezni. Vsem in vsakemu posebej za vse prisrčna hvala!
Žalujoči brat Franc in sorodstvo
Reteče, 10. januarja 1988
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame, hčerke, sestre in tete
STANE NINIČ
Tončka Dežmana 8, Kranj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem Iskre Kibernetike ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, članom kolektiva Petrol in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Milorad, sin Dorde in hčerka Svetlana
Kranj, januar 1988
V SPOMIN
19. januarja 1988 minevajo 3 leta žalosti, odkar je prenehalo biti plemenito srce dobrega in skrbnega moža, ata in starega ata
POLDETA VOGELNIKA
iz Radovljice
Odkar tc je kruta smrt odtrgala od nas,
ne mine dan in noč,
da z nami ne bi bil navzoč. ,
V našem domu je praznina
in v srcu huda bolečina.
VSEM, KI SE GA SPOMINJATE, HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Radovljica, dne 19. 1. 1988
NOVICE IN DOGODKI
i
Nagrajenci akcije Podarim-dobim z Alpetourom v Bad Kleinkircheimu
Zadovoljni in navdušeni
Bad Kleinkirchheim, 17. januarja — Ena izmed nagrad popularne akcije za pomoč našim smučarjem Podarim — dobim je bilo dvajset potovanj za dve osebi v Kitzbuhel na tekmovanje moških v slalomu za svetovni pokal. Ker je bilo tekmovanje zaradi pomanjkanja snega prestavljeno v Bad Kleinkircheim, se je tudi avtobus s srečnimi izžrebanci odpeljal v to majhno koroško mesto. Da bi spodbujali naše, in seveda, da bi se dobro imeli.
tekmovanjih alpskih smučarjev
Res je bilo vsega na pretek. Nagrajenci, eni mladi in navdušeni, drugi ne več tako mladi, pa tudi navdušeni, so težko čakali, da vidijo, kako je gledati tekmovanja naših smučarjev od blizu. Večina še nikoli ni bila na tekmovanjih, vsi pa naše smučarje radi gledajo po televiziji. Zato so tudi kupili kratice Podarim — dobim. Nekateri samo eno, drugi tri, večina pa tudi precej več.
V Bad Kleinkircheimu nas je pričakalo sonce, vreme kot nalašč za lep izlet. Ogledali smo si
še nisva bila, v Planici pa sva že gledala skoke. Danes nama je bilo zelo všeč in mislim, da je bila to lepa nagrada.«
Franc Hribernik iz Ruš: »Redno gledam smučarijo po televiziji in navijam za naše. Nisem bil izžreban, ampak mi je svojo nagrado podaril prijatelj, ki zaradi dela ni mogel na izlet, pa še popotnico nama je s svakom dal s seboj. Mislim, da je ta Alpetour-jeva nagrada super, saj sem videl marsikaj, kar si še misliti ne
Naš junak — Robert Zan
in držali pesti za naše. Gledali smo na progo in v semafor. Poleg Italijanov, ki so navijali za izvrstnega Tombo, smo bili najbolj glasni. Na koncu nismo bili razočarani. Čeprav naši najboljši niso imeli sreče, smo zadovoljni stiskali roko Robertu Žanu. Pa mu je le uspelo, smo bili navdušeni!
Naj še zapišem, da za Alpetou-rov izlei ni bil izžreban niti en Gorenjec, bilo pa je veliko Štajercev in Prekmurcev. Pravijo, da smo Gorenjci po številu poslanih kartic najmanj radodarni, zato smo tudi najmanjkrat izžrebani. Škoda, takšnega izleta pa res ne bi smeli zamuditi!
V. Stanovnik
Alpetourov transparent in slovenske zastave so visoko vzdignili naši navijači.
kraj, veliko vas ali majhno mesto, kot je rekel Borut Mencinger, ki je v imenu Alpetoura vodil nagradno potovanje. Vsaka hiša v kraju je tako ali drugače povezana s turizmom. V večini od njih je po nekaj apartmajev, nekaj sob, majhna gostilna. Domačini so prijazni in ustrežljivi, vedo, da živijo od turizma. Gostje pa so jim hvaležni in radi prihajajo. Kolikokrat smo na izletu pomislili, če se jih res ne bi dalo vsaj malo posnemati tudi pri nas!
Simona Robavs iz Čemšenika:
»Za prvo žrebanje akcije Podarim-dobim sem poslala štiri kratice in kar verjeti nisem mogla, ko sem bila izžrebana. Še nikoli nisem bila na nobeni tekmi svetovnega pokala in tudi tokrat sem premišljevala, če ni predaleč. V službi so me nato prepričali, naj vendar ne zamudim priložnosti. Z menoj je še sestra in res se mi zdi zelo lepo. Ni mi žal!«
Jelko Bule iz Goriških Brd: »Na izlet sva šla z ženo, čeprav je bil izžreban sin. Vendar je še premajhen, da bi lahko šel. Na
nove* tSke*     d°bra V°'ia °b SmuČISĆU' na s'alomišču še trd boj za
bi mogel. Prijatelj, ki s seboj ni imel deviz, je naročil pijačo ob izteku slalomišča. Ko je hotel plačati z dinarji, jih natakar ni vzel. Povedala sva, da navijava za Križaja in potem rva lahko zastonj pila.«
Precej Slovencev je bilo ob slalomišču. Razvili smo zastave
Fodgora ne bo odrezana
Konec tedna »normalen« prevoz
Radovljica, 15. januarja — Na današnjem pogovoru pri predsedniku občinske skupščine Bernardu Tonejcu, ki so se ga udeležili predsednik občinske cestne skupnosti Radovljica Pavle Tolar, direktor Cestnega podjetja Kranj inž. Bogdan Drinovec, predstavnik Skupnosti za ceste Slovenije inž. I^do Prah in predsednik sveta krajevne skupnosti Samo Finžgar, so se sporazumeli, da mora biti najkasneje v tednu dni cesta začasno odprta za ves promet.
Za cesto Begunje-Tržič, ki jo je konec novembra pretrgal zemeljski plaz in s tem odrezal prebivalce Slatne, Srednje vasi, Zadnje vasi in Mlake na območju Podgore v radovljiški občini, je treba takoj, še pred dokončano ureditvijo, najti rešitev, da prebivalci, ko bo zapadel sneg, ne bodo odrezani od sveta. Takšna je bila sporazumna ugotovitev na sestanku pri predsedniku občinske skupščine.
Po tem, ko so cesto krajani sami toliko uredili, da zdaj po njej poteka promet z osebnimi avtomobili, so geologi Skupnosti za ceste Slovenije pospešeno opravljali meritve in preisk.i ve. Te so zdaj že končane in v petek se je tudi iztekel rok za izdelavo idejnega projekta. Cestno podjetje Kranj bo najk.i . neje do konca februarja izdelalo projekt za celovito rešitev in se potem takoj, ko ho to mogoče glede na vremenske razmere, tudi lotilo del. V najslabšem primeru bo to spomladi, ko se bo teren osušil.
Čakanje na celovito ureditev pa bi bilo za 111 prebivalcev vasi Podgore predolgo, zato je treba takoj cesto urediti »strokovno«, tako da bo po njej lahko začasno potekal ves promet (vključno tudi za avtobuse). Raziskave so do zdaj pokazale, da sanacija celotnega območja morda ne bo tako zahtevna in draga. Ker pa se je teren zdaj tudi umiril, bi z manjšim pose gom lahko omogočili avtobusni promet ob notranji brežini ceste. Z ustrezno prometno signalizacijo bi bil na tem odseku promet izmenično enosmeren, cesto pa bi tudi resno plužili. Hkrati pa bodo na plazovitem območju redno spremljali vse morebitne nove premike tal in v takšnem primeru tudi takoj ukrepali.
Direktor Cestnega podjetja Kranj inž Bogdan Drinovec je na sestanku zagotovil, da se bodo v začetku tedna s strokovnjaki Skupnosti za ceste Slovenije odločili za začasno sanacijo in potem z deli končali najkasneje do konca tedna
J       K A Žalar
Elan kupil 33 stanovanj
Begunje, 15. januarja - Begunjski Klan je lani kupil za svoje delavce 3,'l stanovanj (šti n kadrovske) in ne 36, kot smo zapisali v prejšnji torkovi številki. To pa ne spremeni osnovne ugotovitve: le malo delovnih organizacij na dolenjskem je luni toliko storilo zu roševu-nje stanovanjskih problemov kut Klun.
C. Z.
GLASOVA ANKETA
Muzejski Blaznikov večer
Škofja Loka, 14. januarja — Petdeset let Muzejskega društva Škofja Loka je le eden od vzrokov, da so pri društvu pripravili Blaznikov večer, srečanje strokovnjakov, poznavalcev pa tudi ljubiteljev preteklosti domačega kraja, preteklosti Škofje Loke in okolice. Še pomembneje pa je, da si bodo tako strokovnjaki, kot tudi ljubitelji zgodovine, arheologije in sorodnih znanosti, lahko izmenjali izkušnje, izvedeli kaj novega, se pogovorili. Tako imenovani muzejski večeri so za Škofjo Loko že tradicija, saj so bili organizirani že večkrat, nato je vnema za nekaj časa popustila, pa so jih potem spet organizirali. Po dr. Pavletu Blazniku so jih poimenovali zato, ker je bil prav on najboljši poznavalec zgodovine Škofje Loke in loškega gospostva, njegovo delo in vztrajno raziskovanje pa naj bi bilo tudi spodbuda za mlade raziskovalce. Veliko zgodovinarjev, arheologov, pa tudi ljubiteljev svojega kraja in njegove zgodovine pa je bilo v četrtek popoldne na loškem gradu dokaz, da se je iz zgodovine mogoče marsikaj naučiti.
Vinko Demšar: »Raziskovanje različnih virov je pomembno za gradnjo mozaika naše preteklosti. Je zahtevno delo, zanj je potrebno veliko časa. Mislim, da je najvažnejše na tem srečanju, da si med seboj izmenjujemo izkušnje, saj marsikoga zanimajo raziskave drugega, prav na tem srečanju, pa nanje lahko opozorimo, kajti morda nekdo drug ni imel časa tega raziskovati, morda ni imel potrebnih virov, vpogleda v arhiv. Tudi dr. Pavle Blaznik ni nikoli skrival svojih raziskav, novo odkritih podatkov, temveč nas je celo spodbujal, da nadaljujemo z delom. Vesel sem, da je na Blaznikov večer prišlo precej strokovnjakov, pa tudi tistih, ki jim je to le ljubiteljsko delo, ki jih zgodovina zanima. Takšne večere bomo še organizirali, ne vem pa še, kako pogosto.«
Zorka Subic: »Zapos* na sem v Loškem Mu** ju, nisem zgodovini ampak arheolog. Stt» prstan, ki sem ga p**? stavila na srečanju, J seveda zgodovinski Ji z napisom, je del življ* nja in zato vreden tafi skovanja. Mislim, daj današnje srečanje dober način, da mi^ grede izveš veliko zanimivih podatkov, ki F lahko povežeš v sklop svojih spoznani.
Metod Benedik: »L*0!
smo v Škofji Loki F kapucinskem arhiv/j
odprli tudi knjižnico,
je namenjena vsem. -jih zanima zgodovin* Ob selitvi smo našli P°J cej novih stvari, prid* traktatov. Zelo zanifl11' va je tudi kronika kap cinskega samosta«* Veliko stvari pa bo 5 treba urediti, saj je v knjižnici le del graC*lV? precej dela pa nas še čaka. Raziskovanje gra^ va iz muzeja pa je zanimivo tako za zgoaO* narje, slaviste in teologe, tako da je v arluV~ moč narediti marsikatero koristno diplom^ nalogo in doktorsko dizertacijo.«
Judita Pegam: »Na & našnjem srečanju s? predstavila arhiv škofl loškega planinskeg* društva. To pa je le e** od stvari, ki jih je poiskati v arhivu. Mjr sikoga zanima, kaj vs» je moč najti v arhivu takšen večer, kot )e ^ našnji, je zato lahko lo zanimiv. To je P°*J. zala tudi precejšnja udeležba in zanimanje čanov, ki so prišli sem.« v. StanovflE
Foto: G
Da se ne bi ponovilo Tavčarjevo Visoko
Loški grad potreben obnove
Škofja I .oka, 17. januarja — Loški muzej in kulturna skupnost opozarjata na razpoke v grajskem zidovju, katerega temelji se na posameznih mestih posedajo; Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane ugotavlja, da se del vzhodnega trakta gradu že ob manjšem potresu lahko zapelje v dolino.
Nič bolje ne kaže z grajsko streho. Na osrednji stavbi so jo obnovili pred petimi leti, potem je zmanjkalo denarja. Najbolj občutljiv je severni trakt, katerega ostrešje je že tako trhlo, da bo prej ali slej popustilo pod težo snega ali vetra.
Arhitekti ljubljanske fakultete so že 1985. leta izdelali elaborat in program prenove gradu, ki bi po današnjih cenah terjala
Dan mladosti 1988
Čeravno je mesec mladosti se daleč, so jugoslovanski mladinci ob poznanima predlogoma o letošnjem programu štafete mladosti odprli javno razpravo tudi širše. Mladi naj bi v svojih osnovnih okoljih ponovno napravljuli tudi o celotnem konceptu praznovanj meseca mludosti.
V Sloveniji po informacijah Milu-nu Hulužicu z RK ZSMS predvidoma ne bo prišlo do velikih preobratov. Stališču, ki jih je slovenska mlad m sku organizacija sprejela >.e lani, naj bi letos dobila svojo uporabno vrednost v celoti.
V. Bešter
50 milijard dinarjev. Seveda tako velikega denarja še dolgo ne bo mogoče (hkrati) zbrati, nujno pa bi se bilo že letos lotiti najbolj pereče strešne konstrukcije in tudi zidovja.
Prenova gradu, grajske kapele in kašče na Spodnjem trgu, s katerimi upravlja Loški muzej, je bila že v lanskem programu občinske kulturne skupnosti, ki pa ni zmogla ubogih 6,27 milijona dinarjev. Tako je obtičal tudi denar kulturne skupnosti Slovenije, ki sicer prispeva za obnovo enko vsoto, kot jo zberejo v občini.
Sklep precej široko zastavljenega sestanka "zainteresiranih" za loški grad novembra lanj je bil, da se obnova ne bo nupajalu iz višje prispevne stopnje za kul-
turno skupnost, ker se
loške
gospodarstva ne sme doda obremenjevati. Z drugimi &j dami: "kulturni dinar" naj mu ' in kulturna skupnost n kjer vesta in znata (kje kot prav pri združenem de Kulturniki, že po naravi ne 1 tirano dobri ekonomisti, zdaK( novno kličejo, da brez sistem5 rešitve denarja ne bo. .
Kaj loški grad in sploh kul na dediščina pomeni za uS no mesto, kako škoda je ^P^i škega dinarja, ki se kota''
mo y , .i.,..... -»nnio dos.
voriti
, v občine, kjer se znajo <* ■ iti, je gotovo jasno tud' * ž nemu nevednežu. Zato bi D e čas, da se v Loki nehajo spre vodati, zanašati in valiti bf ^ drug na drugega; ko (če) s 0 gradu kaj /godilo, bo P iskati krivca in tudi dena«*-^ pa je, žal, res tako, da se , mora podreti, da se kdo z£a
H. Jelov**"
Ob predoru bo zaposlenih 600 delavcev
Jesenice, 18. januarja — Gorenjska pripravlja raziskovalno nalogo o zaposlitvi delavcev na platoju karavanskega predora. Kako /ugotoviti vsaj 300 strokovnih delavcev?
V minulem letu je imela kuru-vunšku poslovna skupnost, ki vključuje '24 članic skupnosti, ne mulo problemov in dela s prostorskim usklajevanjem m programom dejavnosti nu platoju Hrušicu ob karavanškem predoru. Do zduj jim je prostorsko uspelo uskluditi dvu platoju izmed sedmih, ki bodo ob avtocesti od Hrušice do Kranja Prostorske načrte imajo za mejni plato lliu.šica in carinsko - špediter s k* pluto, zu ostule ob avtocesti pa se morajo še dogovoriti.
Lam so podpisali pogodbo za iz deluvo idejnih projektov ob predoru, z organizacijami združenega delu pa podpisujejo pogodbe za ureditev komunalne infrastrukture. Tuko so pred začetkom gradnje carinsko špedicijskega objektu, parkirišču m povezovalne ceste.
Članice karavanške poslovne skupnosti sumi- združujejo denar zu delovanje skupnosti in del sred štev zu izdelavo potrebne doku mentacije. Pripravile so tudi pro grum zbiranja sredstev za finan« i i.inje del nu posameznih platojih nu Hrušici in na Plavškem travni ku.
Posebno pozornost že zdaj na iiici.j^j" kuiiiov.sKiin problemom,
suj se zavedajo, du ho 1 juliju 1MHI predoi odpi t, nI) njem pu bodo mo
i .lir delati ustreme službe Si 11 >k"
\ii.i služba občinskih skupnosti zu zaposlovanje dolenjske je začela z raziskovalno nalogo "Potrebe po kadrih v projektu Karavanke " To nulogo sofinucirujo vse gorenjske raziskovalne skupnosti. Prve unu lize so pokuzule, du bo v službah oh predoru letu 1MH1 zaposlenih približno K40 delavcev Delovne orgu-ruzacije danes ocenjujejo, du bodo ob predoru luhko zaposlile okoli 300 svojih delavcev in štipendistov, medtem ko jih bo več kot 300 treba poiskati drugod
Dela v službah ob predoru bodo tuku, du jih bodo luhko opravljali le delavci /. višjo m visoko izobra/ ho, zato je na (iorenjskem upravičena skrb, kje dohiti dovolj stro kovnjukov. Skupnost zu zuposlovu nje si zuto že danes pri/.acleva, du če/, tri leta ob predoru ne Ihi ku drovskih problemov  Dogovarja se s posameznimi delovnimi organi /.arijami na (iorenjskem o možnosti prekvalifikacije m preusmeri tve nekaterih seduj zaposlenih de lav cev ter seveda o načinih ustrez nega stipendiranju.
I) Sedej
V radovljiškem obrtnem združenju predlagajo_____jj
Breme naj se enakomerneje porazdeli
Radovljica, 15. januarja — Obrtniki iz radovljiške občine, ki J*C
i lega leta dosegli skoraj za polovico slabše lM,Ji'°VJ|0|je: t v prejšnjih mesecih. Tudi letos jim ne kaže dosti J ^ manj poginih in tudi naročila so manjša. Pa ne Krt <u(jj
.... j.-—— j—      ~~-------- -———.-j-—.— ———----- ee\"
sred no sodelujejo z delovnimi organizacijami, so v zadnjem ^. letju minule /u I lat i- kot
sklenili so manj pogoun in tuui imimnii ><> hihiijm. • m -— - . te, kri/a j«-, vsaj tako zatrjujejo v obrtnem združenju, zaje 1Uli ostale obrtnike. Promet se ho realno /.manjšal, v občinski pr*^. ^. pa bodo morali po novem (odkar je ukinjen posebni «»bćln . vek od prodaje alkoholnih pijač) prispevati še več kot doslej-
()h vsem tem je ruzumljiva pobudu združenju, nuj se ""'"^jj^ i? komerneje porazdeli med obrtnike, pa< glede na doseženi ''" "' sk,ifl1
pogoj« dela Predlagajo, naj bi bila med rednimi m poj",M.'(jjjjj gf
obrtniki večja ra/.lik t . davčni stopnji Za prve je zduj 3f> ods H.t>j dnine -IO ml-d a ii.i, mi-m |n pa, du bi morulu biti za t«'      '•' I"' ^.^uju'1
'.r.|.i  Večja i.i/hka hi spodbujala   popoldance     lah.....'^kv."'-1'1
med redne obrtnike, pa tudi Miri |c i >pi edel |em >, naj se ne *1 ^'^tiii"11 h s proizvodno dejavnostjo, temveč le /. deficitarnimi usluz
x L.    , ,).>l"Sl"')
Merila /.a .pavšaliste« (teh je v radovljiški občini vit koi i      bi v ,, |g premalo itizdelanii   Pa ne le to   združenje predlaga,   ^'(,(| |f odlok o davkih občanov vnesli določilo, da bi puvšulni uUve£|, s ti'w' lom usklajevali z rastjo inflacije S tem bi .puvšuliste« izenuC mi obrtniki, ki vodijo knjige ..   n0j **
Precej pripomb je na davčne olajšave V /.druženju menij« ' ^j*" pri 11-t i upostevu ludi nadomestilo uvoza Olujšave zu v uk1i ;"
poslenegu delavcu nuj bodo večje, kot so zduj, predlugujo pa J' zaposlovanje invalidov ra*Y~
Obrtniki se ne strinjujo. da bi ukinili olninski sklud 2 ^b* drobnega gospodarstva Nasprotno po njihovem mnenju gu' ' v"^ še okrepiti m hkrati preveriti, kako |c / najemnino in vrufU *j9tV* /enega denarju, kuko so zaseden i prostori, za kalem so bila sr celoti ali le delno /agotovljenu iz skludu... Zdaj*'ij
Velik nesmisel je vnesti (medfazni) prometni duvek ^oV, K* predpisi namiei dajejo možnost le prvemu i/, -verige« obr ■. ^3 ** delajo na enem in istem izdelku, da ne zaračuna prometnega ^r«; reprodukcijski material oziroma za storitev, vsi naslednji P" ^rtfF izdelek dražiti / vmesnim 1(1 odstotnim davkom (zidava cetv'■ ki se že zdaj po povsem zakoniti poti. s poslovanjem prek < ".^„d«'* drug, izogibajo plačilu vmesnega davka, vendui je pri leni v*'1((V„n-. /. evidenco S spremembo predpisov torej ne bi bil nihče oški obrtnike bi ru/brememli neposredne pisanje
jlotnl*