Št. 20.
V Ljubljani, sobota dne 25 januarja 1919.
Leto III.
m
Izhaja razen nedelj in praznikov vsafa dan popoldne.
Drednlitro hi npraTnlštro ▼ Ljubljani, Frančiškanska alka štev. 6, L nadatc.
Učiteljska tlakama.
Naročnina: po poiti s dostavljanjem na dom ra celo leto K 42'—, za pol leta K 81’—, sa četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
taMrati: JSnostopna petlt vrstica 30 v^ pogojen prostor K1*—; razglasi in poslano ▼rstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popust.
Reklamacije sa liat so poštalne proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Poziv na Belgrad!
Uvažujč sicer vse okolnosti in tažkoče, ki pirajo belgrajsko zajedničko ministrstvo, da sc ne more tako poslovati, kakor bi bilo potrebno, moramo pa vendar enkrat povedati, da stlj° z dosedanjim delovanjem belgrajsko vlade ze<o nezadovoljni.
In to nc morda iz strankarsko političnih, ampak edinole le iz razlogov, ki zahtevajo Mitro konzolidacijo razmer v državi SHS.
Poglejmo si nekaj konkretnih dejstev!
Že pred Božičem je demisijonirala Narodna vlada v Ljubljani! Te demisije ni Bel-Krad do danes niti naznanje vzel, niti poveril vodstvo vladnih poslov do sestave nove vlade že odstopli vladi.
Imenoval pa tudi še ni nove vlade, dasi-ravno je žc štirinajst dni v posesti sporazumnega predloga vseli treh slovenskih strank slede sestave nove vlade!
Zakaj se Belgrad ne zgane? Kakor da bi zajedničko ministrstvo hotelo imeti anarhijo Pri naši najvišji upravni oblasti!
Ali mogoče kdo intrigira?
Pravijo, da imajo v Belgradu strah dati Pokrajinam preveč moči v roke, pravijo, da hoče Belgrad strogo centralizacijo — to, da je vzrok cincanju zajedničkega ministrstva.
Ali nimamo zato Korošca in Kramarja, da v zajedničkem ministrskem svetu povesta, da je vsaka uprava nemogoča, če ne dobi pokrajinska vlada zajenkrat še kar najširši delokrog?
Pribičevičevo delo na takojšnjo centralizacijo vse uprave bo upravo poslabšalo, anarhijo povečalo in bo vsled tega mir in red ogrožalo!
Pa poglejmo si zadevo Državnega vi ječa in Pokrajinskega sveta! Eden glavnih vzrokov ljudskega nezadovoljstva z dosedanjo vlado je Pomanjkanje javne tribune, s katere bi zastopniki ljudstva lahko tolmačili svoje zahteve in kontrolirali upravo.
Vsakemu pametnemu človeku mora biti jasno, da je zato vprašanje Državnega viječa in pokrajinskega sveta nujno!
Samo Belgradu ne! Mi res ne vemo, kaj tam kuhajo. S svinčnikom v roki je vprašanje števila mandatov v pol ure rešeno — zajedničko ministrstvo pa spreminja svoje sklepe kakor modema dama barvo las! In pri tem nas Slovence še prikrajšujejo pri številu naših zastopnikov — dasiravno ve Belgrad prav do-r i °’	so 80 s* vse slovenske stranke tudi
Klede Državnega viječa in Pokrajinskega sveta ze popolnoma jedine!
»	PraY??Pr;lv vlada — ali posamezniki
v Belgradu ali ljudstvo, zastopano zaenkrat po svojih strankah!
Tako, kakor je zajedničko ministrstvo do-sedaj delalo, nam ne vzbuia dobrih nad za bodočnost, in če si belgraiski centralisti mislijo, da bo tako kolebanje Belgrada vzbudilo simpatije in zaupanje do vladanja iz Belgrada, se velo motiio!
Poživljamo Korošca in Kramarja kot zaupnika dveh slovenskih strank v Beltrradn, da z vso težo svojepa glasu — če ima njun glas kaj teže! --- zastopata v zajedničkem mini-sterstvn voljo celotnega ljudstva v zgorajšnjih vprašanjih 1______________
Ne več tako!
(Sodrugom v Bosni in na Hrvaškem!)
V glasilu hrvatske soc. doni. stranke »Slobodi« ter v glasila bosensko soc. demokracije »Olas Slobode« beremo že dlje časa zelo nelepo polemiko, ki je vstanu silno škodovati t*aši poletarski stvari. Sodrugi na Hrvatskem 'n v Bosni nuj vcPdar malo premislijo I V dobi, ko naj se vsa naša stremljenia združijo za tem, da se zedinimo vsi
socialisti v državi SHS v eno enotno stranko ter zastavimo vse delo v prid proletariata — v dobi, ko se naše tzv. meSčanske stranke združujejo v enotno stranko — pa eto: medsebojnega nečednega prepiral
Saj smo bili lahko raznega mnenja o marsičem — saj to ni nesreča, če vsak ne vidi enako, ali: vsem mora biti pred očmi uspešno delo za naše izkoriščano in zatirano ih-lavsko ljudstvo. Bliža se zasedanje državnega vječa; kot nala skupina se snidemo v Belemgradu — meščanske sfanke so si uzurpirale večinol —, ali naj še ta mala skupina bo razdvojena?! Bliža se čas priprav za vi l.tve v korsrituanto. Mar naj gremo v boj — drug proti d.ugimu? Boj Špartakovcev V Berlinu, boji med ruskim delavstvom itd, naj nam bodo svarilo, naj nikar ne cepimo svojih močij, ko jih nujno rabimo v dosego svojii: smoitov iti ciljev.
Bosanski »Olas Svobode« ic tudi nas, posebno še sodr. Ant. Kristana, večkrat prav krivično napadel. No, nismo riagirali, ker smo stali na stališču, da pride čas, ko bomo lahko z Bosanci mirno in trezno govorili. Hr-vatski soduigi, pesebno sodrug Korač, niso bili našega mnenja ia so na rapade odgovarjali z vso vehemenco... V boju, v kateiem se strelja z vso strastjo, se ne pazi: kako se strelja in kakšno strel.livo se rabi. Odtod je tudi v te.u časuikai skem boju med hrvatsko »Slobodo« in bosanskim »Glas.-m Svobode« polno takega, kar ni mogoče odobriti in kar lahko povzroči zelo žalostne posipu c.
Ne tako več — sodrugi! Mirno kri moramo ohraniti v svojih lastnih sporih. Vse zairkovanjc, smešenje, sumničenje in vso ono, kar je v stanu spore še bolj poostriti, moramo enostavno zavreči, Ako je kaj spornega, naj ‘-e razjasni in pcjasni trezno, stvarno, brez strastij. Poiščitno vse ono, kar nas bo združilo, odvrnimo od sebe ono, kar nas razdvajal
Skapaj, proletarci — saj je zaklical Marks: Proletarci, združite se!
Poglavje o boljševizmu.
Strnišče, 21/1 1919.
Meščansko časopisje prinaša še vedno vso polno »vesti« o boljševikih in boljševizmu, da se pametnemu človeku že gabi in preseda. Čuditi se je le apetitu čitateljev meščanskih listov, ki z občudovanja vredno potrpežljivostjo požirajo »knedlce«, ki se kuhajo v meščanskih političnih kuhinjah. Živimo v zgodovinski dobi političnega preobrata, zato se ni čuditi, če skušajo meščanski žurnalisti s prinašanjem takih vesti speljati kolikor mogoče več vode na svoj mlin. Način pa, s katerim se ukvarja druga vrsta ljudi z boljševiki, presega že vse meje in naša dolžnost je, da proti takemu postopanju odločno protestiramo. Naš list se je že večkrat bavil s takimi blebetanji in zopet imamo priliko prinesti javnosti cvetko enake vrste.
V nedeljo 19. t. m. je bilo orožništvo tuk. begunskega taborišča, ne vem od koga, poklicano, da aretira nekega begunca, ki je v pijanosti kričal in baje tudi hujskal proti pred-stojništvu taborišča. To se je namreč zgodilo po izpovedi orožnikov. Po izpovedi oseb pa, ki so bile navzoče v času aretacije je stvar precej drugačna. Ni moj namen na tem mestu zagovarjati dotičnika, ker nimam prav za prav potrebe. V njegovo obrambo zadostuje zdravniško izpričevalo, da je bil vsled pijanosti popolnoma v nezavesti in da mu je v času aretacije tekla kri iz nosa! Vsled zdravniške preiskave so dotičnika pustili v nedeljo večer doma in so ga šele drugi dan peljali v zapor v Ptuj.
Kakor že omenjeno ni moj namen omenjenega braniti, ker se bo zadeva pred sodnijo končala in pojasnila. Moj namen je povedati, kako so znali orožniki pri tej zadevi pokazati njih znanost. Begunca je v torek zaslišal preiskovalni sodnik, ki mu je prečital ovadbo, ki so jo orožniki spisali. Iz ovadbe je namreč zvedel, da so ga orožniki, potem ko so po
svoje opisali slučaj, označili kot »boljševika«! V ovadbi so namreč napisali, da je dotičnik napolnjen z »bolševiškim duhom«! Kakšne pojme imajo žandarji o boljševikih in boljševizmu, nas čisto mč ne briga in jim le povemo, da bodo morali še dolgo hoditi v šolo, p redno se o tem kaj naučijo. Je pa že skrajni čas, da se od kompetentne strani pove tem ljudem, naj pri izvrševanju službe pustijo boljševike pri jpiru. Ker se pa taki slučaji trdovratno ponavljajo, se zdi, da imajo orožniki od zgoraj n^ tihem naročeno, naj vsakega, ki kaj naredi, razglasijo za boljševika.
Tako postopanje od strani orožnikov presega že vse meje, kajti malo odveč je, da se vsakega pijanega človeka imenuje »boljševika«. j Enkrat se je pijancu reklo pijanec, tatu tat, ■ ubijalcu ubijalec itd., danes pa so vsi taki ljudje postali nevarni boljševiki. Naša dolžnost je, da proti takemu postopanju odločno protestiramo in zahtevamo, da se temu počenjanju enkrat napravi konec! Naj se raje gospodje orožniki pri izvrševanju službe ozirajo na druge stvari, ker bodp tako veliko več koristni, kakor pa če prodajajo znanost o »boljševizmu«!
Da se s par besedami vrnem k slučaju, omenim, da je bil dotičnik iz zapora izpuščen, potem ko ga je preiskovalni sodnik zaslišal. Že iz tega je razvidno, da ni izvršil nobenega hudodelstva. In dejstvo, da mu je zdravnik konštatiral tok krvi iz nosa priča, da se je slučaj zgodil drugače kakor so ga orožniki opisali. Vprašamo tudi, zakaj je orožnik, ko je v pon-deljek peljal dotičnika v Ptuj in mu je ta povedal, da niso njegove kosti prav nič vesele, rekel dotičniku, da ga pelje k zdravniku med tem ko ga je peljal v zapor? Sicer pa se zadeva jiojasni pri obravnavi in zvedeli bomo, na kateri strani se nahajajo »boljševiki« v orožniškem zmislul ___________________________v.	k-
Politični pregled.
G»ašlia pogajanja o premirju. Ljubljanski korespondenčni urad poroča: Pogajanja med zastopniki ljubljanske Narodne-vlade SHS ter nemško koroško vlado . celovško so sc dne 22. t. m. v Gradcu končala pozno zvočer. Jugoslovanski zastopniki so zahtevali, da naj se stotinam Slovencev, ki so morali pred nemškimi oddelki bežati iz dežele, dovoli povratek na Koroško, da dobi pri narodnostnih poizvedovanjih na licu mesta ljudska volja pra/i izraz. Nemci, in sicer tudi zastopnik nemško-avstrijske vlade na Dunaju, tej zaihtevi niso ugodili izjavljajoč, da povratka na Koroško hc morejo dovoliti, ker se je v poslednjem času tudi potovanje na Kranjsko izdatno otržkočilo, in pa ker so jugoslovanski zastopniki izsilili preložitev razprav o upravnih odnošajih na Koroškem do tlej, ko bo nova demarkacijska črta določena. Zastopniki ljubljanske Narodne vlade so povdarjali, da iz Kranjskega nihče ni bil pregnan in da tamkaj ne bo poslovala nlkakšna razsojevalna komisija za ugotovitev narodnostnih razmer in določitev meja narodnostnih upravnih ckolišev. Zato omenjene potovalne zapreke pri tekoči.l pogajanjih ne morejo priti v poštev. Na Koroškem pa sre za to, da se v svojo domovino vrne vsa slovenska inteligenca vsaj za dobo, ko bo po Koroškem narodnostne odnošaje ugotavljala in začasno ograniče-vala na*odne upravne okoliše posebna komisija. Repa-tria ;ija iz Koroškega progane slovenske inteligence le neobhodno potrebna in nujna, ker drugače istinita ljudska volja nc more dobiti pravega izraza. Nato je zastopnik ame;i?kr misije, podpolkovnik Sherman"Niles, izjavil, Ja polaga veliko važnost na to, da se na obeh straneh zaj? niči politična svoboda, združena z politično amnestij-). Na podstavi pogodbe pa ne more neikogar prisiliti, da jamči za to iri ono. Ker so Nemci v zastopnikom dunajske vlade vred vztrajali pri svoji prepovedi povratka, je podpolkovnik Miles podpredsedniku ljubljanske Narodne vlade dr. Gregorju Žerjavu izrazil željo, naj bi se tu slovenski pregnanci predstavili v Velikovcu. — Vso kr-rtško slovensko inteligenco, ki je morala pobegniti pred iregularnimi četami celovške vlade, ker so ti pret'l; s smrtjo in jo zapirali ter odvajali, zadevajoča
prepo\t'J celovške vlade vzbuja v vseh jugoslovanskih krogih hudo razburjenje in veliko ogorčenost. Splošno se izraža cvom, da bi ob takih razmerah komisija sploh mogla ('b.cktiviio konstatirati ljudsko voljo in pravično ločiti si*-vri sko in nemško upravno ozemlje ter prav potegniti začasno demarkacijsko črto.
— Goueral Smiljanič In general Maister. Maribor, 23. jan. (Lj. k. u.) Nocoj ob polu sedmih je dospel semkaj s Koroškega v spremstvu svojega generalštabnega šefa, podpolkovnika Ulmanskega, in dveh drugih častnikov general Šatiljanič. K sprejemu se je zbral na kolodvoru ves fisajšnjt častniški zbor z generalom Maistrom na čelu. Ob izstopu iz voza so generala Smiljaniča častniki in številno c.bčii stvo pozdravljali z živahnimi živio-klici. Po prlsrčne.n pezd-avu obeh generalov je imel general Maister nagovor, iti rekel med drugim: Pozdravljam Vas v imenu našegt v rit-ga častništva in moštva, ki skupno hrabro brani stveme meje Jugoslavije. Mi vsi vršimo t veseljem naš.i Como vinsko dolžnost in nam je v ponos, da smo te Itpe, najbolj eksponirane kraje na severu naše domovine, ohranil, naši domovini. Obetam in prisegam, da snn priptavljeni, braniti jo do zadnje kaplje krvi. — V svojem odgovoru je rekel general Smiljanič med drugim: Gospod genoial! V izredno čast si štejem, da imam priliko. Vas spoznati. Ves slovanski jug se ozira na generala Majstra. Veseli nas, da imamo na najsevernejši to^ki Jupe-slaviJe moža, ki skupno s svojimi vzornimi časi liki in pogumnim moštvom tako krepko in vspešno brani enega najlepših kosov naše slovenske domovine pred grabežljivim sovragom. Bodite uverjeni, da sem pripravljen, žrtvovati vse, do zadnje kaplje krvi za Vas, brate Slovence, na meji. Se enkrat ponavljam, da smo na jugu vsi ponosni na Vas, krepka naša predstraža na slovenskem Stajciju. Obenem pa tudi prisegam, da ne bomo žrtvovali sovragu niti enega kraja na meji, temveč bomo združili vse v skupno, lepo in svobodno slovansko domovino. Živeli naši branitelji na meji zelenega slovenskega Štajerja. Zlvel naš ponosni general Majster! — Kmalu nato se je general Smiljanič poslovil ra nadaljeval pot v Ljubljano.
— O državi Jugoslaviji. Belgirad, 23. jan. (Lj. k. u.) Ravnatelj Jugoslovanskega dopisnega urada je imel in-tervlev z novoimenovanim hrvatskini banom dr. Paieč-kom. Ban se je izjavil, o razmerju avtonomnih vlad do osrednjo vlade v Belgradu takole: Avtonomne vlade nimajo nikakega državopravnega značaja, pa bodo upravljale svoji posle, ki so jim bila izročena in, ki niso bili Izključno pridržane osrednji vladi, po navodilih in pod nadzorstvom osrednje vlade SMS v Belgradu. Potrebam naše nove države bo najbolj odgovarjala notranja ureditev, ki bo temeljila na centralizmu državne uprave, a v deeentralizmu samouprave v upravnih enotah kakor so občine, okraji, županije oziroma okrožja; vse to seveda na dosedanjem demokratskem temelju. Ban je nadalje izrazil mi enje, da se bodo politične razmere v Hrvatski sukale okoli dveh vprašanj. Prvo vprašanje bo, kako se bo aalu urediti ustava novega kraljestva, da bo odgovarjala zahtevam skupnosti in življenskim razmeram posameznih rckiajii:. Drugo vprašanje pa je vprašanje socialne politike. O fir.ančnem in gospodarskem vprašanju je izjavi! ban Vsied upliva dolgotrajne vojne in vsled splošne gospodaiske demoralizacije je naš finančni in gospodarski položaj v Hrvatski in Slavoniji zelo slab, vendar pa no brc; uperi. Mi smo agrarna dežela, pa se bomo zato lažje in hitrejše opomogli od vojne, kakor druge, in industrijske dežele. Bojazen, da bo povzročilo žigosanje bankovcev troj prebivalstvom nemire, je neutemeljena. Dosjdaj se je pc kazalo ravno obratno, da so z žigosanjem zadovoljni, ker pričakujejo, da bo denar obdržal tako večjo vrednost. Za naše gospodarstvo je posebne važnosti, da čim piej uredimo reden in točen promet. Hr-vatska avtonomna vlada bo z vsemi močmi podpirala tozadevno pM?ad;vurje centralnih oblasti. — Glede prehrane je izjavil ban, da imamo za svojo potrebo dovolj zalog živeža. — Za vprašanjem prehrane stoji v prvi vrsti vprašai.je prevoznih razmer. Ako rešimo prometni problom, se nam >ii bati prehranjevalnih kriz. — Naposled je ba;< izrazil svoje ogorčenje nad barbarskim opustošenjem Eelgiada, obenem pa svoje občudovanje narodni zvestobi ir. rarodnemu duhu, ki preveva belgrajsko prebiva'stvo. Ban je nadaljeval, da ni pri nobeni srbski stranki, akoiavno je stopil v stik z voditelji vseh političnih frakcij, riafetel na stremljenje po separatizmu ali srbski l ege mor iji. Vse srbske stranke stremijo za čim dovršenejšini lvcdinjenjem naroda SHS na temelju popolne enakopravrr sli vseh delov naroda. Srbski politiki odklanjajo istotako z vso odločnostjo vsak srbski separatizem, l ekor odklanjajo hrvatskega ali slovenskega. Tudi oni v:«?ijo rešitev vseh delov našega naroda v ustanovitvi popolnega narodnega edinstva. 1 o je le svetla točka v temi naše sedanjosti.
—Italijani uvedli strogo kontrolo nad prebivalstvom. Trst, 20. jan. (LJ. k.*u.) Italijanska oblast uvaja čimdalje strožjo kontrolo in evidenco glede prebivalstva v Trstu in na Primorskem, posebno pa glede bivših vojakov in oseb neitalijanske narodnosti. Pred nekaj dnevi so bili po mestu nalepljeni lepaki, ki so pozivali, da se morajo zglasiti vsi bivši avstro-ogrski vojaki. Utemeljena Je bila ta zglasitev z urejanjem sanitarnih in aprovizacij-skih razmer. Prebivalstvo, zlasti slovansko je zelo skeptično proti tej zglasitvi, boječ se, da je nastavljena kaka past ali pa da prete represalije. Kdor se ne zglasi, bi bil
obsojen v globo ali pa v zapor. — Danes razglaša zopet gubernijska oblast, da se morajo vsi državljani, ki niso rojeni v mestu Trstu in ki niso italijanske narodnosti ter so se stalno naselili v Trstu tekom leta 1917, zglasiti v času od 26. do 30. januarja na kvesturi. Ta razglas sc utemeljuje s tem, da je potreba ugotoviti njih istovetnost in da se ukrene, kar je potrebno v njih primeru. Izvzeti od dolžnosti zglasitve so podaniki držav, ki so zaveznice Italije, za katere se izdajo odredbe pozneje, ker še ni rednih konzulatov v mestu. Zglasiti pa se morajo vsi podaniki r.cvtialnih držav, vsi državljani ki niso rojeni na ozemlju Julijske Benečije in so se stalno naselili na tem ozemlju leta 1917., se morajo zglasiti pri glavarstvih. Kršitelje te naredbe bo vojno sodišče kaznovalo z navadnim zaporom do dveh let in z globo do 2000 lir. Glasom naredb: iazglašene v današnjem uradnem listu, mo. rajo tiskarni* v Julijski Benečiji od vseh tiskovin (listov, periodični« časopisov, knjig, brošur itd.) izročiti po tri izvode oddelku gubernijske oblasti za civilne stvari. Tiskarne zunaj Trsta morajo to storiti tudi potom civilnih komisaijev političnih okrajev.
— Italijani zapirajo hrvatske šole v Istri. Reka, 23. januarja. (Lj. k. u.) V Premnturi v Istri so zaprli Italijani hrvatsko šolo in jo spremenili v italijansko. Zagro* zill so z velikimi kaznimi onim staršem, ki ne bi hoteli pošiljati otrok v novo italijansko šolo. Po vseh hišah prirejajo hišne preiskave z izgovorom, da iščejo orožje. Vzamejo pa s seboj vse, kar jim dopade, posebno pa denar. Osebe, ki so protestirale proti takemu postopanju, so zaprli in odpeljali v Pulj, kjer so jih izročili vojaški sodniji kot veleizdajalce.
— Aretacij« v Splitu. Split, 23. januarja. (Lj. k. u.) Italijanski poveljnik v Benkovcu je dal aretirati tukajš-rjega sodnega svetnika, učitelje, enega visokošolca in vi drugih oseb. Odpeljali so jih v Zader. Za vzrok aretacije so ne ve.
—« S seje graške narodno skupščine. Gradec, 24. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Začetkom današnje seje začasne deželne skupščine je posl. NVastian v svojem in v imenu mariborskega poslanca Suppanza stavil na deželnega glavarja nujno vprašanje glede včerajšnjih dogodkov v Mariboru. Med drugim je izvajal: Za svojega bivanja v Mariboru je član ameriške študijske misije zaupnikom obeh narodnosti stavil vrsto vprašanj in jih naprosil, naj mu odgovorijo v osmih dneh, ker so važne za končno ureditev meja. Nato so Nemci vsakemu meščanu in vsaki meščanki v Mariboru poslali listek, s pozivom, naj-se izjavi ali hoče pripadati Nemški Avstriji ali Jugoslaviji. Mogotci vlade SHS so preprečili to glasovanje s tem, da so jeli aretirati nemške prebivalce Maribora. To vest je ravnokar prinesla oseba, ki je pobegnila iz Maribora. Govornik, ogorčen zbog tega brutalnega na-silstva, je deželnemu glavarju stavil vprašanje, kaj namerava storiti, da vladi SHS v Ljubljani in njenim organom v Mariboru pokaže z vso jasnostjo, da ne more dalje prenašati teh nečloveških muk in nekulturnih nasil-stev. — Deželni glavar je dal izraza svojemu ogorčenju zbog jugoslovanskega postopanja in Je izjavil, da bo te nove dogodke sporočil državnemu uradu za zunanje stvari na Dunaju s prošnjo, da obvesti o tem tudi enten-tne vlade. — Posl. Malik je naznanil, da jo jugoslovansko okrajno glavarstvo razpustilo mestni občinski svet ptujski in odstavilo mestnega šolskega nadzornika. V mestni Šolski svet je imenovalo šest slovenskih in dva nemška člana. Govornik je tudi zvedel, da Jugoslovani nemške može iz Ptuja kličejo pod orožje in jih vlačijo v Maribor.
  Deželni glavar je izjavil, da bo državnemu uradu za
zunanje stvari sporočil tudi to okolnost. — Nato je skupščina prešla na dnevni red.
- Kaša narodnogospodarske razmere in češkoslo« vaška republika. Praga, 23. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Te dni je došel bivši minister za narodno gospodarstvo kraljevine Srbije dr. Jankovič v Prago. Govoril je ob tej priliki ž njim zastopnik »Narodnih listov« o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Urednik ga je vprašal po vzroku njegovega potovanja v Prago. Odgovoril mu. je, da gre za valutno vprašanje ter da je dobil podrobne informacije pri ministru dr. Rašinu, o zadevi skupnih nevarnosti v valutnem vprašanju. Minister je potem izjavil: Na Dunaju in v Budimpešti tiskajo nadalje bankovce brez privoljenja drugih narodnostnih držav. Samoobsebi umevno ue morem reči, kake od-rodbe 6e morajo izvesti, da se izognemo tej nevarnosti. Mi moramo \ se avstro-ogrske bankovce v Srbiji popisovati in prsdložiti mirovni konferenci, da bodo Izplačani v nominalni vrednosti z dobrim denarjem, kajti znano je, da ni prišel denar v Srbijo na ta način, kakor n. pr. v Švico in druge nevtralne države, namreč potom proste trgovine, temveč na nasilen način. Zaradi tega moramo avstro-ogrske bankovce, ki jih v Srbiji popisujemo, smatrati kot vs:ljene rekvizijcijske pobotnice, ki nam Jih mora plačati avstro-ogrska država. Češka Industrija bo našla v Jutpslavij, velik trg in tudi naši agrarni produkti In Industrijske surovine bodo našle v češko-slovaških deželah mnoj.0 odjemalcev. Ta Izmenjava naših produktov zahteva od naših politikov in državnikov, da morajo skrbeti za varno zvezo oziroma za garancijo, bodisi potom intenncijonaliziranja železniških zvez ali potom »kupnega korMorja. Samo na ta način se more zavarovat; direktna zveza med našima državama. Naš koridor bi šel r.. pr. od Požuna ln Sopronja preko Celovca, Hr-vatskj in Slavonijo. Ta koridor je potreben za izmen-
javo M,iga, a le važnejši za Cehoslovaško državo, da dobi -''Stop do Jadranskega morja in do vsega svetovnega trga.
— Sprejeti predlogi v Nemški Avstriji. Dunaj, 23. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Narodna skupščina je najprej v tretjem branju sprejela predlogo o sestavi porotniške liste, predlogo o odpravi davčnega cenzusa ter predlogo o pripustitvi žensk k porotniškemu poslovanju. Nato se je v drugem in tretjem branju sprejel zakonski načrt o nujnem zahtevanju živil in krmil. P°" tem so v razpravo vzeli poročilo justičnega odseka o zakonski reformi. Poročevalec Neumann-\Valter je pripomnil, da pripravlja ta predlog nujng reforma, ki Jo iskreno pričakujejo stotisoči.
— Vojaški sveti in ministrstvo v Nemški Avstriji-Dunaj, 23. jan. (Lj. k. u.) Kakor doznava Cehoslov. tisk. urad, so na povabilo državnega kancelarja dr. Renneria prisostvovali včerajšnji seji ministrstva tudi zastopnik' vojaških svetov. V seji so med drugim razmotrivali o na' daljnjeni izplačevanju vzdrževalniuc. Državno zastopst'0 ; vojaških svetov je zahtevalo, da se da vojaškim svetom pravico, prisostvovati po zastopniku sejam ministrstva. Zastopnik imej posvetovalni glas.
— Koulerenca o podonavskem vprašanju. BudimPe" šta, 23. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča-V čehoslovaškem poslaništvu v Budimpešti je bila danes konferenca s članom angleške misije kapitanom P°' mera o podonavskem vprašanju. Razpravljalo se je 0 vprašanju češke plovbo po Donavi. Angleški zastoP-nik je priznal važnost'tega vprašanja in pomen te paro-plovne zveze.	I
— Demonstracijo za ogrsko vlado. Budimpešte* januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Po • uri popoldne so prišli številni demonstrantje pred urer ništvo lista »Pesti Hirlap« ter burno demonstrirali pt°1 listu, ker je v enem zadnjih člankov zavzel stališ^ proti ministrstvu. Demonstranti so vdrli v uredništvo ter opustošili vso opravo.
— Čehoslovakl in BulgarL Praga, 23. januarja. (Li-k. u.) Olasom Cehoslov. tisk. urada objavlja »Češko Slovo« članek o razmerju med Cehoslovaki in Bulgari >" pravi, da Bulgari želijo češkega posredovanja med but-garskim narodom in Jugoslavijo. Toda Bulgari so v se~ danjj vojni izgubili vse simpatije Slovanov. Vendar se pa bulgarski narod ne more omalovaževati, posebno i*e' če je njegov kes iskren. Ta njegov kes Je razviden |Z tega, kako bodo Bulgari obračunali s provzročitelji sV°” je nesreče. Ako Bulgari v resnici postanejo demokrP' tična narodia država in ako bodo čutili slovansko, P°' tem j.h Cehi v interesu slovanstva ne bodo odrekali svoi6 pomoči.
- Poslanik sovjetske vlade na Dunaj*1,
Dunaj, 23. jan. (Lj. k. u.) Glasom Cehoslov?-' j škega tisk. urada se govori v tukajšnjih dip»0' ; matičnih krogih, da nemškoavstrijska vlad« i razmotriva vprašanje agrementa. ki naj se &a podeli poslaniku sovjetske vlade na Dunaju-Rakovskemu. Sovjetska vlada je že delj časa zaprosila avstroogrsko vlado za podelitev agrementa Rakovskemu, prošnja je pa bila od' klonjena. Sedaj se je Rusija obrnila na nemško-avstrijsko vlado. Ako se prošnja povoljno reSM bo Nemška Avstrija prva država, kjer bo akrc- j ditiran poslanik vlade boljševikov.
— 13 milijonov socialističnih glasov. Berlin, 24. ia!1, (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Kakor ugotavlja »Vorvfirts11 na podlagi v »Reichsanzeigerju« objavljenega začasne?3 seznamka volilnih izidov, je bilo oddanih 15,775.174 m®' ščanskih in 13,295.785 socialističnih glasov.
— Preiskava proti Ledebourju. Berlin, 24. jan. (Lj.^' u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Proti Ledebourju se ie začela preiskava., ker ie bil kolovodja ustaje in pi i mo tenju deželnega miru. Zagovornik dr. Rozenfeld je zalite- i val, naj se izpusti Ledebour na svobodo, ker ni suma, da
bi Ledebour skušal uiti.
»Reševanje« ruskega In poljskega vprašanja. Pariz* 23. jan. (Lj. k. u.) Agcnce Havas poroča: Velesile so končale v torek razinotrivanjc položaja V Rusiji. Predlo? Wilsona so enoglasno sprejeli. Komisija, sestoječa iz civilnega in 1 vojaškega zastopnika, odide na otok princev pri Carigradu, da sprejme odposlance štirih vlad, k* : so sedaj na Ruskem. Po zaslišanju teh odposlancev, komisija podala konferenci poročilo. Konferenca bo kof čnoveljavno odločila. Na isti način so rešili poljski problem. Odposlali bodo v Gdansko enako komisijo. V soboto so javna plenarna seja. v kateri bodo razmotrivali vprašanje zveze narodov. Predsednik VVilson bo razlozil svoi načrt. Naposled bodo imenovali poseben odsek za zvez" narodov in odsek za odškodnino.
— Obsedno stanje v Rusiji? Berlin, 23. Jan. (Lj. k. i1-Cehoslov. tisk. urad poroča: Iz Kopenhagna se javlja, d* so v vsej Rusiji proglasili obsedno stanje.
— Zapadne vesti iz Rusije. Amsterdam, 23. Jan. (I> k. u.) Dun. kor. urad poroča: Glasom lista »Algemee*’ HandelsblaacU poročajo »Times« iz Onska: Kakor JaV ljajo boljševiški listi, izdeluje v Petrogradu in v Pen* 14.000 delavcev papirnati denar. Petrograd dobavlja vsa dan 90 milijonov, Pensa 220 milijonov rubljev. BoljS^ viški vojaki na Uralski fronti dobivalo poleg plače Še rubljev za vsako uro, kateri so bili v boju. Vsak voj* ki je bil pri zavzeti« Ufe, Je dobil 1000 rubljev.
— Predpriprave za mirovna pogajanja. Pariz, 23. jan. Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Zastopniki velesil so se v četrtek ponovno sestali v Quai d’Orsayju, posvetovali Pa se niso ne o Rusiji in tudi ne o Poljski. Ob 2. ponoči je brezžični brzojav na Zifflovem stolpu različnim skupinam, ki obvladajo položaj v Rusiji,'začel razpošiljati vabila zaveznih vlad, naj odpošljejo po tri zastopnike, da sc porazgovore z delegati zaveznih in asociiranih vlad. En-tentna komisija, ki jj bodo sporočili svoje predloge, še ni imenovana. Splošno se sodi, da zaradi nepristranosti v teh odposlanstvih ne bodo zastopane osebe, ki so prej delovale v ruski diplomatični službi. Vojaški člani komisije, ki odpotuje na Poljsko, kjer se že rnudi general Bar-diehny, se bodo prejkone izbrali iz generalskega zbora tamošnjih armad. Štirje civilni zastopniki Anglije, Franclje, Zedinjenih držav in Italije še niso imenovani.
— VVilsonov predlog glede ruskih razmer. Pariz, 23. januarja. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča "Agence Havas«: V včerajšnji seji medzavezniške konfe-'ence je bil sprejet naslednji predlog predsednika Wil-sona: Edini cilj, ki so ga zastopniki zavezniških vlad pri 1 azmotrivaniu korakov, ki jih je morda podvzeti v Rusiji. doslej imeli pred očmi, je bil, pomagati ruskemu na-
,ul.'n se n'kakor ne vmešavati v njegove pravice. Za-^ezm j smatrajo ruski narod za prijatelja in ne za so-• |C0 IZ, ? 'n pomagati mu na kakršenkoli način, ka-n o želi ruski narod sam. Ententa priznava brez pri-!zca revolucijo in nikakor ne bo podpirala korakov, ki o naperjeni proti revoluciji. Njen edini in odkritosrčni !, *e’ storiti vse, kar bi Rusiji omogočilo, da se odstranijo sedanje težkoče. Zavezne vlade sedaj sodelujejo pri svečanem činu in stoje pred odgovornostjo za vzposta v.tev miru v Evropi. Z največjo pozornostjo razmotri-va,o dejstvo, da Evropa in svet ne moreta mirno živeti ako ne živi mirno Rusija. Pripravljene so, biti ji na uslugo na način, ki ga najlažje sprejme. V tem smislu so sklenile nastopno: Vsaka organizirana skupina, ki sedaj
so u f! T S'birii‘ a,i v meiah evr°iwke Rusije, kakor in D I- ?ia!° pred sedai končano vojno (izvzemši Finsko
oljsko) izvaja ali skuša izvajati politično avtori-® o ali vojaško kontrolo, se poživlja, naj odpošlje svoje zastopnike. \ lade vabijo te delegate, naj se porazgovore z zastopniki asociiranih držav, da ugotove želje vseh delov ruskegamaroda ter da se sporazuinijo ali sklenejo kakršenekoli dogovor. Na podlagi teh dogovorov bi bilo mogoče začrtati si prihodnjost, dočim bi se sočasno med ruskim narodom in drugimi narodi sveta vzpostavili srečnejši odnošaji. Na to povabilo pričakujejo skorajšnjega odgovora. Zavezne vlade pričakujejo zastopnike dne 15. februarja v kraju, ki je določen za sestanek. — Konfe-lenca je nato sklenila, da se v soboto ob treh popoldne sestane k skupni seji, da se na podlagi predloga L!oyd Georgeja domeni glede zveze narodov.
— Program zveze narodov. London, 23. jan. (Lj. k. u-) Reuterjev urad poroča: Lord Robert Cecil je v pogovoru na kratko obrazložil svoje nazore o obliki, ki jo
imela zveza narodov. Cecil smatra ustanovitev mednarodnega sodišča s popolnoma obveznimi pravicami se-dai še kot neizvedljivo in misli, da je za enkrat mogoč Samo mednaroden svet, v katerem bo kakor pri delavskih sporih, vpliv in posredovanje glavni faktor onih ki sklepajo mir. Kakor pri pariški konferenci, tako bi mo rale tudi za naprej končno odločiti velesile, ker more zveza narodov naposled svoje odločitve izvajati le z vojaškimi silami in ker bi velesile imele vedno vojaško .»remoč, Priporoča permanenten mednaroden svet zveze mjrodov. Nad tem svetom bi bil najvišji svet, sestoječ iz min.strskih predsednikov in iz vodilnih članov vlad raz« m! V narodov. Ta najvišji svet bi se shajal redoma po go-t°vih Presledkih. Nemčija naj bi se ne dopustila takoj k ni Zve;:‘’ temveč šele potem, ko bi pokazala, da je vred-stri^aUParda' d° ve^a *uc*‘ za Ggrsko in za Nemško Av-dr"10 ^ove’ 'z bivše avstro-ogrske monarhije nastale
Ura a,Ve bi se moele brez težave pripustiti, kakor hitro bi u°bile trdno vlado.
23 lan aTT!, > T“luci,a na Portugalskem. Ženeva,
p™*, i.
vsako k-rvolitje za ojesovo osebo. Ako bi aTn’ tla..PbS0,;'
čina dežele pozvala, da ščiti državljansko a vei<a ve_ , ,	,.	, .	. 'lansko pravico vsega
Prebivalstva, bi podpiran po najboljših močeh Portugalske in računajoč na simpatijo entente, napravil vse, kar m« bo mogoče. Najnovejše vesti republikanske vlade v Lizboni javljajo, da ni napredovalo protirepublikansko gi-'anjo v glavnem mestu.
Volitve v Nemčiji.
Nedeljske volitve v nemško državno narodno skupino so se končale nedvomno — dasi še nimamo defini-V|iega lezultata z veliko zmago nemške socialno demokratične večine. Socialni demokratje vstopijo v na-»dno konstituanto nemške republike kot najmočnejša “Panka, iz njihove srede si bo izbral nemški narod dr-'avnega kanclerja in večino članov bodoče nemške vla-lc- Absolutne večine sami seveda ne bodo imeli. Lahko Pa še vendar dobe večino in to namreč v sporazumu z neodvisnimi socialisti. Ta stranka, katere glasovi so ®dini izraz delavske opozicije, ki je poizkusila strmoglavi vlado Ebert Scheidemann in skušala uvesti diktaturo 'oetarijata ta je dosegla pri volitvah zelo slabe nspehe.
Dobila je le v Lipskem in v Diisseldorfu večino glasov, povsod drugod — posebno v Berlinu — pa se more izkazati v primer z drugimi strankami z zelo majhnimi odstotki oddanih glasov. Od buržoaznih strank : je najmoč icjša nemška demokratska stranka, ki zdru- \ žuje v sebi napreden in republikanski živelj Nemčije. Kolikor se da do sedaj pregledati, ne pridejo konservativci j in centrum s tako veliko močjo v nemško konstituanto, , kot so jo imeh v bivšem državnem zboru, vendar pa bo- j do dve, na ltvici precej odločujoči stranki. Celotno pa pomenjajo volitve popolno in odločno zmago republikanske misli. Stari monarhistični režim je definitivno po- j ražen, Hohenzolie-nci so odbiti za vedno. JReakciji, ki je j čakala na ugodno priliko, da bo mogla zopet obnoviti slavo dinastične Nimčije, je odklenkalo za vedno. Nič manj pa niso obračunali tudi s prevratnimi poizkusi Špar-takovcev. — MJijoni nemškega delavstva so se postavili pri volitvah v vrste socialno demokratične večine, pod zastave socializma upajočega na demokratično evolučno bodočnost. Gotovo pa je škoda, da niso dobili socialni demokratje absolutne večine ali da ne bi imeli vsaj v zvt.-zi z neodvisnem socialisti te večine v narodni skupščini, da bi mogli potem brez vsakih težkoč takoj začeti z energičnim in radikalnim izvajanjem socialističnih reform — toda volitvenih rezultatov ni mogoče prekričati in izpremenici z nikakimi demonstracijami jn nasjlstvj.
V Nemčiji moremo računati zaenkrat z republikansko, socialno- — relormno večino, koji bo jedro socialno — dem rkratičiu večina in koje glavni močni sodelavec bo j napredna republikanska buržoazija. In ta fakt, bo go« j tovo odločeval v prihodnjem času v smeri državno-i nemške pt lirike.
Rudeči teden!
SODRUGH
V smislu sklepa nedeljske vseslovenske konference morate posvetiti vse Vaše delo med 26. januarjem in 2. februarjem 1919. agitaciji za naš delavski tisk. Ta teden naj bo RUDEČI TEDEN! Dolžnost vsakega sodruga je, da pridobi najmanj po enega naročnika za naše časopisje.
Opozarjam sodruge, da ima upravništvo »Napreja« na prodajo tudi vse polno agitačnih socialnih brošur, katere naročajte, berite in razširjajte!
♦
Vse politične organizacije opozarjamo, da prijavljajo javne shode pri pristojnih okrajnih glavarstvih, mesuiih magistratih ali policijskih ravnateljstvih, tako, daju priiava 24 ur P°Prei «a glavarstvu, kakor se shod vrši. Prijavo so koleka proste. Politične oblasti nimajo pravice, Ja bi shode prepovedale.
Dopisi.
Resolucija Zveze škoutisfov (slug denarnih zavodov,, zavarovalnic, velepodjetij itd.), ki je bila poslana vladi in prizadetim zavodom: »V spoznanju dejstva, da večina denarnih zavodov svojih slug za časa vojske ni gmotno tako podpirala, kakor so to zahtevale življenske razmere in so njih službeni dohodki še danes za življenje nezadostni, so dne 12. januarja 1919 pri Novem svetu zbrani sluge vseh denarnih zavodov, zavarovalnic itd. sklenili naslednjo resolucijo:	Uprave vseh denarnih
zavodov se najnujnejše naprošajo: 1. da zvišajo svojim uradnim slugam od 1. januarja t. 1. dalje plačo in stanarino za toliko, da doseže skupaj najnižji znesek 2400 K; 2. da se prizna vsem slugam od 1. januarja t. 1. mesečno izplačljiva draginjska doklada, ki jo imajo državni sluge; 3. da se prizna vsem slugam poleg tega nabavni prispevek v oni višini in tolikokrat izplačljiv, kakor ga dobivajo državni sluge. Ta regulacija prejemkov bodi veljavna do časa, da nastopijo normalne življenjske razmere.«
Iz Radovljice. O dvoboju, ki se je vršil‘dne 19. januarja ob 11. uri ponoči v gostilni g. Franca Dolžana na glavnem trgu, po domače pri Lectarju, v kuhinji med g. dr. Trillerjem in g. Florianom Jancom, bivšim občinskim tajnkorn v Radovljici. G. dr. Triller je z nekaterimi besedami razžali! g. Janca, nakar je g. Janc zgrabil stol in začel udrihati g. doktorja po glavi, da je bil njegov obraz naenkrat v krvi. Drugi dan smo videli g. Trillerja z obvezano glavo, kot bi sc bil vrnil z bojišča. Pregovor pravi: Kdor išče, ta najde. Toraj drugič pamet, g. doktor! — 'lak. slučaji se prj gostilničarju g. Lectarju pogosto poslavljajo. Sploh pa vprašamo, je-li dovoljeno, da toči g. gostilničar dostikrat črez postavno policijsko uro. Morda Še ni dosti, da si je napravil tekom vojne ogromne dobičke, ki jih je izsesal in izpjavkal iz krvi siromašnega, revnega ljudstva; točiti hoče še črez postavno pobcijsko uro in si s tem še bolj napolniti svoje nikoli dosti ansičene žepe. Sploh pa imamo tukaj različne vojne dobičkarje, o katerih spregovorimo drugič
K.
Radovljiška aprovizaclja je delovala strašno smešno vsa vejna leta. Dobivali so blago nepotrebni, imo-viti. Med drugim cele prašiče, celo po več, ali navadni
ljudje so morali nezabeljeno jesti. Marsikdo ni dobil več let ne deke zabele! Sele zadnji čas se je dobilo nekoliko moke, po eno, dve, ali tri kile mesečno, to je dnevno tri do deset dek. Tisti, ki je imel na osebo pol mernika posetve, ni dobil ničesar;; bilo mu je rečeno, ko boš svoje porabil, potem boš pa dobil. Ali do tiste dobe je revež bajtar že vse pojedel, potem pa ni dobil navadno ničesar vč, dočim so dobivali taki posstniki, kf so imeli sami toliko posejanega, da so dajali v najem polje, kar po pet kil bele moke na osebo. Kako pa delajo poverjeniki za oddajo klavne živine z njenimi lastniki. V Predtrgu je ponudil kajžar Šebot radovljiškemu mesarju vola na vago po 4 krone kilogram, toda mesar mu ga ni hotel plačati po tej ceni, nakar ga je isti čez par dni prodal drugemu mesarju v Kamno gorico po 4 K 40 vin. kilogram. Se isti dan sta prišla k njemu poverjenik z Brezij in radovljiški mesar in sta zahtevala, da mora dati radovljiškemu mesarju vola. Lebot odgovori, da je vol prodan, nakar mu je poverjenik Frolich zagrozil, da mu odvzame kravo ali mu nakaže 100 kron kazni, ako ne da vola mesarju. Čudimo se, da taki Frolichi & Comp. smejo nekaznovano uganjati take stvari in izsiljevati od ljudi denar.
Škofja 'Loka. V »Napreju« z dne 15. januarja 1919 čitamo dopis iz Kranja, v katerem se pritožujejo tamoš-nji delavci nad previsokimi cenami. A to je še malenkostno proti cenam v Škofji Loki, kajti tukajšnje delavstvo sploh več ne ve in ne pozna luči, ki je že liiksus. Kako naj delavec kupi liter petroleja za 10 K, kakor ga prodaja trgovec Jamnik v Škofji Loki, a za denar pravi, da ga še nerad da. Sladkor stane pri nas 20 K in pri trgovcu Peharju celo 22 K. Ker tu aprovizacija, kakor se pripoveduje, nima sladkorja in tudi ne petroleja, vprašamo, kje so ga dobili dotični gospodje trgovci? Treba bi bilo poštene preiskave in brezove metle, da bi pošteno pomedla s takimi domoljubi, kakor so omenjeni trgovci. Oderuštvo cvete še v obilnejši meri, kakor poprej; primanjkuje vsega, a nekaterniki bogate na račun siromašnega Ijudštva. Kdaj nam že zasije solnce lepših časov? Tako kmalu še ne, ako bo delavstvo pripuščalo, da se ga ne bo nikjer upoštevalo; zahtevali smo že na shodih, da naj se pokliče v občinske zastope v Škofji Loki in Stari Loki tudi zastopnike socialno demokratične stranke, a do danes se še to ni zgodilo. Delavstvu le kličemo: Združite se v socialno demokratični organizaciji, naročajte delavski časopis »Naprej«, ker to je najboljše orožje v boju za naš obstanek. — Škofjeloška rdeča straža.
Nedolžna žrtev s Sv. Antona v Otočah. Obžalovanja vreden dogodek. Franc Snoj iz Otoč nam piše: Dne 20. t. m. popoldne ob 4. uri je šla moja osemletna hčerka s svojo petletno sestrico na vaško pokopališče, da bi položila nekaj cvetlic na grob svoje umrle sestre. Nato sta šli do spomenika sv. Antona, ki se nahaja na pokopališču. Starejša hčerka je zlezla na kip in hotela pritrditi i ože v roki sv. Antona, nakar se je kip zamajal in pre-brnll ter padel na otroka. Mlajša punčka je zadobila smrtne poškodbe, da je danes nedolžna žrtev umrla, starejša je pa tudi močno poškodovana na glavi. Sv. Anton je loputnil na ubogega otroka s tako silo, da so mu pri udarcu na mah odleteli štirje prsti na roki.
Jeseniškim denunc!jantom je velik trn v peti naša kovinarska organizacija, zato se trudijo na vse načine, da bi naše ljuuj po staroavstrijski navadi šikanirali fn preganjali. 20. t. m. je bil neki naš slovenski sodrug s Koroške poklican k žandarmeriji, kjer se mu je povedalo, da je nevaren človek, o' katerem prihajajo različne »ovadbe«. Vprašali so ga tudi, če ne namerava oditi te dni na Dunaj, (kamor gre namreč v resnici kot zastopnik organizacije k likvidaciji) in mu nasvetovali, da naj bo prav miren In priden, če hoče, da se steče dobro zanj, sicer bi bil g. žandarmerijski stražmojster »prisiljen« odrediti, da se mu vsak dan predstavi! Zdaj pa vprašamo okrajno glavarstvo radovljiško, poveljstvo žandarmerije v Ljubljani in našo Narodno vlado, kdo in s kako pravico se je to zgodilo! in kakšen vzrok tiči za tem?! Ali je to najnovejši način zasledovanja naših delavcev? Zahtevamo, da se brezpogojno takoj objavijo imena ovaduhov-denunci-jantov, da vemo s kakšnimi političnimi propalicami imamo opraviti, sicer vas bomo, gospodje denuncijanti, obsodili sami; takrat pa vam ne bodo pomagale nobene prisege zoper našo organizacijo, ki šteje danes že 1300 članov. Jeseniški mu gospodu kaplanu pa priporočamo, da se malo bolj zaveda, da ima kot duhovnik sejati ljubezen ne pa sovraštvo med svojimi ovčicami, ter zapomni naj si, da se luč socializma ne bo ustavila pred njegovim blagoslovljenim telesom. Sedaj pa še nekaj, gospodje obeh meščanskih strank, ki si v bratski ljubezni skupno iščete zaslombo potom lažnjivih denuncijacij pri Orožni: kili. Zaponmiie si enkrat, da z lajanjem po vaših listih vendar proti zavednemu delavstvu ne opravite ničesar, ker je to postalo veliko prepametno in se je vaše »prevelike delavske ljubezni« že preveč naveličalo. Naše dč-lavstvo prav dobro ve, da pes, ki se mu stopi na rep zacvili, ravnotako vemo mi organizirani delavci, da bo prišel čas občinskih, pokrajinskih in državnih volitev. Jeseniški žandarmeriji pa priporočamo, da naj čas, ki ga porabi z zasledovanjem poštenih delavcev, porabi raje v to, da nekoliko prepreči divje konjsko dirjanje po Jesenicah, da ne bodo naši šolski otroci v nevarnosti. — Toliko »prijatelji« za danes, če vas bo pa še kaj srbelo, vam pa povemo še marsikaj, saj veste, da vam v tem oziru lahko še z marsičem postrežemo; tudi se bomo še pogovoril!
K
nekoliko radi občinskega odbora, saj dovolite gospodje kaj ne? Vam pa delavci, odkrito besedo: Kot smo postali narodno in državno svobodni, tako se osvobodimo tudi politično in se zavedajmo, da spadamo kot delavci v močno delavsko strokovno organizacijo!
Iz Semiča. Dovolite, da se enkrat oglasimo tudi iz. našega, vinskega Semiča v Vašem listu. Semič je bila sicer svoj čas skoro najbolj klerikalna vas na Kranjskem, toda sedaj, ko so se vrnili, naši fantje in možje z bojnega polja, ker so imeli priliko občevati s člani J. S. D. S. se je začelo tudi tukaj med kmeti razširjati zanimanje za te vzvišene socialne ideale ter v vsakem oziru najboljše stranke. Tako so takoj ob proklamaciji Jugoslavije hoteli odstaviti našega klerikalnega župana, in sicer radi njegovih krivic, katere je prizadel proletarskemu ljudstvu med vojno. Pa tudi sedaj si ne dajo ničesar s silo ubiti v glavo ne od J DS, ne od SLS, dasi prirejata ti stranki, na katerih agitirata prva za monarhijo, druga zopet za krščansko republiko, ali marsikaj jim kmetje oporečejo. Kmetje vztrajajo na stališču republike, ki pa mora biti taka, da jo bodo vladali proletarci; cerkev naj se loči od države, noben duhovnik naj se ne vtika v politične stvari. Seveda, gg. demokrati in klerikalci nazivajo te nazore boljševiške, kakor je to že navada. Vse meščanske stranke kmetje odklanjajo, ker nočejo več živeti pod starim terorjem, torej imajo gg. prej omenjenih strank opravičen strah pred »Ter-renze rouge«. Vrnivši se vojaki sicer podučujejo tudi to ljudstvo, ki je bilo med vojno doma, toda žal, ti niso tako dobri govorniki, vsled tega bi bilo želeti, da se zac vzame vodstvo JSDS za to stvar, ter enkrat priredi shod tukaj. 'Sodrugi, strnimo se vsi skupaj ter delajmo z ne-odjenljivo silo, da se otresemo absolutizma, ter prepojimo celo Slovenijo — vsako najbolj zakotno vas — z idejami socialnih demokratov. »V slogi (organizaciji) je moč«; le na ta način bomo lahko mirno čakali na bodočo boje, ker nam bo že vnaprej zmaga zasigurana.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Ker so se zadnji čas dogodile v Narodnem gledališču drzne tatvine, katerih povzročiteljev dosedaj še ni bilo možno izslediti, opozarjamo cenj. občinstvo, naj zavrne sumljivo, v nakup ponujano blago, predvsem zimske suknje. V interesu vseh je, da se najde krivca, zato naj tudi občinstvo pomore na omenjeni način in javi vsak sumljivi slučaj takoj policiji ali pa gledališki pisarni.
Iz gledališke pisarne. Slov. gled. konsorcij potrebuje več krepkih delavcev za oder. Rc-flektanti naj se zglase v intendančni pisarni v Narodnem, gledališču.
Narodno gledališče. Sobota 25. januarja: Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi« — Izven abonernenta. ■— Zvečer ob pol 8. Nedelja 26. januarja: Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«.
— Izven abonernenta. Popoldne ob pol 3. Gaj-kovskij: »Jevgenij Onjegin« — Abonement »B«
— Zvečer ob pol 8. Ponedeljek 27. januarja: fierve:	»Mamsell	Nitouche« — Abonement
»C«. Zvečer ob pol 8.
Dnevne vesti.
— Osemurni delavnik še vedno nočejo uvesti nekatere manjše firme. Delavstvo je nam poslalo nekaj protestov v objavo. I< tej stvari opozarjamo, da se delavstvo v vsakem takem primeru obrne na obrtno oblast prve stopnje, ki pritožbo reši v treh dneh. Pripominjam« pa, da spadajo v tvorniške obrate vsi tisti obrati, kjer se dela s stroji.
— Dve ubožnici v Ljubljani — ena pekel. V Ljubljani imamo dve mestni ubožnici, jubilejsko v Vodmatu in ono na Karlovški cesti. Dočim so razmere v jubilejski ubožnici še nekoliko boljše, so pa v one na Karlovški cesti take, da niso več primerne človeku. Dočim imajo v jubi-lejslci bolnici trikrat na teden meso, inače dobro zabeljeno prikuho, večkrat testenine, krompir, omako, na dah dvakrat mlečno sladko kavo ter so dobili na božični večer boljši kruh, na božič pečenko in povitico. V ubožnici na Karlovški cesti je pa vse drugače. Prizadeti so se že večkrat pritoževali proti nečistosti, ki je skrajno nehi-gijenska, hrana je pod vsako kritiko; zelje, kaša, ričet, korenje in nezabeljeno. Meso se dobi le enkrat ali dvakrat na teden po dve deki. Namesto kave dobivajo tl oslabeli starčki črnkasto vodo brez sladkorja. Mleka ta ubožnica nima že tri leta niti kapljico. Za božični praznik so dobili močnik iz znane moke in na vodi parjen krompir brez zabele! Jedila so cečinoma prismojena ali na pol sirova. Le redko dobe ti siromaki polento in krompir. Zakaj ta razlika? Starčki, ki potrebujejo dobro nego in tečno zdravo hrano, so tukaj zanemarjeni preveč. Ljudem, ki so trpeli vse življenje, naj se preskrbi vsaj na stare dni bolj prijetno življenje! Kdo pravzaprav odločuje o teh razmerah?
-— Svarilo. Trmasto, prav kakor kak podjetnik najumazanejše sorte, razpisuje vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov strežajske službe v blaznici na Studencu. Pečali srno se že nekoč s tem famoznim vodstvom, pa kakor vse kaže, je nepoboljšljivo. Ker bi pa vseeno
kak človek, ki ne pozna razmer, nasedel sladkim obljubam, ponavljamo svoje svarilo, naj tiikdo ne prosi za tista razpisana mesta, i<i so za čisto nekvalifikovanega navadnega ...pea ! veliko prenizko plačana. Ce misli vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov izkoriščati slovensko delavstvo, se temeljito moti. Ali na ta lim bo morda vjelo kakega kalina, pametnega človeka pa ne, ki se tudi ne bo dal v jeti po široko obljubljenem »penzjonu« celili 2400 K po kakih 32 letih službovanja do popolne izčrpanosti. Kako strežaji na Studencu stanujejo, in kako spijo, spada naravnost pred sanitetno komisijo; kakšna je pa tista »hrana«, ki jo dobivajo strežaji, ve vodstvo tudi prokleto dobro. Potem pa celih 60, oziroma celo 80 kron mesečno! —-in to? da preživiš kot strežaj dan za dnevom v zaduhlih, smrdečih sobah, med večnim vpitjem in nemirom, velikrat celo v smrtni nevarnosti, mnogokrat opljuvan in oklofutan, med nesnažnimi in silovitimi bolniki svoje mlade in stare dni. Vsako drugo ali tretjo noč pa nočno službo tako lepo po vrhu. A to še ni vse. Za definitivno nastavljene strežaje se zahteva tudi — izpit. Dobro, ti napraviš izpit, da si potem podložen častitim sestram — brez vseh šol in vseh izpitov, katerih vsa kvalifikacija vse drugod tiči, kot v umevanju danih jim nalog. Da je strežaj čisto izročen na milost in nemilost usmiljenkam, in celemu sistemu v to prikrojenim, je umevno. Zato pa pravimo še enkrat: ne daj se nikdo zapeljati, da bi pod temi razmerami in za to beračijo potezal se za strežniška mesta na Studencu. Naj to službo kar vodstvo dež. dobrodelnih zavodov samo opravlja toliko časa, da se mu razjasni v glavi, da je tudi strežaj takorekoč človek.
— Brezprimerno izkoriščanje. Prejeli smo naslednje pismo, ki ga priobčujemo: V neki trgovini v šcntpeterskem okraju, po domače v Kravji dolini, so te dni prodajali kvas. Vsakomur je dobro znano, da uprav sedaj silno primanjkuje kvasa pri nas, vsled česar pa nikakor ne bi smeli gotovi posestniki tega važnega produkta izrabljati splošno povpraševanje no kvasu in tako nesramno navijati cene temu blagu, kakor se je to zgodilo v omenjeni trgovini. Nezaslišano je, da se zahteva za tri deke kvasu dve kroni. Vsakdo si lahko predstavlja, koliko kvasu je tri deke in če računamo dalje, bi 'stal kilogram tega za pecivo prepotrebnega produkta 66 kron! In da kilogram kvasu ni bogve koliko, bo vedela povedati vsaka gospodinja. Čudimo se le, da ljudje trpe tako brezprimerno izkoriščanje in da se trgovci ne sramujejo na tak način izkoriščati svoje odjemalce. — Konsument.
— Srbohrvatsld tečaji »Akademije« se prično dne 27. t. m. Predavali bodo: a) Anton Jeršinovič, prof. v ponedeljek in četrtek od 6. do pol 8. zvečer na učiteljišču. Začetek 27. t. m. b) Pavel Lokovšek, prof. v torek in četrtek od 6. do pol 8. zvečer na učiteljišču. Začetek 28. t. rn. c) Dr. Rudolf Mole, prof. v sredo in soboto od 6. do pol 8. zvečer na realki. Začetek	29. t.	m. d) Fabjančič,
prof. v torek in petek na realki	od 6. do	pol 8.	zvečer. Za-
četek se naznani pozneje. V omenjene tečaje se nč sprejme noben več. K prvi uri je prinesti zvezke, svinčnike in Dimovičevo čitanko za I. razred, ki jo je dobiti po knjigarnah.
— Srbohrvatsld tečaj prof. Jeršinoviča. V ta tečaj s« uvrščene naslednje tekoče številke priglasnic: 6, 7, 10, 14, 15, 16, 17, 22, 23, 24, 38, 39, 40, 43, 44; 58; 61; 65; 66,	72,	74,	85,	87,	88,	89,	94,	101,	116,
118,	119,	120,	128,	134,	136,	147,	154,
155,	156,	163,	164,	167,	168,	184,	187,	188,
189. Prva ura pondeljek 27. t. iti. od 6. do pol 8. na učiteljišču. ,Vsi drugi se naj oglase glede dodelitve v P1- j sami »Akademije«, v Simon Gregorčičevi knjižnici med II. in 1. uro.
— Uradni list kraljevine SHS. Danes izide prva številka uradnega lista (Službene Novine kraljevine SHS.)
— Poslano. Glede na očitek v »Slov. Narodu« št. 12, da sem boljševik, da stojim na čelu boljševiške tolpe, izjavljam tem potom, da nisem boljševik, zlasti ne v tem zmislu, kakor mi podtika imenovani list, ker se ravnam po strogo demokratičnem načelu ter sem mnenja, da povsod večina odloča. V Zagorju in zagorski okolici je okolo 90 odstotkov prebivalcev socialno demokratičnega prepričanja, med delavstvom samim pa še več. Delal bi torej nespametno, če bi uganjal vaš boljševizem, da bi hotel terorizirati z neznatno manjšino veliko večino. Nasprotno pa uganjajo zagorski liberalci takozvani »boljševizem«. Dokaz temu je, da je okolo 10 liberalcev 1400 drugih delavcev prisililo, da so dne 14. decembra 1918 praznovali. S tem je pribito, da so zagorski liberalci »boljševiki«, ne pa jaz in moji prijatelji, ki agitiramo za socialistično idejo in za razširjenje
našega tiska brez terorizma. — V Zagorju, dne 21. januarja 1919. Andrej Golob.
. — Nizke cene v Dalmaciji. Iz Dalmacije pišejo: Pri nas so zadnje tedne cene rapidno in splošno padle. Vino, ki se je doslej prodajalo po 10 kron liter, je padlo na tri krone, liter olja stane 10 kron, dočim so ga prodajali preje po 70 kron. Posebno mnogo je prišlo na trg južnega sadja in ententinega žita. Casi se boljšajo.
— Javen poziv vsem, ki imajo v inozemstvu terjatve v avstro-ogrskih kronah. Na podstavi ukazov kr. ministrstev za finance in za notranje zadeve z dne 17., ozir. 19. januarja 1919., se pozivljejo vsi denarni zavodi, vse
| trgovske firme, delniške in komanditne družbe, zadruge, vsa industrijska podjetja kakor tudi vsi zasebniki, naJ naznanijo poverjeništvu za finance v Ljubljani (Poljanska cesta št. 2). najkesneje do dne 5. februarja 1919. P° v stanju z dne 31. januarja 1919. vse svoje kronske terjatve (vloge, kar imajo v dobro) v inozemstvu. Ta poziv velja za vse območje Narodne vlade SHS v Ljubljani in za tuzemce iz tega območja, ki bivajo v inozemstvu ali na ozemlju, zasedenem po tujih silah. Kar je podružnic inozemskih denarnih zavodov v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, naj priglase tudi terjatve svoje tuzemske klientele; klienteli torej ni treba teh svoj Ji tei jatev piijavljati se posebe. Prijave naj se pošljejo, ce le mogoče, rekomandirano. V prijavi naj se točno napove: 1. ime in bivališče (sedež) vsakega pri-javnilca; 2, ime in bivališče (sedež) itd. vsakega dolžnika; 3. vi sta terjatve (na primer posojilna terjatev, vloga, koutckr.rtr.tna ali terjatev iz žirovnega ali poštno-hraniluičnega prometa itd.); 4. znesek terjatve po stanju glavnice z dne 31. januarja 1919. (krone); 5. skupni znesek vseh terjatev (krone). Popis inozemskih kronskih ' terjatev je odrejen v zvezi z žigosanjem bankovcev^in je kakor to eminentne gospodarske važnosti. Torej nihče ne zamudi pravočasne prijave. Občinstvo se iz-'rečno opozarja, da se podatki prijav ne bodo uporabljali v davčne namene.
— Imenovanje češkega docenta profesorjem na zagrebškem vseučilišču. Prestolonaslednik regent Aleksander je imenoval dosedanjega privatnega docenta na češki univerzi v Pragi dr. Franja Smotanko za rednega profesorja fiziologije na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu.
— V Budimpešti so pričeli stavkati včeraj uradniki dunajskega Bankvereina in Angleško-avstrijske banke.
— Pegasti legar v Berlinu. Poroča se, da so v Berlinu poslednji čas ugotovili večje število obolenj za pegastim legarjem. Nedvomno je, da se je bolezen zanesla z vzhoda. Berlinski magistrat je ukrenil vse, da prepreči razširitev.
— Volilni sklad. V Nemčiji so se izvršile že volitve v konstituanto z veliko zmago socialne demokracije. V Nemški Avstriji se bodo vršile v prvi polovici prihodnjega meseca. V Jugoslaviji — v državi SHS — pa enkrat v teni letu. Volitve stanejo denar. Tiskovine so drage, shodi, govorniki itd. stanejo denar. Zato bi bilo prav, če bi sodrugi že sedaj nabirali za volilni sklad stranke. Prispevki v ta sklad se bodo posebej beležili. Sprejema j;ii blagajnik Viktor Zore, okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
— Vseučiliška reforma v Ameriki. Modroslovna fakulteta kolumbijskega vseučilišča je sklenila opustiti zastarele sprejemne izpite. Uvedla bo psihološke izpite, na podlagi katerih se bo ugotavljala inteligenca dijakova in ne njegovo znanje.
— Izdaja delnic Delniško družbe »Union« v Ljubljani se je zaključilo z jako lepim uspehom. Nova emisija obsega 2000 delnic, predbeležilo se jih je pa 3837. Večjim podpisateljem se je moralo število podpisanih delnic znatno omejiti; dala se jim je pa prednostna pravica pri podpisovanju naslednje emisije, ki se v kratkem izvrši.
Zadnje vesti.
Demisija Narodne vlade v Ljubljani sprejeta.
Ljubljanski korespondenčni urad poroča: Demisija Narodne vlade sprejeta: Dne 24. januarja popoldne tik pred sejo Narodne vlade je dobil poverjenik dr. Brejc nastopno brzojavko: »Predsednik deželne vlade dr. Janko Brejc, Ljubljana. Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik regent Aleksadner je s svojim včerajšnjim ukazom odvezal dosedanjega predsednika Narodne vlade za Slovenijo Josipa Pogačnika njegove dolžnosti ter je imenoval Vas za predsednika, dr. Gregorja Žerjava pa za podpredsednika nove deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Z istočasnim ukazom so odvezani svojih dolžnosti:	Poverjenik za prehrano
dr. Tavčar, poverjenik za trgovino in industrijo dr. Triller, poverjenik za narodno obrambo dr. Lovro Pogačnik, poverjenik za javna dela inž. Remec, poverjenik za promet dr. Pestotnik, poverjepik za finance dr. Kukovec, poverjenik za socialno skrbstvo Anton Kristan, ker njijiovi resorti pripadajo pod neposredno kompetenco resortnih ministrov. Vabim Vas in dr. Žerjava v Beograd, da stavita predloge radi eventualne izpremembe za štiri poverjeniška mesta, ki ostanejo še nadalje. Mi-
nistcr za notranje stvari Pribičevič.« Štiri poverjeništva, ki ostanejo še nadalje so: poverjeništva za notranje stvari, za uk in bogočastje, za pravosodstvo in za kmetijstvo.
Delavska stavka v zagrebški tobačni tovarni.
Zagreb, 23. januarja. V tukajšnji tobačni tovarni ie izbruhnila stavka delavk in delavcev, ker ravnateljstvo tovarne ni hotelo ugoditi zahtevam tovarniškega delavstva. Vsa pogajanja so sc doslej razbila. Vendar je upanje, da pride do sporazuma in računati je, da se v Prihodnjih dneh delo v tobačni tovarni zopet prične.
Stavka erdeljskih rudarjev.
Budimpešta, 24. januarja. (Lj. k. u.) Ogrski k. urad poroča: 32.000 erdeljskih rudarjev, vsi državni uradniki Erdeljskega ter vsi uradniki, nameščenci In delavci pošte in brzojava so ustavili včeraj ob devetih dopoldne delo. Izjavili so, da ne bodo delali, preden ne Prenehajo nasilstva Rumunov in ne bo vladni komisar Stefan Apathy izpuščen na svobodo, preden ne bodo od-Ptfuiii kazni s palico, preden ne bodo zajamčili osebno svobodo in varnosti privatnega imetja in dovolili svobodnega potovanja.
Stavka v praških električnih podjetjih.
1 ^ a.’ Jan‘ (Lj- k. u.) Dun. kor. urad poioca: Davi so začeli uradniki praških elek-riuuh podjetij stavkati, ker sta bila zopet spicjeta v službo dva uradnika, ki sta baje Kompromitirala po dogodkih v aprovizacij-skem zavodu. Uradnikom so se pridružili razen enega stavkolomca vsi nameščenci. Tudi tehnično osobje grozi s stavko, ako upravni svet "® sprejme zahtev nameščencev, da se uvede disciplinirana preiskava.
Terorizem nad brezposelnimi in Špartakovci v Nemčiji.
V hB V1 ‘ n '-24\jan' (Lj- k- u- ~ Brezžično.) skil,'a- U!JU ^ošlo do Ponovnih špartakov-skih izgredov. Brezposelni in Špartakovci so “ , ' napadli 4 policijske stražnice ter se olastih pušk in strojnic. Došlo je do pocestnili nojev. Vojaški in delavski svet je zaradi tega proglasil preki sod ter zopet napravil mir in red. Glavni kolodvor so pred demonstranti obvarovali, vendar pa počiva delo na *,hamburškem glavnem kolodvoru popolnoma. Na odredbo vojaškega in delavskega sveta so zaprli vsa gledališča, kinematografe in trgovine; ustavljen je tudi ves promet električne in družni cestnih železnic. Vojaški in delavski svet ie odredil, da morajo nepoklicani izročiti tekom 24 ur orožje, pri komur bi se pozneje našlo orožje zapade prekemu sodu.
Zastopstvo nemške soc. dem, stranke na mednarodni konferenci.
B e r 1 i n . 24. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Po naročilu socialno demokratične stranke v Nemčiji so odnotovali v Bern triie člani stmn-kinecra vodstva Mo rman Miiller. Herman Mol-kenbuhr in Oton Wch, ki so bili vsi triie. i7. vol teni v narodno skunščino. da se udeleže mednarodnega socialističnega komrresa ki ntvon v nondeb'ek 27. t. m. v Bernu.'da raz-nrrivlia o vprašanju miru.
Francozi uvajajo v zasedenem ozemlju deseturni delavnik.
N B e r 1 i n , 24. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) ' e"}ška komisija za premirje je protestirala nn francoskem višjem vojnem poveljstvu proti Uvedbi lOurnega delavnika na železnicah v zasedenem ozemlju, ker vidi nemško delavstvo v osemurnem delavniku največio pridobitev Pri političnem prevratu v Nemčiji.
javna seja zavezniške konference.
Berlin, 24. jan. Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča:	»Lokalanzeiger« javlja iz Ze-
uove: Jutrajšnja seja zavezniške konference bo javna in sicer na željo Wilsona, ki hoče utemeljevati svoj predlog po zvezi narodov v. Navzočnosti zastopnikov časopisja. Leon Bour-Seois je svoj načrt, ki se je v treh točkah razlikoval od Wilsonovega, sedaj prilagodil Wil-s°rtovirn predlogom.
Poziv ruskim sovjetom.
Berlin, 24. jaguarja. (Lj. k. u.) Glasom \Volffove-®a urada javlja brezžična brzojavka iz Moskve: Londonska »New Agency« potrjuje, da je angleška vlada predihala Franciji, naj se pozovejo vsa politična središča na Ruskem med njimi tudi ruska sovjetska vlada, naj sklenejo premirje in naj odpošljejo zastopnike na mirovno konferenco. »L’ Rumunite« Je priobčila odklanjajoč odgovor Francije.
Težek položaj v Rusiji?
K 1 b e r f e 1 d , 24. jan. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad javlja:	Glasom	»Rhelnisch - west-
fftlische Zeitung« poročajo helsingforski listi, da se je 7. armadni zbor branil oditi na perm-
sko fronto. Velik del upornikov je bilo postreljenih. Glasom moskovskih listov objavlja moskovsko vojaško poveljstvo, cia je pričelo v kazariski in bližnjih gubernijah s pomočjo bogatih kmetov uporniško gibanje proti sovjetski vladi. Brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Rdeče gardiste pobijajo brez usmiljenja in jih deloma še žive pokopavajo.
Demonstracije hamburških mornarjev.
Hamburg, 24. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Pri včerajšnji demonestraciji mornarjev so sporočili, da se bodo delavci ladjedelnice Vulkan postavili na stran mornarjev. Računati se mora torej s simpatij-sko stavko delavcev ladjedelnic. Mornarji so izjavili, da ne sme nobena ladja zapustiti hamburške luke, ako se lijih zahtevam ne ugodi.
Proglas spojitve ukrajinskih republ k.
Kijev, 24. januarja. (Lj. k. u.) Ceiioslov. tiskovni urad poroča: 21». t. m. ob enajst.h dopoldne se je na Zofijinem trgu v Kijevu v navzočnosti zapadno-ukrajinske delegacije izvršil slovesni proglas spojitve vseh ukrajinskih republik.
Gibanje na Portugalskem.
Pariz, 24. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Madridski listi poročajo, da so portugiške vojne ladje obstreljevale Porto. Vojska je baje na strani revo-lucionarcev. Mornarica je ostala vladi zvesta.
Kralj Nikita Črnogorcem.
P a r i z , 23, jan. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča Agenee Ha vas: Črnogorski kralj je na črnogorski narod naslovil poslanico, t\jer ga poživlja, naj se četam, ki se hočejo polastiti dežele, nikar ne upira in ga zagotavlja, da se bo narodu v kratkem mogoče izraziti prosto glede svoje prihodnje državne oblike. Medzavezniška konferenca je v svoji včerajšnji seji sprejela poslanico in dovolila, da se sporoči črnogorskemu narodu.
Bajke iz Rusije?
Helsingfors, 24. jan. Lj. k. u.) Dun.
kor. urad javlja: Kakor poročajo iz Petrograda semkaj dospeli begunci, se v Petrogradu mrzlično pripravljajo na izpraznitev mesta, vse boljševiške naprave kakor tudi vse dragocenosti in vrednote spravljajo iz bančnih zakladnic in muzejev deloma v Moskvo, deloma v Nišnji Novgorod. — »Hamburger Zeitung« prinaša iz Stockholma vest, da so dali sovjeti po poročilu lista »Pravde« v zadnjem četrtletju 1918 13.764 smrtnih obsodb po prekem sodu izvršiti.
P a r i z, 24. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Iz Kaune poročajo, da je bila v bližini Daso-dryja (35 km od Kaune oddaljeno) velika bitka med litvinskimi in boljševiškimi četami. Bolj-ševiki so bili popolnoma poraženi. Imeli so veliko mrtvih ter so izgubili 6500 ujetnikov. Izgube Litvincev so neznatne. Litvinske čete so pričele z ofenzivo proti Vilni.
O poteku mirovne konference.
Pariz, 23. jan. (Lj. k. u.) Glasom Dun, Kor urada porača Agence Ha vas:	Mirovna
konferenca se je danes bavila z razmotri-vanjem dnevnega reda sobotne skupne seje. V zvezi s tem se je posvetovalo z nastopnimi vprašanji:	1.	mednarodna	delavska zakono-
daja, 2. odgovornost za vojno in kazenske določbe, 3. odškodnina, 4. mednarodni pristaniški, vodnocestni in železniški red. Konferenca je začela proučavati način, po katerem bi se rešila teritorialna vprašanja. Vrhovni vojni svet se v petek popoldne sestane k ‘■-eji, ki ji prisostvujejo tudi maršala Foch in Haig, general Diaz ter zastopniki aliiranih in asociira-nih držav, ki se mudijo v Versaillesu.
Rudarska stavka na Angleškem.
London, 23. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: V premogovnikih v Yorkshini je 150.000 rudarjev pričelo stavkati.
Železničarski shod
v Mestnem domu.
Včeraj Je sklicala »Splošna žel. organizacija za Jugoslavijo v »Mestni doni« protestni shod radi zavlačevanja uvedbe osemurnega delovnika na železnicah.
Zvezarji, ki imajo kosmato vest, so se tega shoda ustrašili in so sklenili shod razbiti. Toda možati nastop naših sodrugov je to preprečil.
Značilno pa je za postopanje te Zveze dejstvo, da ob istem času, ko bijejo naši sodrugi odločilen boj za dosego osemurnega delovnika, poskušajo Zvezarji razbijati shode, na katerih naj se sprejme protest proti zavlačevalni taktiki, ki jo zastopajo vodle železniških uprav v Lj ibljam.	,
K stvari se še povrnemo.	—č—.
Shodi,
Dne 26. januarja 1919.
V Kranju »pri Fidru« ob 9. dopoldne. Poroča sodr. Mihevc.
Vrhnika ob 3. popoldne, poroča inž. sodr. A. Š t e b i.
Zidan most. Splošen železničarski protestni shod se
vrši dne 26. t. m. ob 7. uri zvečer. Železničarji vsi na
krov!
V Tržiču ob 3. popoldne »pri Psllarju. Poroča sodr. Mihevc.
Poljčane ob 2. popoldne pri Baumanmi, poroča sodr. K o pač.
Ceije ob 7. zvečer »pri Zelenem travniku«, poročata sodruga Kocmur in Kopač.
Štore ob 2. popoldne, poroča sodrug Kocmur.
Fa| (pri Mariboru) ob pol 4. popoldne.
Ustanovna skupščina delavstva In uslužbenstva stavbenih strok (zidarji, stavbeni delovodje, klesarji, tesarji, slikarji, krovci, pečarji ter pomožno delavstvo) se bo vršila jutri, v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. dopoldne v restavraciji »Narodnega doma«. Sodelavci, udeležite se skupščine v polnem številu!
Zagorja ob Savi. V nedeljo, dne 26. t. m. ob 2. uri | popoldne se bo vršil v dvorani gospoda R. Mihelčiča ja-| ven ljudski shod z dnevnim redom: Naš tisek in politična i oiganizacija. Sodrugi in sodružice vsi na shod.
Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 26. t. m. se vrši ob j 9. uri dopoldne v poslopju konsumnega društva v Za-I gorju se;a \ :eh 40 zaupnikov. Prosi se torej vse sodruge,
| di se sejo zanesljivo udeleže.	M. Čobal.
Vsi odborniki železničarske veselice ki se je vršila dne 5. jar uarja 1919. v Narodnem domu, da se zagotovo snidejo v mdeljo, dne 26. januarja ob 3. uri popoldan v gostilni pri Podobniku, važno je za vsakega odbornika ziracli sklepnih računov. — Hartman F., predsednik ves. odbora.
Jav^n politični shod v Radovljici se bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m. popoldne. Kraj in uro še naznanimo. Poročata ss. poverjenik Ant. Kristan in dr. M. Korun iz Ljubljane: Politični položaj. Delavski tisk. Po shodu razgovor o konzumni organizaciji.
Us*anovni v.bor rodružnice za jeseniško okrožje bo v nedeljp, dne 26. januarja, ob 3. uri popoldne, pri Wer-glesu na Savi. Poročevalec iz Ljubljane. — Sodrugi, sodnice, ud*, ležite se tega zbora naše kulturne organizacije! Pred zborom ob 2. popoldne predavanje sodr. K r j a v c a: Demokratizem in Jugoslavija.
Šoštanj. V sredo, dne 29. t. m. takoj po delu se bo vršil shod strojarjev, na katerem bo poročtl sodrug P e t e j a n iz Ljubljane.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Draibenl razglas.
V ponde!jek dne 3. februarja 1919 in po potrebi nasieduie dni ob 9. uri dopoldne se bo oddalo iz skladišča v kem:čni tovarni v Mostah pri Ljubljani na javni dražbi
več tisoč raznovrstnih sodov in kadi (malih in velikih iz mehkega in hrastovega lesa), dalje več sto dog, 1 vagon obročev,
4 garniture sodars;<ega orodja,
455 kg »odarske smole, kakor tudi 1 decimalno tehtnico in 2000 steklenic.
Izd raži tel ji morajo kupljeno blago takoj plačati v gotovini in odstraniti na lastne stroške.
Dražbena komisija si pridržuje pravico, ponudbe pod izklicnimi cenami zavrniti kakor tudi spekulativne nakupe preprečiti.
K dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki.
Nadaljna tozadevna pojasnila daje ravnatelj kemičnega poskuse vališča v Ljubljani, inž. Jakob Turk.
V Ljubljani, dne 22. januarja 1919. Poverjenik za javna dela in obrt
Jnž. V. Remec s. r.
: Lepa prilika:
Zamenjani!
Dam lepi domači krompir tiHtemu, ki bi mi dal premog. — Poizve se: Vič št. 104, Franc Miš.
Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata ferefonsko zvezo štev. 312.
Razglas.
Povodom razpusta bivše vojaške zbiralnice kož v Ljubljani se bo oddalo iz njenih skladišč večje število (300 do 400) kož, več vagonov denaturirane soli, 1 sod naftalina, 1 sod klorovega apna in okoli 1000 kg močnih papirnatih vrvi, in sicer po nastopnem redu:
dne 29. januarja 1919 se bodo oddale kože, dne 30. januarja 1919 se bo oddala sol, dne 31. januarja 1919 pa ostalo blago, vsakokrat ob 9. url dopoldne.
Kože se bodo oddajale po maksimalnih cenah ter prav tako tudi denaturirana sol, in sicer predvsem le strojaijem, kateri do sedaj tega blaga niso prejeli. Drugo blago se bo oddalo na javni dražbi.
Kupci, oziroma zdražitelji, morajo plačati kupljeno blago tako.i v gotovini in odstraniti na lasene stroške.
Nadaljna tozadevna pojasnila daje ravnatelj kemičnega preskuševališča inž. J. Turk v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38.
V Ljubljani, dne 22. januarja 1919.
Inž. V. Remec.
m
m
m
m
m
m
m
m
s
Čevlji tovarne l
Peiff Kozina s
iz najfinejšepa ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podelati po K 85’— za moške,
K 73'~ za ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu.
m
m
m
ekspediciia v vse jugo slovanske in inozemske časopise.
Brezplačna sestava utto-vil inseratav v vseli evnpi jezikih.
D D
pisarna 2
= Večji denarni zavod v Ljubljani =
razpisuje mesto
nntrlnilii hfaniinili') s ta^°.i^n.i>m oziroma
ilnlinSKn"limlfdHliin Poznejšim nastopom. UlUlUHllU UiUjjjUJIIlilU pia£a p0 dogovoru.
Prednost imajo tisti, ki so te stroke vešči in zamorejo položiti kavcijo do 10.000 K. Opremljene prošnje je nasloviti na pošt. pred; št. 2 do l.feb. t.l.
Zavaiovaina aoentiro. Mesinitig št. 2i
ostane radi preselitve
za nekaj dni “"IH
B#* zaprta.
Lepa lesena baraka
je naprodaj v Ljubljani.
Poizvej pri odvetniku dr. M. Korunu, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 14.
Vabile
na
redni letni
OBČNI ZBOR
delegatov okrajne bolniške blagajne v Ljubljani
ki bo
v torek, 28. jan. 1.1. ob pol 8. zvečer v blagaj. prostorih, Turjaški trg 4/1.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelnika o delovanju blagajne I. 1917.
3. Poročilo blagajnika za 1. 1917.
4. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstva in blagajnika.
5. Volitve v načelstvo, nadzorstvo in razsodišče.
6.- Poročilo tajnika o predlogih načelstva.
7. Raznoterosti.
Pristop k občnemu zboru imajo le delegati, ki se izkažejo z vabili ter člani načelstva in nadzorstva in bla-gajnicni nameSčenci.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani,
22. februarja 1919.
Mihael Rožanec,
načelnik.
Št. 846.
Razglas.
Jugoslovanska tovarna za milo v Spodnji Šiški
ima
večjo množino milnega blaga. To blago se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih cenah:
20 */„ pralno milo v kos. po 100 g, kom. po —'40 £
30 :	*	’	’	’	”	mo”	■	"	1-20 K
38-40 . toiletno J .*	'9	I	100 J	l	2'50 j
66 „ m,i° za ^itje ,	„	.	50 „	„	„	21'	£
10 „ milni prašek.................kg	*	2 50 K
Pri naročbah istega milnega blaga v celih zabojih se dovoljuje znaten popust in se v tein slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarn® po naslednjih cenah:
20% pralno milo v kos. po 100 g, kom. po —’30 K 30 »	•	»	,	■	„	100.	.	V--45	K
30 »	•	»	„	„	200 _	_-90	K
38-40 * toiletno „	„	„	„	100 .	*	'	180 K
66 „ milo za britjo *	„	.	50 „	”	"	14O K
10 „ milni prašek................”kg	”	2-— ^
Blago se mora plačati n 'prej, ker 9e razpošilja sicer le proti povzetju.
Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovarno za milo v Spodnji Šiški.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1919.
Poverjenik za javna dela in obrt:
Inž. V. Remec, 1. r.
Ako rabite vrtna ali	poljska	semena piSite P°
cenovnik. Trgovina	s	semeni	SEVES & Ko..	Ljubljana-
11,				jpjpjfp	1111111111	11
regisfrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema forar&iSfl© Vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
3
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOlila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančfti obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 iMa milijonov kron.
Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.
m
IBBBBBBBBKMMHBaBBlBI
H v
Usnjene čevlje
po novih cenah v vseh ©slikah in velikostih zopet razpošilja
Čevljarska zadruga
Miren, zai. Vrbovec, p. Mozirje.
n
Zahtevajte cenike!
1