Ob spominu mrlvih.
Pozna jesen je prišla v deželo. Cvetje in listje rumeni in odpada. Vse umira v naravi, use se bliža zimi — smrii. Temni in mrzli in pusti nooembrski dnevi so se začeli.
V ta. žalostni čas v naravi nam je tudi Gerkeo postaoila praznik, ki se z umiranjem naraoe tako lepo sklada: praznik, ki je posoečen spuminu v&eh mrtvih.
Vseh mrtoih dan. Takoj na začetku nooembra meseca nas Cerkev opomni, da moramo iti rea pokopališče, v dom naših rajnih.
Dragi moj, nikar ne pozabi in ne presliši tega cerkoenega klica. Pojdi tja, kjer mrioi spe neozdramno spanje, okrasi grob svojih staršev, če ti jih je Bog ze ozel k sebi, okrasi ga s coetlicami in prižgi na grobu soečko, da se bo njen plarnen doigal kakor o molitoi k nebu. Obenem z njim pa naj se doiga iudi tooja prisrčna otroška moliteo k Bogu za. mir in pokoj oernih duš. Res, moji dragi, oeč kot cvetje in lučke oelja oasa vTOČa moliteo, le tfa najde pri Bogu uslišanje. Saj je tisto krašenje groboo tako prazno, tako zunanje: moliteo pa je pogooor z Bogoni. Z njim se pogooorite o- srečni usodi vseh soojih dragih, ki še trpe o oicah.
Spomni se pa, moj bralec, tudi tistih grobov, ki leie tako osamljeni kje tam o kotu na božji njioi. Tudi take grobooe obišči in za duše od oseh pozabljenih zmoli očenaš!
Pa ne samo proi dan o mesecu nooembru, oes mesec se v molitoi spominjaj umrlih, osak dan v tem mesecu pohiti v dom mrtoih, pa ti bodo Derne duse hvalezne, saj tako poirebujejo tooje pomoči iz moliive. Saj tooja moliteo pri Bogu ne bo ostala nepoplačana. Rešene oerne duše H bodo izprosile pri Bogu milost vere in upanja in Ijubezni.    ;:    _     F. J.
11                         '                         •    .¦   -'                    •     '