štev. 40. V Ljubljani, v sredo 4. oktoŠra 1916. Leto III. Kako je na fronti v dobi mirovanja: Straže stoje in opazujejo, častnik gleda sovražnikovo gibanje, ostali hodijo po vodo, kuhajo i. t. d. Guy de Maupassant: Vrvica. Po vseh potih, vodečih v Goderville, so korakali kmetje s svojimi ženami proti tržišču. Saj je bil tržen dan. Moški so hodili, sklanjajoč se ob vsakem koraku svojih dolgih, slokih nog, pokvarjenih od težkega dela, od pritiskanja na plug, ki dviga levo ramo in sklanja život, od košnje, ki obrača kolena na ven v svrho krepkega zamahljaja, od vseh sčasnih in mučnih kmetskih opravil. Njihove modre, poškrobljene bluze so so svetile kakor polakirane. Okoli vrata in okolo zapestnic so bile našite z belim koncem. Pa ker so bile nabrane okoli koščenega pasu, so bile slične balonu, ki se hoče pravkar dvigniti in iz katerega moli glava pa dvoje rok in nog. Eni so vlekli na vrvi za seboj kravo ali vola. Njihove žene, stopajoče za živaljo, pa so jo priganjale s šibo, poraslo še z zelenimi lističi, da pospešijo hojo. Nosile so na rokah široke košare, iz katerih so gledale tu kokošje, tam račje glave. Stopale so s krajšimi koraki, nego njih možje. Bile so suhega, ravnega stasa, zavite v pletene rute, ki so bile spete na njih plošnatih prsih. Glavo so imele zavito v belo platno, ki je Stran 550. TEDENSKE SLIKE. 40. štev. L_ Cesar Franc Jožef I.. ki obhaja danes svoj 86. godovni dan. U bilo p/ipeto k lasem in pokrito povrh s čepico. Šel je mimo voziček, ki ga je vleklo kljuse. Na njem sta se pretresavala dva moška, sedeča drug poleg druzega, a v ozadju voza je sedela ženska, ki se je oprijemala voznega kraja, da se obrani hudih sunkov. Na godervillskem sejmišču se je vse trlo pisane množice, ljudje in živali, vse vprek. Rogovi volov, visoki klobuki vrhu dolgih, kuštravih kmetov in čepice kmetic so se zibale na površju te mešanice. In kričeči, ostri, lajajoči glasovi so se združili v neprekinjeno, divje tuljenje. Le zdaj pa zdaj se je dvignil nad njim glasni klic iz orjaških prs kakega veselega vaščana ali zategnjeno mukanje krave, privezane ob zid kake hiše. In vse je dišalo po hlevu, po mleku in gnojišču, po krmi in po potu. Vse je izpuh-tevalo ostri, strašni človeški in živalski duh, ki je lasten vaščanom. Oča Hauchecorne iz Breauteja je pri-mahal v Goderville. Prav ko je hotel zaviti na trg, je zapazil na tleh konček vrvi. Oča Hauchecorne, pristen, varčen Normanec, si je mislil, da je dobro vse pobrati, kar bi moglo še kdaj prav priti. Sklonil se je težavno, kajti mučil ga je protin. Pobral je s 'al mali konček vrvi ter ga skrbno zmotal. Straže v volinjskem močvirnem Polesju. V tem hipu je zagledal očeta Malandaina, sedlarja, na njegovem pragu, ki ga je opazoval. Bila sta se nekoč sprla radi nekega ©glavnika ter sta se od takrat črtila, kajti bila sta prepirljivca Očeta Hauchecorneja je bilo nekako sram, da ga je videl njegov sovražnik, pobirajočega iz blata kos vrvi. Hitro jo je tedaj skril pod svojo bluzo, a potem v hlačni žep. Delal se je še, da kaj išče po tleh, česar pa ni našel ter je odšel proti trgu, z glavo, sklenjeno naprej, zvit v dve gube radi svojih bolečin. Kmalu se je izgubil v kričeči množici, ki se je pomikala počasi med neskončnimi kramarskimi stojnicami. Kmetovalci so otipavali krave, odhajali so ter se spet vračali, zmedeni, v večnem strahu, da ne bi bili ogoljufani. Niso se upali odločiti, opazujoči oči prodajalčeve, da bi našli prekanjenost na možu ali napako na živali. Ženske so bile postavile svoje košare na tla. Izvlekle so iz njih svojo perjad, ki je ležala zdaj na tleh z zvezanimi nogami, prestrašenih oči in temnordečih grebenov. Poslušale so ponujane cene, držale se Topničarji nabijajo poljske havbice. svoje napovedi, nepredornega, trdega obraza, ali pa so se naglo odločile, udajajoče se po-nujani ceni, in kričale za odhajajočim kupcem : >Pa naj Vam bo, oča Anthime. Dam ga Vam.« Naposled se je trg izpraznjeval. Na cerk\i Sv. Angela je zvonilo poldan, in oni ki so bili daleč doma, so šli v gostilno. Velika dvorana pri Jourdainu je bila polna gostov. Istotako polno je bilo obširno dvorišče raznih vozov, plugov, kolesljev, lojternic, neštetih koret, žoltih od blata, razbitih in zakrpanih. Njih ojesa so štrlela proti nebu, kakor dvoje rok. Druge spet so obračale nos k tlom, dvigajoč zadnji del v zrak. Veliko ognjišče kraj obedujočih, polno žarkega plamena, je izpuhtevalo žarečo vročino v hrbte na desni strani sedečih. Obračali so se trije ražnji, obloženi s piščanci, golobi in z bravskimi kračami. Prijetno mikavno je dišalo od ognjišča po pečenem mesu in po mesnem soku, kapajočem po rjavi, opečeni skorji. Ta duh je oživljal veselost in izvabljal slino. Vsi velmožje od pluga so obedovali pri očetu Jourdainu, gostilničarju in konjskem trgovcu, težko bogatem zlobnežu. Stev. 40 TEDENSKE SLIKE. stran ooL Porušena koča v Gozdnih Karpatih. .Sldede so krožile in so se praznile, kakor tudi vrči, napolnjeni z zlatim jabolč-nikom. Vsakdo je pripovedoval o svojih poslih, svojem nakupu in svojih prodajah. Govorilo se je tudi o žetvi. Vreme je bilo dobro za zelenjavo, toda nekoliko prevlažno za strn. Kar se oglasi boben na dvorišču pred hišo. Vsi so bili naenkrat po koncu, izvzemši par brezbrižnikov. Vsi so tekli k vratom, na okna, še polnih ust, s prtičem v roki. Sklicatelj, ko je prestal bobnati, je za-klical z razbitim glasom, presekajoč stavke: »Vsem prebivalcem Godervilla, pa sploh vsem ... ki so bili na sejmišču . . . bodi povedano, . . da se je izgubila danes zjutraj na cesti iz Beuzevilleja . . . med deveto in deseto uro črna, usnjata denarnica, v kateri je bilo petsto frankov in trgovskih papirjev. Najditelj je naprošen ... naj jo prinese takoj na županstvo ali pa očetu Fottune Houlbrepueu iz Maunevillea. Dobil bo dvajset frankov nagrade.« Potem je mož odšel. Čuti je bilo le še enkrat oddaleč gluho bobnenje in oslabel glas sklicateljev. Možje so govorili zdaj o tem dogodku Razpravljali so o možnosti, ali bi mogel oča Houlbreque spet dobiti ali ne dobiti svojo denarnico. In obed se je nadaljeval. Baš ko so izpili kavo, se je pojavil vodja orožniške postaje na pragu. Vprašal je: >Ali je oča Hauchecorne iz Breauteja tukaj ?« Oče Hauchecorne, ki je sedel na drugem koncu mize. se je oglasil: >Tukaj sem.« In vodja mu veli: »Oče Hauchecorne, bodite tako prijazni ter me spremite na županstvo! Gospod župan bi rad govoril z Vami.« Kmet je bil presenečen in vznemirjen. Zvrnil je svojo malo kupico vase ter se dvignil, še bolj sklonjen, nego zjutraj, kajti prvi koraki po počitku^ so bili, umevno, vedno najbolj boleči. Sel je ponavljajoč: »Tukaj sem, tukaj sem.« In sledil je orožniku. Zupan ga je pričakoval, sedeč v naslanjaču. Bil je notar onega kraja, velik, težek mož veličastnega obličja. »Oče Hauchecorne,« mu je rekel, »videli so Vas, ko ste danes zjutraj pobrali s tal na potu iz Beuzevillea denarnico, ki jo je izgubil oče Houlbreque iz Mannevillea.« Maloruski pastirji v Karpatih. Kmet je gledal župana ves osupel. Prestrašil ga je sum, ki je letel nanj, ne da bi razumel, zakaj. »Jaz, jaz, da sem pobral njegovo denarnico?« »Da, baš Vi.« »Moja častna beseda, jaz nisem o tem Naši pionirji na maršu preko volinjskega močvirnatega Polesja. Nosijo bodečo žico in španskega jezdeca. niti vedel.« »Pa so Vas videli.« »Videli so me, mene? Pa kdo me je videl?« »Oče Malandain, sedlar.« Zdaj se je starec domislil, razumel je ter zardel od jeze. »Ah, videl me je, ta lažnivec! Videl me je pobirati tole vrvico, glejte, gospod župan.« Brskajoč po svojem žepu je izvlekel mali konček vrvice. Toda župan je zmajal neverjetno z glavo. »Vi mi ne boste pravili, oče Hauchecorne, da je gospod Malandain, ki je vsega spoštovanja vreden mož, imel to vrv za denarnico.« Kmet je ves razburjen dvignil roko, pljunil v stran >v potrdilo svoje verodostojnosti ter ponavljal: »Pa je vseeno resnično, pri Bogu! Sveta resnica, gospod župan! Pri moji duši, tako je!« Župan je odvrnil: »Ko ste pobrali denarnico, ste še dolgo iskali po blatu, če se ni stresel kak novec na tla.« Ubogi mož se je skoro zadušil od ogorčenja in strahu. »Pa kdo more to reči' — Kdo more to reči? Pa taka laž, samo da osramoti poštenega moža! Pa kdo more to reči!« Toda njegovi ugovori mu niso pomagali. Ni mu bilo verjeti. Postavili so ga pred gospoda Malandaina, ki je svojo trditev ponovil ter jo še potrdil. Pričkali so se celo uro. Preiskovali so očeta Hauchecornea na njegovo lastno zahtevo. Našli pa niso seveda ničesar. Župan je bil ves osupel. Izpustil je kmeta ter mu naznanil, da bode zadevo javil sodišču ter zahteval navodil. (Konec prihodnjič.) Slovenci in Hrvatje. (Vrzel v avstrijski zgodovini.) Pod tem naslovom je napisal neki član avstrijske gosposke zbornice v dunajskem časopisu »Information« sledeče stavke: »Ob složnem nastopu narodov, ki žive v Avstriji drug poleg drugega ter so vajeni deliti med seboj srečo in nesrečo, sta se sedaj v vojni tudi naši jugoslovanski ljudstvi Slovenci in stran 552 TEDENSKE SLIKE. 40. štev. Vojaška kuhinja v karpatskem hribovju. Hrvati sijajno izkazali kot zvesti državljani in kot do smrti pogumni branitelji dinastije. Pred vojno se je le redkokdaj nudila prilika, da bi bili kaj natančnejšega zvedeli o bistvu in pomenu zlasti Slovencev, ki prebivajo na iirnih, deloma zelo rodovitnih ozemljih južne Avstrije, na Južnem Štajerskem, velikem delu Koroške, v celi voj- vodini Kranjski in delih Istre. Kar smo tu in tam zvedeli, je pričalo o zdravi življenski moči nadarjenega, kvišku stremečega naroda. Zelo je obžalovati, da se doslej še ni našel zgodovinar, ki bi nam bil posredoval zadostno znanje o zgodovini in razvoju avstrijskega Slovenstva. To je ravno v sedanjem trenotku, ko je zvestoba teh Slovencev, o katerih so bili zlasti pri naših sovražnikih razširjeni čisto krivi, izpačeni nazori, tako sijajno prestala ognjeno preizkušnjo, — Jako obžalovanja vredna vrzel v naši avstrijski zgodovinski literaturi. Kajti ne bi bilo brez vrednosti, ako bi kak korekten temeljit opis pobližje seznanil splošnost z bistvom in važnostjo naroda Slovencev. Zdi se nam, da bi bilo to hvaležno podjetje, ako bi morda naše naučno ministrstvo, morda v sporazumljenju s cesarsko akademijo znanosti in z vpoštev prihajajočimi historičnimi družbami dalo pobude, da se izpolni ta vrzel v avstrijski zgodovini in ako bi v ta namen poizvedovalo v poklicanih in v to vsposobljenih krogih. Dispo- zicija za tako delo, ki bi se morda s podelitvijo kakega štipendija najbolje pospešilo, bi bila dana po dveh motriščih: prvi del naj bi bil objektivno-zgodovinski, drugi pa naj bi podal razviden pregled razmer, pod katerimi žive sedaj Slovenci in se razvijajo: osvetlil naj bi torej kulturelne, gospodarske in politične momente.« Tako torej odličen mož. Opozoril je na nedostatek, na zamudo, na katero smo mi tudi v »Tedenskih Slikah« opetovano zaman opozarjali in jo globoko obžalovali, ker smo videli v njej veliko krivico za nas, enega glavnih virov, iz katerega je prihajalo zlo, ki smo je trpeli, ki nam je donašalo tolika žaljenja in sumničenja. A v tem je bil vzrok. Stev. 40. TEDENSKE SLIKE. stran 553. General pehote Adolf baron Rhemen pl. Barenteldski, c. kr. vojni generalni guverner v Srbiji. da nismo mogli nikoli ne izprositi, ne izsiliti potrebnih zadostnih pogojev v zagotovitev svojega narodnega obstanka, razvoja in napredka kot narod, ki hoče živeti in napredovati po svoje, na podlagi in primerno svojemu narodnemu bitstvu. Kot železna veriga na naših rokah in svinčen podplat na naših nogah je viselo tisto sumničenje, tisto krivo in spačeno naziranje o nas, o katerem govori dopisnik v dunajskem viru. Dopisnik naglasa posebno, da je ravno v sedanjem trenutku živo obžalovati, daje ostala označena vrzel neizpolnjena, da je široka javnost prišla v sedanje čase s takim nepoznavanjem Slovencev in dosledno temu, tudi s svojimi krivimi sodbami o nas. Da, — da! Poleg dejstva samega, da nas niso poznali in nam delali krivico, nam lega grenkoba in trpkost na srce spričo dejstva, da je trebalo šele sedanjega trenutka, sedanjih svetovno zgodovinskih dogodkov, ki jih mora preživljati naša država, da je trebalo takih dokazov, da nas niso poznali in da so nas krivo sodili, — da je trebalo šele takih junaštev, da se je začelo opozarjati na vrzel, ki jo je obžalovati tudi v interesu države, in na potrebo, da se ta vrzel izpolni in zamuda popravi. In še posebno: da je trebalo take opozoritve tudi na naslov visokega mesta, kar vsebuje priznanje dejstva, da nas niti tam gori ne poznajo, oziroma, da jim doslej ni bilo do tega, da bi nas poznali. V dokaz za to nepoznavanje Slovencev in Stran 554 TEDENSKE SLIKE. 40. štev. ir Beligrad leta 1916. Zgoraj lesena križa na grobu kralja Aleksandra in Drage Mašinove. — V srbski katedrali. — Spomenik padlih naših vojakov na vojnem pokopališču. — Turška mešita. južnih Slovanov monarhije naj oživimo karakteristično reminiscenco iz dogodkov v našem parlamentu. Ko je pokojni dr. Dinko Vitezič v parlamentu prvikrat povzdignil svoj glas za pravice istrskih Slovanov, so gospodje v ministrskih foteljih debelo gledali, kakor da so iznenada uzrli senzacijonalno razkritje. Kar presenečeni so bili, ko so culi, da je v Istri tisočev Hrvatov in Slovencev. To je zgodovinsko dejstvo. Državniki, ki vodijo državo in določajo usodo nje narodov, niso imeli niti ideje o narodnostnih razmerah v eni kronovin, izročenih niihovi upravni sposobnosti in tisti pravičnosti, ki jim jo nalagajo državni temeljni zakoni in njihova službena prisega, da bodo vestno izvajali te zakone. Če je bilo tako na zeleni veji državnikov, se ne moremo čuditi, da na suhi veji neslovenske javnosti ni bilo drugače. Na posledicah pa smo mi kruto trpeli do — sedanjih časov. Kako bo v bodoče? Ne bomo prihajali tu z nikakimi nadami, pričakovanji ali pozivi. A niti dopisnik »Information« ne ve, da živi na stotisoč Slovencev v Goriški, Gra- diščanski, v Trstu in okolici ter daleč tam v Benečiji, ne ve, koliko tisočev Slovencev živi po ameriških državah. Ti naši Ameri-kanci, pa niso le dela\'ci, nego tudi obrtniki, trgovci, duhovniki, žurnalisti in pisatelji. V Ameriki imamo Slovenci celo vrsto velikih in dobrih časopisov, velikih društev in zvez. Vsega tega ne ve naša vlada! Čudimo pa se, da ne zajemajo naši ministri in politiki ter žurnalisti svojega znanja o Slovencih in Hrvatih vsaj iz pičlih knjig, ki so vsakomur na razpolago. Saj smo imeli razne nemške časopise, ki so pi- štev. 40 TEDENSKE SLIKE. Stran 555. Slike iz tabora ruskih in srbskih vojnih ujetnikov na Ogerskem. sali mnogo o Slovencih, so razne znanstvene knjige, lu je Valvasorjevo delo, Dimitzova zgodovina, prestolonaslednika Rudolfa veliko ilustrirano delo »Oesterreich-Ungarische Mo-narchie in Wort und Bild,« je tu končno Milčinoviča in dr. Janeza Kreka knjiga »Kroaten und Slovenen« (Jena, 1. 1916!) Malo je teh virov, a čisto dovolj za dobro informacijo. Ni torej popolna resnica, da manjka knjig o nas, pač pa je resnica, da nas ne poznajo, ker nas poznati — nočejo. Zato pa je vsak trud zaman. Zdaj nas poznajo vsaj iz vojnih zmagoslavnih poročil. Naša krivda pa bo če bodo po vojni na nas zopet — pozabili. Kje so naši profesorji, znanstveniki, pisatelji in pa naši poslanci ? Na delo ! Snaha. Roman. I. »Ne uvidim, zakaj se ne bi smel par tednov tam zabavati,« je dejal Geoffrey in vlekel svojega malega in lepega foksterierja za uhlje. »Gotovo je nekaj novega, potovati na Irsko. Irska je zdaj slabo obi^skana; zato bo še mičnejše, tam prebivati. Človek lahko sigurno pričakuje, da ne bo srečal vsakih par minut katerega izmed znancev iz glavnega mesta. In to srečavanje je ravno tisto, kar človeku priskuti bivanje v tujini.« »Umore te,< je odgovorila mati in napol dvignila oči, ki so bile ravno tako sive kakor sinove. »Tam ubijajo ljudi, jim zažigajo nad glavami hiše, ne da bi bilo treba povoda.« »Živahno ljudstvo mora prebivati tam, če je vse res, kar pripovedujejo,« je menil Geoffrey in prikrito zazdehal. »Vendar ne misliš zares potovati, Geoff ?« »Zares, zares.« »Na katero stran pa pojdeš?« »V okolico Bautryja. O Bautryskem zalivu si gotovo že cula, kaj ne?« »Ne spominjam se!« je odgovorila ladi Rodney jezno. Njegov domislek, da bi potoval na Irsko ji ni ugajal, kajti napravila je bila popolnoma drugačne načrte. »No, Bautryski zaliv je na Irskem,« je nadaljeval Geoffrey po kratkem presledku. »O Smaragdnem otoku si pa gotovo že kaj cula? Mnogo krompirja pridelajo tam. Bautry, mislim, leži pa menda nekje južno od tam .. . Jaz ne vem nikoli ničesar natančno, to je ena izmed mojih čednosti . . . »Jako dvomljiva čednost!« »Posestvu, kjer ostanem in ki je zdaj moje, se pravi Coelnagurtheen,« je nadaljeval Geoffrey in prezrl njeno opazko. »Vedno sem vedela, da imaš ti dobro glavo, zdaj vem pa še bolje. Če bi živela do sodnega dne, se ne bi naučila izgovoriti tako strašne besede. Ali so tamošnji deželani ravno takšni ?« »To ti povem, ko se vrnem ... če se sploh kdaj to zgodi.« »Tvoj stric je bil pač bedast, ker ti je zapustil v taki deželi posestvo,« je pripomnila ladi Rodney z mržnjo na obrazu. »Pa ravno to mu je podobno. Njegovo največje veselje je bilo, kupovati posestva v popolnoma neznanih deželah. Tvoja sestrična Jane je bila vsa izsebe, ko je cula, da ji je zapustil stric posestvo v Bolgariji. Toda oblasti so zahtevale, da mora posestvo prevzeti, če hoče ali noče. Bolgarija! Ne vem, kje leži, ali gotovo je, da ne bo daleč od Turčije . . . Zavrzi svoj načrt, pa potuj rajši z mano in z Nickom k Nugentovim. To so ljubeznjivi ljudje, ki ti bodo gotovo ugajali.« »Ljubeznjivi in vsiljivi bi bilo bolje reči, če vpoštevam vse, kar sem slišal.« »Lov je tam nad vse,« je rekla mati in preslišala sinovo opazko. »Zdi se mi, da na Irskem^ še kokoši ne žive.« »Žive pa posestniki, ki so Jako priljubljena divjačina,« se je nasmejal Geoff^e3^ »Poleg tega se lahko tam kaj doživi. Nazadnje mora človek pa tudi enkrat pozdraviti svoje najemnike.« »Če misliš govoriti na ta način naprej, potem jaz neham. Rada bi pa, da bi šel z menoj k Nugentovim.« »Ljuba mama, ni je stvari na svetu, ki bi je zate ne storil, samo ta tvoj načrt, tičoč se Nugentovih, mi ne prija. Nemogoče je da, bi tam ne srečal gospodične Cheviote . . . Ti veš, kako jo Betty Nugentova ceni, in jaz vem spet, da bi me rada na vsak način poročila.« »Smešno. Ali me hočeš prisiliti, da mislim, kako He je pred njo strah ?« »Mene je groza pred njo! Kar živim, me še ni bilo pred nikomur tako strah, kakor pred njo! Od zadnjega novega leta sem si postavil za življensko nalogo, da se ji umaknem s poti. Ti me poznaš in veš, da ne znam odrekati. In da bi odrekel gospodični Chevioti prvi, tega ne maram. Ona ima čisto trde oči in preobilen nos,« »In tudi preobilo denarja,« je dodala ladi Rodney in vzdihnila. »To želim njej v dobro. Rabila ga bo ubožica,« je pripomnil Geoffrey čustveno in pričel nalahno požvižgavati. »Za koliko časa se pa misliš pregnati iz¦ civilizovanega sveta?« »Za en mesec približno. Morda dalje, če se bom dobro zabaval, in manj, če mi bo dolgčas . . . Mimogrede: nedavno si mi rekla, da bi se sanje tvojega življenja izpolnile, če bi prišel jaz v državni zbor in to ravno zdaj, ko se je Nick odločil nadaljevati svoje tihožitje, kar je spričo njegove krepke narave Jako neumen sklep.« »On ni krepak. Vsaka najmanjša stvar ga razburi in preveč občutljiv je za razne Stran 556. TEDENSKE SLIKE. štev. 40 Gališka vas katero zaseda naše vojaštvo po begu Rusov. Iz Dobrudže: Bolgarski dvorec razrušen od rumunskih topov. vtiske, da bi se mogel udeleževati javnega življenja. Ti si drug človek.« »Meniš, kajne, da nisem tako občutljiv. To pokaže čas. Ne bi hotel postati član parlamenta, če se ne bi moral boriti za resno stvar. Lahko bi se zavzel za Irce; to ni ravno napačna ideja. Toda Irsko bi moral se ve prej poznati.« »Ne potuj pa za božjo voljo v Dublin,« ga je opozorila mati s tožečim glasom. »To je strašen kraj.« »Tako? Sicer sem vedno slišal, daje to najprijetnejše mesto? »Zdi se mi, da si za zeleni otok že Jako zavzet,« se je ladi Rodney nalahko nasmeh-Ijala. »Ko se vrneš, boš gotovo bolj irski kakor Irci sami.« »Z vsako rečjo se je treba resno baviti. Ker potujem na Irsko, mi moraš vendar sama svetovati, da spoznavam ljudstvo.« »Da, da, le spoznavaj jih. To ti bo le koristilo. Prihodnjič boš vsaj poslušal moje nasvete.« »Kako klaverno misliš o mojem potovanju! Verjemi pa, da se bom nemara kljub tvojim napovedim imenitno zabaval in pretakal grenke solze, ko se poslovim od smaragdnega otoka.« »Mogoče. Vedno moraš počenjati kaj nenavadnega ali prenagljenega!« Geoffrey se je smejal. »Tvojo opazko smatram za pohvalo. Dandanes ne velja, če ni posebnež. V ponedeljek se odpeljem« je nadaljeval, šel proti vratom in foksterier je tekel za njim, »in dvanajstega sem tam. Ali ti naj pošljem jerebice, če jih bo kaj tam?« »Da, če je tam sploh kaj takega,« ie dejala mati udano. II. Zgodnje jutro je. Po drevju, po grmovju in cvetkah se blesketa v jasni svetlobi rosa kakor biseri. Lahki sivi oblački se dvigajo počasi proti nebu in solnčni žarki jih razkrajajo. S puško na rami koraka Geoffrey in se veseli svežega jutranjega zraka. Na desno se širi Bautryski zaliv v vsej svoji krasoti. Barva temnomodrega neba odseva v njem. Z gora veje vanj vonj planinskih trav in ga navdaja z udobnim čustvom veselja do življenja. Spremlja ga zvesti pes, a pred njim stopa z lovsko torbo deček, katerega je najel, da mu kaže pot. Do zdaj še ni naletel na mnogo divjačine in ne mogel bi trditi, da se drenjajo jerebice pred njegovo puško. Rodney krepko prestopa. Ne ve, ali je oddaljen od svojega posestva eno ali deset milj. Zdi se, da tudi deček, ki ga vodi, ni modrejši. »Kje pa smo zdaj?« vpraša Geoffrey in naenkrat obstane. »Ne vem, sir!« »Saj si vendar rekel, da poznaš vso okolico trideset milj daleč in se ne moreš izgubiti. Kako daleč^smo od hiše?« »Ne vem, sir. Se nikoli nisem bil tako daleč . . . Jako truden sem.« »No, ti si pravi korenjak! Daj mi sem torbo! Morda bi rad, da bi te tudi jaz nalagal, pa stem ne bo nič. Ali si lačen?« »Ne,« je odgovoril naglo deček, toda gledal je pri tem tako lačno, da se je mehčalo Geoffreyu srce in to še posebno, ker je čutij tudi sam najboljši tek. »Še košček pota stopiva naprej,« je razložil prijazno in obesil lovsko torbo čez ramo. »Kaka vas mora biti vendar blizu.« (Dalje prihodnjič.) Cesarjev god. Dne 4. oktobra smo praznovali 86. godovni dan našega vladarja. Slovenski narod, čegar ljubezen do dinastije se podeduje od roda do roda, je že neštetokrat z dejanji in žrtvami dokazal, da je brezmejno udan in zvest svojemu cesarju. »Le vprašaj gore, dole, griče — Zvestobe naše vsi so priče!« je pel Simon Gregorčič. V turških bojih je bil naš in hrvatski bratski naro,d najmočnejši obrambni zid vse naše države. Ko so se drugi narodi v miru in sreči dvigali v blagostanju in kulturi, je branil naš in hrvatski narod s sekirami, cepci, bati in puškami cesarski prestol in notranje dežele. V fran- coski dobi so največ trpele in krvavele slovenske in hrvatske krajine, v vojnah z Italijo od leta 1847 — 1866 so bile prizadete najhuje slovenske in hrvatske dežele. Na vseh bojiščih so bili slovenski in hrvatski polki najhrabrejši in najuspešnejši Ogromne so bile žrtve slovenskega in hrvatskega naroda za državo in dinastijo v vseh minolih stoletjih ter so ogromne sedaj med svetovno vojno. Zal, da so te žrtve premalo znane, česar je kriva naša skromnost in brezbrižnost za hvalisanje. Toda spoštovanje, uda-nost in ljubezen do našega vladarja niso bile v srcu slovenskega naroda nikdar večje in zaupanje v cesarjevo modrost in pravičnost nikdar močnejše kot danes sredi najstrašnejše vojne, kar jih je doživela tekom svojega obstanka naša država. Brez tožba in nemira prenaša naša domovina vse težave in vsa bremena, ki jih nalaga kruti vojni čas, poln tradicijonalnega zaupanja v svojega vladarja, ki bo kot dobrotljiv oče po sklenjenem miru nedvomno nagradil zvestobo Slovencev po zasluženju. — Bog ohrani še dolga leta našega modrega, plemenitega vladarja zvestim narodom! Razne vesti. Hrvatska himna v Srbiji. Neki Hrvat poroča iz Belgrada, da so učili v Srbiji pred vojno v tretjem in četrtem razredu peti hrvatsko himno. To je bilo predpisano v učnem načrtu, zato ni čudno, da pojejo sedaj v Srbiji otroci hrvatsko himno. Znajo pa tudi slovenske narodne pesmi. Znamenje časa. V knjigi Alberta Espeya »Der Samann« je citati: Was niitzt uns Shakespeare, Kant und Luther? — dem Elend diinkt ein Stuckchen Butter — Erhabner als der ganze Faust. Staro slovansko mesto na severu. Na otoku Rujanu (Riigen) se je svoje dni nahajalo slavno slovansko mesto Arkona (Arkun) s preslavnim svetiščem Svantovidovim. Ta najbolj severno ležeča slovanska pokrajina je prebila marsikateri napad sosednih narodov. Dne 15. junija leta 1168. so bili Danci, ki so izvršili napad na Arkono, ki so jo po dolgih in ljutih bojih premagali in porušili. Dandanes nosi slavnega slovanskega imena ime samo še 170 črevljev visoki stolp na nasprotnem obrežju, kamor so pribežali begunci z Rujana. Od leta 1827. je ta sezidani s\etilnik visok 170 črevljev. — Sam otok Rujan se odlikuje z mnogimi prirodnimi lepotami. Vsak dan — tucat naredb. Listi iz Nemčije poročajo: Od začetka vojne je bilo 40. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 557. r I Zeissov aparat za merjenje razdalje pred streljanjem na aeroplane. Ne prezrite današnjega Oglasa Srečkovnega zastopstva.'' 1 Pobiranje vojaških predmetov na bojišču. izdanih 400 naredb zveznega sveta in več kakor 3000 vladnih naredb, občinskih in okrožnih naredb pa kar brez števila. Na dan je bilo izdanih poprek tucat naredb. — In pri nas? Ženska v narodnih pregovorih. Švicarji pravijo: Kdor ima ženo, ima breme. Nemci pravijo: Poslušaj prvo mnenje svoje žene, nikdar pa drugega. Francozi pravijo: Tudi moški iz slame je več vreden, kakor ženska v zlatu. Španec pravi: Čuvaj se zlobne žene, a tudi dobri nikdar ne zaupaj. Portugalec pravi: Če imaš ženo, ti je nepotrebna, če je nimaš, jo pa pogrešaš. Anglež pravi: Ženski jezik je meč, ki nikdar ne zarjavi. Škot pravi: Stori po volji svoje žene, sicer poči. Ameri-kanec pravi: Kdor izgubi ženo in petdolarski bankovec, je izgubil le pet dolarjev. Slovenec pa pravi: Baba je hudič. Gospodinjstvo. Jabolka shraniš čez zimo najbolje na sledeči način: Pokrij dno soda ali zaboja prst debelo z mavcem (Gips); položi na ta mavec zrela, nepoškodovana ter obrisana jabolka, ki se ne smejo dotikati drugo druzega, vendar pa treba prostor dobro izrabiti. Povrhu natresi zopet toliko mavca, da izpolni vse prostore med jabolki in pokrije vsa jabolka, potem zloži na novo plast mavca zopet vrsto jabolk, ki jih pokrij nanovo z mavcem. Tako delaj, dokler ni sod poln. Povrhu natresi mavca in zakrij potem sod. Tako shranjena jabolka ostanejo vso zimo sveža in sočnata. Ali: zavij vsako jabolko posebej v svilen papir, zloži jih v zaboj, ki ga potem zabij, da ne pride zrak do jabolk, ter ga spravi na hladen, a vendar ne toliko mrzel kraj, da bi mogla jabolka zmrzniti. Sveže kumare shranimo za zimo: Lepe kumare, ki nimajo nikake napake in še niso rumene, zavij vsako posebej v zmočen per-gamentni papir, ki ga na obeh koncih kumare skrbno zveži z vrvico. Tako zavite kumare postavi za par ur na solnce, da se dobro osuše. Potem jih zloži v lončen, zunaj in znotraj glaziran lonec. Ta lonec zakoplji na solnčnem mestu v zemljo, pokrij ga dobro s pokrovcem, zavezi s pergamentnim papirjem in pokrij tudi povrhu s prstjo. Kumare ostanejo vso zimo sveže in jim prav nič ne škoduje, če včasih odpreš lonec in v kumaro iz njega. Treba le lonec ; i skrbno zapreti. Krompirjevi cmoki. Naredi kromj testo iz kuhanega, pretlačenega kror-. -. moke, kisle smetane in soli, razvalj: zreži na štiri vogelnike, ki jih nadevaj Ijano klobaso, stisni testo v cmoke, k.r-teie skuhaj na slani vodi. Cmoke zabeli z mi-istjo. v kateri zarumeni drobtine. Zelnata gibanica. Izstrebi zelnatc ' • in zreži liste na drobno kakor za soli t it:' skuhaj zelje v slani vodi. Potem ga odcedi in ga deni na vročo mast, primešaj soli paprike in naposled še malo mleka in piirf-,-dižnikove mezge. Že prej si pripravi nic,;ko testo iz pšenične moke in slane mlačne • !e . ko je spočito, ga razvleci, pobrizgaj z mastjo, namazi s pripravljenim zeljem, zvij ga v gibanico, katero pomaži s pripravljenim zeljem, zvij ga v gibanico, katero pomaži z m'ek<,m in jo speci v mastni kozi. Lipovo cvetje nadomestilo za in.)z-n'• ske čaje. Inozemski čaj je že težko lor,;; in je silno drag. Zato ga nadomest; o „ lipovim cvetjem, ki nam daje jako jcr^er. živce pomirjujoč čaj. Napačno je mnenje, da je lipov čaj uporabljati samo kot zdravilno sredstvo proti prehlajenju, ker povzroča potenje. Mlačen ali hladen lipov čaj, začinjen s sladkorjem in limonovim sokom je jako okusen ter ugasi žejo in pomiri živce. Otroci in bolniki radi pijo lipoV čaj pomešan z mlekom. Vsekakor lipov čaj lahko docela nadomešča živce razburjajoče inozemske čaje. Gospodinje naj bi si za zimo nasušile dovolj lipovega cvetja ter ga hranile v prosto visečih vrečicah. Za skodelico čaja zadošča toliko cvetja, kolikor ga primes s tremi prsti. Popari lipovo cvetje s kropom in pusti pokrito stati par minut potem ga odstavi. Stran 558 TEDENSKE SLIKE. 40. šte\ Francoska mesta: Toulouse na Garoni, kjer so velikanske livarne topov. Monte Carlo-Monaco — nasproti Nizze na hribu ob morju. kjer igrajo bogataši vsega sveta. Tu so znane igralnice. Osni štev. 40. TEDENSKE SLIKE. stran 559. Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. (staro pohištvOi posodo, obleko, slike i. t. d.) in umetno zo- Starine bovje kupuje in prodaja A. DERGANC, brivec in starinar, v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 10. Zajamčen uspeh! Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo Oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano. jamČeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'30. velika puŠica. ki zadostuje za uspeh K 8-80. Kosni. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX., Lakiergasse 6)0. Razpošilja se strogo diskretno Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A Kane in drogerpja ,.Adrija"*. IVAN JAX m srn Ljubljana, Dunajska cesta 17. priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen). Brezplačen ep ^ Zahtevajte pouk v ve- ^^/\ Jkf—^ cenik, ki ga ^^i^\f/J^3y^ dobite Tovarna v (^^^^sl^^f^ brezplačno Lincu usta- poštnine novlj. 1867. -^icm^ prosto. KMETSKA POSOJILNICA 4 1/0/ UUBUANSKE OKOLICE - R. Z. Z. N. Z. ^^^^m^ obrestuje hranilne vloge po X" Hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno ¦ 12 10 v LJUBLJANI. - brez vsakršnega odbitka naložen denar. Rezervni zaklad : nad 900.000. r fr Modistika MINKA HORVAT Ljubljana, stari trg 21. priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih klobukov in otroških čepic. Popravila najfmeje in najceneje. J Mačeh I Komp.. Franca Jožefa cesta šte. 3 LJUBLJANA. ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK, ZA GOSPODE DEČKE IN OTROKE. NAROČILATUDI PO MERI. SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRHIL. JUŽNE ŽELEZNICE. ^Zannaške = no\ e in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA. Svetovna vojna v pesmih. Knjigo pod naslovom „Solzna Avstrija" s 2.t krasnimi pesmi in slikami okrašeno, pošlje Matija Belec, Sv. Bolfenk v Slov. goricah pri Ptuju (Štajersko), vsakemu, ki mu pošlje znesek 1 K 20 vin. v denarju ali pa v poštnih znamkah. Spomin na svetovno vojno, naj ne manjka v nobeni hiši! m Zdravniki priporočajo KAISERJEUE PRSNE HflRilMELE s „3 smrekami". kot izborno sredstvo zoper kašelj, ki so se že nad 25 let izborno obnesle. Milijoni jih rabijo zoper kašelj hripavost, zasliženje, katare, bolni vrat, dušljivi kašelj, kakor tudi da se obvarujejo prehlajenja, torej so zelo dobrodošle vsakemu vojaku. GlOO notarsko poverjenih izpričeval zdravnikov in privatnikov jamči gotov uspeh. — Tek vzbujajoči fino okusni bonboni. Zavoj 20 in 40 v, škat-Ija GO v se dobiva po vseh lekarnah in drogerijah. BLIŽAJO SE VELIKI DNEVI SREČE! v času do L februarja 1917 izžrebani bodo glavni dobitUi sledečih izbornih srečk : Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 300.000 in 500.000 kron Turških srečk...... 200.000, 400.000 in 200.000 frankov 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 .... 90.000 in 90.000 i