Političen list za slovenski narod. Z. celo leto predplačan eetrt leta 4 gld., za jeden ' Napodnino in oznanil« (i u , e r a t e) sprejema upravnlStvo )n ekspedlelja v mesec 1 jld 40 kr ............V „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: S Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za eetrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Vredniitva telef6n - štev. 74. Štev. V Ljubljani, v torek 15. novembra 1898. LetniU XIV! Državni zbor. Dunaj, 14. novembra. Carinska in trgovinska pogodba. Namesto obštrukcije, stvarna opozicija! Levi čarji so se prepričali, da bi bila brezvspešna obstrukcija nasproti nagodbi. Stvarno so kritikovali v pododsekih — ako izvzamemo nekatere tirade — določbe v nagodbi. In česar pred mesecem nikdo ni pričakoval, je istina: v petek je podod-sek za carinsko in trgovinsko pogodbo z Ogersko dovršil svoje delo. Opozicijska glasila bi ne vršila svoje dolžnosti, ko bi pri tej priliki ne naštevala raznih hib v pogodbi ter večini in vladi ne očitala, da sta škodili avstrijskim interesom ter odklonili dolgo vrsto preminjevalnih predlogov in dostavkov. Res je, da ta nova pogodba ne ustreza mnogim opravičenim željam in zahtevam avstrijskih kronovin. Tako bi bilo želeti, da se cena soli zniža, da se sme tudi v Avstriji saditi tobak, da se odpravi ogerski transportni davek pri podonavski parobrodni družbi, da se pravičneje uravnajo tarifne določbe, da se odstrani škoda za Avstrijo pri razdelitvi skupnih carinskih dohodkov itd. Toda vprašanje je vsakemu na jeziku: kdo pa je minulo leto preprečil »stvarne« obravnave o nagodbi, s katerimi se sedaj baha opozicija ? Kdo je vladi pri obravnavah z Ogri izpodmaknil najtrdnejšo oporo parlamentarnih razprav, javne kritike in sodbe? Bila je jedna-ista opozicija, ki sedaj trobi v svet, da večina izdaje ljudske koristi. Bivši finančni minister Bilinski je bil res premehak nasproti svojemu ogerskemu tovarišu, toda v mnogem ga opravičujejo tedanje žalostne parlamentarne razmere. Sicer pa je pogodba kompromis, in brez popusta ni kompromisa. Opozicija A-HU--S=B-=-=--1— i, -=S= LISTEK. je zahtevala mnogo prememb, toda nekatere so bile le radi lepšega, druge le s stališča posameznih interesovanih krogov. Opozicija bi gotovo no zgubila veselja do obštrukcije, ko bi imela boljša, izdatnejša sredstva, temeljitejše razloge za svoje zboljševalne predloge. Odkar obstajajo parlamenti, je vsake opozicije prva naloga, da kritikuje vse, kar naredi in sklene večina, da povsod iztakne in razobesi na javen plot pregreške in slabosti večine. A večina jo odgovorna za svoje delo, odgovorna za državne potrebe. In to državno potrebo, s katero mora žalibog večina sedaj računati, so z znanimi nameni ustvarili ravno predniki, politični očetje sedanje opozicijo. Sicer pa izprva nihče ni dvomil, da bode carinska nagodba, kakor sta jo določili obestranski vladi, vsprejeta brez premembe ali pa uveljavljena s § 14. In opozicijski veščaki sami so brez pridržka opetovano izjavljali, da je ravno carinska in trgovinska pogodba najboljši del cele nagodbe z Ogersko. Dalje jo upanje, da bodo nekatere zbolj-šave vsprejete v izvršilne namene. A v zadnjem trenotku je opozicija skušala večino speljati v zagato. Poslanec Kaiser je namreč v imenu manjšine predlagal »junctim«, to je, da carinska in trgovinska nagodba stopi le tedaj v veljavo, ako ob jednem obvelja zakon glede kvote. Ako pa opozicija sama prizna, da so ravno pri carinski in trgovinski nagodbi Ogri še največ odjenjali, potem vender Avstrija ne more zahtevati, da bi zaradi te točke Ogri še drugje odjenjali, oziroma svojo kvoto zvišali. Za to pride prilika pri onih predlogah, v katerih se morejo jasno dokazati finančne prednosti ogerske državne polovice. Večina torej v teh razmerah ni mogla drugače postopati. Obrok nove carinske pogodbe je pred durmi, in ko bi avstrijski parlament stavil še druge pogoje, potem mora vlada v Pešti prositi stotniku in Marenki se je pa zdelo, da zvoni poslednjo pesem njuni ljubezni. Marenka je bila jedina hči starega učitelja Peture v Jalovcovi na Slovaškem. Petura je bil prav za prav rojen Hanak z Morave. Za svojih mladih let je prišel na Slovaško in tu ostal v naročju gorske vile Pavluške, svoje rajnke žene. Ker je znal dobro čitati in pisati, je postal v Pavluščinem rodnem kraju učitelj, kar je bilo v tedanji dobi primeroma jako lahko, če uvažujemo, da je postal mnog doslužen vojak vaški učitelj na podlagi svoje znanosti in učenosti z vojne. V pričetku je moral Petura streti marsikak trd oreh, kajti bil je »excurrendo mladenič«. Vprašajte naše sive starčke učitelje, in ti vam povedo, kaj je pomenilo biti »excurrendo mladenič«. Poljubljati milostljivi gospej učiteljevi roko, cepiti drva, varovati otroke, pihati po zimi žrja-vico, da se ogoro drva, in podobne »malenkosti« so spadale k neobligatnim predmetom srečnega »excurrendo mladeniča«. In hrana ? Gorko se je spominjati na njo. Gospodje »excurrendo mladeniči«, so hodili po številkah od hiše do hiše obedovat. In zgodilo se je, da je skuhala prva kme-* za nov provizorij ali pa državni zbor poslati domov. Seveda je drugo stališče, katero se more tudi zagovarjati z mnogimi tehtnimi razlogi. So namreč mnogi na desnici šo danes, ki se nikakor no morejo sprijazniti s celoto nagodbenih predlog. In to po vsej pravici. Tajiti no moremo, da je raz-merno Ogerska na boljšem. Pozabiti pa ne smemo, da je ravno vsled parlamentarne anarhije minulega leta pravi čas zamujen. Sedaj se gro za to : ali se hočo združena desnica nekoliko zatajiti v svojih zahtevah glede nagodbe, podpirati vlado v tem vprašanju in tako vzdržati samo sebe ter ustvariti si pogoje za boljšo bodočnost ali pa ustaviti državni stroj ter prisiliti merodajne kroge, da pokličejo druge strojevodje in sprevodnike. Kdor pa misli, da je že strta moč nemško - liberalnega centralizma v Avstriji in da se osobito nam Slo-venčem ni treba bati za bodočnost, ta seveda ne bode dolgo razmišljal, kako naj glasuje. Stališče slovenskih poslancev nikakor ni prijetno in lahko, zato pa treba železo kovati, dokler je mehko. Najnevarnejše bi pa bilo, ko bi jugoslovanski poslanci nabirali drva za ogenj, pri katerem bi se drugi greli. Ta teden ima zbornica še dve seji; v sredo se bode nadaljevala in končala debata o zatožbi Badenijevega ministerstva zaradi lanskih dogodkov v zbornici, potem pride na vrsto zatožba sedanjega ministerstva zaradi izjemnega stanja v mnogih galiških okrajih. Občili zbor društva ..Edinost1'. (Izvirni dopis.) Minole nedelje dopoldan je zborovalo politično društvo »Edinost« v Trstu. Na dnevnem redu je bilo jako važnih političnih in narodnogospodarskih vprašanj. Udeležba v dvorani Mally tica kateremu kaše, in on, revež, od rojstva ni maral kaše. Toda sila kola lomi. Jedel je. Soseda vpraša kmetico : »Prosim, tetka, kaj ste pa dali temu učitelju ?« »Jaz, skuhala sem mu kaše.« »In je jedel ?♦ »To se pravi! Pa kako !« »Dobro, da vem. Skuham mu jo tudi jaz«. In tako je imel učitelj za .obed zopet kašo. Tekom dveh dnij se je razneslo po celi vasi, da je novi učitelj le kašo in kašo. In postrežljive gospodinje so mu kuhale vsak dan kašo in zopet kašo. Ubogi »excurrendo mladenič !« Tako se je godilo od nekdaj pri nas v rodovitni liani, kako pa šele na ubogem Slovaškem ! S Pavluško je priženil Petura lepo hišo z velikim vrtom in poljem. Za dve leti, ko so letele čaplje na jug, se je ustavila jedna nad Peturovim domom in veselo zaščebetala, videč v zibki malo Mafenko Bog je dal Peturi dete ter mu vzel lepo in dobro ženo. Komaj se je mogla Marenka obdržati na nogah, je že zelenela trava na geobu mlade matere. Moji Marenki. (Češki spisal K. Kfen.) (Dalje.) Bogat posostnik je spoznal mladeničeve zmožnosti in ga dal v vojaško šolo, iz mladega in finega dečaka je postal še fineji častnik, na katerega je kmalu posijala sreča v obliki treh zlatih zvezdic, in ki je mogel reči, da se dviga za njim toliko vzdihov raz ženskih ustnic, da bi se nad njimi še sablja razglasila. Vendar glavo za glavo. Z novo monturo je dobil Havran tudi novo mišljenje. Še v šoli bi bil« včasih skoro zaplakal, ko se je ta ali oni ognjeni sin Hungarijo zlostno dotaknil z besedo mirnega slovaškega slušatelja. Vendar ni trajalo dolgo, in Havran je klical s svojimi prejšnjimi zasrarrro-valci: »Extra Ilungariam non est vita, et, si est vita, non est ita!« Hitro je stopal navzdol po griču, na katerem je stala hišica Petuzova, in za njim je gledalo dvoje očij, ki so tonile v solzah. Dolga stotnikova sablja je veselo zvenela, zadevajoč se ob kamenje, e bila sicer skromna, vender jako animirana z ozirom na obravnavane točko zanimivega dnevnega reda. Politično društvo »Edinost«' namerava poslej spremeniti svojo taktiko delovanja v toliko, da prestopi iz hladne rezerve političnega opazovanja primorskih odnošajev in kritikovanja zistema v odločno opozicijo nasproti vladi in njenim nameram v pogledu slovenskih in hrvatskih narodnih in gospodarskih teženj, društvo hoče zastopati nasproti merodajni primorski oblasti stališče odločilnega »aut aut« in stopiti sploh v večjo aktivnost glede izvršbe slovenskih političnih in narodnogospodarskih načrtov. Na zboru se je sklenilo več resolucij, katere pa tačas nočejo ostati samo debelo tiskane resolucije na časniškem papirji, marveč hočejo dobiti kri, meso in kosti. Mej drugimi so se sklenile sledeče važne resolucije : 1. Visoka vlada v Trstu naj slednjič reši že 14 let trajajoče tržaško šolsko vprašanje in se naj konkretno izjavi, ali hoče nemudoma poskrbeti za to, da se vstanovi v Trstu slovenska ljudska iola na državne stroške, ali pa, ako to zadevo hoče položiti ad acta. V tem slučaju bode pol. društvo »Edinost« vedelo, kake korake mu je storiti v dosego tega za slovenski obstanek Trsta prevažnega cilja. 2. Visoka vlada se naprosi, da resi zadevo ali vsaj pripomore k rešitvi zadeve o zasnovi samostojnega okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Ta stvar isto tako noče priti do cilja, kakor sploh vse, ki se zadevajo samostojnosti primorskih Slovanov. Pred letom se je pečal s tem bivši ministerski predsednik. A ker je iskal inlormacij zopet tam, kjer se jih ne išče, ako hoče avstrijski državnik biti pravičen nasproti avstr. Slovanom, namreč je iskal informacij v tej zadevi pri tržaškem magistratu, tedaj je bil Badenijev odgovor tak, da je stvar samostojnega okrajnega glavarstva administrativno nemogoča reč, ker da je teritorij za isto preomejen in število prebivalstva nezadostno. Tržaški magistrat je podal namreč centralni vladi take informacije, kakor da spada v tržaško okolico samo gorenji del iste, ne pa tudi spodnji, z okraji Rojan in Barkovlje, Skedenj in Sv. Marija Magd. Spodnja, katere kraje si je tržaška občina že nekako prikrojila za svoje namene in je s posebnimi agenti nabirala po teh krajih sleparske podpise pri ljudeh, ki niti niso posestniki, ki pa so seveda glasovali proti zasnovi samostojnega glavarstva. V resnici pa je vsa tržaška okolica po številu prebivalstva kakor po arealu zemljišča opravičena za zaosnovo samostojne politične uprave in je istotako ogromna večina prebivalstva, ki so sami Slovenci, za administrativno ločitev od tržaške občinske oblasti. 3. Resolucija, da se merodajni krogi potegnejo za to, da se ob času možne obnovitve av-stro-italijanske trgovinske pogodbe uniči usode-polna vinska klavzula, ki onemogočuje obstanek domačega vinorejstva radi preobčutne konkurence z sleparskim vinotrštvom Italije. (Konec sledi.) Ubogi učitelj je prenašal potrpežljivo svojo osodo. Ni se več ženil. Vso svojo ljubezen in skrb je daroval Marenki. Po Pavluškini smrti je postal skoro lakomnik. Vsak krajcar je preobrnil desetkrat, predno ga je dal iz roke, od ust si je pritrgoval, in to lo »za svoje zlato«, za svojo Ma-renko. Tekom osemnajstih let je prigospodaril Marenki precej znatno imetje. Bil je le priprost vaški učitelj, in vendar je poznal vso češko literaturo. Bilo je malo novih knjig, da bi jih Petura ne imel. Denarja ni dajal za nje. Trgovci so mu jih dajali za razne potrebščino v »kuhinji« in »na mizi«. Celo sveto pismo in češko zgodovino je znal že od doma z dedovega pripovedovanja in iz knjig, katere je dedek varoval, kakor oko v glavi. Marenka je podedovala po očetu to ljubezen do knjig. Iz knjig se je naučila češko zgodovino, častiti velike može, iz knjig je črpala ljubezen še v večji meri, in pobožni oče jo skrbno čul, da bi ne prišla v Mafonkine roke knjiga le nekoliko sumljive vsebine. Kak čudež tedaj, da se jo Ma-fenka razvnela nad Ilavranovimi besedami! (Dalje sledi.) Sie»kiewiez-eva sodba o Bismarek u. Ko je 1. 1S95 Bismarek praznoval 80 letnico, se je obrnil časopis »Gegenvvart« na razne odlične može s prošnjo, da bi povedali svoje mnenje o Bismarcku. Henrik Sienkie\vicz so je povabilu »Gegenvvarta« odzval s pismom, ki je bilo nekako sledeče vsebine : Jasno je, da se ne morem prištevati med častilce kneza Bismarcka; ker mi pa moralne zahteve družbe, h kateri spadam, nalagajo dolžnost, da pravično sodim svoje noprijatelje, zato bom poskusil svoje mnenje povedati kolikor mogoče nepristransko. Pustimo kancelarju kanoelarsko. To vam je velik, praktičen politik in kot tak je za celo glavo nad vsemi njemu sodobnimi politiki. Toda če bi ideja zjedinjene Germanije ne bila že pred njim, potem bi on gotovo ne prišel do nje, ker njegov um ne spada med one tvorne ume, ki ustvarjajo in porajajo velike ideje. Vender pa, ko bi ne bilo njega, bi bila zjedinjena Nemčija še vedno samo ideja, ne pa dovršeno dejstvo. V spretnosti, praktično izvesti in realizovati idejo, ki se je rodila v narodu, se moro ž njim meriti samo Cavour, toda Cavourja je podpirala zunanja pomoč in njegovo delo ni tako pretreslo Evrope in ni stvarilo tako močne države, kakor je Nemčija. S tega stališča je uloga kneza Bismarcka — uloga prve vrste. Bismarek je s svojim umom znal izrabiti veliko množino dogodkov in razmer, če so bile razmere ugodne, in se jim izogniti, če so bile neugodne, sploh vse je znal izkoristiti za svoj namen. Bismarek ni sam rodil ideje, kakor tudi igralec ni izdelal uloge, katero igra. Toda, kakor že-nijalni igralec zna v osebo, katero je stvaril kdo drugi, vliti svojo individualnost, tako je tudi Bismarek vsaki stvari znal vtisniti tako razločen individualni pečat, da se je začudenim očem sodobnikov zdel ne samo izvršitelj, ampak tudi začetnik dotične stvari. Tu ne bom razlagal njegove zgodovine, dovolj je omeniti, da se je od 1. 1863 dalje skoro vse na svetu vršilo, če ne po njem, vender za njega. Potok evropskih zadev je mislil, da teče tjekaj, kamor ga žene naravna sila, toda veliki mlinar ga je v istem času napeljal na svoj mlin in mlel moko, iz katere je potem izpekel kruh, kakor se je njemu zdelo. Razen tega je bila njegova metoda tako čudovita, da je moral pred njo strmeti ves svet. V njem so se družile najbolj nasprotne lastnosti, kakor prenagljenost in previdnost. Ob jednem je bil odkrit in kovanski. Resnice ni ljubil, da bi pa zmedel svoje nasprotnike, porabljal jo je tako, kakor drugi porabljajo laž. Poslopje, katero je zgradil, je bilo umetno, ob jednem se je pa zdelo, kakor da je zloženo iz ci-klopskih skal. V vsakem njegovem delu se je kazala roka nenavadno zvita, ob jednem pa tudi ogromna. Suženj sile je stvaril silo. Nemško je-dinstvo je skoval z betom, s katerim je brez pomisleka bil tudi po germanskih glavah, ako je bilo treba. Njegovo ime je združeno z najslavnejšo dobo Nemčije. Iz istega vira kakor so izvirale njegove prednosti, so izvirale tudi njegove slabosti. Praktični politik je v njem zamoril velikega moža. Ta suženj in stvaritelj sile je bil do neke mere ob jednem njen filister. Čem bolj se je vse izteklo po njegovi volji, čem bolj se je razraščalo praktično delo, tem manj je mogel Bismarek umeti, da. mora imeti sila dušo, pa ne kakoršno si bodi, ampak dušo moralno in visoko. Bismarek ni pomislil, da bo v nasprotnem slučaju od njega stvar-jena sila samo ovira civilizacije in razvoj same Nemčije, — podobna skali, ležeči v morju vse-človeškega življenja, ki ovira tok življenja. Država ima pravico hrepeneti po mogočnosti, toda ob jednem se mora pa zavedati dolžnosti, ki jo vežejo do človeštva. In prav tam, kjer se začenjajo te dolžnosti, tam se neha tudi genij Bismar-ckov. Ta suženj sile ni umel služiti in voditi moralnih pravic človeštva. Bil je zastopnik onega popolnoma poganskega duha, kateri je neizprosen in neusmiljen kakor fatum v mejnarodnih vprašanjih priznal samo fizično silo. Vsejedno je, ali jo izrekel ali ni izrekel Bismarek : »Sila jo nad pravico«, vox populi mu pripisuje to geslo, ker vidi, da jo ta stavek podlaga njegovi politiki. Pa Bismarek ni samo ravnal po tem pravilu, ampak obodren po nepričakovanem vspehu mu je celo dal videz praktične pravice, vdomačil ga je in usilil človeštvu ter tako globoko ponižal stopinjo evropskega življenja, kakor do sedaj tekom stoletij ni storil še nihče. »Kaj bi bilo, ko bi zdaj tako mogočna Nemčija postala tudi dobra?« vprašal je v krščanski priprostosti, ob jednem pa s strahom neki francoski škof po odstopu kancelarja. Toda Bismar-ckova Nemčija ni mogla postati dobra. Bismarek je Nemcem še vedno deloma poosebljena sila, deloma pa poosebljeno sovraštvo, ki so začenja s prav protikrščanskim preganjanjem neoboroženega naroda in konča s sovraštvom proti raznim nemškim strankam, ki so mu nasprotovale v politiki. To čuti cvet nemškega naroda, kf občuduje Bismarcka, toda nagon k samoobrambi in zavest svojih visokih dolžnostij mu govori, da zjedinjenje Nemčije je sicer res delo tega moža, da pa Nemčija ne more več živeti po njegovi volji. Stoletja krščanske omike in zdravi razum dovolj jasno govore, da je omika, v kateri živi človeštvo 2000 let, sila nepremagljiva in silnejša nego bajoneti in da mora biti pravičnost voditeljica nebrojnih bojnih čet človeškega rodu. G. Politični pregled. v Ljubljani, 15. novembra. Slovenščina pri graškem nadsodišču. V predzadnji številki objavili smo mej brzojavi za Slovence radostno vest, da je dunajsko upravno sodišče ugodilo pritožbi slovenskih odvetnikov radi Slovencem zelo neprijaznega postopanja graškega nadsodišča. Kakor pa je ta vest vzradostila vse slovensko kroge, tako je nepopisno poparila celo Germanijo. Vsi prusofilski kričači so bili na prvi hip tako osupnjeni, da so kar umolknili in njih glasila razun lakta v tej zadevi niso črhnila niti jedne besedice. Se le potem se je v nemško-na-cijonalnem in liberalnem časopisju jelo razpravljati o tej »krivični« razsodbi ter miriti svoje verne pristaše, češ saj ni tako hudo, kot si domnevajo nasprotniki. V tem smislu piše mej drugimi gra-ška »Tagespost«, ki najpreje zdvaja nad resničnostjo te vesti, potem pa dostavlja, da velja ta razsodba samo za jeden slučaj, ki se je navajal v pritožbi, sicer pa da graško nadsodišče ni dolžno načelno vporabljevati slovenščino pri vseh javnih razpravah, kedar bi to zahtevali zagovorniki strank. Konečno ta list še očetovsko posvari graški senat v gotovi nadi, da posluša njegov nasvet. — Menimo, da ni nihče bolj prepričan o veljavi razsodbe dunajskega najvišjega sodišča za vse jed-nake slučaje, kakor ravno ta ultragermanski list, toda prikriti hoče britko resnico in še nadalje slepiti svoje že zdavnaj preslepljene čitatelje. Poslanska zbornica ima jutri dopoludne zopet jedenkrat sejo, na katere dnevnem redu je znamenita zatožnica Thunovega ministerstva radi lanskih dogodkov v parlamentu, ko je grof Badeni pozval v zbornico policijo. Ta zadeva je bila na dnevnem redu že v prejšnjem zasedanju in takrat je, kakor znano vsled malomarnosti večine bil vsprejet predlog levičarjev, naj se izvoli poseben odsek, ki se pečaj s to zadevo. Odsek seveda takrat ni dovršil odkazanega mu dela, ker je bilo zasedanje predčasno zaključeno. Vsled tega in pa da zavlačujejo razpravo o drugih nujnih zadevah, so pričeli nemški kričači zopet svojo staro komedijo, ki pa se jim ne bode obnesla tako, kakor minulo leto, akoravno zaklinjajo vse svoje somišljenike, naj se udeleže jutrišnje sejo v polnem številu. Večina bode sedaj stala na straži ter odločno preprečila še večje zavlačevanje nujnih zadev, kakor se to dogaja že sedaj. Ukradeno Banffgjevo tajno pismo. V rokah opozicijonalnega ogerskega posl. Ivanko nahaja se neko pismo barona Banffyja, ki je je do-poslal trgovinskemu ministru Danielu in v katerem zahteva, naj se premesti nek njemu ne posebno simpatičen uradnik. Pismo je namreč izmaknil, kakor so je sedaj konstatovalo, neki sluga, ki je bil prepričan, kolika krivica se godi uradniku, ter je izročil po neki skrivni poti poslancu Ivanki. Kajpada vlada sedaj v vladnih krogih velika razburjenost tembolj, ker bo opozicija v zbornici pojasnila celo zadevo. Ros čudno, da si baron Banffy še drzne vztrajati na svojem mestu navzlic tolikim nečastnim odkritjem. Zmaga Litvanov v Prustji. Litvani, Slovanom najsorodneji rod, so se začeli na Pruskem zadnje desetletje gibati. Proti trdemu jarmu, v katerem jih tišči pruska birokracija, ki ne pozna nobenih ozirov, nobenega usmiljenja proti Nepru-som, je težek boj, a letos so pri volitvah prvič zmagali. L. 1890 so postavili prvič kandidate v dveh okrajih in propadli, 1. 1893 so propadli drugič, a že častneje. Letos so postavili kandidate v štirih okrajih, od teh je zmagal jeden Smolakis v Klajpedu s 7818 glasovi. Italijanski parlament se je sešel danes k novemu zasedanju in v četrtek se vrši glavna seja, v kateri bo kralj Umberto razvil svoj pre-stolni govor, v katerem bo brez dvoma omenjal groznega dogodka v Genevi ter protianarhistič-nega kongresa ter drugih važnejih dogodkov v notranji in zunanji politiki. Vlada bo pa takoj v prvi seji predložila nekaj zakonskih osnov, s katerimi meni ponuditi zatiranemu prebivalstvu nekaj neznatnih drobtin. Mej drugimi predloži minister Carcano neko predlogo, s katero namerava vlada preklicati eksekucijo pri malih posestnikih ki niso mogli plačati državnega davka. Kaki re veži so ti posestniki, po največ lastniki le majhnega koščeka zemlje, je razvidno iz tega, ker odpusti vlada v svoji »velikodušnosti« zemljiški davek le tedaj, ako ne preBega desetih lir. Ako torej reveži niti tega ne zmorejo, so nujno potrebni od države večjih podpor, nego samo malenkost popusta tega davka. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. novembra. (Nemftki liberalci in kranjsko predsedniško mesto.) Ni še izpraznjeno mesto deželnega predsednika kranjskega in žo so pričeli nemški liberalci po svojih glasilih pritiskati na vlado, da bi se ne ozirala na dejanjske razmere v deželi in poklicala na to mesto moža, ki bi bil po godu nemškim liberalcem. — Slovenci ne zahtevamo druzega, ako bo to mesto izpraznjeno, kakor vsestranski pravičnega moža, ki bo imel glavo in srce za potrebo našega ljudstva. Ker ne zahtevamo nič pretiranega, zaradi tega se nam zdi popolno odveč v tem oziru prepirati so z nemškimi listi. (Poročil se je) danes gim. nam. učitelj v Kranju, gospod Anton Dokler, z gospico Anico roj. V i n d i š c r j o v o. Čestitamo! (Z Brezuice) dne 14. novembra. Pretečeno nedeljo smo obhajali v Žirovnici sicer skromno, pa prav lepo in spodbudno slovesnost. Poleg velike ceste je stalo zelo slabo in zanemarjeno znamenje. Vsled prizadevanja in požrtvovalnosti velespošto-vane posestnice g. Marije Čop so pa Žirovničani mesto tega si omislili jako lično novo znamenje; pri katerem so hoteli združiti tudi spomin na petdesetletnico cesarovanja našega premilega vladarja. Zato so dali naslikati na znamenje doprsno podobo presvitlega cesarja Franc Jožefa 1. s primernim napisom, ki svedoči, da je to »jubilejsko znamenje«. V nedeljo popoldan je domačin preč. gosp. profesor dr. Ivan Svetina blagoslovil »jubilejsko znamenje« in je potom obilno zbrani množici spregovoril nekaj prav presrčno spodbudnih besedi o Mariji, katere kip kinča znamenje; o sv. Jožefu, ki je naslikan na zadnji steni, in o našem presvitlem cesarju. Zvesto je ljudstvo poslušalo prelepe nauke o Mariji in sv. Jožefu; zlasti so bili pa ginjeni vsi navzoči, ko je govornik tako milo in navdušeno omenjal našega predobrega, pa tolikanj bridko skušanega vladarja. K sklepu so pevci pod vodstvom gosp. nadučitelja Josipa Ažmana zapeli cesarsko pesem. Gosp. župan in ves brezniški občinski odbor, ki jo tudi prisostvoval vsej slovesnosti, je precej po blagoslovljenji imel občinsko sejo, v kateri se je soglasno sklenilo, da se pošlje državnemu zboru prošnja za slovensko vseučilišče in za nadsodišče v Ljubljani. (Obed za lastno ceno) oddajala bode kuharska Šola društva »Gospodinjske šole« v Ljubljani od 1. decembra naprej onim, ki se naroče mesečno. Cena obedu (juha, meso s prikuhami, pečenka oziroma močnata jed) določena je na dan po 35 kr. za osebo ali mesečno 10 gld. 50 kr. Število določeno je do 15 abonentov. Obed se bode dajal ali v lastni obednici ali pa na dom. Pijača se ne bodo prodajala, vendar se onim naročnikom, ki obedujejo v šolski obednici, poskrbi na željo pijača iz gostilne. Ker je otvoritev kuharsko šole s 1. decembrom odvisna od tega, da sj do 25. novembra zglasi najmanj deset mesečnih abonentov, prosi društveni odbor, da oni, ki žele dobivati obed, prijavijo svoje oglase čim preje društvenemu odboru. Ustmeni oglasi sprejemajo se in nadaljna pojasnila dajejo v društvenih prostorih na Rimski cesti št. 9 pritlično vsrk dan razven nedelj. — V pojasnilo bodi povedano, da društvo noče b to napravo delati nikomur konkurence, temveč ustreči lo mnogostranski želji in potrebi po taki kuharski šoli. (Kuharsko šolo) z dnevnim poukom od 10. do 1. ure popoldan otvori društvo »Gospodinjska šola« v Ljubljani v svojih šolskih prostorih na Rimski cesti h. št. 9., s prvim decembrom letos. Pouk v kuhanji trajal bo za jeden kurz redoma 3 mesce, vendar se ta čSlov. trgovskemu pevskemu druStvu« za ginljivo petje. V Ljubljani, duž 13. novembra 1898. Rodbina Martinak. 798 1-1 Jakob in Marija filk naznanjata globoko potrtega srca vsem soroduikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega sina, gospoda Ivana Čik-a kateri je dne 14. novembra ob 8. uri zvečer po dolgotrajni, mučui bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 33 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega bode v sredo, dne 16. novembra t. I., ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale za pokojnika v več cerkvah. Dragi rajnki bodi vsem priporočen v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dn6 15. novembra 1898. zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne 588 23 opeko vseh vrst. m i «g ■•«» Liniment. Capsici compos. 231 25 lz lekarne Blohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče morilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—5 Richter-jev liniment s sidrom' ter sprejme iz previdnosti le mano varstveno marko ..sidro steklenicah z kot prlstn«. Riohterjeva lekarna, pri zlatem levu v C r a ur I. 'pMMMBOMNHMNi Na najvišje povelje Njih c. in k. apost. Veličansiva XXXII. c. k. državna loterija za civilne dobrodelne nuineiie avstrijskih dežčl. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuščena — ima 12034 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 401.800 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklioljivo dno 15. decembra 1898. 99" Jedna srečka mtauo -A krone. Srečke so dobiti pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrti za kupovalce srečk zastonj, 891 10—4 Sreike se pošiljajo poštnine prosto. 340 3 C. k. vodstvo državne dohodnije Oddelek za državne loterije._ (Vožnje karte ln tovorni listi 312 11 Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijonovana potovalna pisarna E. Hchmarda v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-22 O O iK ■t (4 > '8 i • -M > a ° f " a o a S Sl n rt ■• •-« rt 60 5 — s o to « o > CO rt f— S* ® w CA W CA > 2 rt £ •n a> "S k —4 J® 0) N > rt C8 SE Št. 392. / Praes. Razg las« 795 3-1 Pri podpisanem magistratu razpisuje se služba z letno plačo 600 gld., eventuvalno služba policijskega nadstrainlka z letno plačo 500 gld , ali služba policijskega stražnika z letno plačo 450 gld. Te službe so stalne in dobivajo nameščenci tudi naturalno obleko, obutev in dejalnostno priklado, ki znaša 10% plače dotičnega plačilnega razreda. Prošnje za te službe je vložiti pri podpisanem magistratu do 30. dne novembra t. 1. Prošnjo, katera mora bili pravilno kolekovana s prilogami vred, spiši prosilec sam in ji prideni krstni list, zdravniško spričevalo in izkazilo o posebni sposobnosti za službo, o znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in v pisavi in pa o dozdanjem vedenji in službovanji, oziroma poslovanji. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 11. novembra 1898. 13 u n a j s k a borza. Dn6 14. novembra. Skupni državni dolg v notah . . . . S-upni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini 101 gld. — kr. 100 » 75 » 119 » 70 > 101 . 35 » 119 » 75 > 97 » 85 » 912 » — » 353 » 50 > 120 » 50 > 58 » 95 » 11 » 78 > 9 » 54 » 43 » 8o » C O Dne 14. novembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke I. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3"/„ . » » južne železnice 50/0 . rl/\ir»r»i fHV« ^alo7nir> 165 gld. — kr. 159 » — > 196 » — > 99 » 10 » 138 » — > 130 » — > 108 . — > 112 . — > 99 » 50 > 98 > — » 179 » C,0 » 126 » 25 » M > 50 » Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Paniinih rubliev 100 201 gld. 170 » 19 » 24 » 82 > 81 » 60 » 23 . 1^3 » 3470 » 423 » 69 » 119 . 177 » 172 » 127 . kr. 30 50 50 50 50 50 25 MERCUR pnone iiianti^iuk oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterij-]\y U JIlIt ll" gklh efektov, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Bravni orno darilo „Fluanziellea Jahrbuoh", ki obsega DlCipidbllU UdlllU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih m pri administraciji , Merour", Dunaj, I.. Wollzelle 10. 2 gl. 60 kr.