Stev. 271.
oktobra 1914«
Letnik XXXIX
praznikih,
* Vri
Izhaja vsak dan, tudi ob nedetyah ta ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob S
UMnittvo: Ulica Sv. Franftflu Actfkcga It 20, L dofM naj te pofiljajo uredništvu Usta. Nciraaklrati sprejemajo Id rokopisi se ne VTadaJo. Udajalell Ig odgovand urednik Štefan OsiMm T*«hiflr konsotdj Zlata .Edinosti". * Tisk tiskarne .Edinosti", vpisano »drage a oaajcnim poroštvom v Trsta, ulica Sv. FraoCOka AsHkefi WL 7k Telefon urednlitva ln oprave Itev. 11-57.
Nsfolnlae znalo: Za celo leto .......K 24 —
as pol lata •<••<•«**•»•••••» »J™ m tri m asono.	o'—
Zs nedeljsko lidojo n cdo Ido........ 5"20
za pol lata................. 2*0
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se raCunajo na milimetre v Slrokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za«
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta............. 2"—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača ln toli te v Trstu. Upava In Inseratnl oddelek se nahajala v uUd Sv. Frančiška Asittega št 20. — PoštnohranilnlČnl račun št S41.652,
i**?!
U Flandriji Mli Belgijci močno ojstenju. - Položni v Golici]! bistveno nespremenjen. - Hala ofenziva v semzapađnem delu Srbije.
Razsodba v razpravi proti Principu in tovarišem.
Z soliškego bojltto.
DUNAJ 28. (Kor.) Uradno se objavlja: 28. oktobra opoldne.
V Galiciji se tudi včeraj nI zgodilo ničesar bistvenega. Na mnogih delih fronte sta se zakopala oba nasprotnika. Naši težki topovi so uničili več sovražnih baterij in oporišč.
Namestnik šefa generalnega štaba, generalni major pL Hofer.
Movo razporeditev avstrijske in nemšbe armade no
Rusko-Poljskem.
DUNAJ 28. (Kot.) Uradno se objavlja: 28. oktobra opoldne.
Na Poljskem so se morale združene nemške in avstrijske čete umakniti pred novimi ruskimi silami, ki so prodirale od fronte Ivangorod - Varšava - Novogeor-giewsk in to potem, ko so dotedaj v večdnevnih bojih uspešno odbile vse ruske napade. Rusi prvotno niso sledili. Umikanje pred sovražnikom se je izvršilo brez tež koč.
Zavezniške čete se bodo, odgovarjajoč položaju, grupirale na novo.
Namestnik šefa generalnega štaba, generalni major pl. Hofer.
iz bitke prihajajoče izmučene nemške čete, ki se hočejo odpočiti v Ostendu.
Na tem delu fronte se bojujejo skoro izključno nemški mornarji. Od časa do časa se pojavi na obzorju kaka vojna ladja, ki jo pričao Nemci takoj obstreljevati.
Ostende ni dosti trpel v sled nepotrebnega angleškega bombardiranja. Hotel Majestic Je težko poškodovan, dočim Je kraljevska palača popolnoma nepoškodovana.
Prebivalci sosednjtti vasi so večinoma pobegnili. Občuti se pomanjkanje živil, Iker se vse rekvirira za nemško
Mm^M Ha^ftdlaifa M kftialiaLI
naiince nintniici v bcisuski
KOPENHAGEN 28. (Kor ) »Berlingske Tidende« javlja iz Londona: Maurice Maeterlinck je v nekem pismu prosil belgijskega kralja za dovoljenje, da se sme priključiti belgijski armadi.
Vffišflili pivniki fracuktt «HuH v Ml
PARIZ, 27. (Kot.) Pod naslovom »Resen problem« razpravlja »Temps« z dne
25
fin meji vzhodne Prosile.
BERLIN 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. oktobra dopoldne.
Na severovzhodnem bojišču ni nobenih bistvenih izprememb.
so dalje: s komanderskim križcem Leo-poldovega reda general pehote Fail -Griesler, poveljnik 7. zbora, fmL Albert Schmidt, poveljnik 43. pehotne divizije, z redom železne krone II. razreda z vojno dekoracijo: fmL Ignacij Trollmann, poveljnik 18. pehotne brigade in poveljnik orožniškega zbora v Bosni generalni major Luka Smjarič, z vitežkim križcem Leopoldovega reda z vojno dekoracijo: generalni major Cseisberger, poveljnik 109. deželnobrambne brigade in generalni major Ervin Zeidler, poveljnik 7. pehotne divizije; gm. Henrik Goiginger, poveljnik 6. gorske brigade, gm. Gregor Miščevič z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo. Isto odlikovanje je dobil tudi gm. Konstantin Dobler, poveljnik 12. top-ničarske brigade.
madi, prisiljen razglasiti proklamacijo, s katero se lojalni elementi poživljajo, da naj podpirajo vlado, medtem ko se sumljivim elementom v svrho izognjenja meščanske vojne obljublja, da ne bodo kaznovani, če takoj opuste svoje proti državi naperjeno sovražno postopanje.
Velike dijaške manifestacije v Petrogradu in v Moskvi.
Poveljnik posadke trdnjave Przemysl FML. pt Kusmanek častni doktor tehniških znanosti.
BRNO 28. (Kor.) Profesorski kolegij tukajšnje nemške Fran Josipove tehniške visoke šole je sklenil enoglasno, podeliti junaškemu in vspešnemu branitelju trdnjave Przemysl
t. m. o vprašanju vrnitve francoskih | FML. pl. Kusmaneku častni doktorat tehni-
Z južnega Bojišču.
DUNAJ 28. (Kor.) Uradno se razglaša: 28. oktobra- Dne 27. t. m. smo izvoje-vali v Srbiji nove uspehe. Ravnje in močno utrjene sovražne pozicije ob nasipni oviran v njegovih sklepih m odločbah.
oblasti v Pariz in piše:
Dve naziranji obstojate. Birokracija o-beh zbornic je še prej za povratek kakor ministrstvo in tudi agitira za to. Ministri narodne obrambe napravljajo v tem vprašanju modre pridržke: Sedaj imamo mo-ralično gotovost, da Nemci ne morejo več pričeti s prodiranjem, vendar pa nimamo v tem oziru nobene inaterijelne gotovosti. Iz komunikejev je le predobro spoznati, da se na nekaterih točkah bojne fronte bojuje sovražnik proti našim komaj 100 kilometrov pred Parizom. Povratek vlade in obeh zbornic bi agresivno delovanje Nemcev brezdvomno še povišal. Zlasti v zraku bi Nemci gotovo še podvojili svoje akcije. Vrh tega bi bila z navzočnostjo vladnih oblasti odgovornost vojaškega guvernerja v Parizu povečana in Joffre
cesti severno od Crnabare v Mač v i, so naše čete po hrabri sovražni obrambi zavzele v naskoku. Pri tei priliki smo o-svciiii 4 topove in 8 strojnih pušk. 5 oficirjev in 500 mož je bilo vjeiih in uplenjenega mnGgo vojnega materijala.
Potiorek, fzm.
(Vsi imenovani kraji se nahajajo v se-verozapadnem kotu Srbije. Opom.)
»Central News« so imele pretekli
Z nernšito-francosKtg?! bojišča.
BERLIN 28. (Kor.) VVolifov urad roča: Veliki glavni stan, 28. dopoldne.
(Poročilo vrhovnega armadnega vodstva.) Boji pri Nieuportu in Dixmuidnu se nadaljujejo. Belgijci so dobili tamkaj znatna ojačenja. Naši napadi se nadaljujejo. Bojev proti našemu desnemu krilu se je udeleževalo 16 angleških vojnih ladij. Njih ogenj je bil brezuspešen.
Pri Ypresu le ostal dne 27. oktobra položaj neizoremenjen.
Zapadno od Lilla napreduje naš napad z uspehom.
V Argonskem lesu smo zopet zavzeli par sovražnih strelnih Jarkov, katerih posadke so bile vjete.
Na zapadni front! se dalje ni pripetilo ničesar bistvenega.
LONDON 28. (Kor.) poročajo: Nemške čete teden v severni Franciji in okoli Lilla uspehe. Zbrale so svoje sile za nekim nizkim gorskim grebenom in so se vrgle z vso silo na angleške okope. Kljub silnemu ognju angleških strojnih pušk, so bili Angleži pregnani iz okopov. Nemci so izrabili zmago in so prodirali s prepevanjem in hura! klici, pri čemer so zadeli na oddelek indijskih čet, ki so bile v rezervi. Prišlo Je do divjega boja, tekom katerega so prešli Indijci v bajonetni naskok. vrgli Nemce nazaj in Jim prizadejali težke izgube.
Pri La Bassee se dozdeva, da gre Nemcem bolje. Zbrali so tamkaj velikanske mase in težke topove, toda n?lh prodiranje ni vznemirjajoče.
ROTTERDAM 28. (Kor.) »Nieuw Rot-terdamseher Courant« poroča iz Broda z dne 27. t. m.:
Iz Ostenda nocoj došli potniki pripovedujejo, da postaja bitka pri Dixmuidnu ln Nieuportu vedno hujša. Neprestano Je slišati grmenje topov. Iz Ostenda je pobegnilo skoro vse prebivalstvo. Na cestah fe videti le na fronto odhajajoče, ali pa
List vprašuje dalje: Ali se zamore poživljati diplomatični zbor k povratku, še predno je onemogočen vsak ofenzivni u-darec? Tudi vzroki notranje politike govore proti temu. Gotovi ministri so posebno občutljivi, zlasti oni, ki so v svojih u-radnih poslih bolj podvrženi parlamentarnemu svetu. Kako naj ostanejo ti indiferentni pri stalnih posebnih zborovanjih pariških poslancev, ki tvorijo nekak majhen parlament? Oni bi se zbirali kmalu sedaj tu, sedaj tam, da naznanijo svoje želje in sklepe vladi. Danes so morda še po- navadne želje, jutri lahko že resolucije in oktobra,!zahteve, s katerimi bi prišli na precej za-ukazujoč način.
List zaključuje: Odločitev o povratku oblasti je težek in resen sklep, ki se ne sme izvršiti kar tje v en dan.
Razsoja v sarojevsbein procesu
SARAJEVO 28. (Kor.) (Razprava proti Prinčipu in tovarišem.) Danes dopoldne je bila razglašena razsodba.
Obtoženci Danilo llić, Veljko Cubrilo-vič, Nedjo Kerovič, Miško Jovanovič in Jakov Milović so bili obsojeni v smrt na vešala, Mitar Kerovič na dosmrtno težko ječo, Gavrilo Prinćip, Nedelj-ko Čabrinovič in Trifko Grabež na 20 let težkeječe, Vašo Cu-brilovič na 16, Cvetko Popovlč na 13, Ivo Kranjčevfe in Lazar Gjuklć na 10, Cvijan Stjepanovič na 7, Branko Zagorac in Marko Perin na 3 leta težke ječe.
Ostali obtoženci so MH oproščeni
MM* v
DUNAJ 28. (Kor.) Vojaški naredbeni
list objavlja:
Njeg. c. kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo najmilostneje podeliti: red železne krone L razreda z vojno dekoracijo c. kr. Visokosti, fmL nadvojvodi Jožefu, poveljniku 31. pehotne divizije in v priznanje posebnih zaslug in hrabrega nastopanja proti sovražniku imenovati: generalnega majorja kneza Sch6nburg-Har-tensteina za feldmaršallajtnanta, za generalne majorje polkovnike: Jožefa Hroz-nega pl. Bojemlla, poveljnika 9. gorske brigade, grofa Antona Berchtolda, po-
škili znanosti. Ta sklep se potom naučnega ministrstva predloži cesarju v potrjenje.
Ministrski predsednik grof Tisza se je povrnil v Budimpešto.
BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza, ki je v spremstvu poljedelskega ministra barona Chilianyja obiskal zdravstvene priprave na severnem Ogrskem in marmaroškem bojišču, je dospel včeraj popoldne v Debreczin, si ogledal tu bolnišnice in se odpeljal potem zvečer v Budimpešto.
Pogovor ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze s sotrudnikom lista »Vos-sisehe Zeitung« ni bil namenjen javnosti.
BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) V listu »Vos-sisehe Zeitung« je bil pred nekoliko dnevi razglašen pogovor, ki se je vršil med sotrudnikom tega lista in ministrskim predsednikom grofom Tiszo. Grof Tisza, ki se je sedaj po večdnevni odsotnosti vrnil v Budimpešto, je pooblastil ogrski brzojavni korespondenčni urad, da objavi, da je tozadevna objava imenovanega lista ponavljanje bistvenih točk nekega pogovora, ki ni bil namenjen za javnost.
Seja najvišjega zdravstvenega sveta na Dunaju.
DUNAJ 28. (Kor.) Dne 24. oktobra je bila pod predsedstvom dvornega svetnika profesorja dr. viteza Jakscha seja najvišjega zdravstvenega sveta (strokovni odbor za zadrževanje nalezljivih bolezni), katere se je udeležil tudi minister za notranje zadeve. Obravnavalo se je o sredstvih glede pobijanja nalezljivih bolezni v vojni.
Zvezno z večurnim posvetovanjem je razložil minister za notranje zadeve posebne na zdravstveno državno upravo stavljene zahteve glede oskrbe ranjencev in vojaških bolnikov in se je zahvalil najvišjemu zdravstvenemu svetu za podane strokovne nasvete.
Pošiliatve vojnega preskrbovalnega urada že dospele na bojno polje k četam.
DUNAJ 28. (Kor.) Pošiljatve našega vojnega preskrbovalnega urada so že dospele k četam na bojnem polju in so bile med iste porazdeljene. -
Kako hvaležni so vojaki za ta darila, naj dokaže pismo, ki je je te dni dobil vojni preskrbovalni urad. Neki etapni poveljnik piše dne 18. t. m.:
Poveljništvo si ne more kaj, da bi ne opisalo veselja, ko se je med drugimi do-šlimi darovi razdeljevalo perilo. Vsem, ki so prišli k dotičnim raportom, so se svetile oči samega veselja, ko so videli, kako ljubeznivo se Jak- v domovini spominjajo. Vse zahvale, ki sem jih sprejel od obdarjencev, odpremljam vojnemu pre-skrbovalnemu uradu in pridajam svojo osebno in prisrčno zahvalo.
Razstavljena črnogorska zastava.
ZAGREB 28. (Kor.) Danes je bila na trgu pred zbornim poveljstvom razstavljena črnogorska zastava, ki jo je osvojila neka naša gorska brigada dne 26. oktobra.
Zarote angleške armade v kolonijah.
BERLIN, 28. (Kor.) Usti priobčujejo poročilo, glasom katerega je generalni guverner južno-afrifeanske unije danes brzolavil angleškemu državnemu tajniku kolonij, da je
-O"*-*", »IVI« ruiivna UVIVUIVIUUI	| " B"-"*"-"'1*	wjuimw kvivuij, «M» JC
veljnika 13. gorske brigade. Odlikovani I bil vsled tega, ker |e lastedfl zaroto v ar-
BERLIN 28. (Kor.) »Vossische Zeitung« poroča iz Kopenhagna: V Petrogradu in v Moskvi se vrše radi dovoljenja vojnega ministra, da se sme poklicati dijaštvo pod orožje, velike dijaške manifestacije.
Nadvojvodinja Adelgunda umrla.
MONAKOVO 28. (Kor.) Nadvojvodinja Adelgunda, vojvodinja Modenska, je ob 6.15 zvečer umrla.
Instalacija knezoškofa dr. Bertrama v VratislavL
VRATISLAVA 28. (Kor.) Knezoškof dr. Bertram, ki je bil danes slovesno inštaliran, je dobil od državnega kancelarja Bethmana - HoIIvvega iz velikega glavnega stana sledečo brzojavko:
Vaši knežji milosti izrekam na današnji dan svoje najodkritosrčnejše čestitke. Vsemogočni bog naj podeli vašemu delovanju bogat blagoslov. Zvestoba Slezij-cev, ki se je v tem težkem in zmagoslavnem boju za čast in obstoj domovine tako sijajno izkazala, bo tudi vašemu mirovnemu delu pripravila dobra tla.
Zamenjana nemška zastava.
AMSTERDAM 28. (Kor.) »Nieuw van den Dag« poroča iz Roosendaala z dne 27. t. m.: Ko so se včeraj nemške čete vrnile iz obmejne postaje Eeschen, so našle nemško zastavo nadomeščeno z belgijsko. Storilec, neki carinar, je bil odveden v ječo. Župan je moral radi tega dogodka založiti 1000 frankov za poroštvo.
Badenski socijalni demokrat Fendrich in neki švicarski parlamentarec o nemški veličini.
BERLIN, 28. (Kor.) V nekem članku o nemški mobilizaciji se izraža badenski socijalni demokrat Fendrich takole: Naši in naših otrok otroci bodo še pripovedovali o tem, kako se je mehanizem naše vojske, ki mu odrekajo dušo, izkazal kot del onega svetega reda, ki ga imenuje Friderik Schil-ler nebeško hčerko.
Sedaj se je videlo po cestah, kam so prišli milijoni in milijarde, ki jih je vlada zahtevala leto za leiotn po svojih vojaških predlogah.
Po teh cestah hodi naše ineso in naša kri dobro oblečena, dobro obuta in dobro oborožena. Tudi oni, ki so spregovorili marsikatero pikro na rovaš nikoli sitega militarizma, hvalijo sedaj boga, da se je v državni zbornici sprejelo vse tudi proti njihovi volji. Kje bi bili sicer mi sedaj?
Neki ugledni švicarski parlamentarec se je izrazil v listu „Zfiricher Neueste Nachrich-ten* o svojih utisih na Nemškem sledeče:
Iz prijateljskih in trgovinskih razlogov, ki me vežejo na Angleže in Francoze, ne poznam nasproti narodom nobenih predsodkov. Kar sem pa v 14 dneh videl in doživel na Nemškem, bodisi na severu ali na jugu, prekaša vse. V ponosni, nravstveni velikosti in resni zavesti svoje moči, v tej tihi nepremakljivi trdni nadi, v enaki tihoti mišljenja in ravnanja nisem nikoli videl tako velikega, močnega in tihega naroda.
Kamor se pogleda, tam so rezerve, velike gospodarske, socijalne in vojaške.
Poleg tega — dela ljubezni in usmiljenja, ki človeku segajo do srca. Sedaj sem prepričan, da je narod take moči in take veličine nepremagljiv. Ce bi bil premagan, bi pomenilo to svetovni polom.
List „Echo de Bulgarie" o neznosnih od-nošajih Bolgarov v MacedonijL
SOFIJA, 27. (Kor.) Razpravljaje stanje v Macedoniji povdarja oficijelni nEcho de Bul garie", da se neusmiljena vojna, katere namen je, da uniči bolgarsko pleme v Macedoniji, kljub od strani bolgarskega poslanika v NiŠu p odvzetim korakom, nadaljuje nepre-tržno. Vsak novi dan, piše list, nam prinaša vedno bolj vznemirjajoča poročila o težavnem položaju, v katerem se nahajajo naši bratje pod tujim jarmom. Namesto, da bi skušali napraviti konec tem odnošajem, vidimo, kako organi srbske vlade zasledujejo naše pleme s podvojeno energijo in se vedno ljutejše zaganjajo proti že tako težko iz-kuSanemn prebivalstvu teh pokrajin. Nešte-vilni begunci, ki se nepretržno pojavljajo ob mejah kraljestva, živo pričajo o tozadevnih odnošajih.
Manifestacije perzijske mladine v Kabulu v prilog muzelmanskega edinstva.
CARIGRAD, 27. (Kor.) Turški listi pnuO-čujejo posnetek po afganistanskih listih, da je več mladih Perzov, ki so bili prišli v Ka-bul, pred Emirjevo palačo demonstriralo v prilog muzelmanskega edinstva. Manifestanti so nosili kot zastavo s krvjo napojeno srajco perzijskega velikega Ulaha, katerega so Rusi obesili v Tebrisu.
Odgovarjaje na neki nagovor je baje Emir Habib Ullah izrekel nado, da bodo muzel-manski narodi, ki so se dvignili, kmalu o-tresli rusko-angleški jarem.
Francoski poslanik v Bukareštu nezadovoljen z ondotnim županom.
CARIGRAD 28. (Kor.) Turški listi prinašajo naslednji dogodek: Francoski poslanik v Bukareštu, ki je bil izvedel, da se je župan mesta Jassy izrekel pripravljenim, vsprejemati vojne brzojavke od občinskega urada v Berlinu, je nedavno temu srečal župana in mu rekel: Gospod, jaz z vami nisem zadovoljen, ko ga je izvedel, je odgovoril z gnjevom, da sprejema povelja od romunskega ministrstva za notranje zadeve, ne pa od inozemskih diplomatov.
Turški listi opozarjajo nato, da je poslanik izvedel na ta način, da Romunska
Zupan je začuden vprašal za vzrok in ni nikaka vazalna država.
fln$le$ko-nemSka pomorska bitko.
Vse do današnjega dne še ni prišlo do večje bitke med angleško in nemško mornarico, kajti vse ono, kar je bilo doslej, so bili le majhni spopadi, pri katerih so sodelovale le manjše enote, večinoma tor-pedovke in podmorski čolni, dočim pa prava masa vojnega brodovja še nikjer ni nastopila. Zlasti še ni bilo čuti ničesar o velikih oklopnicah, dreadnoughtih in naddreadnoughtili, s katerimi so se v zadnjih letih vse države oboroževaie tako nujno ob tako velikanskih izdatkih. Pričakovalo se je dauzadnem, da pride do kake velike pomorske bitke med angleško in nemško mornarico, toda, kakor rečeno, doslej še ni bilo ničesar, in če se pogleda zemljevid Severnega in Baltiškega morja, se vidi tudi takoj vzrok, zakaj ni prišlo do take bitke. Prostor namreč, na katerem bi morala operirati ena in druga mornarica, je neprimeren. V Severnem morju je angleško brodovje tako močno, da nemško ne sme niti misliti, da bi ga napadlo na odprtem morju. Zato se je nemško vojno brodovje zakrilo za utrdbe otoka Helgolanda in utrjeno ustje reke Labe. Poleg tega pa operira nemško brodovje v Baltiškem morju, kjer pa mu angleško brodovje ne more storiti ničesar.
Angleška je gotovo že zdavnaj dala svoji mornarici nalog, naj poišče nemško in jo prisili v boj. To je seveda lahko za-povedati, ali težje izvesti. Predvsem je tu na poti Jlelgoland s svojimi utrdbami, ki se lahko upirajo lepemu številu dread-noughtov, optem Jc močno utrjeno vojno pristanišče Kuxhaven in Brunsmitel ter končno utrjeno ustje Labe, utrdbe, ki so vse oborožene s topovi največjih kalibrov. Samo po sebi je tudi umljivo, da Je obrežje na daleč zavarovano z minami in da prav tako tudi čuvajo obalo in brodovje nemške torpedovke in podmorski čolni, ki poznajo tamkaj vsako ped morja. Poizkus angleške mornarice, da bi vdrla v ustje Labe bi se potemtakem moral po-popolnoma ponesrečiti, še preden bi se tudi šele oddaicč približal svojemu cilju.
Enako bi se tudi zgodilo angleški mornarici, Če bi hotela prodreti v Baltiško morje. Tu bi moralo angleško brodovje prepluti najprej švedske morske ožine, in to ne bi bilo lahko niti tedaj, ko bi ne bilo tamkaj vse preplavljeno z minami. Južni del Sunda je preplitev, da bi mogli po njem pluti veliki dreadnoughti in kri-žarke, in tako ne more skozenj velik del angleškega brodovja. Zato bi mu ne pre-ostajalo drugo, nego da bi plulo skozi Veliki ali Mali Belt. Toda tudi tu so precejšnje nevarnosti in to zlasti v Velikem Bel-tu, ki je ves poln peščenih otokov in kle-četi in je sploh nevaren za velike ladje. Mali Belt pa tudi ni dosti pripravnejši, ker je preozek. Na najožjem mestu je širok komaj pol kilometra, a je poleg tega ta ožina tako krivenčasta in nevarna, da se je celo v mirnem času večje ladje rade izogibajo, a kaj šele v vojnem času. Gotovo pa sta tudi Veliki in Mali Belt oba posejana z minami. Potemtakem je naravnost izključeno, da bi mogla angleška
Stran IL
»EDINOSTc it 271.
V Trstu, dne 29. oktobra 191 J.
mornarica po te j poti prodreti v Baltiško morje.
Pa vzemimo, da bi se posrečijo delu angleškega brodovja prodreti skozi oba Beita, bi vendar s teir. ne doseglo ničesar. Prehoda sta tako ozka, da bi se angleško brodovje v njih nikakor ne moglo
{azviti, dočim bi pa nemško brodovje ča-;a!o popolnoma razvito in pripravljeno pb izhodu iz prehoda. Pomorska bitka, ki bi se razvila tu, bi bila gotovo jako zanimiva, a najbrž bi izid za Angleže ne bil ugoden. Naj pa bi bil poraz angleške mornarice tu popoln ali pa tudi le delen, zgodilo bi se potem gotovo, da bi se nemško brodovje umeknilo proti Kielu in vdrlo skozi prekop cesarja Viljema v Severno morje, kjer bi lahko napravilo največjo škodo slabo zavarovani angleški in francoski obali. Ta škoda bi bila gotovo znatno večja, nc?o bi jo mogel napraviti ostanek angleškega brodovja v Baltiškem morju, kjer je nemška obal tako zavaro-
rale neznatni oblaček, iz katerega se Je razvijala še malo vidna Šibka zvezda. — Zve-z-ioslovci so preračunih prožno pot bodoče repatice in prerokovali njen prihod. — Po vsej pravici so izjavili naao, da bo repatica že aprila meseca z daljnogledom In septembra t 1. pa celo s prostim očesom vidna. — Prerokovanje se je uresničilo, kajti repatica se pojavlja čimdalje v lepši in svltlejši luči. — „Ražon" naših starih mamic pa naj nas nič ne i z n e n a d j a, češ, da je repatica vzrok vojne, kajti tako in enako krivo-verno prerokovanje ni v nobenem stiku s svetovno vojno.
Pred leti so se ljudje bali repatice, češ, da ra svojem polu zadene v zemljo in jo raznese ter da bo konec sveta. Astronomi nas pa uče, da se nam ni treba tega bati, ker nam repatice s svojo bolj nego zrak redko snovjo ne morejo škodovati, ako bi celo v zemljo zadele.
Rq atic je zelo veliko v našem osolnčju. Astronom (zvezdoznanec) Kepler pravi, da
vana. d?, bi bilo popolnoma izključeno iz- jih je več nego rib v vodi. One obhajajo krcanje čet	solnce po velikih podolgasto-okroglih poteh,
Za to bi bil za angleško mornarico rno-j^ mu Pribiižavajo In se zopa oddaljujejo
9	Se en način, če bi hotela napasti |od	~ M«*«—jepUc*
nemško brodovje, da bi se namreč razde-
in mnogo let na svojem obhodu. Več-
lila v dva dela ter bi en del napadel ustje Labe, drugi pa bi skušal prodreti v Baltiško morje. Toda tudi v tem slučaju bi, ... angleško brodovje ne doseglo nikakega igo Jr J.e Pa' uspeha, kvečjemu najbrž tudi le težko preooaaijene.
Škodo. Nemci so namreč tudi mislili na tak poizkus ter so prav v ta namen zgra-Idili prekop cesarja Viljema, po katerem morejo spraviti vso svojo mornarico v najkrajšem času na isto bojišče. Tako bi stala polovici angleške mornarice nasproti vsa nemška. Kak bi bil izid boja skoraj ni težko reči. Po splošnem mnenju bi nemška
kraf mine nad tisoč let, predno se ista zopet pojavi. Zgodovina nam pravi, da se je dosedaj že videlo nad 700 repatic. — xMno-ki niso nikdar vidne, ker so
L.
Domače oestl.
Ubogi „Slovenci**! Prejeli smo: Stara
grda navada med našim ljudstvom je, da ob vsaki nepriliki mečejo okoli sebe s „Slovenci". Ako je kdo dolžan našincu in ga ta terja, mu dolžnik zabrusi v obraz: „Taki so Sio-momarica odbila tak angleški j venci!" Ako kak slovenski odvetnik ali re-napad, a vsekakor bi tudi v najslabšem1 cimo, denarni zavod terja našince — se ter-! slučaju ne bila nemška mornarica popol-ljani zopet „hladijo- z besedo: „Taki so Slonoma uničena in bi gotovo še vedno la- venci!" Ako pa našinec ne more izterjati od hko preprečevala angleško izkrcanje. onega, kateremu je kaj posodil ali izročil v Edino bi še bilo morda, da bi angleška I shrambo — tedaj se tudi ta spravi na Slo-mornarica predrla do nemške obali oh vence!! Skrajni čas bi bil, da se narodnost
Severnem morju ter izkrcala vojsko, ki naj bi potem po suhem prodirala proti utrjenemu ustju Labe. Toda tudi ta poizkus bi se skoraj gotovo ponesrečil, kajti obal je gotovo dobro zastražena in je poleg tega zaradi sipin jako neprikladna za izkrcavanje. Res je, da bi bila najkrajša pot, po kateri bi mogla doseči angleška mornarica kak uspeh, ko bi Angleži zavzeli Antwerpen, kar pa bi tudi ne bilo najlažje.
Kakor je torej videti, ni pričakovati, da bi prišlo kmalu do bitke med angleškim in nemškim vojnim brodovjem, ako se morda ne zgodi to slučajno, kar pa Je prav lahko mogoče. Kak bi bil izid velike bitke med Angleži in Nemci na morju, je težko prerokovati. Če bi bila odločilna samo moč, potem bi bila gotovo zmaga na strani Angležev, kajti po moči in številu prekaša angleško znatno nemško vojno bojna sreča ni odvisna samo od moči, kar se je pokazalo n. pr. leta 1866. pri Visu. kjer je znatno slabejše avstrijsko brodovje tako temeljito razbilo znatno močnejše italijansko brodovje. Kakor pa dosedaj vse kaže, najbrž ne dočakamo velike pomorske bitke niti v Severnem niti v Baltiškem morju, kajti vojno brodovje se kaže danes samo vedno bolj in bolj le kot obrambno, ne pa napadalno bojno sredstvo, ki ga vsaka država čuva, kolikor
{e more, ne pa da bi ga izpostavljala slučajnim nezgodam, ki pomenjaio potem občuten poraz.
ne meša v zadeve, ki nimajo z narodnostjo nič opraviti. Zakaj drugorodci ne uporabljajo bedastih psovk na lastno narodnost — tudi ako jim je soplemenjak kaj zakiivil?!
0 repatfcaii.
O repatic1, o kateri sem poiočal v 260. štev. „Edin sti" z dne 18. oktobra t. I. in ki se je pojavila na nebesnem svodu, Čitam v strokovnjaškem poročilu marsikaj, kar bi utegnilo zanimati naše čitatelje.
To repatico imenujejo nemški astronomi .vojno r e p a t i c o" in to vsled naključ-be, ker se je baš za časa vojne pojavila na
Iz Kolonje pri Trstu. Žalostna — a res-. nično: Slovenci govore zoper svoje lastne brodovje Precei brate in zoper svoje lastne naprave. Sicer mornarico; toda so to g0t0V0 |e prazna besedičenja, vendarle pa ostane slaba luč na poti. Nekateri govore celo, da je zato vojna, ker je CMD. ustanovila otroški vrtec v Kolonji. Za božjo voljo, ali more kdo reči kaj bolj bedastega in otroškega!! Kolonjčani, ne poslušajte teh smešnosti! Ne pljuvajte v svojo lastno skledo! Še to, kar imamo Slovenci, še to naj bi za-metavali ? Pomislite, Kolonjčani, koliko vrednosti je za vas in vaše otroke, da je v vaši sredi otroški vrtec, kraj, kamor brez skrbi lahko pošiljate svojo deco, kraj, ki naj bi bil svet vsakemu Slovencu. Vztrajajte pri svojem delu! Bodite složni! Sloga jači — a nesloga tlači ! Ravno mi Slovenci tako silno potrebujemo sloge, skupnosti, bratstva! Zatorej, Kolonjčani, ne dajte se smešiti 1 Bodite ponosni, da je v vaši sredi zavetišče otrok! Ne poslušajte praznih besedičenj in pošiljajte veselo in ponosno svoje otroke v vrtec. Le vrlo naprej, vedno naprej — pa ne nazaj!
Dobava uniform in krznarskega blaga.
Glasom v „Osservatore Triestino", „Avvisa-tore Dalmato" in „Laibacher Zeitung" od
nebu. — Zgodovinske črtice te repatice nam 29. oktobra I. 1914. priobčenega razglasa se pravijo, da je repatični zasledovalec Delavan razpisuje za uradni okraj c. kr. ravnateljstva v La Piata dne 17. decembra 1913. leta za- ' ~	~ 1
pazil oblaček na ikbesnem svodu. — Astronom Delavan je znan v strokovnjaških krogih kot veleug-eden zvezdoslovec in on je opazil, da se je označeni oblaček polagoma pomikal in tako značil interesantni pojav prihoda nove repatice. — Brzojavna žica je kmalu raznesla to novost v širni svet, naznanjajoč, da se pojavlja na nebu nov komet. — Poročilo je došlo v centralno polž vedovališče v Kiel in od tam so to novost javili drugim zvezdar.-iicam. — Najprej
državne železnice v Trstu za I. 1915. kon-fekcijoniranje uniform in dobava krznarskega blaga. Ponudbe (ceniki) se sprejemajo najkasneje do 26. novembra 1914. 1. do 12. opoldne v glavni pisarni c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu. Pogoji in drugi pripomočki se lahko vpogledajo in dobivajo pri imenovanem c. kr. ravnateljstvu državne železnice, oddelku II, ki jih tudi pošilja proti poštnini.
Danes dne 29. oktobra, bo redna seja
CMD. ženske podružnice ob 5l/a popoldne,
so one zvezciarnice, ki so opremljene z naj- Acquedotto št. 20, L n; Prosi se odbornice, večjimi in najboljšimi instrumenti, fotografi- j da se je udeleže polnoštevilno.
1 »Sin* v Skednju. Z veseljem je vzela na znanje NDO. odločitev škedenjskih Igralcev, ki so se namenili prirediti predstavo v prid brezposelnim slovenskim delavcem. Največji trpin je sedaj ubogi družinski oče, ki ostane brez dela; temu se gotovo še slabše godi kot vpoklicanemu vojaku, ker za družino slednjega skrbi vsaj vlada, za ono prvega pa nihče. — Plemeniti namen privabi gotovo veliko občinstva Skedenj, s čemur bo o-lajšano vsaj deloma breme marsikaterega očeta velikoštevilne družine.
Pozor! Po mestu se klati človek, ki nabira Škarje, nože in druge predmete z obljubo, da jih nabrusi. Stvar ni nova, a kakor čujemo, se je temu človeku posrečilo na raznih krajih oslepariti ljudi s tem, da za bruš-njo prejetih reči ni možakar več vrnil. Pravijo, da je dotičnik — ako jih ni več — | zelo vsiljiv. Pozor torej, da ne bo Škode.
Prihod parnika „Metković" z ranjenci. Včeraj zjutraj ob 9. uri je Llojrdov parnik „Metković-1 v drugič prij lul v naše pristanišče z ranjenci z južnega bojišča. Parnik, ki je odplul iz Metkovića, se je tekom vožnje ustavil v Splitu, v Šelvah in v Piranu ter je imel več čas jako ugodno vreme. V vseh teh treh pristaniščih so bili ranjenci pozdravljeni s prisrčnimi izrazi simpatije in postrežem* z jed li in pijačami. To pot je „Metković" prinesel v Trst 111 ranjencev, Zdravniško osobje na parniku, je bilo ono, kakor pri prvem transportu, in sicer višji štabni zdravnik c. in kr. vojne mornarice dr. Poledne, polkovni zdravnik dr. Hiickl in stotnik-kirurg dr. Bach. Obenem je bil pri ranjencih na parniku tudi vojni kurat preč. Muller. — Na pomolu so parnika pričakovali pnncezinja Frančiška Hohenlohe, soproga namestnika, s hčerkami, soproga tržaškega župana, gospa Nina Valerio, kontreadmiral baron p!. Koudelka in drugI. — Med ranjenci jih je bilo 17 težko ranjenih, in ti so bili prenešeni v mestno bolnišnico, dočim so ostale porazdelili po raznih pomožnih bolnišnicah, — Hangar št. 41 na pomolu della ranita, kjer se je parnik „Metković" vsidral, je bil opremljen ravno tako, kakor o priliki prvega transporta: okrašen z zimzeleni, a po sredi mize, pri katerih so ranjencem servirali zajutrek. — Oni težko ranjeni vojaki, ki so bili spravljeni v mestno bolnišnico, so: črnovojnik Ivan Komar, Ivan Schmelze od 4. stotnije 61. pešpolka, Julij Wessbach od 15. stotnije 9. pešpolka, David Goetel od trdnjavskega topničarstva, orožnik Ferdinand Taucher, Gino Weidl od 1. stotnije 9. pešpolka, Josip Pordek od 14. stotnije 37. pešpolka, Mijo Babić, črnovojnik, Dobrosef Ma-rinkof od 4. stotnije 61. pešpolka, Matej Vuletić od U. stotnije 22. pešpolka,, Fran Braun od 15. stotnije 47. pešpolka, Štefan Andoli od mejnih lovcev, Andrej Gurko od 3. stotnije 61. pešpolka, Mihael Babin od 10. stotnije 46. pešpolka, Fran Stein od 2. stotnije 61. pešpolka ter Zuviškov Fran, Kitter Ivan in Bela Hvadkovsky, vsi trije od provijanta. — Izkrcavanje, sprejem in zajutrk, je vse skupaj trajalo 40 minut, nakar so bili ranjenci prepeljani v razne pomožne bolnišnice. Seveda je prihodu parnika in izkrcava nju ranjencev prisostvovalo mnogo občinstva. — Imena onih ranjencev, ki so bili spravljeni v razne pomožne bolnišnice, priobčimo jutri.
O drugih ranjenih odnosno bolnih vojakih. Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" sta bila včeraj odpuščena in stavljena na razpolago tukajšnjega vojaškega poveljstva Simon Vlakić od provijanta in Ivan Modeg od 37. pešpolka. — V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Austria" je bil sprejet z železnico dospeli Peter Coronica od 97. pešpolka. Na dopust do popolnega okreva-vanja so bili iz te bolnišnice puŠčeni Mihael Elt k, Jurij Jenner, Abraham Kravanja in Maksimilijan Trušić. — Za superarbitracijo so predlagani Danijel Tamburini, Nikolaj Ruzzier, Jakob Marcuzzi in Karel Lovas. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Austro-amerikane" so bili sprejeti včeraj z železnico došli ranjenci Karel Klottenkammer od 27. pešpolka, Gašper Bolmarčić od 97. pešpolka, Ruggero Moratti od 27. pešpolka, Josip Mal-dini od železničarskega oddelka, Marin Sni dersich od 17. pešpolka ter vojaki 97. pešpolka Josip Zagulin, Marko Markežić, Josip Umek, Fran Briščak, Engelbert Brečević in Josip Požar. — Petdnevno opazovalno dobo je v tej bolnišnici dopolnilo 18 vojakov.
Pogrešani vojaki. V vest o pogrešanih vojakih v včerajšnji večerni številki se je vrinila pogreška. Trije pogrešane! so iz Brij in ne Buj, in morebitni naslovi naj se javijo šolskemu vodstvu Brje-Rihemberk.
Odrezali so mu roko. Onemu nesrečnemu novincu, imenom Vidrich, doma iz Vipave, ki je v nedeljo zvečet padel iz vlaka
PODLISTEK
¥ihar Sn tišina.
Prevei fz laSčIne M. C.
ViVel sem tvojo nestrpnost in tvoje solze. Cul sem tvoj razgovor z Jurijem in in strašno izpoved o tvoji ljubezni do Gui-scardija. Videl sem te skupno ž njim. Trpel sem, Fulvia — neskončno trpel! Toda, ko sem odpotoval iz Milana z gotovostjo, da me ne ljubiš več, in sem ti sledil v Turin, sem vedel tudi, da nisi nikdar prenehala biti dobra in poštena. Morda se spominjaš, da sem na tvojo izpoved o ljubezni do Gui-scardija odgovoril: Vem vse 1 Ali se spominjaš? Potem sem opazil boj, ki je vihral v tvojem srcu, ko naju je bolestna in draga usoda toliko dni tesno združevala ob po-«t>l]l tvojega očeta. Za trenotek se mi je zdelo, kakor da me še ljubiš, in z odkritim srcem sem ti ponudil svojo roko. Iskala si izgovora in si odklonila moj predlog. Čutil sem, da sem se varal. Tedaj sem se umaknil in ssm skuša! spraviti te v zvezo z im-
presarijem, da ti preskrbi angažma v New Yorku, da se odstraniš iz kraja, ki je imel le bolestne spomine zate. Toda po tvojem odhodu se mi je zdelo bivanje v Turinu neznosno. Zapustil sem instrukcije in vse ter 'sem ti sledil v Ameriko, kjer sem vodil orkester nekega gledališča drugega reda. Živel sem v tvoji bližini, videl, sem te. Tvoja črna služkinja, ki sem si jo znal pridobiti, me je več nego enkrat v tvoji odsotnosti spremila v tvojo sobo; našel sem tam tvoje memoare in sem bil tako neaiskreten, da sem jih čital. Potem sem uvidel svojo krivdo ter izpoznal tvojo plemenito, velikodušno ljubezen! Hotel bi te bil jokaje prositi, da mi zopet obnoviš obljubo, ki sem Jo b9 izgubil vsled svoje neumne brezbrižnosti. Ali tedaj sem bil siromak! Vsemu sem se odpovedal, da sem tebi sledil. Potrebno je bilo, da si prej dobim kako službo, predno ti ponudim svojo roko. Pisal sem takoj, toda minulo je mnogo časa, in ko sem dobil mesto dirigenta orkestra v enem prvih gledališč na Dunaju, si bila že odpotovala pred dvema dnevoma. Tudi jaz sem odpotoval
malo pred opensko postajo in si pri tem j zlomil obe roki, so morali včeraj v mestni' bolnišnici odrezati levo roko.
Umrli SO. — Prijavljeni dne 28. t. m. na mestnem fizikatu: Madunelli Frrtunat, 45 let, ul. deli' Istituto št 27; Čač Ivan, 68 let, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 920; Oli-vieri Alojzija, 15 mesecev, ul. del Bosco št. 40; Zemva Marta, 5 mesecev, Skedenj št. 1234; Cvetko Elizabeta, 3 mesece, ul. delr r Officina št. 6; Betti Marija, 10 mesecev, zagata della Pergola Št. 1; Krašovic Marij?, dan, ul. G. Boccaccio št. 17 ; Fabijan Fran, 41 let, ul. Sv. Mavricija št. 11.
Izkaz darov
dne 28. oktobra 1914. Weiler Fiilip, Dunaj, nagrado, ki jo je dobil, ker je našel in vrnil lastniku mošnjo denarja, K 4. Chierego Fran K 10. — V blagu: Zupni urad v Vrsaru (preč. Evgen Mottes), Filomena Bednarz, gdč. N. N.
Razredna loterija. — Razprodaja Emil S c h \v a r z, Trst ulica Belvedere Štv. t). — Vsled velikega povpraševanja po srečkah, je slavno občinstvo naprošeno, da se pravočasno prenotira.
Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podućujejo vse-učliiščni profesorji- Vsako sredo ob 6 uri zvečer, brezplačne konference v iranco-skem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Vielletnar, Trst, Corso št. 25, I.
Za informacije in lekcije od S zjutraj do 9 zvečer.
Vesti iz Gorilne.
Deželni šolski svet. Prihodnja seja deželnega šolskega sveta se bo vršila 29. t m. v Gorici.
Razpis ustanove. Razpisana je ustanova Gregorič, v znesku letnih 600 K. Pravico do te ustanove imajo dekleta v starosti do 30 iet, ki bivajo in ki so pristojne v Gorici, ter ki so poštene in revne. Prošnje je vložiti do 4. decembra in jih nasloviti na knezonadškofijsko pisarno. Prošnjam je priložiti : 1. Rojstni list in samski list. 2. Dokaz o pristojnosti v Gorici, ki mora biti potrjen od magistrata. 3. Spričevalo o lepem vedenju prosilke in starišev, ki mora biti izdano od pristojnega župnika. 4. Spričevalo ubošt-va (revščina, bolezen, nezmožnost za delo itd.) podpisano od magistrata (eventuelno tudi od zdravnika) in od pristojnega župnika.
Sovodnje pri Gorici. Dne 27. oktobra ob 10*35 predpoldne se je čutil precej močan potres. Najprej se je zaslišalo bučanje, hitro za tem so zažvenketale šipe v oknih, vrata so zaškripala in obešene reči so se stresle; trajalo je približno 2 sekundi. Smer potresa od jugovzhoda.
Ranjenci. V pondeljek 26. t m. so prišli v bolnico „Rdečega križa" v Semeniški ulici sledeči ranjenci: Čuden Franc, pijonir, Priman Josip, črnovojnik, marki Odo Gozani, c. in kr. poročnik v r., 8. artiljerijski polk, Kafra Rudolf, Lotzer Ivan, Premsberger Rudolf, Lotzer Ivan, CelevČek Anton, vsi od kolesarske kompanije; Miniussi Josip, Feresin Josip, Ussai Feliks, Martelanc Vin-cenc, Ottamich Donato, Vižintin Josip, Nosent Avgust, Bregant Franc, vsi od 27. domobranskega pešpolka.
Ranjeni in oboleli vojaki, ki se nahajajo v bolnišnici „Rdečega križa" v Goiici: Fabris Erman, črnovojnik, Koradin Alojzij, že lezniški uslužbenec, Vončina Josip, pešpolk 47, Gorjup Josip, železniški uslužbenec, Co tič Josip, lovski bataljon štev. 20, Franki Ivan, črnovojnik, Mozetič Josip, črnovojnik, Vodopivec Josip, pešpolk štev. 87, Delchin Ferruccio, mejna kompanija, Klanjšček Fran, vojni kurat, Friedau Fran, kolesarska kompanija, Savelli Anton, praporščak pri peš-polku 27, Bonnes Fran, pešpolk 97, Lolzer Florijan, kolesarska kompanija, Sbolč Rudolf, domobranski pešpolk štv. 27, Kuk Anton, domobranski pešpolk štv. 27, Fabjan Anton, domobranski pešpolk štv. 27, Marega Anton, lovski bataljon štv. 20.
Iz Povirja. Tudi naša občina se pridružuje svojim slovenskim tovarišicam.
Za nakup volne za pletenje nogavic in zapestnic in za razno zimsko perilo za naše vrle junake na bojiščih so se nabrali od hiše do hiše sledeči prispevki:
V Povirju K 83*70, v Gorenjah K 35*62, v Merčah K 31*20, v Žirjah K 29 62, v Bre-stovici K 810 in v Plešivici K 7 60; skupaj K 195 84. Dodala sta nato še nabiralca 5 K, da znaša skupna svota K 200 84.
Za ta denar se je že nakupilo precej blaga. Šolska mladina kakor tudi mnoge odrastle deklice in žene pridno pletejo in šivajo, da odpošljemo pripravljeno pravočasno na bojno polje njim, v katerih junaških rokah leži bodočnost, leži vsa naša in domovine nada. Hvala Vam vrli povirski občani. Z upanjem, da se o priliki Še odzovete radovoljno in ne pozabite na svojce, ki krvave za dom in rod, beležim
A. MERVIČ, nadučitelj.
Pripomba uredništva: Ker nam prostor ne dovoljuje, da bi objavili imena posameznih darovalcev, je dotičnikom nabiralna pola na vpogled v našem uredništvu.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Posie štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
1© 7o čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
■ s
SSB
Miku ocilasi

□□ □□
se računajo po 4 Btot. besedo-Mastno tifkane besede se računajo enkrat reč. — Naj manj Sa : pristojbina znaša 40 stotink- :
□O
zračna, se odda takoj v najem gospodu ali goapici v ulici Commerciale Stv. 11, HI. nadst.	4000
Meblouana soba
VffllAlifff °c1 3 naprej po 12 do 14 vio. kg JullUlIlU razpošilja po povzetju A. OSET, pos. .Silva vrelca" pošta Guštanj, Koroško.	1143
Hlod trsoMRl pomočnik -
vešč deželnih jezikov, se takoj sprejme. II. \Yal-land, Gorica.	1144
Kranlsko kislo zelje In brinjeuec
prodaja FR. CVEK v Kamniku.
1134
p|IQ2|Jg UF6C6 (moke> v dobrem stanu kupim
ulica Stadion štv. 12.
v vsaki množini. - Sclileimcr
1141
Proda se
lek Edinosti.
mala hišica z zemlj ščem za S000 kron. Naslov pove Inseratni odde-
1149
Mntnrnrt kolesa in biciklje popravlja po naj-liUlUrilll zmernejših cenah Tomadesso, Trst avterizovani mehanik, ul. Caprin 2.	1150
Velika zaloga
najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drugi li vrst strojev In dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni.
GORICA ulica Munlclpio št. 1
Pinter & Lenord
trgovina z železnlno, GORICA, RaStelj 7-9.
Najprimernejši nagrobni spomenik za raše ranjke je železen fino pozlačen križ, ki se dobiva pri nas za ceno od 10 do 30 K in vsakovrstne nagrobne svetiljke od 3 do 10 K. Za jesensko sezono priporočamo mesoreznice, obročje, cementne traverze Itd. za zimo peči, štedilnike in d:uge potrebščine. — Ne zabite torej na domačo tvrdko:
PINTER & LENARD, Raštelj št. 7-9.
Postrežba točna. — Konkurenčne cene.
S AH' filBero di Gonimo tfe
FR* OLLANDT, TRST
Via del Ponterosso siev. 5.
Specljelna tvrdka za gumijeve predmete obveze In potrebščine za po-trežbo bolnikom.
Hepremoiljivi dežni plašči. - GALOŠE. »mir, najbolji amerikanski pođnetnik.
takoj. Toda, ko sem v Genovi stopil na kopno, moral sem hiteti v Milan, da pod-1 pišem kontrakt, ki ml zagotavlja bodočnost — tebe vredno bodočnost. Potem sem hitel v Turin. Iskal sem te v vseh hotelih in slednjič sem izvedel, da si odpotovala v Chamounix, da bi Šla na Mont Blanc.
Čital sem zadnje strani tvojega dnevnika. Grozen dvom mi je trgal srce 1 Sledil sem ti. V Chamounix sem dospel predvčerajšnjim. Ker sem menil, da sem prišel že prepozno, sem vprašal le, ali se niso dogodile kake nesreče. In potem sem takoj nastopil pot navzgor. Nadejal sem se, da te dohitim tu, ali na veliki terasi. Oblekel sem se tako, da bi me ne izpoznala in da ti prihranim presenečenje, ki bi moglo biti mučno za tebe. — Ah, Fulvia, Če bi vedela, kakov strah Je grizel po mojem srcu, čim višje sem te vspenjal v ledene kraje gorel V vsakem prepadu mi je bilo, kakor da vidim rob tvoje obleke, ali krvavo sled. Nisem občutil ne mraza, niti ne najmanje o-motice, nisem opažal nikakih nevarnosti — mislil sem samo na-te!	(Dalje.)
n vojno m
G. kr. priv. zavarovalnica na življenje
AVSTRIJSKI FENIKS
Mno vitimi delu Kapital K 6,009.1100. Strnile zos.svot K 240,900.000
nudi vsem, ki so poklicani v vojake, tudi osebam, ki se že nahajajo na bojnem polju, posebno vojno zavarovanje za dobo enega leta. To vojno zavarovanje brez zdravniške preiskave sklepajo lahko sorodniki ali drugi interesenti. Zavarovana glavnica plača se tednj, ako je zavarovanec v vojni padel, ako je umrl vsled dobljenih ran ali vsled bolezni in končno, ako se ga pogreša.
Pa tudi v vsaki polici AVSTRIJSKEGA FENIKSA, ki se je izgotoviia po kaki predlagani regularni zavarovalni kombinacij!, je od leta 1891. vojno zavarovanje za vojake po poklicu kakor v rezervi in za črnovojnike do kron 20 000 zavarovane vsote brezplačno všteto.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema: GENERALNI ZASTOP c. kr. priv. zavarovalna družba AVSTRIJSKI FENIKS v Ljubljani, Sodna ulica 1.