Leo VIII,, štev«, ifiS Oelje, defrtek 21. oktobra 1926. Poštnina pločana v gotoulnl. Izhaja v torek, četrtek In sobotst. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20'—. Posameenta štetri>fca I Din. Račun poštno-čekovnega zavocia Štev. 10.666. ^^^^^^^^^^k ^^^^^^r ^^^^^^^^^^^^^^^k^^^^^^^^^r^^^^^^r ^^^^^^K ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^^^^Hk tf^ict'%; '-f Uredniitvo in uprav ii6tvo I Celjc Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariffu. Telefon int. štev. 65. Nettuno. V času, ko so se v Julijski Beiieci- jii razvnele strasti najhujšega sovrastva j protT našemu življu, ko se n.a skraijno ! nečlove-ški načni preganjajo slovenskii u'citelji, duhovniiki in uradniki, kojL nfeo zaikrhili ničesar drugega raizun da nočejo za.piivstitl svojc rodne grude, zahteva ifal iganska vlada z vso silo sprejetje nettunskih konvenciji. Vsi l'iisti so ze govorili o teh kon- venci'jaih in mi vsi vemo, da nam ne prinašajo niCesar dobrega. Toda, da se baš v ča>su najibrezobzirneijiše fašistov- ske vihre tako intenzivno zah-teva spre- jetje teh konwncij, to nas navdaja še bolj z bojazmjö pred odobriUviijo take- ga pakta. Uoistikrat se j«e že povdarjalo, da je slovenski živelj v Julijiski Benečiji poklican, da tvori nekak mast med na- so držaivo in Italiijo, da bodi slovensko prebivalslvo Juliijdke Beneeije živa vez, ki bi pospeševala predvseni gospodaT- ske sti'ke, gospodaxsko iizpopolnjevanje med obema državama. Popofnoana ne- umJj'ivo in nekspaimetno se nam zalo zdi, da hiocejo ta most podreti. da ho- cej'o vez popolnoma uničiti. Docela ne- umljivo se nam pa tudi zdi, da se pri. takem stvarnem položaju zahteva spre- jetje katerihsibodi konvencili. Z ene strain! z nasil.jiom iztrebiti vise, kar le količkaj spominjia na jangoslovenstvo, z druge strani pa zahitevaü odobrrtev sporaizraiM, ki naj bi ojacil mödseboj- ne stike, jie logika, ki semora vsakemu pametnem.u cloveku upirati. Mi Jugoslaveni smo strem-eli: ved- no po cdstrariiiitvi vseh o.vit, vedno smo zastopali nacel'o naj'ozjega gospodair- skega sodetovanja, najtesne.ie.ith prijta- teljiskih stikov kakor z druginii nairodi tako tudi zkusti s sosednjo ItaJijo. To- da kaj moremo pričakovati od pogodbe, kojio nam vsiiljujejo? Gospodarski in poliitrčen pakt bodi rezulltat izraaov obojestT-anske proste volje; od diktatov ni pricakovati. zdrarih posledic, zlasti ne za one, kaiteriin se diktira, da mo- rajo sprejeti pogoje, koje narekujojo interesi drugega. Z že odobrerchni beO'gT'aj,skiani konvencijct.'ini smo morafi dovoliti Ita- lijanom koncesij-e, katerih postediee bom.o na svojem gaspodarskem orga- nitemu pra.v težko občutili, z nettumski- mi koiiivencvjami naj se pa serija da- nih koneesi'j zakljsuči. Z njiimi na\j se pastavi krona našini diplomatskim ne- uspehom! Govorili bi pro-ti zirvljienskini iinteresoim nasega gospodar&tva in na- rada, ako l)i priporoča.li spreijetje nei- timiskih konvencij. Zato se nam zdi pc- i trebno, da pred razpravami o teh kon- ' venci'jah v JNarodni skupščkii zaklice- mo: Ne dajmo se! A zdi se, da je na žalost res, kar pravi v sredo »Jutro« v svo>jem poli^- tilcnem razmiwljaaij u: »Vse iizgiijda, da imia sodanji par- lament pred seboj le še eno nalogo: sprejeti nettimske konvencije. Z rati- fiikaci'jo teh pogodb bi režinn RR do- slojino svojii preteklasti zaklijuičil svoj.o eksiistenco živega nirtveca. Ako bi se rau v tern trenotku pridružiili še kleri- kalci, bi brio to morda dobro za Itali- jane, ki bi smeli trdi'ti, da so večimske st.ra:nke i Srbov i Hrvaiov i Srovencev odobrHe nesreicno pogodbo.« Politika p NIKOLA PAŠIČ V BEOGRADU. V torek dopoldme se je Nikola Pasič vrnil v spreinstvu svoje soproge in osebnega tajnika preko Zagreba v Beo- grad. Na kolodvoru ga je pricakovala množica 3000 prj«tašev radikalne s'tramke. Splošno se je opa.ziio, da so pozdravili Paeii'a od ministrov le Si- inonovic in dr. Safvko Miletic, ki sta prononsirana njegova prista.ša, da pa od vlade ni bil navzoc noben dnrg mi- ni'ster. Na kolodvoru se jie zbrailo tudi mmogo Qmladincev, ki so peli razne pesrai. Pašiica je pričakovalo na kolo- dvoru tudi zelo mnogu ]3oslancev. Pri- staši so niu prirejiali buirne Oivaclijie. Ni- kolo Pašica je pozdraiVii* Oimladinec, ker se oficijelni gavorniki niso mogli preriti do njega. Pasic se je potem pe- ljal z avtomobilom doniov. Ves ca« je pozdravljal z roko množico, ki mu je pri'rejala ova^iije. Na potu so ga zji- tekii novinarj'i, katerim je Pašifc izjci- vil: «Sedaj imamo zopet dovolj casa in se homo še če.sto vildeli in govorili.« Medtem je množiica dohdtela avtoano- bil in poslan.ec Miljutin Dragov-ic je pozdravil predsednika NRS v lepem g'OvoTu. Pašiič jo odgovoi'il: >Braije, dovolite mi, da se vam zahvafim le s par besedami.. Na potovanju scan sc malo prehladil. Zadovoljen sem, da sem naletel na tako odusevljen spre- jem. Z naj.vec'jiim veseljem vklim, da narod odobrava moje delovanje, Želel ]ji:, da me to odobravanje spremfja ves cas moj-ega življtenja. Zame je veliko zadoscenje, da vas vidkn tako vzrado- šeene.« p RAZPRAVE 0 PRORAČUNU. Minoli pondeljek j.e bil glavni predmet ra'zprav mmiistrskega sveta državni proracini, o ceinor se bo še v petek go- voL'ilo. Poroeilo je podal fkianOni nii- nislor, ki je obrazložif potrebo nadalji- n-iili redukcij. Na vprašauje novimarjev je g. Periö odg-ovoril: ReduciraiLi miQ- raimo izdaitke, da bodo v skladu z do- hodki. Na pripombo, da je torej bud- žet do sedaj že v defititu, jie odgovoi'il dr. Per re: Pa da, so gotove s-t^ari. Na primer za pokojnine je predvidenih okoli 100 mili'jonov manj. Razen teiga je obeutljiiv primanjkljaj v dohodkih pramelnega ministrstva ter omega šuan in rud. Po najnovejših inforiuacijuh bo znasal novi bu'dzet preko 11 mi'li- jard dinarjev. p KAPITULACIJA SOVJETSKE OPOZICIJE. VodHefji sovjetskili opo- zicijonalnih krogov Zinoviev., Kame- njev, Trocki, Pjiaitaikov iin Sok.olnik.ov so objavi'Ii izjavo, v kateri povdaxjiajo, da se hočejo lojialno in brezpogojno podvreči sklepom sovj.et.skega kongre- sa im vsem ostalim instaincam ter da bodo pozvali svoje pristaše, naj ra*z- puste vse opozici'jonalne skuipine. V iisti izjiavi obzalu-jejo, da je njiihotva opozicija povzrocila nodisciplimo v S'trankhiiih vrstah in kršila avtoritelo sovjelskiih obi'aßtii. Obvezati so se tudi morali, da ne bodo več podpi'rali opo- zicije v drugih dežela.h. p ZA G0SP0DAUSK0 0ZDRAV- LJENJE EVR0PE. Manifest vodilnih angleških in nemških bančnikov in in- duslriijcev, ki so ga pri'javili zö nerentabilne lokalne iinchnslrije, ki ži- votariijo le vsled liagroinva.deni.h carim- sküh zaipor. Tudi zel'ozni'ski tarili, ki so bili iz političnih vidikov doloceni v za>- ščiito ne.plod onasiii'h gospodarskih pa- nog, so velika ovivra prost emu gospo- darskemu ra^mahu. Po.sledi.ce vseh teh nmetniJi oviir so nazadovanje praduk- eije, dviganje oen ter padanje kreditov im denarnega obtoka. T)a se Evropa zo- pet gospodarsko uredi, jie nujno po- trebna svoboda trgovine. Ce se seda- njiimi oviram mednaxodue proste trgo- vine ne napra.vi konee, ni mogoče za- jeziti obubozainja Evrope. Kon eno omenja spomenica tudi posledite te gos'podarske politike za splosno politi- ko, kjer bi tudi moralo prevladovaiti naičeTo, da se slaba volja nadoinesti z dobro ter spnemefni sedatnja zakrknje- niosl narodov v uispešno sodelovanje. Celjska kronika. c REDNI SESTANEK CLANOV 0RG. SDS V CELJU se vrši vsako sre- do zvečer v kfubovi sobi Geljskega do- ma. Začetek razprav toeno ob pol de- vetih. c IZREDNA SEJA OKOLIŠKEGA OBČ. 0DB0RA se vxsi radi nujmosti! proraeuna v četrtek ob sedmiili zvečer. c IZPREMEMBA V MESTNEM OBČINSKEM SVETU. Obciniski svet- ii'ik in ci'an kluba delovne vecine brzo- jiavni miojster g. Ivan Kvais je bil pred t-edni premeseen v Slavonjgradoc k\ j*e odložil sedaj svoj občiniski mamdat. Na njegovo mesto je poklican v občinskii sivet šolski upravitelj g. Fran Voglar, ki jie tudi clan tega kluba. c KNJIGE VODNIKOVE DRII- ŽBE so že zaeeli ra»zpoši)ljati po redu kakor so posamezni poverjieniiki vra- čali izpoltnjene vprasalne pole. Vsak član VodnikoA'e druzbe dobi knjige pri poverjeniiku, pri kälterem je vplačal čranaritao. ; I ^IrSS c SAŠA POPOV, znaimeniti bol- gairskl viyiolinski viirtuoz, bo koncertiral v sredo 20. t. m. ob 20. uri v miestnern gledaliseu. Na klavirju ga bo öpreni- ljal Dunaijcan Fred Grone. c GLEDALIŠKA PREDSTAVA NARODNE ClTALNICE. Narodna Gi- taln-ica priredi v nedeljo, due 24. okto- bra ob 20. uri v veliki dvorani Narod- nega domu gledalisko predstavo »Ve- riiga«. Narodna CiitaJn'ica vprizori te- kom seizone vec predstav, kalerih ci'sti donos se porabi za spopolnitev knjiiiz- niit'e. V »Jutru« za četrtek napovedaiiia predsta,va odpa.de. c PR0RAČUN MESTNE OBČI- NE ZA L. 1927. Na podlagi zakona se obja,vlijia„ da je od m.estnega magi- strata iizdelaiiii proracun me.stne obči- ne celJBke za uipravao 1. 1927. razpo- ložen obča,nom na vpogled pri mes.tnem knjiiigovodstvu celih 14 dni in to od 19. oktobra do vštetega 2. novembra t. 1. V tern čafiu se morejio vttožiti prii mest- nera ma^istratu pomieleki in pritozbe proti proracunu,. c CLANIGE KOLA JUG. SESTER V CELJU, ki se hoeejo udeleziti kon- gresa Nar. Žen. Sa'veza dne 25., 20. in 27. t. m. na Bfedu, dobe povlastice za eetrtinsko vožnjo pri tajnreii dnietva Ohio Romani: Aldina sreca. Porom njihove hiše je prišel ne- verjetno brzo. Najprvo konkurz očeto- ve trgovine in nj'egov beg v svet. Potem nenadna sinrt materiina in smrtonosni padec brata avijatica:rja, Vse te udar- oe je Alda hrabro prenesla. Plakala je samo, ko je zaputstila penzijona,t, v ka- terem se je pripravljala za boljše dni. Ni bila se sposobna, da bi si sama krčila pot skozi življenje. Nekoliko sta- riih znaneev ji je ponvidil'o svojo pomoc, all ob takih pogoji'h, da jo je obliila rdečica. Poiskala si jie službo; toda ko so kavalirji iz mesta zvedeli, kdo je, so jii gledali brezobzirno v obraz in govoridi: »Alda bi lahko več zasl'uzila s svo- jo lepoto in svojo mladostjo! Za drugo delortak nisi!« . ' Vec'kra.t jii je prišlo tedaj na rnisei, da bi koiiičala svoje življenje, ki je ko- maj začelo. Ali gpomnila se je svojih sanj o bodočnosti, ki so bile tako lope in tople. Kpomnlla se je tolikerih zgodb niesrecnih deklet, ki so na.koncu kon- cev vendari'e našle svojo srečo. A ni si smela priznati, da prinaša .dekletom to srečo najveckrat mož, ki jih ljubi. Ali nijiega na Aldinem obzorju še ni biilo. Beda je bila čedalje večja in kakor rešiitev ji je prišel nekega due v roke oglas, v katerem je bolniica na deželi iskala mlade strežnice. Sprejeli so jo v službo. Brzo se je privadila novemu poslu in noste grot- zote v bolnici jih niso niti najmanje ganile. Kolikokrat v življenju so sre- čale mnoigo večjo bedo in mmogo vecje trpi'jenje. Na,sprotno pa je Alda trpela obenem s svoj iin i bolniki. Trpela je.tu- dii v ilružbi svojih novih tovarišilc, ki so se je izogibale, ker so čutile. da ni ptica iz njjhove jate. V casopivsu, ki je izhajal v bliž- njem mestu, je čitala nekega dne oiglas^ Mlad zdra.vnik je zaradi dolgega easa na deželi iiskal intefi'genitne inlade da- me,, s katero bi si dopiisoval. Alda mu je pi'sala toplo pismo in tako se je za- čelo med njima dopisovamje, v katero je vlila Alda aso svojo nežnost in vso svojo toploto. Toda nikoli ni hot eta po- vedati svoyega pravega imena in na- slova, dasiravno ji je mla.di zdi'a-vnik nekega dne poslal svoje ime: Arnaldo Ma'nzi. »Zefo me zanimate in zato bi Vas želel videti. Morda ste stfarr; tedaj bi Vam s spostovanjtem poljuibil roko. öe ste grdi, bi pozdravi'l Vase toplo sree. Ce pa ste lepi itn mladi . . .« Ni dovrsil pi&ma. Alda pa je odpisala: »Mlada sem, lepa. Iz Vaših vrstic cuitim, da me ljaibi:te, in to me dela srečno. In pra.v zato Vam ne morem nikoli povedati, kdo sem. Vaša piisma so storifa^, da sem pozal)ila muq.no živ- Ijenje," ki je moj tlolež. Če bi Vas po- znala, sem prepričafla, da bi si zaže- lela os tali za vselej poleg Vas. Cutim pa tudi, da bi bi-lo to nemogoče!« Zdravniška komiißija je obiskova- la bolnice po deželi in tako je tudi Ar- naldo Manzi prišet v bolnišnico, v ka- teri je služila Alda, Pisal je Aldi, da pride v njeno mesto iiu jo je prosil, naj ga počaka na postaji. Toda Alda ni šla na postajo, ampak ga je eakala v bol- nici. .ürhlela je po vsem tei'esu, ko je vislopil v njen,o sobo in se je razgovax- jail z njeninii bolniki. Bil je prav tak- šen, kakršnega si je zamiislila: praivi vitez iz ljubavnih romanov. Ali do nje se je obrn.il samo z nekoliko besedami. Potem so se zbrali vsi v obednici, kjer so priredifi koinisiji južitno. Alda je sama prosila, da bi stregla gostom in se je neprestano vrtela okoli Arnal- da Manzija. Govorili so o tem in onem, dokler-'ni Arnaldo nenadoma vpražal u'pravnika bolnice: »Kje bi mogel vkleti vasa dekleta iz bofjših rodbin? AM je dan.es v mestu kakšna zabava?« In da bi pojasnil 'svoje vprašanje, je povedal vso istorijo o svojem dopi- sovanju z Aldo. »Ka'j pa, c-e to dekle ni iz boljže rodbine? Ali bi jo im-eli klijub temu ra- di, ee je, recimo sivi-lja, tipkarica ali morda kaka bolniška pos-trežnica, ki slučajino ume čitati in pisati?« se je snieja? eden izmed zdravnikov. »Eh, v takem prirneru — eeprav so mi zdi skoro nemogoce, da bi bilo dekle, ki piše tako i.nteli'gentno in to- plo, naivadna ujslužbcnka — v tem pri- meru se razum-e samo po sebi, da je ne bi niiti pogledal. Vedno sem bil sovrai- nik takih sentimen'taliiiostL; ljubezen med inteligenitnim clovekom in prepro- sto, gfupo ženfiko, žensko iz nižjih slo- jev, se mi vidi smesna!« Alda je posiusala te besede in je cut Ha, da ji ginejio moei. S težavo se je priivlekla do konca obednice in se je naslonila na stol. A tu se ji je zamegli- lo pred oemi, zgrndila se je in udarifa z gla.vo ob ositrt rob stola.. Stran 2. »NOVA DOB A. Stev. 118. Enrilo Splašna prilfublfen Ravni nadomesieii olcusen t cejien. Dobfua se v vseQ dobro asorüraniö KolonijalniO trgovlnaf). gdč. Ani Zupančičevi, Gregorči-čeva ul. 5/II. c KONKURZ. Nad premoženjem trgovca Ivana Kosa v Celju je razgla- šen konkurz. c POVRATEK NAŠEGA VOJA- ŠTVA. V soboto se je vrnifo v celjfcko garwizijo vojaštvo, ki je bilo nekaj ted- nov n,a vajah v triikobu nued Siovensko Bistrico, Mariborom in Ptujem. c PRODAJA POSLOPJA OKOLI- ŠKE OSNOVNE SOLE. Kraijni šolski svet za Gelje okolico prodaja svojio eno- naidstropno hišo v Raizla/govi ulici s stavbiiščem vred. Vredno bi bilo, da se za to puslopje zla'sti zaniirraa mestna obči)na, ki bi labko naipnavila več sta- novanji. c PLESNA SOLA. Zveza privat- niih nameščencev Jingoslavi'je podruž- ndca Celje naznanja, da se prične plos- na sola v četrtek 21. t. m. ob osmili zjvečer v velfiki dvorani »Narodnega drnna«. Poučeval bode g. Trost iz Ljub- ljane. Vaijra se bo vršila red no visa\k ee- trtek. Z vpiisovanjem se priične eno uro pred pričetkom. Vstop imajo saimo čla- ni in po njiili vpeljarni gosti. Naanen prirediltve je v smislu druistveni'h pra- viif gojiilov družabnasti mod člainstvoim. Vsled tega priporocamo plesne vaje članstvu. — Plesni odboir. c RAZGLAS PROSTIH STANO- VANJ. Sledeča stanovaiiija se bodo v smiislu za'kona o stain ovanjiih dodelila: dru'gic objiavljena stan-oviawjia: Sv. Lov- renc nad Prožinom 10, Gajišek Fran, 1 soba, kuhiinja, prMfiieje; Pečovnik 17, Kon can Fran, 1 soba, kuhiinja, pritl. Prvilč objavljena s'tanovianjia: Glaivni trg 4, Leönik Anton, 1 soba brez šte- dMnika, po'dstr.; Ozka vil. 5, Vreeko Ro- zsa, 2 sobi, kuhinja, I. midstr.; Asker- čeva ulica 13, Kudiš I., 1 soba, kiuhi- njia, shramba, klet, drv-aToritea,. priitl.; Na Ok op in 2, Krempuš Aloj^iijia, 1 so- ba s štedilnikoni, podstr.; Petrovče 1, Čeč Anton, 2 sobi, kuhkija, pritl.; Voj- ni'k 80, Hropot Josiip, 3 sobe, kuhinja, I. naidstr.; Prozin'skavas 19, Oberžan Ivan, 1 soba, kuhimja, priitl.; Sv. Jwrij ob j. ž. 18, Černovšek Tereziija, 2 sobi., kutoinja, pritf.; Rakovlje 25, Piikl Ma- riija, 1 soba, pritliičje; Gaberjie 39, Kri- schka Viljiem, 1 soloa s štediiLnrkom, pritl.; Sv. Lovrenc p. Pr. 23, Jelenc Marijia 1 soba s steelilniikom, priitlicje. Stranke, ki spadaio po stau. zakonu med zaiščiitene oseibe, se pozivajio, naj v roku 5 dni, to je do 25. oktobra t. 1. ob 12. uri'dopoldne naiznandio v ptean- ni stainovanjiskega sodiišča, da se pote- giTJejo za eno izmed označen.ili stano- vanj. Kdor se ne zglasi, se simatra, da sploh ne reflektiira i»n ne prosi za ta stanovanjta. Mestno gledališče. »SKOPUH«. Torej se j>e le pričelo. Z Ljubljam- čainl sicer mi z Moliere-jem, ali priičelo se jie. Pet.n-aj.st jih je prišlo in so nam pokazali eno izmed. tiipicno karakter- niih bmrk, kakor jih jie pisal veliiki Framcoz pred 300 leti, da se fe Roi Šo- leil z okolLco ni dol-gočasil. Čeravno pa jih je pilsal zanj, so ostale vseh tristo Prittekli so z vseh strani, To.va.ri- šice so jo prenesle v njieoio sobo. »Si rota A Id a, preveč se je izmai- cüa!; delaJa je zadnje case noč im dani!« je pojasnjeval dežurni zd-ravuiik. »Hu- do ran.0 ima na glaivi.« PrišK so tudi ostali zdravniki. »Rana je težka. Kako se je mogla tako udariiti! Afnaldo, poglejite, kaj muslite Vil« je govaril eden iizmed čia- nov komvsi'je. Arnaldo je stopil bliže in je pazno pregledal gla-vo. »Težko diha, zefo težko. Poglejtmo srce!« In pri'slonLl je glavo na njeno prsi. Pod lahko blu'zo ji je zašumel pa- pLr. Segel je ponj in je izvlekel list. Ko ga je videl, je ostrinel. Bito je njiegovo zadnjie pikmo! Ni'hce n.i mogel pojasniti, zakaj so je Arnaildo Manzi tako zavizel za reši- tev inila.de postrezniioe. In nihče ni ve- del, da je Arnaldo Manzi plakal kakor otrok, ko je Alda iadi'lunita. V bolniskein seznamu je stalo, da je umrla zaradi rane na glavi. Niihoe raizen Arnalda Manzija ni vedel, kako strašna je mio-# rala biti raina v srcu dekleta, ki je do poslednjoga tron.otka verovalo v boljšo usodo . . . Razširjajte „Novo Dobo"! let na deskah vn wdno znova izval)ljct- jo smell in zabavo. Dobro raizpoložen radi skoro raz- prodane in zakurjene hiše se mi je zde- lo, da sem due de Rohan, ko je šest s tremi udarci v tfa — kakor pred 300 letil — razgrn-.il za skopuha malce pre- več okii'sno in draigoceno barocno dvo- rano, kjer sta otvorila igro Vida, ki napreduje stalno, in Drenovec. Rogoz je bil na višku v četrtem deianju, kjer je točno zaidel tragiko stiskaeeve psi- hoze. Dobro in dosledno je odigral Jan, ki je pa i'mel malo preveč afektiirano partnerico v Mirk Gorjiupova ni izgo- voril'a niti ene be.sede in njiena metla tiiidi ne. V tem oziiru deli njeno usodo J-e.rin.an, ki pa ima boljšo masko. Med- vedova je as'tala na svojiem odličnem miostu, a vloga Frozime me da priliike do razvitka. Izboren je bil Peček v maski in meteorični igri, kakor ie izboren vedno, če i,ma le eno, dve sceni. Povhe, Plut, Osiipovic in Kosiič so narn predsta.viili pohištvo Hairpagona v ubrani, komič- ni< četvorki, ki je žela zaslužen. smeh. Cefoten vtis je malce za.bri'.sain po mepopolnoma povolinem razpoloženju gostov, ki so — izgleda — Moliera že veliikokra.t užMi. Ni pa. tudi izkljuoeno, da je v njiih ka.kor v nas vibriral še po- čitniški presledek, in upati je, da so nam priihrainiili boljše in resničnejše predstave, kot Kristus v Kani Gafiileji, za ljozneje-, ko se homo Celjani priva- difi na gledališre tako, da bo vedno polno. Ivo Stempihar. t Andrej Senekovič. V nedeljio popoldne ye unirl v Ljubljani po kraitki bolezni prvomest- nik šolske dru'zbe sv. Gi:rila iin Metoda vlaidni svetnik Andrej Senekovič. Ra.jni je bil rojak iz Spodnje ščavniice pri Radgoni. Rojon je bill teta 1848. Po v Mri'Hlboru dovršeni giimna-; zijii jie bil vojak, a na to je v Gradcu študiral fiziko iai matLMnaliko. Po tem je mcil })o srednj'iih Sol ah in je bil letta. 1907. upokojen kot giaimazijiski rav- natelj v Ljiiubljandi. Andrej. Senekovič je mniogo delal za razvoj šolstva. Pisal je slovenske. učne knjjge svoye stroke. Sloven-ski jav- nosti pa je splosno znadi kot delavec v družbi sv. Girila in Metoda, katera si ga je leta 1907. izvolila za predsednika. Še pred mesecem dni je na Roga- ški Slatinl predsedoval družbini sku-p- ščinii; bii je za svoiih 78 let čif in boder. In bil je zopet izvoljen predsednikom. Kdo bi bil neki sluti.1, da odide iidealni moi tako skoro odtod? Treba bo poiskati dobrega nasled- nika. Kako, ko jie iidealistov vse dalje manji? ... Blag bodi spomin starini, ki mu je bi'fa vera v narodu, upanje na grudi, a ljiubezen pri, oibeh! Sirom domovine. š ZAPOSLITE.V BREZPOSEL- NIH. Ministrstvo za saciijalno poliltiko siporoöa, da ima fond 30 niiüijionov kot nekako podporo za brezposelne. Od te vsote priipada sestinka, torej 5 milijio- nov, na si oven ska avtoiiiomana mesta. S temi 5 milijoni bi se naj popravlja- lo ceste, gradile manje stavt>e im pri tem delu naj bi bili zaiposleni1 brezpo- selni. Delavska zbornica v LjiuibÜja.ni itzdeluje za uporabo toll 5 miliijionov posuben pra.viilm.ik. š IZPLACILO RAZLIKE DR- ŽAVNIM SLUŽITELJEM. Finančna I delegacija miiinistrstva fi'nanc v Lj;ul)- j Ijiani obvešča, da se bo tudi v področju te delegacije že v blizujiiili dneh izpla- S čala ratzlika državnim stuižiteljem, a le onim, ki so ozenjeni in ifnajio otroke. š POVIŠANE POŠTNE PRISTOJ- BINE MESECA NOVEMBRA. V smi- slu svojecasnega sklepa lrainistrskega svet a se bodo povišale poštne pristoj- bine. Na ta nacm daseženi višji doho- dek gre v koriLst pophLvljiencem. Povi- šanje bo trajalo »amio en niesec in se bo iizvedlo na ta nači/n, da se bodo se- danje znamke pretiskale na višjo vred- < nost m si'cer: znamke po 25 par na 50 par, znamke po 50 par na 1 Din, znam- ke po 1, 2, 3, 4, 5 in 8 Din za 50 par več, znamke od 10 Din nap re j pa po 1 Din več. Pri'slo-j'bine se bodo zara- čunavale po sedanji tarifi, vendar pa si? bodo morale poaWjke taksiira.ti z znainkauiii s povecaüio vrednostjo. To povišanje sitopi v veljavo s 1. noA'em- brom in traja do 30. novembra. Po. 1. deoembru bodo veljale zopet seda.nje priistoj/bine. š D0MAČ IZUM. G. Ferdo Mot- niikar, ura'r iz Zagorja ob Savi, je iz- irnnil novo stolpno uro, ki bo iimela sa- mo dve glavni kolesi in eno samo utei, a bo bila vsako četrtinko dv'O'jmo in oben em na drugi zvon prciteklo uro, to je, da bo repetirala. Ob uri pa bo bii'a še uro na najVecjii zvon. Navijiala pa se bo samo enkrat na teden. š VIDOVIČEV KLUB V LJUB- LJANI sporoča vsemu članstvu in jav- nas'ti, da bo predaval veliki ljudski vz- gajatelj vn vodja etiicno-prosvetne sole v Sarajevu g. Miljienko Vidovic v ne- deljo 24. oktobra v dvorani »Me-stnega doma« o teini: »H človeku«. Na to v-e- levažino predavanje vabi ki'ub vso, ki hrei^enie po boljsem cloveku. š N0.V GARINSKI POSREDNIK. Gen era In a direkoi'ja carin je knenovala za carmskega'posredn.iika v Mari'boru vipokdjenega cariniika Josipa Zidariča. š NOV ŠK0F V ZAiDRU. Na me- sto pokojnega škofa Borzattija je sv. stolica iiineinovala za zadrskega škafa kanon.iika Mun'7/i'nija. Novi škof ima kom-aj 36 let. Škofija se bo s časom p reu red il a v nadskofiij'o. š FEDERZONI NA REKI. V Ri- mu se je mudila zopet deputacija z Reike, v kateri so bili sen. Quartieri, H ost-Venturi in Bacteh. Bili so v raz- ni.li niim.istrstvih in razlagali teia.ve Reke. Prosili so pomoč proti jiugoislo- venskem vabi'lu Madjarov v splitsko priistanišče. Not ran ji minister Feder- zoni pride na Reko dne 4. novenibra na daai praslaive obletnioe zma'ge. Ta- krait adkri'jejo na Reki tiudi na Adami- c:eve.in pomolu pastavljenieiga beneške- ga ler\ra,. š POITALIJANČEVANJE SLO- VANSKIH IM.EN TUDI V ZADRU. Iz Zadra poroeajio, da so vsi tanikajö- njii Slovami dobili nalog, da v nap.isih iizpremene ic v ich. š EKSKURZIJA BEOGRAJSKIH DIJAK0V V SL0VENIJ0. Večja sfcu- pina shiisateljev poljedelske iakultete, odnosno šumarskega odseka beograj- ske u'niverze se mudi pod vodistvam svojiih profesorjev na ekskurzijii v Slo- veiiiii'jii, kjer si ogledujie razne gozdne naiprave im ostale za-vod-e suinairske ia lesnie stroke. š TEGETTHOFOV SPOMENIK bo zap el pofilarvljen. Maribonsko mu- zejwko društvo se je obrnilo na občino s posebno vlogo, naj bi ta zopet posta- vila po prevratu demontiTani Te.ge.tt- hofov spornenik, katerega kipi se hra- niijio v muzeju, a podstavek še stoji ne- dotaknjen na svojem prvotnem mes^.u. Mestna obcina je pripravljena prevzeti stroške zopetne postavitve, sa;mo se mora se poprej veliko županstvo izja- viti, če niima nrč proti temu, da se pu- sti spa men ik možu, ki ima ra/vmo za nase morj.e velike zasluge. Š V T0ČNEJŠE POSLOVANJE P0ŠTNE BRZOJAVNE SLUŽBE je odredila poštna direkciija v Ljubljani: 1. da se brzojaivke koli'kor mogoce hi- tro odpravijo in sicer je določen v več- jih centralah maik&iiBalni) rok dveli ur, v katerem morajo biti oddane in sprejete brzojavke odpravljene, če so 1q proge dobre in če je promet norma,- len; 2. da se pri sprejemanju in od- pravi'janju brzojavk upoštevajo pred- pisi brzoja.vnega pravilni'ka glede stet- ja besed in primerjanja oziroma slu- žbenega ponavljanja brzojavk; 3. da se dogovoivjena znamenja, kadar se od- pravljajo v skrajšani obliki, odprav- ljia'jio saamo kakor predpisuijeta tu- zemi.ski in inozemski pravilnii; 4. da morajo biti brzoja,vke jasno in raizloč- no pisatne. Ravnateljstvo strogo zahte- va, da se pošte v brzojavni slu-žbi na- taiično drže zgoraj označene odredbe, kar bo vsekako vplivafo na pospešitev brzojavnega promet a. š PONAREJENI ANGLEŠKI' BANKOVGI. The Bank of England je obvestila naše fimamicno mdnilStnstvo, da so se zadnje case pojaivil'i v obtoku ponarejeni bainkovci po 50 funtov. Fal- ziifjkati so izredno uspeli, ra.di cesar naj poslovni s^¦et posveča tem ban- kovcem posebno pozornost. š V STRADANJU ZBLAZNEL. Aleksander GaTainsegi, sin knjigotrž- ca Garamsegija v Novem Vrba.su, je nedavno pristopil k sekti stradalcev. Ker je po naravi slabotne konstrukcije. je od stra.da.nja kmalu zblaznel in po- stal opa.sen ljudem. Te dni ga je srecal oče na dvorišču. Vprašal ga je kaj dela. Sin je mesio odgovora za.vihtel težko kladivo, ki ga je držal v rokah, proti očetovi glavi in bi bil očota gotovo po- bil do smrti, da niso priskočili na po- inoč domaci ljudje tor ga ukrotili. Po blaznem činu so umobolnika zaprfi v občiingko hišo, kjer je skušal izvršiti samomor. Š ZGRADBA V0DOVODA V ME- ŽIGI. Z naredbo vefikega župaiia ma- ritborske oblasti jte občina Mežica po- oblaščena, da sine v svrho zgr-adbe ob- cinskega in šolskega vodwoda najeti pri okrajni liranilnici v Sloven jigradcu posojilo 700.01K) Dim proti naj.več 10% obrestinn na leto in odplačilu najkas- neje v petih letih. š TIRAL1CA ZA BIVŠIM TR- ŽAŠKIM K0NZUL0M ŠTEFANOVI- GEM. Finaiicno miaiistrstvo zailnteva a'retacijo biv.sega na »ega konzuila v Tr- stu Štofanovica, ki je poneverM 1 mifi- jon 550.000 itali/janskih lir drza'vnega denarjia. Ker se je od neke strani do- znalo, da so videli Štefan.ovLča v Flo- renci, se je obnni'lo zumanje miniteitr- st.vo ma italijanske oblasti z zahtevo, da Štefanovica aretiraijo in izroče na- šiin oblastem. š KUHAR ODNESEL DENAR SA.MOSTANU. Pred dnevi je prijor framciskanskega samostana na Sv. Go- ri paslal kuhar.ja, ki je že več öasa ushizben v samostanu, v Gorico ter mu izrocil 3721.80 liir z narociilom, naj pa- raivtna v mestu raane račinne. Kuha,rja, ki jie doma iz Padove, ni hotelo biti od niikoder naizaj. Prijor je zaman čakal nainj. Prvotno je misdil, da se je kuhar ponesrecil, poizvedhe pa so dognale, da je kuihar ušel z denarjem, Opeha«r- jenemiu priijorju ni ostalo drugega, ka- kor naznaniti e v vseh treh po- vcvs'tiih zelo zaaiiiniivo im na mmogili mi1- sitiJ) uipraiv dramaticno; zato ne bodo | uigajale samo mladim 1'judem, ki so jian predvvsem namenjtene, a,mpaik čital jdh bo s pridom in u>ži'tkom tuidi odrasli, ki ima še kaj interesa za priirodo. Knjiiži- ca se naroea pri iizclaijateljiu in stane s poštnino 12 dmarjev. Gospodar^itvo. g KONKURZ BÄNKE RADI GLO- BE FINANCNEGA MINISTRSTVA. G. P. Ruipcic, laistnik privatnie banke Rupčic jte pri'javdl zagrebškemii sodi- šču konku/rz, ker je bil s strani f iaianč- nega mimißtrstva kaznovan z globo 300.000 Di'n ra'di tiihotaipstva srobra in nepraviliitega posi'ovamja. z devi-zaimi. Protr g. Rupcicu se je dalj« ca.sa vodi- la preiskava raidi tiihiotapstva srebra, ki pa se je miorala ukilniti, ker se je iz- kazalo, da g. Ruipcič s stvarjio ni imel posla. g MLEKARSTVO V SLOVENIJT. Kakor čitaino je v vsej Sloveniji pri- bližno 210.000 mioLxniih kra>v, od kaite- rih posamezna daj« povprecno 10(K) 1 na leio. Wse krave bi dafe torej letono 210,000.000 litrav mleka. Ako rat-uaa- mo saimo po 1.25 Di»n, dobimio ogrorn- no vsoto nad 262 miili'jionov diiniaxjie\r. Sicer se pa mleko preteižn« prodajai drazj>e in smemo reici, da znaša letna. vrednost vsega mleka v Slovenijii naj- mičiiij 300 niiliijanov diinarjev. Za hmeljarje. Žalec, 18. 10. 1926. Dne 15. t, m. je prišel g. K. — za- stopnik iiiozemiskči Hme- laij'i'sko društvo hineljarje Savinjsko doliine kako se mora hmelj pravilino obirati, susiti, basati i\n prodajati, a1 vise je bilo kakor bob v steno. To se pra- vi veliki, lepi in dobri kos belegn krä- hn, ki nam ga hmeljarstvo nudi, z nogami teptati! Prav se nam bo zgodilo, ako se nam bo krusna košara višje in s easo- ma prav visoko potegnila; zakaj pa trpiniio zanikriieze v svoji srodi. zakaj jiih ne ziigosaimo javmo. Ugled celega okoliSa trpi äitadi neka ter ill zanikrniožev, katere booomo za bodoče knenoma nav^sti po časo- piisii'h, tako da se jiih bodo vedeli limelj- ski prekupci izogibati. ČeulJB domačega izdel- ka in proizvode najslovitejSih tu in inožemskih tvornic ima v največji izblri velettgovina R. Stcrmcchi. [tljc. katera prodaja: elegantne damske Sevret polčevlje Din 150—, boks lbO—, ševro 169'—, lak ali semis 235*— itd. Oglejte si izložbe! Primeren popnst za povrnitev vožnje! llustrovani cenik zastonj! MESTNI KINO. V četrtek 21., pe- tek 22. iin soboto 23. oktobra se pred- vaja prvovrstni lovski Ufa-fiiro »Ho- ricfo!« V tern, filmn vidimo krasne po- snetke evropskih gozdov i/n njiiliovill prebivaiTcev. KINO GABERJE. Danes v sredo se igra poslednjič prvovrstna komedi- ja »Oospod, ki išče stanovanje«. i M|| Zakonca brez otrok iSčeta v mestu ' ali bližini eno ali dve sobi s kuhinjo. ': Naslov pove uprava. 1-2 J Sprejmeta se dve gospodični ! na hrano in stanovanje. Naslov v upr. '¦ - ..........- ...... I ———————— Sprejme se takoj peftovski vsjenec Matevž Zadravec, pekovski mojster, Teharje pri Celju Ribolov v potoku Luznica se da od 15. novembra 1926 pa do 15. novembra 1929 ir najttm, Dražba se vräi dne 14. novembra 1926 ob 9. uri v občinski pisaini v Teharjih. ¦Županstvo Teharje, Prodajo se none hifte na Dolgem polju tik nove ceste z cnim ali dvemastanovanjema. Kupcu je takoj v hišah na razpobgo stanovanje in trgovski lokal. Sposobne so za vsako obrt. Pojasnila glede cene daje lastnik M. Dolinar, Oaberje St. 23 pri Celju. Tedenftki tikaz mestne klavnlce o klanju in uvozu od 11. X. do 17. X. 1926. Zaklana živina UvoZeiiO IHESO V kg — «J Rj cd — 1 IT! e — <" *i 5 X „ ^ :| ^ :=. ^. Opomba C v - a " Ü .E ^ N N ?J ~ .5 O N N OTiOi-ajaj>>OO^ <" > > ° ° ^ffi>i«!hhwO^y q H 00 O ^ ^ Dečman Ferdinand-----lj---------1----------— 167 32 — — — Esih Matlja ....------3----------1-----------56 - - - -Friedrich Ivan ...-------------1 1 1 —----------— — — — — Cjorenjak Josip ..------22- 35------------ — 25 — — — Hoimjec Viktor ..--11122-------------------------------------l krava ia wEkaJev. Svetel Ivan . . . .-------------1-----------------— — — — — — Junger Ludvik . .----------3--------------— __ ~ — __ _ _ Kroflit Alojz ....------1------21 —---------------- - - - — Lapornik Ivan ...------~ 1 31 1——-------53 — — - -Leskošek Ivan . . .------— — 1------_ — — — 37 35 — — — Hohnjec Stefan ..----------1- 1 2— —-------— — - _ -Permozer Anton . .----------------------------— — - — — — — — RebeuschegK Rranc - 3 6: 5 1 9 3 - - - 65 278175 - _ -Urbančič Adolf ..------2-1 2--------- _ - 195 — — _ -Voisk Rozalija ...------4----------1 - - _ — — 28 - — -Reicher ivan . . . . —-----5— 3- — — -~ — 111 176— _ — Zany Viktor ....---------4------13 ---------------- 203 - - -Zavodnik Alojzija ------2----------l — - _ — 274 — — — _ Gunžer Fridrik .. 5-------------------------________ Reberšak Anton ..--------------------1 - ~ — — — — — — — Pillh Karl.....-------------2----------~------------ - ---Zagradišnik Jozefa —-------------------------------— — — - — — Plešlvčnik Ana . .-------------------------------- - - 277 40 - - — Perc Karl.....----------'-----------------------------— 120-------- DoblŠek (Mozirje) .---------------------1^-----------— — — — — Skoberne Fric . . .---------------------4----------181 — - - — -Bernard! Drago . .----------------------------------------44 •— — — — Janžek Marija . .-------------1--------•------— — — ~ — — I Žumer Josip . . .---------_____--------------40 — — — — j Skupno . . . 5 3J22 22 12J24J38----------[286|l492J886 — - - Stran 4. »NOVA DOBA« $