Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2013 |<497,2 Ilirska Bistrica) COBISS rrT^T5^wrt^\&R^\ DOSTAVA DOM m,\ •zr 05/710-0-710 AdriaticSlovenica F Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group Naslednja številka časopisa Snežnik izide 31. januarja 2014. Letnik XXI-št.: 277 PRIŽIG PRAZNIČNIH LUČI Začetek prazničnega decembra je s svojimi občani obeležila tudi Občina Pivka, ki je na Miklavžev večer na prenovljenem trgu pred Krpanovim domom v Pivki, ob uradnem odprtju le tega, simbolično prižgala praznične luči na novoletni jelki, ki sedaj krasi trg ter naznanja prihod decembrskih radosti. Lučke na čarobni smreki sta prižgala Miklavž in župan v družbi navdušenih otrok. stran 8 DOTIK ZVONOVE PESMI Cerkveni mešani pevski zbor Zvon iz Ilirske Bistrice letos obeležuje trideset let svojega delovanja. Zbor se je prvič postavil pred občinstvo na zahvalno nedeljo leta 1982 pod vodstvom organistke in zborovodkinje Nives Pirih. stran 12 M Hoir Glinic S L O V E N I A 9 Cesta Leona Dobrotinška 22b, 3230 Šentjur H +386 (0)30 333 393 Zagotavljamo 0info@hainclinic.si 100 % uspešnost ©www.hairUinic.si m0SKI ŽENSKE H Hair ChmcStovenia e plešav0st »plešavost © V'— • brki in brada • obrvi AS PAHA 9 Weilness Aspara Cesta Leona Dobrotinška 22b 3230 Šentjur, Slovenija 0 +386 (0)40 494 444 +386 (0)590 87 600 Dežela masaž • Fitnes center • Svet savn • Kozmetični salon • VIP prostor • Skupinske vadbe s info@wellness-aspara.com • www.wellness-aspara.com Vpliv proračuna za občino Ilirska Bistrica Kar se tiče prometne infrastrukture je bila občina Ilirska Bistrica doslej negativen primer. Pomemben projekt je zagotovo dolgo pričakovana investicija izgradnje obvoznice Ilirska Bistrica, ki je zadnje dni končno dobila razplet. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi denarja za izgradnjo 2,5 kilometra dolge obvoznice okrog Ilirske Bistrice. Vrednost projekta je 16,5 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj pa bo prispeval 12 milijonov. Gradnja obvoznice bo potekala v dveh fazah, dokončana pa na bi bila do konca leta 2015. ne prezrite... 0i&JlSflOK »IZ DOMAČIH LOGOV« Stresni časi po stresnih testih Osrednja tema decembrskega gospodarsko-politič-nega dogajanja v Sloveniji so bili rezultati stresnih testov na našem trgu prisotnih bank. Pred objavo rezultatov ni manjkalo takšnih in drugačnih špekulacij in komentarjev, vendar pa je vlada oglaševalsko kampanijo, ki je vse skupaj spremljala, izpeljala na odličen način. Če se malo poigramo s številkami je dejstvo, da je slovenska bančna luknja precej velika - osmim v test vključenim slovenskim bankam bi bilo po enem od scenarijev potrebno »doliti« 4,8 milijard evrov svežega denarja. Gre za fascinantno številko, ki predstavlja 14% letnega bruto domačega proizvoda (vsega, kar letno ustvarimo v Sloveniji) ter 56% letnega proračuna (celotnih letnih prihodkov države). Pri tem ne gre zanemariti, da bo potrebno zgolj v tri največje slovenske banke »napumpati« 3 milijarde evrov, kar je 63% celotnega zneska, potrebnega za dokapitalizacije. S to akcijo, ki je bila sicer neizbežna, se plačujejo računi in »zastonj kosila« za vse slabe odločitve v preteklosti, plačali pa jih bomo seveda kdo drug kot davkoplačevalci. Žal pri tem še vedno niso bili na zagovor poklicani tisti, ki so bančno luknjo tudi navrtali. Čeprav so rezultati stresnih testov - zanimivo - prinesli navidezno olajšanje, se s tem nikakor ne gre slepiti. V javnosti so se (verjetno načrtno) pred objavo rezultatov pojavljale številke višje od 5 ter celo 6 milijard evrov, s čimer se 4,8 milijarde niti ne zdi tolikšna vsota. Vendar pa gre pri tem za najvišji enkratni strošek države v vsej njeni zgodovini. In račun, ki ga bo država s to transakcijo plačala bankam, bomo davkoplačevalci plačevali še leta, če ne celo desetletja. Vsak državljan bo namreč samo za dokapitalizacijo NLB, N KBM in Abanke »plačal« neverjetnih 1.500 evrov. So pa obremenitveni testi pokazali precejšnje razlike med bankami v domači lasti in tistimi s tujimi lastniki. Slovenske banke visijo nad precej večjim breznom, kamor bi jih ob zaostritvi razmer lahko pahnila v preteklosti dana slaba posojila. Z izvedenimi dokapitalizacijami bo država v celoti podržavila 3 največje banke in sicer NLB, NKBM in Abanko Vipo. Z državno dokapitalizacijo največjih treh slovenskih bank bo svoje premoženje izgubilo tudi skoraj 100.000 delničarjev, ki so svoje prihranke investirali v delnice NLB, NKBM in Abanke Vipa. Daleč največje izgube bodo z razlastitvijo utrpeli mali delničarji Nove KBM, ki jih je še vedno kar 96.770, le nekaj manj kot 2.000 delničarjev ima NLB, dobrih 1.000 pa Abanka Vipa. Po okvirnih izračunih bo razlastitev sedanjih lastnikov NKBM samo državljanom zadala za kar okoli 150 milijonov evrov izgub. Po dokapitalizacijah in pridobitvi dokončnega soglasja Evropske komisije bo sledil prenos slabih naložb bank na Družbo za upravljanje terjatev bank oziroma tako imenovano slabo banko. V zameno bodo banke dobile obveznice, ki jih bo s poroštvom države izdala Družba za upravljanje terjatev bank. Pri vsem skupaj ne gre zanemariti dejstva, da kljub izjemnemu znesku za reševanje bank, sama sanacija bančnega sistema ne bo rešila gospodarstva, dvignila rast in posledično končno tudi standard ljudi, pač pa je to zgolj prvi predukrep, da vse skupaj lahko prične funkcionirati. Brez dobrih in dobičkonosnih projektov tudi očiščene banke ne bodo posojale denarja, čeprav si mnogi poenostavljeno predstavljajo ravno to. Kakorkoli že - kljub neposrednim usmeritvam s strani Bruslja, je slovenski politiki vendarle uspel eden od večjih zadanih projektov. Pri tem gre zgolj za prvo stopnico, pot iz pritličja do prvega nadstropja pa bo še strma in dolga. Andraž Vrh Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www.twitter.com/andrazvrh. Letnik XXI, št. 277 Gostinsko turistični zbor Slovenije SREČANJE TURISTIČNIH ZVEZ SLOVENIJE V Termah Olimija v Podčetrtku je v torek, 8. oktobra 2013 potekala svečana otvoritev jubilejnega 60. Gostinsko turističnega zbora Slovenije v organizaciji Turistično gostinske zbornice. Sočasno so potekali tudi 3. Dnevi slovenskega turizma v organizaciji ŠPIRIT Slovenija in 16. Slovenski turistični forum. Seveda ne gre za naključje, da so si .organizatorji izbrali Podčetrtek, kajti prav slednji je letos prejel zlato priznanje s strani mednarodne žirije za najlepšega v kategoriji malih krajev (Belgija, Entente Florale Europa 2013). Uvod v svečano otvoritev Gostinsko turističnega zbora Slovenije je bil plenarni del Dnevov slovenskega turizma, ki se ga je prvič doslej udeležila predsednica slovenske vlade mag. Alenka Bratušek. V večernem času pa je potekala slavnostna prireditev: Slovenijo čutimo: Moja dežela lepa in gostoljubna in podelitev najvišjih priznanj v turizmu. Letošnji častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki prispeva k gostoljubnejšemu sprejemanju obiskovalcev in večji kakovosti bivanja vseh prebivalcev, je bil predsednik države Borut Pahor. Prav zaradi vseh naštetih dogodkov, je bilo tudi letošnje srečanje predstavnikov Turističnih zvez, ki smo se ga udeležili tudi člani Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska, še posebej svečano. Na srečanju smo izvedeli, da .bo STO ponovno postala samostojna organizacija, se seznanili z možnostjo trženja v turističnih društvih, pomenu vzpostavitve spletne strani, vlogi e-poštnega marketinga in drugimi novostmi, ki se napovedujejo za leto 2014. Ob zaključku srečanja pa je predsednik Turistične zveze Slovenije g. Peter Mišja podelil posebno priznanje za prostovoljno delo v turistični društveni organizaciji ga. Marici Gombač, dolgoletni turistični delavki in gonilni sili Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska. Ga. Gombačeva je ena izmed tistih oseb, ki se še kako zaveda, da brez delavnosti, gostoljubnosti, povezovanja in požrtvovalnosti ni mogoča umestitev in obstoj na turističnem zemljevidu. Zato smo še posebej ponosni, da njeno delo in prizadevanja poznajo in znajo ceniti tudi na Turistični zvezi Slovenije. Ponosni smo, da imamo čast, da lahko sodelujemo in delamo z ga. Gombačevo. Alenka Penko NOVI UMTS APARATI ZA 1 EUR PAKST1; • POVEDANI 400 • POVEZANI 2000 • POVEZANI 2400 • POVEZANI 4000 • PAKET 2014* 20,99 € » DŽAbKsT 250 • 12€ • DŽABEST 2000 * 20€ •DŽABESTBOOO • 26 € - med Tl in 31 letorn starosti • 19€ J 24 € •■31 € •46€ AVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME * SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ TelekorhSlovenije NI PRODAJALEC Vesele praznike in srečno 2 POLETNI 8™ - 1200 in 15°°-19“ ZIMSKI 8" -12“ in 15” -18“ SOBOTA 9“- 12“ Rozmanova ulica 2 • 6250 Ilirska Bistrica 014 TEL.: 05/7100 333, MOB: 031/779 169, www.gsm-kopija.si Želimo vam veliko lepih trenutkov v letu 2014, topel dom in ugodno bivanje. Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Naklada: 17.000 izvodov Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Datum izida: 23.12.2013 Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Nenaročenih prispevkov in"fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Postojna in Divača. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Letnik XXI, št. 277 ne prezrite... Petarde? Ne, hvala! Med varovanci društva Sožitje Ilirska Bistrica... PRIHOD SV. MIKLAVŽA Iz zakulisja Državnega zbora Zdi se kot, da se svet vrti le okrog politike. Večino medijskega prostora, tako v tiskanih medijih kot na TV in radijskih postajah, polnijo le politične informacije. Prepričana sem, da istočasno v Sloveniji poteka veliko uspešnih projektov in zgodb, ki bi si zaslužile objavo na naslovnici. Takšen je tudi ustvarjalni natečaj »Pisma poslancem«, ki so se ga udeležili tudi osmošolci iz naše občine. Ob prebiranju njihovega razmišljanja človek preprosto ne more ostati ravnodušen. Ko v svoji pristnosti, brez blefiranja in sprenevedanja spregovorijo o ključnih problemih naše družbe. Zakaj poslanci, ne storijo več, zakaj se samo prepirajo? Kdaj bodo ljudje, ki vodijo državo, pričeli misliti širše, misliti na nas? Kdaj bomo pozabili na preteklost ter pričeli verjeti v Slovenijo? Če politiki nimajo potrpljenja in vere vase, kako naj jim verjamemo, zaupamo mi? Zakaj tokrat tak uvod? Ker bi morali odrasli biti vzor mladim, s svojim razmišljanjem in ravnanjem, pa smo jim.res? Politika se že leta ukvarja sama s sabo, ure in ure porabimo za brezplodne razprave, drug drugemu mečejo le polena pod noge, premalo se poslušamo in le redko stopimo skupaj. Opozicija je do onemoglosti proti, koalicija na drugi strani do onemoglosti za. Zato začnimo spreminjati sebe, čistiti pred svojim pragom in začnimo se raje pogovarjati kako bomo mladim vrnili upanje v ta svet. Te besede sem namenila kolegicam in kolegom v Državnem zboru ob nedavni obravnavi interpelacije ministra za notranje zadeve. Interpelaciji, kije bila povsem neutemeljena, oprta na predpostavkah in poskusih. Podobno kot smo to doživeli ob interpelaciji ministra za finance. Sama sem v politiko vstopila, da pokažem novo politično kulturo. V svojih razpravah ne napadam, ne diskvalificiram, ne žalim, spoštujem človekove pravice in pravno državo. Pri tem nisem osamljena, prepričana sem, da nas bo takih vsak dan več. Še vedno verjamem v vrednote kot so konstruktivnost in sodelovanje, profesionalnost in strokovnost, verodostojnost, ekonomska ter družbena svoboda, strpnost, odprtost, transparentnost, poštenost in pravičnost. Zato se trudim tudi pri pisanju v teh kolumnah ostati korektna in objektivna, predstaviti dejstva in ne pikantna ozadja, ki ne koristijo ne nam politikom, kot tudi ne vam državljanom. Vsak, ki spremlja delo ministra za notranje zadeve oz. je spremljal razpravo o interpelaciji si je seveda ustvaril svojo sliko in svoj zaključek. Račun bo izstavljen na volitvah. Pa naj zaključim s predlogi osmošolcev za izhod iz te situacije: Vi, ljudje, ki Slovenijo vodite, stopite skupaj, če bo vsak trmaril in vztrajal pri svojem, se to nikoli ne bo končalo. Zato, sezite si v roke z lepo mislijo na sodelovanje in spreminjanju Slovenije v boljšo državo. Tako razmišljajo osmošolci. Mi politiki smo poklicani, da to uresničimo. Resnično si želim, da bi nam v prihodnjem letu to tudi uspelo. Pred nami je le še nekaj prazničnih decembrskih dni, ki nas ločijo do novega leta. Vsem vam želim, da bi minili v prijaznem vzdušju, da si vzamemo čas za dobro delo, toplo besedo, iskren nasmeh. Miren Božič in vse dobro v letu 2014 ter čestitke ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. Kristina Valenčič, poslanka Iz poslanskih klopi Da bo vsak dan za odtenek prijaznejši Marsikdo se sprašuje, čemu decembrsko pokanje petard, še vedno pa je tudi veliko navdušencev, ki si brez pokalic in ognjemetov ne predstavljajo prehoda v novo leto. Prav zato so pozivi, naj pred nakupom in uporabo pirotehničnih sredstev pomislimo na živali (in ljudi), ki jim pokanje predstavlja velik stres in ogroža njihovo varnost, tudi letos nepogrešljivi. K sreči ni vsem popolnoma vseeno za to, kako njihovo početje vpliva na sočloveka in živali. Prav zato smo letos v Društvu za zaščito živali Ljubljana na pobudo družbe Tam-Tam sprožili vseslovensko ozave-ščevalno plakatno akcijo Petarde? Ne, hvala!, ki jo je podprlo lepo število sponzorjev in se ji pridružilo veliko partnerjev in ostalih podpornikov - od Policije do zavetišč, društev in medijev. Naš cilj je o problematiki uporabe petard ozavestiti čim širšo javnost, da neznanje ne bo več izgovor za neprijazno prakso in da bodo otroci deležni čim več pozitivnih zgledov, kako praznovati, ne da bi pri tem ogrožali sebe in drugega. V okviru akcije nastajajo uporabni prispevki o problematiki, vključno z nasveti strokovnjakinje za vedenje psov, Alenke Spazzapan, ki predstavljajo temeljno decembrsko branje za vse skrbnike pasjih prijateljev. Sorodne vsebine so dostopne tudi na FB-strani skupnosti Petarde? Ne, hvala!, ki se ji lahko pridružite in jo delite z drugimi, da koristne informacije dosežejo čim Širši krog ljudi. Hvala vsem, ki podpirate akcijo in si prizadevate za to, da je vsak dan za odtenek prijaznejši tako za živali kot za sočloveka. Nuša Ema Miklavec Mesec december nam Postreže z marsikaterim veselim trenutkom, zato ni čudno, da mu pravimo tudi veseli december". Še pose-^J ga zaznamujejo dogodki, katerih se veselijo še posebej ^ladi, saj jih v tem mesecu obiščejo in jih tudi nagradijo za njihovo pridnost trije dobri možje ; sv. Miklavž, Božiček ali dedek Mraz. Varovanci v Društvu Sožitje Ilirska Bistrica so se kar celo dolgo leto s svojo pridno-sti° pripravljali na prihod dobrega m°ža. V ta namen 50 se 6.12.2013 skupaj z svojimi starši,skrbniki, prostovoljkami in predsednikom društva Tonjotom Janeži- čem zbrali v gostišču GRILL Danilo z namenom, da pričakajo prihod sv. Miklavža. Čeprav letos ni bilo snega, jih je dobri mož presenetil kar sredi kulturnega programa, da jih obdari za njihovo celoletno pridnost. Prostovoljke Sonja Maljevac, Irena Boštjančič in nekatere mame so mu priskočile na pomoč ob delitvi daril, saj se je opa- zila njegova starost, pa tudi utrujenosti od dolge poti ni mogel prikriti. Dobri mož je obdaril vsakega varovanca posebej in se z njim tudi fotografiral. Ker sv. Miklavž ne nosi darila samo pridnim, se je letos spomnil in obdaril s šibo predsednika Društva Sožitje z namenom, da v prihajajočem letu postane priden tudi sam. Kulturni program so prispevali varovanci sami pod strokovnim vodstvom delavk VDC Ilirska Bistrica. Dodatni prispevek h kulturnemu programu so dodali še posamezni člani društva: Darinka Žbogar, Ankica Udovič, Vojka Pirih in Cveto Prosen. Ob zaključku se je predsednik Društva Sožitje To-njo Janežič zahvalil vsem, kateri so kakorkoli med letom pripomogli k uspehu društva, obenem je namenil Voščilo ob bližajočih božično- novoletnih praznikih vsem članicam in članom Društva Sožitje in občankam in občanom Občine Ilirska Bistrica. Društvo za zaščito živali Ljubljana Trgovina A3-moda - poviška cesta 32, 625(j> Ilirska B(stripa, l^lMJSlTD v. .QjJGB9(C& -kv \. ©4D o ©4lD Gnus F=OL_NI ENERGIJE ELME Ugodne cene in hitra dostava energentov za ogrevanje preverite (((080 280e))l Naročanje tudi na www.gatis.si PELETI BRIKETI O __________________aktualno...__________ Vplivi državnega proračuna v letu 2014 Vpliv proračuna RS za občino Ilirska Bistrica Pri primerjavi postavk rebalansa proračuna RS, ki se nanašajo na občino Ilirska Bistrica s proračunom RS za leti 2014 in 2015 je razvidno, da je v rebalansu predvidenih veliko manj postavk. Postavlja se logično vprašanje ali so predvideni občinski projekti že realizirani in v celoti izplačani v letu 2013 ali pa je problem v podelitvi sredstev na državnem nivoju. Spremljajoč potek realizacije finančnega načrta v občini, od predlogov do potrditve, osebno menim, da je ključni problem nezadostno sodelovanje lokalne skupnosti pri javnih razpisih, ne glede ali so financirani iz državne ali evropske blagajne. Pravzaprav so sredstva iz Evropske unije bolj privlačna, na žalost pa je njihovo črpanje še vedno nezadostno. V finančni perspektivi iz evropskih sredstev 2007-2013 je bilo na razpolago 4,1 milijarde evrov, Slovenija je doslej izkoristila le polovico. Razlogi za to so predvsem v težavah s podpisanimi pogodbami ter pri izplačilu sorazmernega deleža iz slovenskega proračuna. Težave je mogoče odpraviti s prerazporeditvijo sredstev ali pa spremembo odločb. Nekateri župani menijo, da so težave pri pomanjkanju premostitvenih kreditov za že odobreno evropsko financiranje s strani bank. ’ Najbolj problematičen del črpanja evropskih sredstev je Operativni program okoljske in prometne infrastrukture iz katerega je bilo do sredine oktobra pridobljenih le 30 % razpoložljivih sredstev. Ministrstvo za gospodarstvo je tako samo v zadnjem mesecu dodalo 11 projektov s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda in preskrbe s pitno vodo. Tudi občina Ilirska Bistrica je izgubila del sredstev Evropske unije v okviru skupnega projekta oskrbe s pitno vodo v katerega je vključeno devet občin Krasa in Istre. Gre za 48 milijonov evrov za novo vodovodno infrastrukturo, prvi zaplet pa se je pojavil s spremenjeno zakonodajo oziroma s pridobivanjem služnosti. Manjkajo namreč gradbena dovoljenja za za ključek celotne projektne dokumentacije, preprečuje jih pa tudi nova evropska direktiva, ki je znižala kriterije za pridobitev varstvenega soglasja. Doslej so za predizvedbena dela občine porabile 1,4 milijona evrov. Pozitiven primer črpanja sredstev iz evropskega proračuna za Občino Ilirska Bistrica kaže v izgradnji centralnega vrtca za kar je namenjeno 2,257 milijonov evrov. Upam si trditi, da bi iz naslova Operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture lahko bilo več projektov v občini, saj je ravno to področje najbolj občutljivo oziroma potrebno prenove. Po vzoru na sosednje ob- čine bi bilo dobro, če bi naša občina zagotovila pogoje, ki omogočajo prijavo zainteresiranim na javni razpis za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada kot so podprogrami Učinkovita raba električne energije (primer razsvetljave v Postojni) ter inovativni ukrepi za lokalno energetsko infrastrukturo kot je javni razpis (KNLB) za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso v občini Pivka seje za projekt prijavilo podjetje Javor, v Ilirski Bistrici bi se bilo potrebno nujno pogovoriti o izrabi Snežniške lesne biomase. V letu 2013 je pod to postavko pri proračunu RS uvrščeno kar 9 projektov kot so vodovod, parkirišče ipd. V letu 2014 investicij v lokalno razvojno infrastrukturo žal ni mogoče pričakovati. Ključen razlog v zmanjšanju sredstev, ki jih občina pridobi po 21. členu Zakona o financiranju občin, pri katerem se delež 4 % od denarne kvote primerne porabe med občine, ki se porazdeli skladno z indeksom razvojne ogroženosti, prepolovi na 2 % za leto 2014. V letu 2015 naj bi se sredstva za financiranje celo ukinila, kar bo najbolj prizadelo ravno najšibkejša območja Slovenije. Načrtovani odvzem sistemskega vira za sofinanciranje investicij bo finančno opustošil že tako obremenjene občine. Prav tako, osebno menim, da tak poseg posledično pomeni direktno spodbujanje centralizacije ter ogromne medobčinske razlike v razvitosti. Gre za manjšanje sredstev oziroma manj denarja v občinskih proračunih, ki so namenjeni za občinske naložbe oziroma investicijsko vzdrževanje obveznih nalog občin kot so npr. prometna infrastruktura, javne naložbe, šole, vrtci ipd. Konkretno, občina Ilirska Bistrica bo z ukinitvijo 21. člena Zakona o financiranju občin prikrajšana za 9,21 % sredstev iz državne blagajne, ki so namenjeni za sofinanciranje investicij v občini oziroma se bo v občinsko blagajno zlilo za 862.013,00 evrov manj prihodka. Zato ne preseneča dejstvo, da v okvirju Lokalne razvojne infrastrukture ni predvidenega nobenega projekta v prihajajočem letu. Kar se tiče prometne infrastrukture je bila občina Ilirska Bistrica doslej negativen primer. Pomemben projekt je zagotovo dolgo pričakovana investicija izgradnje obvoznice Ilirska Bistrica, ki je zadnje dni končno dobila razplet. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi denarja za izgradnjo 2,5 kilometra dolge obvoznice okrog Ilirske Bistrice. Vrednost projekta je 16,5 milijona evrov. Evropski sklad za regionalni razvoj pa bo prispeval 12 milijonov. Gradnja obvozni- ce bo potekala v dveh fazah, dokončana pa na bi bila do konca leta 2015. Če pogledamo v prihodnost je načrt razvojnih programov za obdobje 2014 - 2017 zelo skromen. Kljub krčenju sredstev in programov zaradi prisotne finančno dolžniške krize verjamem, da se z aktivnim pristopom in širino nabora občina Ilirska Bistrica še vedno lahko poteguje za investicije. Predlagam razmislek o naslednjih postavkah proračuna RS, kjer bi občina lahko izkoristila svojo priložnost za razvoj podeželja. Postavka 1405: Podpora razvoju turizma, podprogram 14051 Zagotovitev ugodnega okolja za razvoj turizma, podprogram 2111-11-5012 Javna turistična in druga pomembna infrastruktura. Turizem je dejavnost, ki glede na lokacijo ter naravne in kulturne prednosti občine mora biti prioriteta, saj nudi ogromno priložnost. Predvsem je potreben čimprejšnji sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), za turistično naselje na Svinščakih kot podlaga lastnikom za parcelacijo zemljišč. Tu ne gre za zgolj vzpostavitev manjkajoče javne infrastrukture (hotelski kompleks, bungalovi, apartmaji), temveč za razvoj popolne turistično športno-rekreacij-skega območja celoletnega turizema (zimski in poletni). Ravno pri tej postavki je možno dobiti državna sredstva kot spodbudo za začetek. Skupaj z razvojem turizma gre tudi razvoj zelenega gospodarstva, saj v občini obstaja velik potencial. Z namenom povečanja konkurenčnosti je bila na Ministrstvu za kmetijstvo ustanovljena tudi delovna skupina "Gozd je lep", ki je pripravila Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Eden ključnih ciljev med ostalimi je tudi ustvarjanje trga za lesene proizvode in storitve ter posledično, tisto kar je tudi najpomembnejše, nova delovna mesta in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni panogi. Ministrstvo za kmetijstvo jeza finančno perspektivo poskrbelo pri izvajanju EU uredbe o podpori razvoju podeželja (še posebno za m ikro podjetja), natančneje v okvirju Programa razvoja podeželja 2007-2013. Slednja se nadaljuje tudi v novem terminu 2014-2020. Spodbude za primarno pridelavo lesa so zajete v ukrepih pod številko: 123, 311 ter 321, v skupni vrednosti 17,85 mio evrov, ki so bile izplačane do januarja 2013. V mesecu aprilu 2013 je bil objavljen tudi javni razpis za sofinanciranje investicij v primarno pridelavo lesa v višini 6 miljonov evrov. Navedeni programi so primeri spodbude na državni ravni, občina Ilirska Bistrica pa lahko sredstva pridobi samo s pravočasnimi in ustreznim oddajanjem vlog oziroma prijav. Še vedno neizkoriščena postavka sodi v domeno razvoja gospodarstva. Pri podprogramu 15306-11-SOI 7 Dodatni ukrepi za problematična področja, podprogram 2130-13-800 Obmejna problematična območja. Tu se nudijo predvsem podpore k spodbuditvi proizvodnje, za izgradnjo hal, objektov ipd. Žal, te dni je pristojno ministrstvo v obrazložitvi odgovora na eno od pisnih poslanskih vprašanj odgovorilo, da v letu 2014 ne more organizirat javnih razpisov na tem področju ker ni zagotovljenih sredstev v proračunu RS. Vendar pa je na ponovno uvedbo razpisov v bodoče potrebno biti pripravljen. Eno od zanimivih področjih je čezmejno sodelovanje. Ne samo zaradi lokacije, ampak tudi dobrega medsosed-skega sodelovanja s sosednjo Hrvaško bi zagotovo lahko občina sodelovala v projektu. Gre za postavko 0640 Koordinacija razvoja regij, podprogram 060*40 Regionalni razvoj, podprogram 1536-11-S004 Čezmejno sodelovanje. Pozitiven primer je občina Postojna, ki sodeluje z Italijo. Seveda pa mora naša občina čim prej opredeliti vsebino čezmejnega sodelovanja. Za začetek mora občina najprej vzpostaviti komisijo za mednarodno, medobčinsko in obmejno sodelovanje. Naj zaključim, da se je potrebno ozreti tudi po ostalih občinah, ki tvorijo notranjo-kraško regijo pri spoznavanju dobrih praks in rešitev za sodelovanje na razpisih. Potrebno je še ogromno napora, truda in zainteresiranosti, da se pridružimo ostalim vzornim občinam in skupaj oblikujemo celotno verigo regijskega razvoja, razvoja podeželja kakor tudi razvoja posamezne lokalne skupnosti. Večjo razvitost sosednjih občin bi morali jemati kot vzpodbudo, ne pa kot »nelojalno« konkurenco. Konec koncev ne smemo biti zavistni tujemu uspehu, temveč se moramo vprašati zakaj nam ni uspelo. Mogoče nam je ključ do uspeha pred nosom, le da ga (še) ne vidimo. Sam menim, da nam bo uspelo takrat, ko bomo drug drugemu prisluhnili in s skupnimi močmi nadaljevali delo prednikov ter imeli cilj za bodočnost. Ivan Simčič, poslanec DZ RS II www.ivansimcic.si Podhod za pešce in kolesarje pri Blagovnici, in cestni podhod pod železniško progo pri Tušu, sta najzahtevnejša gradbena posega na bodoči obvoznici Ilirske Bistrice. (Foto: I. Ljubič) — .................. Zgodilo se je, zgodilo se bo Burja ruvala drevesa Pred dobrim mesecem dni, v ponedeljek, 11. novembra, je na območju Ilirske Bistrice divjala huda burja, sunki so dosegali hitrosti od 130 do 150 kilometrov na uro. Burja je podirala drevesa, odkrivala strehe in celo ostrešja, še posebej je pokazala zobe v Ko-čaniji ter v vaseh Dolnji Zemon, Koseze, Velika in Mala Bukovica, v Vrbovem in Jablanici. Tudi v vaseh Dobrepolje, Jelšane in Knežak so morali gasilci opraviti kar nekaj intervencij- Prizanešeno ni bilo niti Kindlerjevem botaničnem parku, saj je tu burja podrla več dreves. Močni sunki burje so podrli tudi prizidek nekda- nje cestne baze v Vilharjevi ulici, strešna kritina pa je močno poškodovala osebni avtomobil. Foto: Ines Trebeč KULTURNO ETNOLOŠKO TURISTIČNO ŠPORTNO DRUŠTVO ALOJZIJ MIHELČIČ HARIJE Dosti žita, dosti vina, zdrava bodi Vam živina. Ljubo zdravje Bog Vam daj, pa še sveti Štefan kaj. Praznike Vam zdaj voščimo, dosti sreče Vam želimo. (staro voščilo) Vabimo Vas, da skupaj počastimo dan samostojnosti in enotnosti. V četrtek, 26. decembra 2013, Vas pričakujemo v Harijah. Program: ob 9. uri: Cerkev sv. Štefana Harije, shodna maša Parkirišče KS Harije: °b 10. uri: Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti " Ivan Simčič, slavnostni nagovor ' kulturni program - Štefanov blagoslov živali, vode, kruha in soli ' Štefanovo lučanje ■ predstavitev 15. številke Harijskih novic Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želijo Člani KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije Projekt sofinancira Občina Ilirska Bistrica. Brezplačni računalniški tečaji Vseslovenski prostovoljski projekt Simbioza med generacijami 2013, usmerjen v učenje veščin računalništva in mobilne telefonije za starejše, je postavil nov rekord. Skupen obseg udeležencev in prostovoljcev je presegel številko, doseženo v lanskem letu, še posebej pa je poskočil delež mladih, prostovoljcev, ki so bili pripravljeni deliti svoje znanje s starejšimi generacijami. Tretja Simbioza je potekala od 21. do 25. oktobra 2013 na 326 lokacijah, kjer je ob podpori 89 lokalnih in 12 regionalnih koordinatorjev 3.529 prostovoljcev predajalo znanje 4.819 udeležencem. Skupno je most med generacijami tako gradilo 8.348 ljudi, med katerimi se je v primerjavi z lanskim letom še posebej povečalo število mladih. Na območju občine Ilirska Bistrica so se izvajale delavnice na petih lokacijah (OŠ Podgora - Kute-ževo, Osnovna šola Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje, Osnovna šola Rudolfa Ukoviča Podgrad, Šolski center Postojna, Gimnazija Ilirska Bistrica in Knjižnica Makse Samsa), skupno se jih je udeležilo 30 udeležencev in 47 prostovoljcev. Knjižnica Makse Samsa že od vsega začetka sodeluje pri projektu Simbioza. Glede na veliko zanimanje starejših za učenje računalništva, smo se odločili, da svojim uporabnikom ponudimo brezplačno izobraževanje o koristni rabi sodobnih tehnologij - predvsem rabi računalnika. Spomladi smo organizirali sklop krajših brezplačnih tečajev osnov računalništva namenjenim predvsem odraslim pod skupnim imenom Širimo obzorja 2013. Naša želja je bila uporabnikom na preprost, razumljiv način prikazati, da računalnik in internet nista vir odtujevanja, temveč povezovanja. Projekt je potekal v začetku marca in pa v maju v tednu vseživljenjskega učenja. Zvrstili so se tečaji: spoznavanje računalnika in uporaba programa za urejanje besedil Microsoft Word, spoznavanje in uporaba interneta, iskanje knjižničnega gradiva preko kataloga COBISS/OPAC, uporaba elektronske pošte, osnove digitalne fotografije (v sodelovanju s Fotoklubom Sušeč) in zdravje za občane (iskanje zdravstvenih informacij preko interneta). Na tečaje seje prijavilo veliko število (preko 30) zainteresiranih ljudi in tega smo bili v knjižnici zelo veseli. Tečaj smo izvedli v dveh terminih, zjutraj in popoldan (marec in maj), tako da se ga je skupno udeležilo 30 udeležencev starih od 32 do 79 let. V Knjižnici Makse Samsa se zavedamo, da je potrebno pridobljeno znanje obnavljati, zato smo imeli poleg delavnic Simbioze 2013 v oktobru, še dve brezplačni delavnici računalništva za odrasle v novembru. Za udeležence začetnega tečaja računalništva Širimo obzorja, ki je potekal spomladi 2013 smo pripravili osvežitveni tečaj računalništva . Tečaja se je tokrat udeležilo 16 udeležencev in skupaj smo obnovili pridobljeno znanje iz spomladanskega tečaja. Udeleženci so si na računalnikih ustvarili mape, iz fotoaparata so prenašali slike v svojo mapo, ter kopirali dokumente iz USB- ključa. V programu Word so urejali besedilo - pripravili so vabilo za na izlet in v elektronski pošti ustvarili voščilo za prihajajoče praznike. Svet računalništva in svetovni splet se nenehno nadgrajujeta in spreminjata. Zaposleni v knjižnicah pridno sledimo novim tokovom, se jim prilagajamo in svoje znanje izpopolnjujemo. Naša dolžnost je, da uporabnike seznanjamo z novimi viri informacij ter organiziramo izobraževalne tečaje za njihovo uporabo. V Knjižnici Makse Samsa bomo v naslednjem letu za svoje člane ponovno pripravili začetni tečaj računalništva za starejše. Sedaj boste prišli na vrsto vi, začetniki. Vabljeni k vpisu v knjižnico in pridružite se nam brezplačnih delavnicah. Tekst - foto: Katarina Škrab f/ps „ KOREN JOŽKO _ Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 Srefins aem sponsor 3—-J tel: +386 (0)5 7101031 lax: +386 (0)5 7101032 . SUMA - UMETNO KOVAŠTVO ^ Ve^ kot 20 let idelujemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilhaijeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo. Izdelamo, b „ protlkoroztjsko zaščitimo ln montiramo: ^_Qnske, stopnišene in vrtne ooralp drsna in krilna vrata z daliinskir daljinskim upravljanjem.. ^telefon; +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 71» in 151») ax" +386 (5) 7110 243, c-mail: info(W umctnokovastvo.com www.umetnokovastvo.coni SNEŽNIK pišite nam: info@e-sneznik.net COPEX RVTOOELI VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE www.copex.si V decembru in januarju 20 % popust na metlice brisalcev Champion! Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica,!: 05/710 07 30 Delomi čas: Poei.-PeL: 8-00 - 19,00, Sobota: 8,00 - 13,00 OS/JiVjjj/. iz občine Hrpelje - Kozina... Letnik XXI, št. 277 »Živim svoje sanje« Ponovno povezani vod knjige dr. Pearla, Ponovno povezani, 2011 še prevod filma Matrica Življenja, ki so si ga poslušalci predavanja v kozinski knjižnici tudi ogledali v skrajšani verziji. Na alternativnem področju seje Kejžarjeva izobraževala v Londonu na The school of energy healing (Šola zdarviteljstva), v Belgiji je opravila Transfigura method, v Franciji Diamant Transfigura Method. »Ko je bila moja drugačnost - to, da sem takšna, kakršna sem - sprejeta, sem zaživela bolj pomirjena s seboj,«, zagotavlja predavateljica. Poudarek pri ponovni povezavi je na povezovanju telesa z vplivi čustev, uma in duha ter na zdravljenju preko svetlobe, energije in informacij. Spomladi 2009 je Anita Kejžar Škulj zaključila sedemletno obdobje poučevanja celostne telesne vadbe z zavestjo. Istega leta je izobraževanje iz Ponovne povezave izpopolnjevala v Los Angelesu. 2012 se pod močnim vtisom pripovedi Ariele As-sex iz Matrice življenja, ki je z NLP (nevrolingvistično programiranje) ozdravila svoj tumor v možganih, loti spoznavanja nevrolingvistike in pod taktirko Richarda Bandlerja in dr. Aleksandra Šinigoja poglobi znanja o vplivanju na misli in programiranju uma. Deluje kot NLP Coach in z veliko mero navdušenja spodbuja in motivira ljudi k pozitivnim spremembam in doseganju zadanih ciljev ter razvoju osebne odličnosti. tekst in foto Patricija Dodič Kozina - Anita Kejžar Škulj je raziskovalka novih vpogledov v človeka, vsaj tako pravi na svoji spletni strani www.no-tranjamoc.si. »Živim svoje sanje, se na lastni koži učim padati, pobirati in vztrajati. Močno verjamem, da so čudeži na dosegu roke in da so bolezni in zavest pomanjkanja le navada, program. S prevzemanjem odgovornosti tudi za svoje misli in prepričanja lahko to presežemo,« še beremo. Sicer pa diplomi- rana fizioterapevtka, shiatsu maserka in zdraviteljica ponovne povezave, ki jo je svetu predstavil dr. Erič Pearl in o kateri smo v knjižnici pred leti že govorili z Mojco Fabjan. Predavateljica prihaja iz Ljubljane, kjer je nekaj let delovala kot hišna maserka v Slovenskem mladinskem gledališču, 2008 pa je sprožila pre- Na nekoč praznični dan... s strani italijanske vojske, preprečevanja delovanja italijanskih srbo-ritežev. Pa tudi lepših delovm, kot je bila utrditev gospodarskih odnosov z Italijo, sodelovanje na sejmih gospodarstva in pomoč slovenski manjšini pri iskanju svojih pravic. »Bilo je posebno, specifično obdobje« je dejal Jakomin, »saj je jugoslovanska vlada takrat že začela počasi prevzemati pobudo o enotni Jugoslaviji, brez demokracije, v svoje roke«. V knjigi seveda najdemo tudi sedaj obe pobrateni občini, občino Dolina - San Dorligo della Valle in občino Hrpelje - Kozina, s svojim posebnim poglavjem, ki govori o odprti meji. Svoj nagovor s spodbudnimi besedami sta izrekla tudi župana obeh občin Fulvia Premuiin in Zvone Benčič Midre. »Na meji« Opisuje svoje prvo srečanje s Trstom in ljudmi v vlogi generalnega konzula ter spoznavanja slovenske manjšine v Republiki Italiji. Za časa njegovega mandata so se zgodili problemi kot »tragična« ustrelitev italijanskega ribiča na morju, zaplenitev slovenskih ladij Na nekoč praznični dan, 29. november, je v vaškem domu v Hrpeljah predstavil svojo knjigo dr. Livijo Jakomin - s pomenljivim naslovom »Na meji«. Livijo Jakomin je mnogim poznan kot profesor in prodekan Fakultete za pomorstvo v Piranu in kot dober lovec tudi v Brkinih. Med drugim je bil član Izvršnega sveta za promet in zveze SRS, pa tudi v funkciji generalnega konzula takrat še SFR Jugoslavije v Trstu. Knjiga opisuje njegov takratni mandat, ki je sovpadal ravno z začetkom konca Jugoslavije, saj je svoj mandat preživljal v Trstu med leti 1986 in 1990. B.H.S HITRI SERVIS DELOVNI ČAS PON - PET / 9 -12 in 14 -19 SOB /9-12 Boštjan Rojc S.P. Obrov 9a, 6243 Obrov Tel.: OS / 688 60 60 Fax: 05 / 688 60 61 www.rojc-bhs.si E.: bostjan.rojc@amis.net Razmišljanja Čar meseca decembra... le spomin? Govori se, da je mesec Z X december najlepši mesec v ( \ letu. In res je. Mesec tisoče-rih lučk, dolgih jasnih noči, f .fljU v belino odete pokrajine, omamnih vonjav cimetnih palčk v vinu, vonja po orehih v še topli potici, obdarova- jg nja in pričakovanja prestopa v novo leto. Pričakovanja, da nam bo novo leto prineslo \ 1 kaj lepega, dobrega, vesele- | ga. Res je lep december. ^BBLULB Seveda pa vse ima svojo mejo, vse ima svoje pluse in minuse. Za nekoga je mogoče december lep, za nekoga drugega žalosten. Pravijo, da naj bi konec leta človek odvrgel vse skrbi ter si postavil nove cilje, nove izzive. Sliši se lepo. A mnogokrat je to zelo težko. Predvsem je to težko za ljudi, ki so v iztekajočem letu doživeli hude preizkušnje, izgube ali pa so bili priča poslabšani življenjski situaciji. In Slovenija, Slovenke in Slovenci, smo bili letos priča ravno tem dogodkom. Iztekajoče leto je postreglo z družbenopolitičnimi spremembami skozi vse leto. Predvsem pa smo bili priča fi-nančno-gospodarskim problemom. Slovensko gospodarstvo je doživelo velik padec, finančne institucije so padle na svoje dno. Banke, državne banke, so postale sovražnik države v prenesenem pomenu. Obtežile so proračun države, pričakale petek, 13. december in končno pričakovano dokapitalizacijo s strani države. Lepo se sliši, kot je/bi bila rešitev na dosegu roke že ves čas. Vse je ok, pravijo. Ampak, resnično, kaj bo sedaj?! Država, institucije so dale izjavo, da bo drugo leto boljše. Za koga? Za menedžerje podjetij, ki so banke pripeljali v takšno situacijo? Za bivše in sedanje člane uprave bank, ki jim bo denar sedel na njihov račun. Po podatkih, z datumom 14.12., so imele državne banke naslednjo lastniško sestavo: največji lastniki NLB so država (77,51 odstotka), Kapitalska družba (6,23 odstotka). Slovenska odškodninska družba (5,58 odstotka), Poteza Naložbe v stečaju (2,24 odstotka) in Zavarovalnica Triglav (1,27 odstotka). V NKBM so imeli konec septembra največje deleže država (91,24 odstotka), Pošta Slovenije (0,80 odstotka), KDPVV (0,80 odstotka), Gen (0,77 odstotka) in Kapitalska družba (0,58 odstotka). Največji lastniki Abanke pa so Zavarovalnica Triglav (25,60 odstotka), Sava (23,83 odstotka), Gorenjska banka (14,74 odstotka), delniški vzajemni sklad Triglava (7,32 odstotka) in Hit (6,15 odstotka). Pa še en zanimiv podatek. Mogoče najpomembnejši. NKBM ima 96.773 delničarjev, NLB - 1992 delničarjev, Abanka pa 1057 delničarjev. Banka Slovenije je objavila, da bo odpis podrejenih obveznosti pri NLB znašal 257 milijonov evrov, pri NKBM 64 milijonov evrov, pri Abanki pa 120 milijonov evrov. In to je novica. Banka Slovenije, varuh monetarne politike države Slovenije, se je odločila, da bo zaradi dokapitalizacije s strani države odpisala vse majhne delničarje in podrejene obveznice. To naj bi bilo priporočilo Evropske Unije, ki naj bi začelo pravno veljati v slovenske pravnem redu šele leta 2018. Po zakonih delničar izgubi vse svoje premoženje s stečajem. A tukaj stečaja ni, je le ukaz Banke Slovenije o t.i. razlastitvi skoraj 100.000 oseb. Mnogi imajo le mogoče le nekaj deset delnic, nekateri lahko nekaj več, in sedaj bodo to poklonili državi. Državi, kateri plačujejo socialne prispevke in imajo poravnane vse obveznosti do davčne službe. Se pravi državljanke in državljani bodo pokrili manjkajoče obveznosti državnih bank z dokapitalizacijo. Vsi mi bomo pomagali bankam, ki so predvsem v letih 2005 do 2010 velikodušno posojale denar za lastninjenje podjetij menedžerjem, ali za velikopotezne načrte in gradnje, ki so se izgubili v vrtincu provizij, zgrešenih prodaj in odtujevanje denarja. Tako ne more iti več naprej. Danes po medijih, rumenem tisku, lahko vidimo množico slovenskih junakov. Manekenke, pevke in pevci, sodelujoče/i v raznih resničnostnih šovih, zdravilce itd. A pravi junak Slovenije je danes delavec, ki preživlja svojo družino s 600 euri plače. Čistilka, ki s 400 euri plače nakupuje darilo za svojega otroka. Nezaposlen moški, 5 let pred »penzijo«, ki odhaja iz Zavoda za zaposlovanje mimo mesnice, da pogleda koliko stane meso za božično večerjo. Upokojenka, ki v trgovino pogleduje po policah, katera čokolada je v akciji, za svoje vnuke. Študent, študentka, ki vsak vikend dela, za to da si plača svoj študij, ker družina nima dovolj denarja. Obrtnik, ki ima zaposlenih 5 delavcdv, katerim mora zagotoviti plačo. To so pravi junaki današnjega časa. Naj ob zaključku letošnjega leta končam z voščilom za prihajajoče leto 2014. Vsem bralkam in bralcem Snežnika voščim blagoslovljene Božične praznike in vsega najboljšega, najlepšega posejanega z zdravjem in veseljem v letu 2014. Naj vaš spremlja povsod nasmeh na licih, ustih in delite ga z drugimi. Kajti le tisti, ki zna podariti, zna biti tudi vesel podarjenega. Srečno. Peter Boršič Letnik XXI, št. 277 IfesiKfiK O ne prezrite ... Delavnica ŽIVIMO ZDRAVO Zavod za zdravstveno varstvo v sodelovanju z KS Hrpelje in KS Velika Bukovica pripravlja vsakoletno delavnico »Živimo zdravo«. Odziv krajanov obeh KS je primeren okolju, ljudi zanima zdravje, in kaj narediti dodatnega za zdravo življenje. V tej številki nekaj podatkov iz KS Hrpelje o tematiki delavnic. kakšen pa je naš življenjski SLOG? V novem vaškem domu v Hrpeljah smo 5. novembra predstavili projekt Živimo zdravo. Delavnice je s spremno besedo na pot pospremil podžupan občine Hrpelje - Kozina Peter Boršič. »Vesel je da se le ta program dogaja v naši občini, v Hrpeljah. Poleg tega, da imamo urejeno redno tednsko vadbo za srčne bolnike, žensko Populacijo je precej zasedena tudi telovadnica v OŠ, kjer se 2 rekracijo ukvarjajo vse starostne skupine. Manjka pa nekaj oovega, znanje o preprečevanju bolezni in poškodb, kar nam prinašajo te delanice«. Prvo besedo in prvo delavnico jo prevzela »domača« zdravnica Vlasto Počkaj z naslovom dejavniki tveganja srčno - žilnih bolezni. Cilj projekta in de- lavnic, ki se odvijajo vsak torek Proti večeru je vključiti prebivalce v skrb za lastno zdravje, Pti tem pa ponuditi osnovne informacije, pomoč in ne nazadnje motivacijo za ohranjanje in krepitev zdravja. V nadaljevanju aktivnosti smo izvedli meritve dejavnikov tveganja ter preizkus telesne zmogljivosti na 2 km. Meritev se je udeležilo 44 prebivalcev, obeh spolov, starih tned 26 in 84 let. Poleg rezultatov vrednosti krvnega sladkorja, holesterola ter pritiska, smo udeležencem naredili tudi analizo telesne sestave. 0 je varna, hitra, predvsem Pa neboleča meritev, pri kateri 'agi nenevaren električni tok s. oz' telo, glede na upor izme-n sestavo telesa posameznika, ako pridobimo kar nekaj in-ormacij (delež podkožnega maščevja, vrednost mišične ^ase, delež vode v telesu, težo °sti, indeks telesne mase oz. Prehranjenost, delež visce-ra ne maščobe oz. maščobe 0 °li trebuha), predvsem pa uPorabne napotke, na kaj motamo biti bolj pozorni in kako a ko spremljamo rezultate pri S fb' za ohranjanje in krepi- zdravja in zdrav vedenjski ? °9' tem pa smo udeležence povprašali o njihovem vedenjskem slogu, ki vključuje Prehranske navade, telesno a tivnost, uživanje alkohola in kajenje. Prehranske navade Večina anketiranih zaužije preko dneva od 3 do 4 obroke '69 %)'od tega jih 63 % zaužije va topla obroka. Priporočila zdravega prehranjevanja so pet obrokov preko dneva, od tega dva topla, kar uspe 21 % naših anketirancev; kar 10 % pa jih zaužije zgolj en do dva dnevna obroka. Poglobljena analiza bi verjetno potrdila tovrstno prehranjevanje pri mlajših, saj so zaposleni in posledično imajo slabše prehranjevalne navade. 71,5 % naših anketirancev redno uživa zajtrk, kar je sicer nad slovenskim povprečjem, vendar je skrb usmerjena v tistih 7 %, ki zajtrka ne uživajo nikoli in 21,5 %, ki si pripravijo zajtrk le včasih. Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, saj telo napolni z energijo, ki jo za zagon dnevnih aktivnosti telo, predvsem pa možgani nujno potrebujejo. Predstavlja naj vsaj 20 % celodnevnega energijskega vnosa hranil. Saj poznate tisti star pregovor, da niti prazna vreča ne stoji pokonci. Polovica anketirancev zadnji obrok redno ali pogosto zaužije do 18. ure, ostala polovica pa ne. Nadalje smo jih povprašali o uživanju nezdrave hrane, ki je hitro pripravljena, posledično pa bogata z maščobami in sladkorji. Vsak dan ali skoraj vsak dan uživa nezdravo pripravljene jedi 12 % anketiranih, od 1 do 3 krat tedensko, kar tudi ocenjujemo za nezdrave navade pa kar 66 %. Tovrstne hrane nikoli ne uživa 22 % anketiranih. Prehranska priporočila dovoljujejo enkrat mesečno uživanje izdelkov, bogatih z maščobami in sladkorji, bodisi zaradi same vsebnosti teh hranil ali priprave, ki sodi v nezdravi način prehranjevanja (cvrtje v olju in z dodajanjem maščob). Povprašali smo jih še o uživanju soli in uporabi soli in nadomestnih preparatov začimb s soljo, kar zaradi okusa uporablja večina; le 2,4 % anketiranih soli v prehrani ne uporablja. Vprašali smo še o količini in vrsti zaužite tekočine preko dneva. Kar 22 % anketiranih preko dneva zaužije manj kot liter tekočine, kar je več kot pol manj od priporočil za zdravje. Večina uživa vodo, nesladkan čaj in naravne sadne sokove. Telesna aktivnost Za zdravje priporočamo vsaj pet dni v tednu minimalno 30 minut take telesne aktivnosti, da se ob tem oznojimo in povišamo srčni utrip. Takih je med našimi anketiranci 24 %. 14 % jih je telesno aktivnih vsaj 30 min tri do petkrat tedensko, 45 % pa enkrat do tri krat tedensko. 17 % jih ni telesno aktivnih. Slaba polovica anketiranih (40 %) je zadovoljnih s svojo fizično zmogljivostjo in stanjem telesa, med tem, ko jih kar 47 % ni zadovoljnih, 20 % pa jih ne ve ali so zadovoljni ali ne. Razvade - alkohol in tobak Pogosteje ali vsak dan uživa alkoholne pijače 20 % anketiranih, seveda je naše vprašanje pomanjkljivo, saj ne sprašujemo o količini alkoholnih pijač na dan. Pomembno je namreč upoštevati še varno pitje alkohola. 80 % naših anketirancev alkohola ne pije oziroma zgolj ob posebnih priložnostih. Pri vprašanju o statusu kadilca pa jih je 14 % odgovorilo, da so kadilec/ka, 17 % pa je bivših kadilcev?k. Nekadilcev/kje skoraj 70 %. Zaključili smo z vprašanjem, kako ocenjujejo svoj življenjski slog in kar 58 % jih je poudarilo, da živijo zdravo. 10 % jih nezdravo živi, kar 32 % pa jih želi svoj način življenja spremeniti. In k tem se obračamo z aktivnostmi programa Živimo zdravo in seveda vsem ostalim, ki jim skrb za zdravje predstavlja stil življenja! Pri tem pa mogoče spodbudimo še katerega izmed tistih desetih procentov, ki vedo, da je njihov način življenja nezdrav. Vprašalnik nam je podal tudi podatek o indeksu telesne mase (ITM), ki ga izračunamo po naslednji formuli: telesno težo (v kg) delimo s kvadratom telesne višine (v metrih). Povprečna vrednost ITM med anketiranimi je 22, kar predstavlja normalno telesno težo. 19 % anketiranih ima vrednost povišano in sicer med 25 in 29, kar predstavlja čezmerno telesno težo. Med našimi anketiranimi udeleženci ni imel nihče vrednosti čez 30, kar opredeljuje že debelost I. stopnje. Vsekakor pa neprimerna telesna teža predstavlja tveganje za zdravje in na njo vplivamo tako s prehranskimi navadi kot telesno dejavnostjo. Za oboje poskrbimo v naših delavnicah, zato se kar vključite v priporočene aktivnosti. Vse skupaj pa predstavlja skrb za duševno zdravje, saj sta druženje in aktivno preživljanje prostega časa pomembna v boju proti stresu in socialni izključenosti. V soboto, 16. novembra smo po kosilu izvedli preskus telesne zmogljivosti na 2 km. Preizkus telesne zmogljivosti se izvede s hojo na 2 km, s tako hitrostjo, ki jo posameznik zmore. Meri se čas hoje in na koncu testiranja še srčni utrip. Pri tem so navedena še priporočila za izboljšanje telesne zmogljivosti. Test hoje bomo tradicionalno izvedli vsako leto, naslednjič že spomladi 2014. Delavnic pa seveda še ni konec. Prihajajoče delavnice v Hrpeljah imajo naslednje tematike: 07. januar - VARNA TELESNA VADBA. 14. januar -RAK, PREHITIMO GA. V LETU 2014 SE BODO DELAVNICE NADALJEVALE SREČANJI IN NAREDILI BOMO VSE, DA ŽIVIMO ZDRAVO! VABLJENI TUDI OSTALI, KI VAS ZANIMA V zaključku pa namenjam par besed vsem, ki ste se srečanj udeležili. Hvala, ker se vračate, predvsem pa vedno priskočite k organizaciji in izvedbi, da smo skupaj še uspešnejši in še bolj zadovoljni. Hvala vsem in vsakemu posebej. Brez vas ničesar od tega ne bi bilo. Nevenka Ražman -lokalna kooordinatorka Oglasi MODRA ŠTEVILKA =X-,V ŠKERJANC (((»osoli59) Tel.: 05 6876 190 Mob.: 070 220 220 J152tf0€ 245,00€ NA« _13%90€ 163,90€ t PISARNIŠKI STOLI 8,10€ UBSrSdC 45,00€ SPVDER TORINO TABURE POPUST -18% POPUST -20% www.skevjanc.com Vesel božic in srečno novo leto! Merry Christmas and a Happy NewYear! Buon Natale e Felice Anno Nuovo! Frohe VVeihnachten und e:n gutes neues Jaht! Park Škocjanske jame, Slovenija Polaganje izolacijske folije SuperFOlL med škarnike, tako da šoti po podeskanju vidni. ** večslojna toplotna izolacija za strehe, stene in tla preprosta montaža tako za profesionalce kot za domače graditelje ne škoduje zdravju g zavzema malo prostora i po podeskanju vidni. Enostavna montaža 1,5. Polaganje talne izolacije SuperFOlL neposredno na obstoječe neizolirane Presek superfolije Izolacijske folije so v širokih rolah, dolgih II oz. 10 metrov Uvoznik . Rotsad d.o.o.. Županflteva ul. 9, Sl-8270 Krilo Snežnik NASLEDNJA ŠTEVILKA SNEŽNIKA IZIDE 37. 1.2014 pišite nam: info@e-sneznik.net Imate poslovno idejo? Želite ustanoviti d.o.o., vendar pa vam na začetku poti manjka 7.500 € za osnovni kapital? Ponujamo vam nakup popolnoma novega podjetja! (za katerega ne potrebujete 7.500 osnovnega kapitala) Hitro in ugodno! Postanite lastnik popolnoma novega podjetja, ki do sedaj še ni poslovalo. AGENCIJA Za dodatne informacije nam pišite na info@agencijaspin.si ali ||V§ -pokličite na 041 77 77 61! -- > Agencija Spin d.o.o.. Šolska 2.8250 B.ežice W W W.ag€nCI jaSpin.Sl o M, IS/, IIZ. Iz občine Pivka... Letnik XXI, št. 277 Praznični december PRIŽIG PRAZNIČNIH LUCI NA OBNOVLJENEM TRGU PRED KRPANOVIM DOMOM Začetek prazničnega decembra je s svojimi občani obeležila tudi Občina Pivka, ki je na Miklavžev večer na prenovljenem trgu pred Krpanovim domom v Pivki, ob uradnem odprtju le tega, simbolično prižgala praznične luči na novoletni jelki, ki sedaj krasi trg ter naznanja prihod decembrskih radosti. Lučke na čarobni smreki sta prižgala Miklavž in župan v družbi navdušenih otrok. Prijeten zimski dogodek, ki je poudarjal predvsem pomen skupnega druženja občanov, je zaznamovalo vzdušje, ki se za to obdobje spodobi. Ob praznični glasbi, pomenkovanju, stiskih rok in vročih zimskih napitkih, ki jih je pripravilo Turistično društvo Pivka, so vsi prisotni lahko obiskali tudi praznične stojnice z ročnimi izdelki, ki so jih ob svetovnem dnevu prostovoljstva pripravili učenci osnovne šole Pivka. Pozornost vsem prisotnim pa je namenil tudi pivški župan Robert Smrdelj, ki je občanom namenil iskreno voščilo ob prihajajočih praznikih, se zahvalil vsem prostovoljnim društvom v občini ter predstavil zaključek projekta - obnovljen trg pred Krpanovim domom, svetniki, člani občinske uprave, predstavniki vaških skupnosti in prostovoljnih društev v občini ter seveda občani. Obnova trga pred Krpanovim domom Zaradi dotrajanosti zunanje ureditve in novih dejavnosti v objektu je bil v sklopu ureditve trga pred Krpanovim domom dan poudarek druženju ljudi in varnemu dostopu v objekt pa tudi varnemu gibanju pešcev od centra Pivke in avtobusnega postajališča do Krpanovega doma ter dalje do osnovne šole. V parku je umeščena unikatna kamnita fontana, je dvignilo na nivo kote platoja, s čimer seje pridobilo bistveno večji enoten plato, katerega del je namenjen parkiranju 20 osebnih vozil, drugi - osrednji plato pa je namenjen predvsem druženju in dostopu v objekt Krpanovega doma. Na območju parkirišča bo za potrebe večjih prireditev možno postaviti prireditveni šotor velikosti do 12x30 m, saj je izdelanih 18 temeljev s sidrnimi ploščami, ki so prekriti z litoželeznimi pokrovi, kar omogoča hitro in enostavno postavitev šotora, sicer pa nemoteno uporabo parkirišča. Za popestritev trga so bila dobavljena in s prijeten in ličen ambient, ki bo tudi v prihodnje namenjen raznim prireditvam in druženju občanov. Dogodku so ob tej priložnosti prisostvovali predstavniki izvajalcev, projektantov in nadzora, občinski delo oblikovalke Nevije Žitko in domačega kamnoseka Avsca iz Kala. Druženju je namenjenih kar 19 novih klopi, ki so nameščene na območju trga, okrog fontane in pod obstoječimi štirimi platanami. Območje prejšnjega parkirišča in dovoza se trajnicami zasajena betonska cvetlična korita ter izdelana nova cvetlična greda. Površino platoja krasijo tudi pasovi talnih luči in obnovljene pešpoti in pločniki v okolici doma. Za varnost ter prijaznost in všečnost pro- GEVIS Prodaja PVC oken in vrat Podietie Gevis se ukvarja s proizvodnjo in prodajo: • PVC oken in vrat po najugodnejših cenah t po ALU rolete, komorniki, okenske police... na zalogi 041 839 123 • www.gevis.si • info@gevis.si pBo r% komorNL^ TOVARNIŠKA PRODAJA PVC OKEN IN VRAT Enoknlno okno 60x60 90,91 € 5o!m7 Enoknlno okno 80x120 167,28 € »2,00 € Dvokrilno okno 180x140 387,27 t 213,00 € M Enoknlno okno šdx^ 130,90 € ~T£66T Enoknlno okno 100X120 203,64 € “TTOoT Balkonska vrata enounlna 278,19 € 153,00 E B Enoknlno okno 140,00 € Enokrilno okno “221.82" Balkonska vrata enoknlna 278,19 € Enoknlno okno Enoknlno okno 203,64 € Balkonska vrata enokrilna ' 296,37T ^noltnlno okno Enoknlno okno ldflx^40 Balkonska vrata enoknlna 296,37 f Enoknlno okno Enoknlno okno 120 x 140 Balkonska vrata enoknlna 314,55 € Enoknlno okno Enokrilno okno 140 x Uo balkonska vrata enokrilna 332,73 € Enoknlno okno Dvokrilno okno ^dx iM Balkonska vrata dvokrilna ‘'T20T2T0- Enoknlno okno 140.00 € Dvokrilno okno Wtix Balkonska vrata dvokrilna 140x210 44M4T Enoknlno okno 149,00 € Dvokrilno okno 160 x 12tJ Balkonska vrata dvolmlna ' 480,00 € Ere«-InO orne 100 x100 “ 1&7.28 E [\okrilno okno 18b X126 Balkonska vrata dvoknlna 180x210 Erami okno I Enoknlno okno 120x 100 203,64 € 60 x 120 149,00 ^ —ETOTT štora se je na širšem območju zamenjalo obstoječo dotrajano javno razsvetljavo z novimi drogovi in svetilkami. Pusto betonsko steno objekta po novem osvetljujejo luči v barvah slovenske zastave. Glavni izvajalec del, ki so potekala od maja do oktobra 2013, je bilo podjetje GRAFIST d.o.o. iz Kopra. Izdelovalec projektne dokumentacije ter nadzor nad gradnjo pa je opravljalo podjetje TRIINGRAD NOVA d.o.o. iz Kopra. Vrednost vseh opravljenih del znaša vključno z DDV 260.000,00 €, od tega Občina Pivka pričakuje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja iz ukrepa 322 sredstva v višini 140.546,41 €, katera so bila odobrena na podlagi razpisa v juniju 2010. Decembrska okrasitev v Pivki Decembrska okrasitev v Pivki je tako kot v lanskem letu skromnejša od preteklih let, vendar pravljična. S svetlobnimi cevmi so osvetljene le konture objektov na Kolodvorski cesti neposredno ob občinski stavbi in sama občinska stavba, pred katero so postavljene tri smrečice. Na drogovih javne razsvetljave Prečne ulice in krožišča so obešeni svetlobni šopki, v osrednjem delu krožišča pa, enako kot lani, postavljenih sedem svetlečih smrečic. Letošnja novost je čarobna smreka na prenovljeni ploščadi Krpanovega doma. Bojda izpolni željo vsakemu otroku, ki nanjo obesi svoj okrasek. Prve so prinesli otroci osnovne šole Pivka, zato je z njimi okrašen vrh le te. Otroci lahko okraske obesite na spodnje veje smreke, dobra vila pa jih bo ponoči razporedila in izpolnila skrite sanje. Ocena stroškov novoletne okrasitve v Pivki, vključno z dobavo novih lučk ter uporabo dvižne košare, znaša 4.000,00 € brez DDV. V časih, ko vsak euro šteje, novoletna krasitev ni delo posebnih oblikovalcev, zatekli smo se v pravljice, da si bomo tudi z njihovo pomočjo pričarali pravljično lepe praznike. Srečno in vse dobro ob zaključku starega ter začetku prihajajočega leta! Občina Pivka Dvoknlno okno -Bolir i Prinaša nepogre-iljivo pomot pri stroških zdravljenja, oskrbe ali nizki Invalidski pokojnini. triglav EIHL Stadler Cenjenim strankam se zahvaljujemo. za sodelovanje in izkazano za 'upapie*t0dt*9^rr v preteklem letu. Želimo vam vesele botične pn ter srečno, zdravo in uspešn, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Vina sveta - AVSTRALIJA Avstralska vinska industrija je četrti izvoznik vina na svetu. V enem letu izvozijo 760 milijonov litrov vina. Značilnost je to, da ima zelo močno domače tržišče. Av-' stralci v enem letu popijejo približno 500 milijonov litrov vina, čeprav večina prebivalcev prisega na pivo. Avstralska zgodba o vinu je zelo fascinantna zgodba. To je zgodba, ki se je začela z nastankom ene cele nacije. Ta družba je nastala s prihodom flote dvanajstih ladij polnih sužnjev. Prav s tem prihodom so se začeli tudi prvi nasadi vinske trte na ta prelep a zelo surov kontinent. Potem je le prišel čas, ko je Avstralija tako v vinarstvu kot tudi v drugih pogledih prišla do spoznanja, da je v marsičem presegla ostali svet. Avstralska vinska industrija je proizvajala in še vedno proizvaja fantastična vina. Raznolikost klimatskih in geoloških dejavnikov, ki so na voljo pridelovalcem, v deželi za mnoge nepojmljivega prostranstva so izkoriščeni na najboljši način. Na ta način pridobivajo široko paleto vrhunskih in edinstvenih vin, ki se razlikujejo od regije do regije. Zgodovina Prve trse je v Novi Južni . VVells prinesel guverner Phil-lip Arthur leta 1788. Ta prvi poskus gojenja vinske trte ni bil uspešen. Upornost in volja novih priseljencev je pripeljala do kultivacije vinske trte za proizvodnjo vina. Ta vina so se na domačem tržišču prvič pojavila leta 1820. Prvi izvoznik vina, ki je dosegel prvo mednarodno nagrado pa je Grego-ry Blaxland. Vino iz okolice Adelaide je bilo leta 1838 poslano tudi kraljici Viktoriji. Proizvodnja in kvaliteta vina so se močno izboljšali s prihodom t.i. svobodnih emigrantov iz raznih delov Evrope, ki so izkoristili svoje znanje in sposobnost, da postavijo temelje za razvoj nekaterih najbolj poznanih vinskih regij v Avstraliji. Tako so emigranti sredi 1850 let postavili enega od najmoč- nejših vinskih območij to je Barossa Valley v južni Avstraliji. Še v prejšnjem stoletju okoli leta 1970 je bil cilj proizvodnje usmerjen predvsem v sladka vina npr. Porto. Od takrat do danes je vinska industrija v Avstraliji močno napredovala. Tako je v letu 2000 prvikrat v Veliko Britanijo izvozila več vina kot Francija. Ta uspešna pot pa seveda ni minila brez težav. V naslednjih 20 letih je vlada začela celo plačevati vinogradnikom za krčenje vinogradov zaradi velikih viškov vina na tržišču. V zadnjih nekaj letih postajajo vse bolj popularna vina iz biodina-mične in ekološke proizvodnje. Tako Avstralija drži stik z vsemi svetovnimi trendi. Sorte grozdja Glavne sorte so: Shiraz (Syrah), Cabernet Sauvi-gnon, Merlot, Chardonay, Sauvignon Blank, Semillion in seveda Riesling. Avstralija nima svojih avtohtonih sort. Najbolj poznane blagovne znamke Avstralije v sodobnem svetu in Evropi: Najbolj znano ime v avstralskem vinarstvu je Pen-folds. Njihova trgatev iz leta 1955 imenovana Penfolds Grange je pobrala več kot 50 zlatih medalj na najrazličnejših tekmovanjih širom sveta. Največji proizvajalec vin pa je podjetje Hardy's, ki spada pod okrilje največjega svetovnega vinskega koncerna Constellation Brands. Večina glavnih vinskih regij je v južni Avstraliji, v kateri se proizvede več kot polovica vsega vina. Najbolj poznani vinski rajoni so Barossa Valley, Adelaide Mills in Coonavvarra. Sledi pa Viktorija z rajoni kot so Morning-ton Peninsula in Yarra Valley. V zadnjem času pa se pojavlja močan porast proizvodnje v Tasmaniji, še posebej sort Chardonay in Pinot No-ar-ja, katerim prija hladnejša Tasmanijska klima. Le kakšnih 70 kilometrov severovzhodno od Adelaide diši po Sredozemlju. Dolina Barossa je zibelka vinogradništva v Avstraliji in središče avstralske vinske proi- zvodnje, saj tu pridelajo kar tri četrtine vsega avstralskega vina. Ime izhaja iz španske pokrajine Barrosa, vendar so se med dolgo potjo iz Evrope črke malo premešale, tako da avstralski vinorodni okoliš nosi ime Barossa. Regija slovi predvsem po rdečih vinih, med katerimi najvišje kotira shiraz. Velik del grozdja shiraz uporabljajo tudi za pridelavo vina penfolds grange, najznamenitejšega avstralskega vina. Preostale pomembnejše vinske sorte v regiji so še rizling, semillon, grenache in cabarnet sauvignon. V regiji tradicionalno proizvajajo tudi nekatera alkoholizirana vina, kot je na primer portovec. Valovita in zelena pokrajina je posejana s številnimi protestantskimi cerkvami in starimi vilami iz 19. stoletja, saj leto 1842 predstavlja začetek poselitve doline Barossa. Prvi naseljenci niso bili pridelovalci vina, ampak večinoma Nemci, ki so tu našli versko svobodo. Od tod izvirajo tudi številna nemška imena v vinorodni dolini, čeprav so jih po prvi svetovni vojni veliko tudi poangleži-li. Začetnik vinogradništva v Avstraliji je bil prav tako Nemec, Johann Gramp, ki je v dolino Barossa kot osemindvajsetletnik prišel leta 1847. Za svoje vinogradniško kraljestvo si je izbral položen predel na bregovih Jakobovega zaliva (Jacob’s Creek). Že prvo leto po prihodu je zasadil sadike vinske trte, ki so leta 1850 obrodile prvo vinsko kapljico v zeleni dolini. Vinogradniško tradicijo so nadaljevali njegovi sinovi, v prvi polovici 20. stoletja pa je dolina doživela ponovni naval evropskih priseljencev - Nemcev, Rusov in Poljakov, iščoč versko in osebno svobodo -, ki so se pridružili pridelovanju vina. Po uvodnem spoznavanju znamenitosti doline je čas za popotovanje po vinskih kleteh. Po vrsti se je zvrstila četverica uglednih: Jacob’s Creek, prva vinska klet v dolini Barossa, vinarstvo Vine Crest Winery v zgodovinskem mestecu Tanunda, znano po družinski proizvodnji, klet Richmond Grove, kjer vino še vedno dozoreva v hrastovih sodih, in Bethany VVine-ry, kjer je mogoče poskusiti vina s Kengurujevega otoka. Sicer pa se v pecljatih kozarcih in grlih obiskovalcev uživaško pretakajo cabarnet sauvignon, merlot, modri pinot, rose, shiraz, penina, portovec in še kakšen primerek avstralskega ruj-nega. Največji izziv za Avstral- sko vinsko industrijo v bližnji prihodnosti je, da si ponovno povrne imidž. Danes v glavnem vlada prepričanje da so vina iz Avstralije cenej- ša in industrijska. V isto kategorijo se uvrščajo tudi vina iz Čila in Brazilije. Peter Boršič V 70 letih je Avstralijo obiskala znana ruska balerina Ana Pavlova. V njeno čast so vrli avstralci iz Sydneya naredili torto po njenem okusu. Le ta torta je sedaj poznana po vsem svetu. Torta Pavlova Sestavine Torta: - 5 beljakov -1 ščepec soli - 20 dkg sladkorja -1 jed.žlica likerja Grand Marnier -1 čajna žlička svetlega kisa Namaz in garniranje: - 2 del. Smetane - 1 čajna žlička vanilijevega sladkorja - 40 dag vrtnih jagod (ali druge sezonske jagode) narezanih na kolobarje Postopek priprave: Pred začetkom izdelave se izreže iz papirja za peko krog s premerom 20 cm. Pečico segrejemo na 200°C. Iz sestavin za torto: iz beljakov in soli stepemo sneg, dodamo 10 dag sladkorja, dokler masa ne dobi sijaja. Ostali sladkor, liker ali aromo s kisom zmešamo in dodamo v že pripravljeno maso in zopet stepemo, dokler se ne doseže zelo kompaktna, gosta in sijajna masa. To maso enakomerno razdelimo na pripravljen papir za peko, s premerom 20 cm (pribl. 5 cm visoko), lepo gladko razmažemo, tudi na obodu in položimo v pekač. Medtem temperaturo pečice zmanjšamo na 150°C in položimo pekač s torto na najnižji žleb. Pečemo 20 minut, ko je torta lepo rumenorjava, zmanjšamo temperaturo na 120°C in pripremo vrata pečice (z leseno kuhalnico) in približno 1 uro in pol dalje pečemo. Torta je pečena, ko je na zunaj hrustljava in znotraj še bolj vlažna kot mehka. Nato pekač s torto ohladimo in previdno odstranimo papir za peko. Iz sestavin za namaz: Smetano stepemo v sneg, dodamo vanilijev sladkor, vse zmešamo in tik pred serviranjem razdelimo (namažemo) po pečeni torti. Jagode garniramo po namazu. Pripravljena torta se ne reže ampak se razdeli z dvema žlicama (ker je znotraj zelo rahla). rSJCELi LramJ • PVC OKNA IN VRATA • ALU VRATA IN OKNA • KRPAN ŽALUZIJE • ROLETE IN KOMARNIKI • ZIMSKI VRTOVI • OKENSKE POLICE IN ZAKLJUČNA DELA POSLOVNA ENOTA RAZSTAVNI SALON Ivančna Gorica Ljubljana BTC Stantetova 10,1295 Ivančna Gorica PC Diamant, Letališka g, 1000 Ljubljana info@cugelj.si www.cugelj.si PROEL - elektroinstalacije Peter Prosen s P Hrpelje ♦ Slavniška c. 10 6240 Kozina GSM: 051 / 412 730 e • • Letnik XXI, št. 277 naši najmlajši Ure pravljic NOČ ČAROVNIC V BISTRIŠKI KNJIŽNICI Vrtec Jelšane VESELI DECEMBER V VRTCU JELŠANE po skupinah v urjenju čarovniškega spomina. Zmagovalna skupina je prejela knjižno nagrado. Pred odhodom domov so se otroci pogostili še s čarovniškimi sladkarijami. tekst Tamara Hrabar, foto Katarina Škrab Ilirska Bistrica - V knjižnici Makse Samsa so na čarovniški predvečer v sodelovanju s Klubom študentov Ilirska Bistrica za osnovnošolce pripravili zabavo za noč čarovnic. Prireditve se je udeležilo veliko otrok. Za otroke od 1. do 4. razreda so pripravili enourni program. Najprej so se posamezne skupine otrok pomerile v pantomimi. Večer so nadaljevali z ustvarjalnimi delavnicami, na katerih so si otroci izdelali maske in čarovniška ogrinjala. Da bi pričarali čarovniško vzdušje so otrokom med delavnico poslikali obraze s srhljivimi motivi. Otroci od 5. do 9. razreda pa so tekmovali Da je veseli december zares vesel in prazničen so dokazali tudi otroci iz vrtca Jelšane. Skupina malih decembrskih novoletnih delavnic, so uvodoma zaplesali pod vodstvom vzgojiteljice Irene, druženje pa nadalje- seljem sodelovali pri nastajanju unikatnih lučk.. Dogodek je vsako leto organiziran z namenom druženja in po- nadobudnežev iz skupine Sončki je 13. decembra pripravila prisrčno srečanje za svoje drage sorodnike, tete, strice, none in nonote. V okviru že tradicionalnih vali z izdelovanjem novoletnih lučk. Pri barvanju in striženju novoletnih motivov s katerimi so okrasili lučke, so jim pomagali tudi none in ostali sorodniki, ki so z ve- vezovanju starejše in mlajše generacije, kjer se srečajo mlajši in mladi po srcu ter že tako veselemu decembru pričarajo še smeh in iskrice v očeh. Ines Trebeč Zakaj Poliklinika Smile? Z več kot 10.000 uspešno vgrajenih zobnih implantantov imamo najvege izkušnje v regiji in smo edina poliklinika s strokovnjakom z najvišjo titulo v implantologiji - Master of oral medicine in imptantology. Smile v dveh počkčnikah na top lokacijah, center Opatije in Šapjane (v neposredni bližini slovensko - hrvaške meje), v 14 vrhunsko opremljenih ordinacijah, lastnim zobotehničnim laboratorijem ter 17 doktorji dentalne mediane in več kot 40 zaposlenimi nudi kompletno diagnostiko in vse stomatološke usluge na enem mestu. Team vrhunskih strokovnjakov, uporaba najnovejše tehnologije* (digitalna stomatologija v praksi, oprema renomiranih svetovnih proizvajalcev) ter izključno certifidrani materiali in implantati s pisno branajo so zagotovilo kvalitete in zanesljivosti našega dela, ki ga dokazuje tudi ISO 9001 certifikat za oralno kirurgijo in implantologijo, izdan pri SGS iz &/ice. Konkurenčne cene (od 3-5x nižje lot v EU afi v ZDA), z dodatnimi popusti do 20%, odvisno od načina plačila ter možnost financiranja večjih posegov Davčno priznan odbitek, računi izdani v jeziku pacienta in Smile card za popuste v restavracijah, hotefih in trgovinah v Opatiji in bližini. Dodatne usluge: Bone Management Center, Platelet Rich Plasma terapija, Pain management, estetika obraza (Restylan, Teosyal, Boteoc), akupunktura. *Ught VValker Laser, Cerec CAD CAM, inLAB XL, SpectroShade, Cavitron, Orane, Piezzo tehnologija operacge kosti, CT, Race Scan, Arcus Digma, OmniCam 30 digitalna intraoralna kamera, CamSight, Imes-kore S50i. Poliklinike Smile so Melag, Planmeca in Fotona centri kakovosti na Hrvaškem Konzultacije in razlaga priporočenih posegov padentu, stomatološki Posegi in operaaje v popolni anesteziji in sedadji, absolutna čistoča Prostora, inštrumentov, opreme in aparatov ter hiter in neboleč tfetman s toplim človeškim pristopom so za pacienta najpomembnejši razlogi, zakaj izbrati polikliniko Smile. +385 (0)51 561 400 (Opatija) • +385 (0)51 706 600 (Šapjane) LESNI CENTER KRIN PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V JORDANIH (NEKDANJA HALA PODJETJA INLES) s tem \ kupole \ dS Jurdani 47 HR 51213 Jurdani tel: +385 (0)51 27 93 30 tet: +385 (0)51 27 94 87 fax: +385(0)51 27 91 07 mail: info@krin.hr ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00 - 17.00 OB SOBOTAH OD 8.00 DO 13.00 NAŠA PONUDBA: . PREKO 60 VRST BARV IN DIZAJNOV PLOŠČ ZA POHIŠTVO . MDF ACRYL PLOŠČE ZA POHIŠTVO V VISOKEM SJAJU • DELOVNE PLOŠČE ZA KUHINJO • VODOODPORNE VEZANE PLOŠČE • MDF PLOŠČE • ZA PROFILIRANJE TER NAVADNE . LETVICE PROFILIRANE TER NAVADNE • PVC ROLETE ZA OKNA IN CELOTEN PRIBOR . NOTRANJA VRATA, IZDELANA PO VAŠIH MERAH VSE PLOŠČE PRIPRAVIMO NA ŽELJENE MERE, LEPIMO TRAKOVE Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI! ZAKAJ KUPOVATI PRI NAS? . KER NUDIMO ŠTEVILNE AKCIJE IN UGODNOSTI . KER IMAMO IZREDNO PRIJAZNO OSEBJE. KI PRISLUHNE VAŠIM ŽELJAM . KER SMO LOCIRANI TIK OB MEJI NOVA TRGOVINA OKOV, SPECIALIZIRANA ZA MIZARJE TER VSE TISTE, KI ŽELIJO BITI KOT ONI! ©IjGitiiiK Prebiranja ^ Jon Rasmussen: ^ Izsanjati svoj svet v YeSniČneQa - šamanove skrivnosti za uresničenje življenja, kakršnega si želite, Bird Publisher, 2011 »Zdaj zakopljite to knjigo v zemljo, pojdite ven in se zabavajte, kajti besede nikoli v polnosti ne zaobjamejo spoznanja od znotraj...« Tak čas je pač, morda samo v meni, morda na splošno, ko se 'zato-čiščim' v takih in podobnih 'modrecih', kakor je knjiga, ki jo tokrat predstavljam. Morda samo vedno znova iščem potrditve, kdo ve. Pravzaprav se v takšne šamanske knjige spuščam že od najstniške mladosti. Menda bi se naj na tak način zavzemali za preoblikovanje svojega življenja. Si privoščili svet z več lepote, radosti, miru, ugodja, dobre volje, zdravja in izobilja, kar vam in sebi v resnici iz srca želim skozi celo leto in še potem. Koliko je potem jasnine in moči hotenja v posameznikih, da bi iz sebe in svojega življenja tudi kaj naredili, je druga stvar. Mnoge skrivnosti, ki jih izvemo v življenju, se razkrivajo skozi preproste tehnike, ki jim, če so preveč preproste, skoraj ne verjamemo več. Šamanske tehnike kažejo način, kako osvojiti predanost in koncentracijo, kar pa ne pomeni, da bomo s spoznanjem tehnik že lahko čarali in materializirali čisto vse, kar se nam zazdi. Mislim, da je živeti tisto, kar zares smo, največja drama v našem življenju. Intenzivnost čustvovanja in navdušenje imata vpliv na morebitno izkustvo nenadnega časovnega ujemanja dogodkov ali uresničenega sna. Povečan dostop do informacij, duhovnih praks in profesionalnih zdravilcev je dandanes omogočen skoraj vsem. In vendarle - ni za obupati nad vsem. Leta 2002 so šamanski mojstri Q'ero (andski staroselci) napovedali evolucijo človeške zavesti v smeri ljubezni in miru. Juhej torej. Ostajam pa vseeno realistični optimist. Eden izmed starodavnih inkovskih obredov, ki jih izvajajo Q'ero šamani, se imenuje 'despacho'. Gre za inkovsko tradicijo, ki vrača darove in molitve hvaležnosti Zemlji, nebesom ter naravi v vsej njeni telesni ali ne-telesni pojavnosti. 'Picha' je v njihovem jeziku očiščenje, 'hoocha' pa težka energija, katere se sami ne moremo rešiti. Ampak Zemlja zmore tudi težke energije spremeniti spet v oživljajočo energijo, 'sahmo'. Na nek način se vedno čudim, kako le je mogoče, da v 21. stoletju tako drastično pada raven zavesti, po drugi strani vse piše in govori, da gre pri človeški vrsti kot pri planetu za evolucijski skok. Preživeli naj bi tisti, ki živijo dostojanstveno in se njihove izbire ujemajo z delovanjem. Hm. In toliko nas misli, da počne stvari prav in dobro in kako še. Na poti so velike Zemljine spremembe, trdi avtor, ki je med šamani preživel dobršen del svojega raziskovalnega časa. Ron Rasmussen je priznana avtoriteta, pravijo na zavihku knjige, na področju šamani-stičnega energetskega zdravljenja. Njegovo zdravljenje in poučevanje se nanašata na 25 let izkušenj s holotropskim dihanjem, theta zdravljenjem, z zdravljenjem svetlobnega telesa in z drugimi šamanskimi tradicijami. Knjiga je napisana jasno in strastno in kaže preproste korake, s katerimi se ezoterični nauki prednikov lahko prenesejo na naš svet. Avtor informira in navdihuje. Upam, da vas tudi sama kdaj navdihnem s kolumnami k prebiranju literature, ki jo sama sebi izbiram. Vesela bi bila, če je temu tako. Kakorkoli že, želim vam veliko dobrega branja tudi v prihajajočem letu in da bi vse dišalo po cimetu, nageljnovih žbicah, pomarančah, dobri volji in objemih. Skozi celo leto, se ve. Srečno do prihodnjič, Patricija Dodič ne prezrite - kultura... Letnik XXI, št. 277 Glasba DOTIK ZVONOVE PESMI mjana Kinkela, predsednik ne dejavnosti za dolgoletno Zagotovo je bil vrhunec društva Andrej Rolih ter vsak ljubiteljsko delo na področju praznovanja Zvonove 30-le- llirska Bistrica - Cerkveni mešani pevski zbor Zvon iz Ilirske Bistrice letos obeležuje trideset let svojega delovanja. Zbor se je prvič postavil pred občinstvo na zahvalno nedeljo leta 1982 pod vodstvom organistke in zborovodkinje Nives Pirih. Od takrat dalje CMePZ Zvon nepretrgoma prepeva tako v okviru nedeljskih bogoslužij v župnijski cerkvi svetega Petra v Trnovem, kot tudi izven cerkvenih zidov. Od leta 2000 zbor vodi zborovodkinja Damjana Kinkela. »Cerkveno zborovsko petje izvira iz lastne želje prepevati in s tem slaviti Boga, hkrati pa ustvarjati glasbo. Pevce cerkvenih zborov torej združujejo tako veselje do glasbe, kot tudi obveza to glasbo deliti s cerkvenim občestvom.« Tako so zapisali člani uredniškega odbora zbornika »Dotik zvonove pesmi«, katerega je CMePZ Zvon izdal ob 30-le-tnici svojega delovanja. Od svojih začetkov davnega leta 1982 do danes je Zvonova pesem rasla in postajala vse zahtevnejša. Danes lahko mirno rečemo, da CMePZ Zvon sodi med najkvalitetnejše zbore, ki jih premore ilirsko-bistriška občina. Zbor se redno udeležuje revij Primorska poje in občinske revije pevskih zborov, nastopil pa je tudi že na. tekmovanju cerkvenega zborovskega petja in dosegel visoko četrto mesto. Za opazne rezultate sta nedvomno zaslužni tako prva zborovodkinja Nives Pirih, kot tudi sedanja Da- posamezni pevec in pevka zbora. Zvon ima tudi svojevrsten podmladek. To je otroški pevski zbor Zvonček, kateremu dirigira Anija Janežič. Tako Zvon kot Zvonček nas vsako leto razveseljujeta s svojim petjem na zdaj že tradicionalnem božičnem koncertu v cerkvi sv. Jurija v Ilirski Bistrici. Tudi v tej pevski sezoni bo tako, saj koncert že pripravljajo za 11. januar 2014. Praznovanje visokega jubileja se je pričelo konec oktobra s koncertom v Domu na Vidmu. Za to prireditev so nam pripravili kopico slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, kot gostje pa so prepevali pevci postojnske moške pevske skupine Goldinar. Pevke in pevci Zvona so ob tej priliki prejeli Gallusova priznanja Javnega sklada Republike Slovenije za kultur- vokalne glasbe. »Dotik Zvonove pesmi« je naslov zbornika, ki so ga izdali ob svoji tridesetletnici. Zbornik je oblikovala Jeronima Kastelic, lektorirala pa Mateja Šepič. Uredniški odbor v sestavi: Martina Batista, Damjana Kinkela, Urška Mikuletič in Helena Valenčič pa je opravil glavnino dela. V zborniku je zbrana kronologija zbora ter prispevki vidnih sedanjih in bivših članov društva ter ljubiteljev petja. Svoj delež sta med drugimi prispevala tudi nekdanji župnik in korepetitor zbora Bogdan Berce ter koprski škof dr. Jurij Bizjak. Lično oblikovana publikacija je bogata z arhivskim fotografskim gradivom. Predstavitev zbornika, katero je vodil Tomo Šajn, je potekala v napolnjeni čitalnici Knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici. tnice veličasten koncert v župnijski cerkvi sv. Petra v Trnovem, na dan 31. oktobra. Začel se je z večerno zahvalno sveto mašo in nadaljeval v vzdušju, ki se ni dotaknil le poslušalcev ampak tudi nastopajočih samih. Zbor Zvon je z gosti in občuteno spremno besedo povezovalke večera Helene Boštjančič Škrlj skozi pesem doživeto predstavil celo cerkveno leto. Začeli so z adventnimi, nadaljevali z božičnimi, ki so jim sledile postne pesmi. Najbolj so zvenele velikonočne, z upanjem prežete pesmi. Nastop je kot vedno poživil zbor Zvonček, ki je poslušalcem s svojo nedolžno in igrivo melodijo utrnil marsikatero solzo. Večerje bil poln presenečenj. Vokalno glasbo je obogatila instrumentalna. Poleg Metke Jereb, ki je poskrbela za klavirsko in orgelsko spremljavo, so na koncertu sodelovali violinistka Meta Praček, tolkalist Rok Mikuletič ter solista Anija Janežič in Niko Čuk. Poleg pesmi so se zvrstile pohvale, zahvale in trenutki, ki so ustanoviteljem in vodstvu zbora dale vedeti: vredno je bilo! In gromki aplavzi, ki so stoječ pospremili nastopajoče z besedama: hvala vam! Zboru Zvon še enkrat vse čestitke in še na mnoga leta. tekst Igor Štemberger, foto Marinka Fabijan ( v v VOŠČILO Da bi si v 2014 izrisali vsak svoj zemljevid, tudi tam, kjer ga ni. Da bi bili zgoščeni kot nevtronske zvezde in sijali celo leto vsem vsepovsod. Da bi se smejali s smehom blaznih in bili polni ljubezni in popolnoma predani sebi. Da bi našli vrzeli v vsaki oviri, ki se vam postavi na pot. Da bi spili tistih nekaj vrčkov smeha v miru, da pomagajo videti stvari in ljudi v drugačni luči in če še to ne pomaga bo vsekakor pomagalo še nekaj vrčkov zraven. Če pa še to ne pomaga, se splača vsaj poskusiti. Naj bodo NAJBOLJŠE stvari, ki se vam čez leto dogodijo, srhljivo neizogibne. In naj vas čez celo leto spremlja takšna sreča, da bo prihodnost zadrževala dih od dobrega. Želim vam obilo zasebnih minut, ur, dnevov, ko boste na vrata napisali: ne jezi se, tudi tebe ni tam, kjer te . iščejo. Naj se tisti malodušni dež znotraj spremeni v svetlji-kucavo sonce barvaste oblike. NAJ BO NAJ. Srečno 2014. Patricija Dodič ::: ■■■■ SlftBhtegiši!,, 5:55 555 ■■ 1 1 X /"N (stote) JSkn JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE IMjBB ZA KULTURNE DEJAVNOSTI - ivjii JiiiJUdlfMl Letnik XXI, št. 277 ne prezrite - kultura... O Oj, slavljenci današnji, pozdravljeni - tisočkrat! Postojna - V soboto, 23. novembra 2013, je postojnski Kulturni dom postal prizorišče slavnostnega koncerta Mešanega pevskega zbora Postojna. V razprodani dvorani je zbor z bogatim koncertnim programom proslavil 30-letnico ustanovitve, ob tej priložnosti pa je izdal tudi četrto zgoščenko z naslovom Naših 30 let. Tri desetletja so minila, odkar se je 10. oktobra 1983 skupina dvajsetih pevk in pevcev družno s prvim zborovodjem Ivom Jelerčičem zbrala na prvih pevskih vajah. Že takrat so S| zastavili pester in raznolik repertoar, ki obsega sakralne in posvetne skladbe tujih in domačih avtorjev iz vseh umetnostnih obdobij. Jelerčič je s premišljeno izdelano vizijo in zavzetim strokovnim delom mlado zasedbo v manj kot pol lota pripeljal v sam vrh primorskega zborovskega poustvarjanja. Štirinajst let pozneje je mesto umetniškega vodje zasedel Matej Penko. Njegovo obdobje je pomembno zaznamovalo udeleževanje na različnih tekmovanjih tako doma kot v tujini. Uspešna pot, nagrajena z najvišjimi odličji, se nadaljuje tudi pod vodstvom Mirka Ferlana, ki z zborom ustvarja od jeseni 2009. Nit slavnostnega koncerta jo predstavljala simbolika dol- ge, uspešne poti, zaznamovane s tremi zborovodji. Koncertni program je bil razdeljen v tri sklope. V prvem je bila predstavljena slovenska umetna glasba, nato je sledil sakralni sklop, za konec pa je občinstvo prisluhnilo še priredbam slovenskih ljudskih pesmi. Mirko Ferlan je v slavnostni program vključil tudi skladbe z instrumentalno spremljavo in zboru so se na odru priključili odlični glasbeniki - mlada in nadobudna talenta Sabina Požar na violončelu in Jernej Mislej na klavirju ter prof. Petra Jurič na violini. Poseben aplavz sta si zaslužila tudi uveljavljana skladatelja Ambrož Čopi in Walter Lo Nigro, katerih prisotnosti se je zbor še posebej razveselil, saj so na odru predstavili tudi njuni skladbi. Pomemben del glasbenega programa sta predstavljala tudi arhivska glasbena posnetka, pospremljena s projekcijo fotografij iz prejšnjih obdobij. Občinstvo je tako uživalo ob poslušanju priredbe Marija Kogoja Stoji mi polje, ki jo je zbor pod vodstvom Iva Jelerčiča zapel na svojem prvem nastopu na Primorski poje leta 1984 in Polžku v priredbi Stanka Premrla, ki jo je zbor izvajal pod vodstvom Mateja Penka na Naši pesmi leta 2003. Vsi trije zborovodje so simbolično popotovanje po preteklosti na koncu zaključili z družnim pihanjem svečk na slavnostni torti. Pridružili so se jim celoten zbor, hkrati pa tudi pevke in pevci, ki so nekdaj so-krojili zgodovino zbora, sedaj pa njegovo delovanje spremljajo iz občinstva. Družno so zapeli priljubljeno praznično pesem - Zadoni nam zadoni (Slavljenci). Še posebej svečan del prireditve je predstavljala podeli-tevjubilejnih Gallusovih značk, ki jih Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije podeljuje posameznikom za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Podeljenih je bilo trinajst srebrnih in štiri zlata priznanja, trinajst pevk in pevcev pa je prejelo častno priznanje za trideset in več let prepevanja v zborih. Poseben aplavz so si zaslužili Bernarda Hoče-var, Oskar Blaž Ščuka, Jurček Škodič, Mateja Zadel in Irena Žigon, ki v zboru prepevajo že od same ustanovitve. V imenu Sklada pa je Marjeta Turk, pomočnica direktorja JSKD, ob jubileju nagradila zbor s spominskim srebrnim priznanjem. Na koncertu je bil predvajan tudi flash mob, ki ga je zbor posnel v letošnjem letu, sledila pa je še projekcija fotografij z gostovanj. S tem je občinstvo spoznalo še eno posebno značilnost Mešanega pevskega zbora Postojna: zbor ne slovi zgolj po svojih pevskih dosežkih, ampak tudi po tem, da kljub skoraj pol stoletja obsegajoči starostni razliki med pevci in pevkami vendarle delujejo in ustvarjajo kot homogena celota. Tak vtis lahko dobi občinstvo tudi ob prebiranju Pesmarice, jubilejne brošure, ki je izšla ob slavnostni priložnosti ali pa ob ogledu razstave v preddverju Kulturnega doma, kjer so razstavljene fotografije odličij in tiste z veselih pevskih druženj, vaj in koncertov. Najbolj trajen glasbeni spomin na dogodek nedvomno predstavlja zgoščenka Naših 30 let. O njej je zborovodja Mirko Ferlan v Pesmarici zapisal: »Nova zgoščenka je v prvem delu odraz poti, ki smo jo skupaj prehodili v teh štirih letih, v drugem delu pa hoče biti zgodovinski dokument in poklon vsem, ki so pripomogli k temu, da je danes MePZ Postojna vitalna več kot štiridesetčlanska skupina mladih in manj mladih navdušenih pevcev, pri katerih glasbena strast še vedno gori in ogreva srca številnih ljubiteljev zborovske glasbe tako doma kot po Evropi«. Zborovodja, pevke in pevci so dogodek proslavili še z zaključno zabavo, ker so se skupaj z občinstvom posladkali z velikansko torto in ob obujanju pevskih spominov prepevali še dolgo v noč. Časa za počitek pa še ni na vidiku -že v nedeljo, 1. Decembra, se bodo pomerili na Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov in malih pevskih zasedb v Postojni, nato pa skupaj s Pihalnim orkestrom Koper 26. decembra nastopili v koprski Bonifiki. Po novoletnem predahu pa jih čakajo novi izzivi, nove poti po Sloveniji in tujini ter upajmo, da tudi nova visoka odličja. Vse najboljše! tekst Anja Kocman BISTRIŠKI ZBORI NA 32. REVIJI Ilirska Bistrica - Dvanajst Pevskih zborov in skupin iz občine Ilirska Bistrica se je na dveh koncertih 32. občinske revije predstavilo maloštevilnemu občinstvu v Domu na Vidmu. Običajno se je pevska revija prirejala v mesecu juniju. Zadnja leta pa jo organizator ~ bistriška izpostava JSKD organizira ob koncu leta, saj so občinska sredstva s katerimi se revija financira, znana šele pozno jeseni. Tako tudi revije ni mogoče seliti po mrzlih vaških domovih, kot je bilo to običaj v mesecu juniju. Tudi tokratna oncerta sta pokazala, da tako 'ermin kot tudi lokacija nista najbolj primerna, sta pa se izkazala kot edini izhod v sili, če revijo želimo obdržati v primero- kadar so občinska sredstva koiturnim društvom in JSKD-ju ^deljena praktično ob koncu ® a. To pa je v občini Ilirska 'strica v zadnjih letih postalo čakov°|in ne 'Zjema'k0t b' PM~ Letos se je na reviji pred-avilo dvanajst pevskih zbo-,V 0z'roma skupin. Nekaj orov je nastope zaradi zdra-5 Venih težav, ki so v zimskem asu pogoste, moralo odpove-a nekateri se na revijo sploh 'So Prijavili, nekateri zbori oz. skupine pa so v zadnjih letih Prenehali delovati. Spomni-, 0 se> da je v najbolj plodnih et|h za bistriško kulturo, nekje 00 leta 2010, na občinski reviji nastopalo tudi do 18 pevskih sestavov. Prvi od obeh večerov seje Pričel z ljudsko pesmijo mo- ške pevske skupine Vasovalec. Skupina je letos praznovala 20 let in ta jubilej obeležila s poletnim koncertom na Sviščakih. Kot druge so se na oder podale pevke ženske pevske skupine Kalina pod taktirko Janje Ko-nestabo. Zapele so tri pesmi, med njimi tudi pesem Danice Pardo »Bom roža in drevo« katero je uglasbil Dimitrij Grlj. Pevce bistriškega upokojenskega zbora Avgust Šuligoj veže ljubezen do petja in druženja. Pevske vaje in nastopi so način življenja, medsebojnega prijateljstva in medsebojne pomoči. Z eno besedo bi lahko rekli, da jim je mar za sopevce, da skrbijo drug za drugega. To pa je tisto dragoceno in neprecenljivo, kar je tudi eden od ciljev življenja tretjega življenjskega obdobja. Pred občinstvo jih je popeljala zborovodkinja Anamarija Surina. Kot veleva tradicija, smo lahko tudi tokrat prisluhnili gostom iz Slo- venskega doma KPD Bazovica Reka. Njihov mešani pevski zbor je nastopil s tremi pesmimi pod vodstvom zborovodje Zorana Badjuka. Zborovodkinja Meta Kirn pa je nastopila z Ženskim pevskim zborom Prem, ki združuje pevke z Brkinov, s Pivškega in z llirskobistri-škega. Pred kratkim so Premke slavile 15 let svojega delovanja. Kar dvakrat toliko pa letos slavi cerkveni zbor Zvon iz Ilirske Bistrice. Z ubrano pesmijo pod taktirko Damjane Kinkela je CMePZ Zvon zaključil prvi večer revije. Tudi drugi večer seje tako kot prvi pričel z ljudsko pesmijo. Prvi so namreč nastopili pevke in pevci iz skupine Brštulin banda (na sliki), ki deluje v okviru KETŠD Alojzij Mihelčič Harije. Sledil je nastop podgrajskih pevcev, ki so prav tako letos praznovali pomemben jubilej, 25 let delovanja. Cerkveni zbor iz Podgrada je zapel tri pesmi pod taktirko zborovodje Stanka Čeha. Moški pevski zbor Dragotin Kette je zbor z najdaljšo pevsko tradicijo na Bistriškem. Začel je delovati že davnega leta 1971 in je eden redkih zborov, ki je nastopil na vseh dosedanjih občinskih revijah in na vseh revijah Primorske poje. Na letošnji reviji ga je vodil priznani zborovodja dr. Mirko Slosar, ki zboru dirigira od leta 2000. Sledil je nastop Ženskega pevskega zbora Tuščak. Sestavljajo ga dekleta in žene iz krajevnih skupnosti Knežak in Šembije. Od samega začetka jih vodi zborovodkinja Morena Hostin-ger. Občinstvu so se predstavile tudi Bistrške škuorke, ki so že dobro uveljavljena ljudska pevska skupina. Škuorke delujejo že 19 let, v tem času pa so prejele že ogromno priznanj. Pojejo po večini triglasno na podlagi ustnega izročila starejših in tako ohranjajo pristno nezborovsko petje. Letošnja revija se je zaključila s pesmijo Mešanega pevskega zbora Tabor Kalc 1869 iz Knežaka. Da gre za kvaliteten pevski sestav, pričajo njihovi vrhunski dosežki. Dvajsetletno delo in trud so člani in članice pevskega zbora nadgradili ravno v letošnji, jubilejni sezoni. V začetku decembra so si namreč s svojim nastopom na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin v Postojni prislužili srebrno priznanje. Poleg dobrega in sproščenega vzdušja v zboru je k zadnjim uspehom zagotovo prispevalo kakovostno delo energične zborovodkinje Katje Bajec, ki se skupaj z zborom že veseli naslednjih podvigov. Letošnjo občinsko revijo v Ilirski Bistrici lahko ocenimo kot najboljše, kar seje v danem trenutku dalo storiti. Posebne pohvale pa gredo ženski pevski skupini Kalina, ki je bila ob Območni izpostavi JSKD Ilirska Bistrica soorganizator obeh koncertnih večerov, katere je vodila Iris Dovgan Primc. tekst Igor Štemberger, foto Tomo Šajn STANOVANJSKI SKLAD IEMIBUKE SIOVKNUC Podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in na tel. št. 014710 500. UGODNA ODDAJA STANOVANJ Stanovanjski sklad RS, javni sklad oddaja v najem nova stanovanja in stanovanjske hiše različnih velikosti na izvrstnih lokacijah v vseh slovenskih regijah. Stanovanja se nahajajo v Ajdovščini, Borovnici, Pivki, Postojni, Vipavi in v drugih mestih. Ponujamo možnost daljšega najema z ugodno mesečno najemnino. Vsa stanovanja se nahajajo v urbanih naseljih, prijaznem okolju in bližini potrebne infrastrukture. ©lfr@iaix ne prezrite - kultura... Letnik XXI, št. 277 Glasba 10-letnica Goldinarja Postojna - Vokalna sku- tekmovanju Naša pesem pina Goldinar je nastala v Mariboru, kjer so osvojili v letu 2003, ko je želja po bronasto priznanje. Njihovo ubranem petju združila se- zavzetost je prepoznala tudi dem fantov s Postojnskega Občina Postojna, ki je Vokal- in Pivškega. Svojo prvotno željo, peti pretežno dalmatinske pesmi, so z leti razširili na bogat repertoar od domačih ljudskih in umetnih pesmi, prek priredb popularne glasbe, do cerkvenih, vključno s črnskimi duhovnimi, božičnimi in renesančnimi skladbami. V zadnjih letih pa kljub bogati zbirki priljubljenih dalmatinskih pesmi, po katerih so znani, primat prevzema predvsem domača slovenska pesem. Goldinarji radi poudarijo, da jih ne vodi tekmovalnost, kar pa ne pomeni, da se ne trudijo peti kvalitetno. Poleg številnih nastopih po vsej Sloveniji, v zamejstvu in tudi v tujini, se lahko pohvalijo še z zlatim priznanjem s tekmovanja na Slovaškem, z zlatim priznanjem s Tekmovanja primorskih pevskih skupin, nagrado za najbolj perspektivnega debitanta na Reviji izbranih malih pevskih skupin Slovenije na Ptuju, nastopili pa so tudi na pevskem ni skupini Goldinar podelila plaketo za delo na področju glasbene ustvarjalnosti. Znano je, da se Goldinarjev ne sme soditi po nastopu na odru, kjer v nerodno izbrani temačni odpravi marsikdaj izgledajo preveč resnobno. Ljudje, ki so jim blizu, pa že vedo, da Goldinarji pogosto vrhunec večera dosežejo šele na zakuski, ko pride do izraza njihov širok repertoar, petje dolgo v noč pa za nameček podaljšajo še z odpeto podoknico izbranemu dekletu. Leto 2011 jebiloza skupino prelomno, saj jih je zapustil njen dotedanji umetniški vodja Dominik Jurca. Skupino je prevzel Miha Bole in jo danes sestavlja 12 članov. Z zavzetim delom nadaljujejo zadano poslanstvo skupine, njihov trud pa je bil dobro viden tudi na koncertu, ki so ga pripravili ob 10-letnici delovanja skupine. tekst in foto Marko Zore ••••••••••••••••••••••••••••a* NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV« KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 Pralni In sušilni streli na kovance - za posteljnino (lu>vtre, odeje, pregrinjala.,..) - za osebno perilo In garderobo - za zavese, prevleke, tekače, delovne obleke,... Prahi strta ianstilstB W5a 52 Prahi straj kancKMa Big 22 Sn8hl strti ZteBhsešatia 16 V ceno sta te všteta detergent Irt mehčal avtopbevozmžtvM Fabci 4 • 6254 Jelšane TEL.: 05 / 788 51 10 • GSM: 041 / 410 343 BSarn® mmm r T V. I •cmnumm Smsžmlk pišite nam: info@e-sneznik.net PREM JE VASICA SANJAVA Ilirska Bistrica - Ženski pevski zbor Prem v letošnjem letu praznuje 15 let delovanja. Ustanovljen je bil pod okriljem Kulturno turistično športnega društva Prem v letu 1998, kasneje pa leta 2007 krenil na samostojno pot. Pevke so se sredi novembra predstavile na jubilejnem koncertu v mali dvorani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici. Od pesmi do pesmi so predstavile svoje petje in delo pod taktirko sedanje zborovodje Mete Kirn nekaj pesmi pa tudi pod vodstvom Vilka Majeriča, prejšnjega zborovodje. Na programu so bile pesmi, ki so postajale del njihovega repertoarja skoraj od samih začetkov, ko jih je kar deset let vodila zborovodja Irena Rep, pa vse do skladb zadnjih let. Prvič so domačim poslušalcem zapele tudi pesem Prem je vasica sanjava domačega avtorja Matjaža Vrha in skladatelja Dimitrija Gr-Ija. V goste so prišli pevci Pevske skupine Slavna, ki jih vodi Jelka Bajec in svojim ubranim petjem popestrili koncert. Na jubilejnem koncertu so bile podeljene Gallusove značke. Kar deset pevk je prejelo bronaste (Danica Kirn, Silva Šajn, Maruška Smajila), srebrne (Jadranka Kirn, Leonida Pecman, Alenka Volk Penko, Dolores Zidar) in zlate Gallusove značke(Boža Požar, Zinka Žele, Meta Kirn). Danica Pardo in Mara Smrdel, za trideset let prepevanja, pa častne Gallusove značke. Danica Pardo je prejela tudi posebno priznanje za delovanje na področju ljubiteljske kulture. Ob tej priliki so pevke pripravile zbornik z naslovom Od pesmi do pesmi - 15 let. V njem so predstavile delo zbora in pevke zbora skozi vsa leta, v njem pa so našli mesto za svoje besede in misli tudi vsi trije zborovodje in Dimitrij Grlj, katerega pesmi pevke z veseljem vključijo v svoj program. Svoje misli in spomine pa so v zbornik zapisale tudi nekdanje in sedanje pevke. Besedila in veliko fotografij so pripomogli, da je nastal prijazen prikaz življenja in dela zbora v njegovih petnajstih letih. »Kdor ga bo prebiral, pa bo morda tudi začutil, zakaj se me pevke tako oklepamo zbora in petja, bogastva ob njem, v njem in z njim.« Koncert se je iztekel v prijetnem veselem in sproščenem vzdušju, za kar so poskrbeli Alenka Volk Penko in vsi sodelujoči, topel sprejem poslušalcev in vsi ki so zboru čestitali in zaželeli: »Ostanite še naprej take, kot ste, naj vaš smeh in petje še dolgo in daleč odmevata izpod obzidja Premskega gradu!« Pevke ŽPZ Prem se iskreno zahvaljujejo vsem dona"-torjem, ki so pomagali pri 15-letnici delovanja, občinama Ilirska Bistrica in Pivka ter delovnim organizacijam in posameznikom. To so: Tapetništvo Žele, SAOP, Frank Valter, Plama-pur, MFM Intarzija d.o.o., Prevoz oseb in stvari Vladimir Čepar in Agrotrgovi-na Jožica Šajn s.p. tekst Danica Kirn in Igor Štemberger, foto Tomo Šajn Na pobudo ŽePZ Prem je JSKD podelil posebno jubilejno priznanje območne izpostave sklada za dolgoletno delo na področju kulture. Kot je povedal vodja območne izpostave sklada Igor Štemberger, taka priznanja podeljujejo le redkokdaj. To laskavo priznanje si je prislužila vsestranska kulturna delavka in ena najbolj prepoznavnih oseb na področju kulturnega in društvenega delovanja v občini Ilirska Bistrica Danica Pardo. Bila je in je še članica kar nekaj kulturnih društev, od Prema, preko Ilirske Bistrice do Harij. Po upokojitvi in preselitvi iz Postojne v rodno vas Prem pred 16 leti se je vključila v kulturna dogajanja na vasi in v okolici. Vsako delo je opravila zelo odgovorno, čeprav formalno ni bila članica premskega kulturnega društva ustanovljenega pred 16 leti, a je vedno sodelovala pri društvenih aktivnostih. Kmalu po preselitvi se je začela njena pot vsestranske kulturne delavke in umetnice. Njena prva "postaja" na kulturnem popotovanju v bistriški občini je bil mešani zbor društva upokojencev iz Ilirske Bistrice katerega pevka je postala ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V zboru je zelo aktivno delovala in pela do leta 2010. V teh letih je dolgo časa vzorno vodila kroniko zbora in bila več let v njegovem upravnem odboru. Tudi na njeno pobudo se je zbor upokojencev poimenoval po Avgustu Šuligoju, rojaku iz Dolnjega Zemona, glasbenem pedagogu in ustanoviteljev znamenitega predvojnega otroškega zbora Trboveljski slavčki. Od leta 2002 je članica uredniškega odbora literarno informativnega občasnika Jesenski listi, ki ga izdaja DU Ilirska Bistrica. Skoraj ne bi našli številke Listov, v kateri niso objavljene njene pesmi ali krajši prozni prispevki. Pred 15 leti, ko so v okviru KTŠD Prem ustanovili ženski pevski zbor, najdemo Danico Pardo med prvimi članicami že v letu 2001. Tedaj je torej prepevala v dveh zborih, v ujjokojenskem v Ilirski Bistrici in v ženskem pevskem zboru Prem. V premskem zboru, ki že od leta 2007 deluje kot samostojno kulturno društvo, pa je bila predsednica od 2005 do 2007. V času njenega predsedovanja je zbor dobil svoj logotip. Še vedno je aktivna pevka in glavna odgovorna za kulturno vzdušje ob praznovanjih in velikokrat za spremne besede na nastopih. Ob predstavitvah njenih literarnih del je velikokrat vključila tudi nastop pevskega zbora. Repertoar zbora se je obogatil tudi z njenimi pesmimi. Nazadnje se je zbor predstavil tudi v televizijski oddaji televizije Koper pod naslovom » Na obisku«, ki govori o njenem življenju in delu. »Pevke zbora si težko predstavljamo svoje delo brez njene zagnane delavnosti, vedno prežete z vedrino in humorjem.« Njeno kulturno udejstvovanje pa se ni zaključilo v pevskih zborih, pač pa je svoj talent razvijala tudi kot uspešna pesnica in pisateljica. V samozaložbi je izdala dve pesniški zbirki. Leta 2003 Do roba, ne čez in leta 2008 obsežno zbirko Tja čez gmajne, pesem moja. Njene pesmi so očitno prevzele več skladateljev, ki sojih uglasbili za pevske zbore. Eden med njimi, bistriški zborovodja in skladatelj Dimitrij Grlj je zapisal: »Slučaj je nanesel, da sem pred mnogimi leti prebiral pesmi Danice Pardo. Nekatere pesmi so kar klicale po uglasbitvi. To so bile moje prve zborovske skladbe in sem jih podaril Danici v spomin.« Poleg uglasbenih pesmi, kijih prepevajo mnogi primorski pevski zbori in skupine, je nekaj njenih pesmi uglasbenih tudi za instrumentalne ansamble. Kot da ji vsega ne bi bilo dovolj, seje Danica v zadnjem času vključila še v etno glasbeno skupino Brštulin banda, ki deluje v okviru KETŠD Alojz Mihelčič v Harijah. Leta 2010 je v samozaložbi izdala zbirko črtic z naslovom Drobižnice. Tik pred izidom pa je tudi njena četrta knjiga. Danica Pardo je za dolgoletno prepevanje v zborih prejela že vse Gallusove značke JSKD Republike Slovenije. Letnik XXI, št. 277 Razmišljanja Starodavna pravljica Nekoč, ko so Slovenci živeli na zemlji in so zemljo božali, je živela družina. V tej družini so družili roke in misli nono, nona, oče, mati, trije sinovi in hčerka, ki so jo imeli vsi radi. Tudi drugače so se imeli vsi radi. Ko so si v krožnike (takrat ni bilo današnjih krožnikov) jemali repo, so pozorno sodelovali v pravičnosti enakosti in vsakemu je bilo dodeljenih pet koščkov slanine, kajti nona, ki je kuhala, je vedno narezala štirideset koščkov. In ti koščki slanine so jim dajali moč, da so eni rasli in živeli, drugi pa so se manjšali in umirali. Hčerko so kmalu omožili s sosedom (takrat nista več živela nono in nona), starejši sin je šel s trebuhom za kruhom v pradomovino (Zakrpatje), srednji sin si je zaželel ostati doma in skrbeti za zemljo in starše. Najmlajši pa je stopical po dvorišču in tuhtal. In tuhtal in tuhtal in... nekega dne je iz njegovih ust poletela beseda Eureka (takrat so že poznali to besedo), ki je pomenila usodnost odločitve in zakričal je besedo tehnik, ki bo veter usmeril skozi slamovo steblo (ta stavek je kasneje pridal, da so sosedje besedo tehnik sploh razumeli) v velik prostor, kjer se bo vse vrtelo, (Kaj se bo vrtelo, ni Pojasnil.). Vsa srenja ga je srečno in vzhičeno gledala in občudovala. Čas je mineval in najmlajši sin je postopal po dvorišču, srenja ga je še vedno in vznemirjeno opazovala njegove gibe in tuhtanje. Tuhtanje je prevzelo stare in mlade... vse. Zbirali so se na dvorišču, ki je postajalo čedalje ožje in tuhtalec (najmlajši sin) je svoje občudovalce popeljal na veliko njivo, kjer so se vrteli okrog njega in pričakovali, kaj bo. Veter je še vedno nenadzorovano razsajal, suhe slamnate bilke so gnile in leta so minevala in minevala in zmanjkalo je slamnatih stebel. In usodni tehnik seje z utrujeno glavo na vratu odločil in ni več ponovil prve usodne besede. Ne, izgovoril je kratki stavek: »Krožili bomo!« In s tem je starodavne pravljice konec. Ni je konec, samo prebuditi se moramo iz tistih starih stoletij. Hop, pa smo tu. No, vidite Bistričani, prav vam je, krožite, kakor krožijo v Postojni, Kopru, Izoli, Portorožu, Divači, Sežani. O kroženju razmišljajo v Komnu, Kozini in še marsikje drugje. Imamo čudovito priložnost spoznati pomembnost tega kroženja. Predvsem to, da so vsi župani, bivši in sedanji, potomci prvega misleca o kroženju, ki se mu je porodila ob repi, slanini in tudi krompirju. Kako stisniti veter skozi slamnato bilko, naj ostane za prihodnost, če bo še obstajala, kajti kroženje utrudi človeka, ki izgubi voljo ljubiti. No, no, s skupnimi močmi le praznujmo leto, ki Prihaja in v vzhičenosti novih dogodivščin sprostimo sv°je duše na krožiščih, ki so vrhunec urbanistične, duhovne in življenjske ustvarjalnosti naših pravih ljudi. Mogoče se bo komu utrnila nova zamisel, ki bo tra-■Na in trajala. Mogoče bo ta zamisel zaobjela človeka? Upajmo! Aleksander Peršolja Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v teh božičnih praznikih; v mozaiku novega leta 2014 pa naj se lesketajo dragulji: zdravje, sreča in ljubezen. 0 Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrice ,'f'aleltšiv loMlik fllu&Uf 7'Jiiisu ne prezrite - kultura... jjsŽjJJ/.O Glasba ZIMSKE URICE Z JANJO KONESTABO Ilirska Bistrica - Ta veseli dan kulture, dan ko se spominjamo Prešernovega rojstva, v Ilirski Bistrici nismo proslavljali z odprtimi vrati muzejev ali galerij, smo ga pa kljub temu obeležili na primeren način. Mezzosopranistka Janja Konestabo je ob klavirski spremljavi Damjane Kinkela, v organizaciji ilirsko-bistriške izpostave JSKD, v napolnjeni mali dvorani Doma na Vidmu izvedla koncert Zimske urice. Moderator večera je bil Igor Štemberger. Mezzosopranistka Janja Konestabo je profesorica solo petja na ilirsko-bistriški glasbeni šoli in zborovodkinja ženske pevske skupine Kalina. Za seboj ima že bogato glasbeno kariero. Posnela je kar nekaj skladb na Radiu Maribor in koncertirala z mariborskim simfoničnim orkestrom. Vsa leta študija v Mariboru je bila članica zbora SNG Opera in balet Maribor, pozneje pa je bila tudi članica Komornega pevskega zbora RTV Slovenija v Ljubljani in članica zbora SNG Opera in balet Ljubljana. Prvič se je kot solistka predstavila v Mozartovi Čarobni piščali. Sledila ji je glavna vloga Dide v Purcellovi operi Dido in Enej, ter solistična vloga prevzetne Marcelline v Mozartovi Figa-rovi Svatbi, ki se je izvajala v Trstu. Do sedaj je sodelovala pri snemanju dveh zgoščenk, izdanih v lanskem letu, in sicer kot vokalna solistka ob spremljavi tamburaškega orkestra Vipavski tamburaši, drugo zgoščenko pa je posnela na Radiu Koper s Triom Julius. Pianistka Damjana Kinkela se je srečala z glasbo že v otroških letih kot učenka glasbene šole v Ilirski Bistrici. Najprej se je učila igranja na kljunasto flavto, nato pa enajst let nadaljevala kot pianistka pri učitelju Zorku Antoniču. Na nižji glasbeni šoli je zaključila štiri razrede orgel pri prof. Drašku Baumgartnu in pet razredov solopetja pri prof. Margareti Togunjac. Študij glasbe je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, smer cerkvena glasba, kjer je z odliko diplomirala iz orgel pri mentorju doc. Mariu Perestegi, nato pa še na oddelku za glasbeno pedagogiko iste ustanove pri mentorici doc. dr. Branki Rotar Pance. V času študija je bila koncertno aktivna s številnimi samostojnimi orgelskimi koncerti po Sloveniji in na Hrvaškem. Vseskozi glasbo poustvarja v vlogi zborovodkinje, organistke, korepetitorke, solistke in pianistke v priložnostnih komornih sestavih. 0(1 leta 2000 je dirigentka MeCePZ Zvon in organistka v cerkvi sv. Petra v Ilirski Bistrici. Zaposlena je kot učiteljica glasbene umetnosti na OŠ Podgora v Kuteževem in OŠ Rudolfa Likoviča v Podgradu. Čudovit koncertni večer poimenovan »Zimske urice« se je pričel s Prešernovimi verzi pesmi »Strunam«. Poleg te ki jo je uglasbil Davorin Jenko, smo uvodoma slišali še dve uglasbeni pesmi Otona Županči- ča: »Ciciban cicifuj« na glasbo Cirila Preglja in »Mesec v izbi«, katero je uglasbil Anton Lajovic. V uvodnem sklopu nam je pevka zapela še dve skladbi na temo cvetja: »V kristalni vazi«, glasba Stanko Prek in pesem Milana Puglja na glasbo Cirila Preglja »Če rdeče rože zapade sneg«. Janja Konestabo in Damjana Kinkela sta nas v osrednjem delu koncerta popeljali v svet opernih arij. Iz Gluckove opere Orfej in Evridika smo slišali arijo »Che faro sen-za Euridice«, sledila je arija »Voi che sapete« iz Mozartova Fi-garove svatbe, nato pa še arija Dalile iz Saint-Saensove opere Samson in Dalila. V zaključnem sklopu večera smo se preselili k slovenskim ljudskim pesmim. Te so se razvile iz preprostih ljudskih napevov, ki so se sčasoma nadgrajevali, spreminjali, oblikovale so se mnogotere različice, hkrati pa so ohranjale sestavine iz preteklosti. Iz kraja v kraj so jih prenašali potujoči pevci in godci, pa tudi vojaki, študenti in rokodelci. Peli in igrali so jih ob raznih družabnih dogodkih, kot so ženitve, sedmine, martinovanje, pustovanje ali pa ob kmečkih delih, kot so žetev, košnja, ličkanje ali trgatev. Tudi razni skladatelji so napisali mnoge pesmi, ki so kasneje ponarodele, ali pa so skladatelji ljudske pesmi prire- dili po svoje in jih zapisali. Eden takih je bil Matija Tomc, slovenski skladatelj, duhovnik in profesor glasbe. Njegovo glasbeno delo je sila raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave od mešanih, moških, ženskih zborov, do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala kar 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat, ki so pretežno cerkvenega značaja. Najpomembnejši sta Križev pot in Stara pravda. Tomc seje zapisal v spomin slovenskega naroda kot zborovski skladatelj. Njegov instrumentalni opus je relativno majhen in nepomemben, če ga primerjamo z njegovim zborovskim opusom. Tomcu je od lastnih skladb bila najbližja maša Stopil bom k oltarju, ki je še danes del železnega re- pertoarja slovenskih cerkvenih zborov. Na koncertu »Zimske urice« smo slišali štiri slovenske ljudske pesmi v priredbi Matije Tomca: »Nmav čez Izaro«, »Oj, ta mlinar«, »Po gorah grmi, se bliska« in »Tam kjer teče bistra Žila«. Večer se je zaključil z »Ledenimi rožami« Antona Aškerca v priredbi Hrabroslava Volariča. Slednji pa je prispeval tudi glasbo za »Dekliško tožbo«, katero so si poslušalci priplo-skali kot dodatek. Izredno dobro obiskan koncertni večer z bučnimi aplavzi dokazuje, da bistriška publika ceni zagnano delo mladih glasbenih umetnic in potrjuje pravilnost odločitve organizatorja, bistriške izpostave JSKD, da publiki vsaj enkrat letno postreže repertoarjem resne glasbe. tekst Igor Štemberger, foto Andreja Kranjec Lepo vabljeni da se pri nas posladkate. ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2014 Likovna dejavnost BISTRIŠKA DEDIŠČINA NA PLATNIH v -v Ilirska Bistrica - Vstop v veseli december je v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici dodatno čarobno obarvalo odprtje likovne razstave bistriških slikarjev z gosti. Likovno društvo Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice je bilo ustanovljeno po letu 1970, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je njegovo delovanje zamrlo, ponovno pa je društvo aktivno zadnjih 11 let in se javnosti predstavi dvakrat letno. Društvo zadnja leta združuje amaterske slikarke in slikarje ter oblikovalce. V tem letu je v društvo včlanjenih 18 ustvarjalcev, 1 podporna članica in 2 častna člana. Ob koncu letošnjega julija so člani bistriškega likovnega društva organizirali že 6. likovno kolonijo. Potekala je v Podtaboru »Pr curki«, ob domačih slikarjih pa so sodelovali še člani Društva likovnih ustvarjalcev Postojna ter posamezni slikarji iz Logatca in Ljubljane. Skupno je na koloniji slikalo 20 umetnikov. Tema letošnje kolonije je bila Arhitekturna dediščina in njeni elementi v občini Ilirska Bistrica. S pomočjo gradiva iz monografije o Ilirski Bistrici in zbranih fotografskih gradiv so se udeleženci kolonije seznanili z urbanim razvojem ilirsko-bistriškega okoliša, na katerega so vplivale geografske in podnebne značilnosti, naravni vodni in gozdni viri ter družbeno ekonomska gibanja. Seznanili so se z obsežnostjo tipizacije stavbne gradnje in njenimi elementi v naseljih, sakralnih zgradbah, gradovih in graščinah, pa vse do novodobnih netipičnih zgradbah. Plašči Polone Makovec Kozina - »Plašči« Polone Makovec, fotografinje, poslovne sekretarke, diplomirane varstvoslovke, vsestranske organizatorke (ali kot pravi sebi - multipraktik) iz Komna, so krasili prostore Knjižnice Kozina do konca meseca novembra. Po materini strani »Brčinka«, zato tudi povabilo k razstavljanju. Doslej se je predstavila z dvema fotografskima razstavama v stari komenski šoli in tam leto dni vodila galerijo. Na tokratni razstavi predstavlja like, akte, obraze, skratka fotografije realnih ljudi iz njenega okolja, lasersko gravirane na les. Obiskovala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer fotografija, zato simpatični in samozavestni fotografinji prodor z inovativnostjo predstavlja nov pristop in obenem obiskovalcem razstave nudi nov vpogled, najsi bo na fotografskem kot na širšem umetniškem področju. »Vsakdo od nas nosi plašč, ali plašč iskrenosti, ledenosti, ali prijaznosti, razkritosti ali odkritosti, zato tak naslov,« še doda Makovčeva. Na otvoritvi sta za glasbeni intermezzo poskrbela Eva Sluga in Žiga Dodič, člana skupine Perfect Strangers. Eva ju predstavi takole: »Ime je bilo rojeno v čast skupini Deep Purple. Manuel Kocjančič šteje ri- tem, Nik Ražman sledi na bas kitari, s šestimi strunami pa se poigrava Žiga Dodič. Poleti sva se z Žigo odločila, da se bova preizkusila tudi v akustičnih vodah. Vadila sva v študentu pred hvaležno publiko, včasih so naju poslušali navijači Eurobasketa 2013, pela sva na Titovemu trgu, tudi v baru Barbapapa. Prav vsak izrečen vtis, stisnjena roka, nasmeh, ponujen večer za igranje, dovoljenje, da lahko zapojem, prav za vse sem hvaležna.« tekst in foto Patricija Dodič Namen je bil likovno zabeležiti odnos do arhitekturne dediščine in prispevati k zavedanju o pomenu ohranjanja in obnavljanja teh značilnosti. Večina motivov je bila že nešte- tokrat upodobljena na platnih slikarjev, domačih in tujih, a ta motivika vedno znova buri ustvarjalne duhove. Zahtevna likovna dela, ki so bila začeta na koloniji, so slikarji dokončali v domačih ateljejih, umetnine, ki so nastale pa smo si obiskovalci lahko ogledali na decembrski razstavi v bistriški knjižnici. Razstavljali so: Emilija Erbežnik iz Ljubljane, Tončka Madon iz Logatca, Marija Strnad, Frane Šajn in Marino Samsa iz Postojne ter članice in člani bistriškega društva: Jadranka Savič, Barbara Šenkinc, Karmen Primc, Andreja Boštjančič, Karmen Mikolj, Neva Macarol, Lucija Farkašova, Franc Močilnikar, Janez Knafelc, Aleksander Abram, Danijel Tomažič, Peter Filipčič, llija Martič in Zdenka Vinšek. Likovna dela je številnemu občinstvu predstavila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič iz Postojne, v kulturnem programu, ki gaje povezoval Primož Rojc, pa so nastopili Jasenski kerglci. tekst Igor Štemberger, foto Franc Močilnikar Program začetnega tečaja risanja Tečaj je namenjen vsem, ki bi radi spoznali in vstopili v svet risbe, črte, pike in ploskve. Na tečaju boste pridobili tehniko risanja s svinčnikom, skiciranje, uporabo viziranja, se naučili gradnje kompozicije ter spoznali perspektivo in pravilno prostorsko postavljanje predmetov na risalni površini. V skupino se lahko vključijo tudi tisti, ki nimajo predznanja o risanju in slikanju, imajo pa željo pridobiti tovrstno izkušnjo. Začetni tečaj vključuje risanje osnovnih oblik likov, prostorski kompozicij, tihožitij, viziranje, konstruktivno risanje prostora in enostavnih teles v pro- storu, spoznavanje s perspektivo, risanje osnovnih likov, risanje tihožitja (pravokotnik, kvadrat, krog, krogla elipsa, knjiga, stol). Senčenje, risanje portreta. Risanje na terenu. Tečaj se bo začel drugi petek 14. marca 2014 in se nadaljeval tedensko po 2 šolski uri od 18.00 do 20.00. Cena tečaja je 35eur/ mesečno na osebo. Tečaj bo trajal, dokler bodo tečajniki zainteresirani. Vse dodatne informacije in prijava do konca februarja na e-naslov: magickarizma@gmail. com in stojan.rzek@ gmail.com ali telefon: 041 510 842 x 4®ipi ■HHI - - -v iiH I Potikb.iirajtv OR ktido z j motenim telefonom .’r> vi oglejte video predstavitev naisga podfc-tja. s ? H Za skvi,'.'arijo potrebujete brezplačno OR skener -iplikadjo, ki jo naplete v j App Store Android j i/ar ■ mm m n » \ W W f Predani projektu, zavezani stranki Gradite ali obnavljate? Potrebujete idejo ali rešitev Za vaša okna in vrata? V Postojni dobite vso na enem mestu* PVC in AlU stavbno pohištvo, senčna, polico iri strokovno monvažo Kakovostna okna in vrata so vaša varnost, varčnost in udobje. 5.wirrr Jesenske zgodbe Kozina - Študijski krožek »Zgodbarnica« je ponovno pognal svoje pripovedovalsko-literar-n° kolesje in krožkarji smo se sestali prvič uradno v novembru. V istem in dopolnjenem številu, 2 novimi idejami, dobro voljo, neštetimi namiznimi dobrotami in seveda novimi zgodbami. Res H srečali smo se že prej, vsaj nekateri, na zgodbarniškem »pohodu«, ali t.i. »zbiranju zgodb na terenu« v septembru in si ogledali nekaj domačih znamenitosti in zanimivosti vasi Brezovica, Tabor, Odolina, Gradišica, Artviže in Vatovlje. Po poteh neštetih zgodb sta nas popeljala Slavko Gei"želj, ki nam je čisto na začetku razkazal tudi matarski gasilski dom, in Darja Vesna Babič, ki je iz rokava stresala zgodbe o družini Marenzi in vseh znanih in neznanih podrobnostih omenjene družine. Da nam ne bo dolgčas, kar je teoretično in praktično nemogoče, smo se na prvem srečanju dogovarjali o vsem, kar bi bilo dobro zapisati, o tem, da bo tudi ob koncu tokratne sezone srečevanja zaključna prireditev - spet v eni od brkinskih vasi in o vsem, kar bi veljalo še zapisati, zaznati, delovati. Naslednja srečanja bodo zaradi torkovih prezasedenosti, odslej ob sredah. Tudi vse ostale prireditve °°do prenesene na sredo. Ker srečanja in prireditve prilagajam vam, občanom, obiskovalcem knjižnice, srčno upam in se veselim novih krožkarjev, ki bi z veseljem z nami delili svoje osebne ali neosebne zgodbice in jih morda tudi zapisali. Vabljeni na naša mesečna srečanja in me-sečne priredtive, mlajši pa vabljeni k pravljičnim uricam. Z decembrom začenjamo tudi s prvo medgeneracijsko ustvarjalno delavnico, kamor ste vabljeni otroci, starši, nonoti, vsi. Imamo se vedno lepo, zato ne razmišljajte preveč in pridite. tekst in foto Patricija Dodič - kultura... Smilili © Primorci beremo 2013 Divača Zaključna prireditev bralne značke za odrasle Primorci beremo se je v letos dogajala v divaški enoti Kosovelove knjižnice Sežana. Akcija, ki poteka že nekaj let in se je udeležuje tudi dvanajst bralk iz kozinske občine, je seznam približno petdesetih del slovenskih avtorjev, od katerih je potrebno od junija do novembra prebrati pet proznih in eno pesniško delo. Ob zaključku, navadno 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, vsi bralci, ki so akcijo uspešno zaključili, dobijo priznanje in knjižno nagrado. Tokratna nagrada je v letošnjem letu izšla knjižica prve nagrajenke nagrade Mira, ki jo podeljuje Društvo pisateljev Slovenije, Jolke Miličeve, Misli in prebliski in še marsikaj. Da so v sežanski knjižnici prebrali največje število knjig (izmed vseh udeleženih primorskih knjižnic), krepko preko tisoč, je dejstvo, da ljudem ljubezni do branja ne kratijo ne družbe-no-politične kolobocije ne pomanjkanje prostega in vsakršnega časa. Kar je zelo pohvalno in optimistično, kar se knjige kot takšne tiče. Gost na letošnji zaključni prireditvi je bil Goran Vojnovič, ki je v akciji sodeloval s knjigo Jugoslavija, moja dežela, ki pa je pred tem nedvomno zaslovel s knjigo in sedaj tudi filmom, Čefurji raus. Da se ga slava in prepoznavnost ne domišljavo oklepata, je dokazal v premišljenem pogovoru z direktorico Kosovelove knjižnice, Magdaleno Svetino Terčon. Odlomke iz knjige Jugoslavija, moja dežela je brala divaška bibliotekarka, Tanja Bratina Grmek. Čestitke vsem udeležencem akcije Primorci beremo. V naslednjem letu vas ponovno vabimo k prebiranju slovenskih avtorjev. Vabimo tudi nove bralce, saj je seznam knjig Izredno zanimiv in ne - kot stere-otipsko velja za slovensko literaturo - »dolgočasen«. Vse, ki se prireditve niste mogle udeležiti, prosim, če si po priznanja in knjižne nagrade pridete iskati v knjižnico Kozina do konca decembra. tekst Patricija Dodič, foto Mojca Kos Kozina - V Knjižnici Kozina smo na prvi medgeneracijski ustvarjalnici (na sliki), sčarali prečudovite cvetke orhidej z vsestransko žensko, zdraviteljico, slikarko, izdelovalko nakita, Mojco Fabjan, doma iz Štorij pri Sežani. Zase trdi, da je od otroštva naprej rada risala in ustvarjala. Kot samouk se je najprej lotila akvarela in tempere, zadnja leta pa uporablja akrilne barve. Najraje hše fantazijske motive, kjer Prepleta različne materiale. Obožuje belo barvo, pri slikanju pa najraje uporablja modro in vijolično v vseh odtenkih. Njen najljubši simbol je metulj, ker predstavlja spremembe in transformacijo. Izdeluje unikaten nakit iz različnih materialov. Narisala je naslovnice knjig Transur-fing Realnosti (Zeland). Izdelke preplete z zdravilnimi energijami, kot še zatrjuje avtorica decembrske razstave Amedea art. Ob zaprtju razstave bo mogoče njene izdelke tudi kupiti. Študentka Mojca Grk iz Ocizle pa nam je v knjižnici Predstavila diplomsko na-'ogo Predšolski otroci in TV oglaševanje. »Oglasi so del medijev, ki se jim skorajda ni mogoče izogniti. Izmed Vseh ciljnih skupin, na kate-re se usmerjajo oglaševalci, s° najbolj vabljiva skupina Predšolski otroci. Oglasi so narejeni na takšen način, da Privlačijo otroke, ker nimajo izkušenj, jim verjamejo in Se ne zavedajo, da je glavni cilj oglaševalcev prepričati, izdelek prodati in zaslužiti,« pravi Grkova v uvodni besedi diplomske naloge, ki bo na izposojo v kozinski knjižnici kot del domoznanskega gradiva. Študij je mlada Ocizlanka zaključila na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, smer medijski študiji, vendar ga nadaljuje z drugačno vsebino na Fakulteti za turistične študije v Portorožu, smer dediščinski turizem. Izredno zanimivo predavanje je glasbeno začinila s flavto Mojčina sestrična Lana Grk. In da bi nam ne bilo dolgčas, bomo januarja gostili še Mojco Kos, knjižničarko v sežanski knjižnici s predstavitvijo Kamre, ki jo na VVikipediji razlagajo takole: gre za spletni informacijski sistem, ki na enem mestu ponuja dostop do digitaliziranih vsebin, polnih besedil, programov in projektov s področja kulturne dediščine Slovenije. Dodani so multimedijski elementi, kot fotogalerije, glasba, zvok, gibljive slike, tridimenzionalni viri, kazalo, povezave na sorodne vsebine v portalu, nosilec zapisa, partnerji zapisa in kontaktne osebe. Zapise ustvarjajo v splošnih knjižnicah, arhivih, muzejih in ostalih kulturnih institucijah, ki so najbolj kompetentne na področju, kar zagotavlja kvaliteto vsebin. Institucije izbirajo teme, ki so značilne za njihovo pokrajino npr. predstavitev lokalnega avtorja, dokumenti značilnih lokalnih društev, razglednice kraja, raziskovalne naloge, avdio in video zapisi lokalnih dialektov, filmsko domo: znansko gradivo, lokalne etnografske vsebine, znamenite zgradbe. Tokratna tema Kamre in predavanja bodo Osebni spomini 20-ega stoletja, pri katerih lahko sodeluje vsakdo, kogar tematika zanima. Več o tem torej 22. januarja 2014. tekst in foto Patricija Dodič Zunanje in notranje čiščenje osebnih intovornih vozil AVTOMATSKAAVTOPRALNICA 8.00 -16.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto VSAKDAN 7.00-22.00 AVTOPRALNICA KORENJ#ŽKO -------I Koseze 3 • llirsk”Bis.trica • tel.: 040/240-11« '\M3 G3JMM stroji,na kdBbte" stroj - za posteljnini^ *SusmlUiJii (kovtre, ocfeje, pregrinjala,...) ,x - za osebno perilo in garderobo - za zavese, prevleke, tekače, delovne obleke,.. V ceno sta že všteta detergent In mehčalec. ODPRTO 365 DNI NA LETO OD 7°° DO Literatura ne prezrite Predavanja in delavnice Mojčevsko v december in januar Košarka HUMANITARNA AKCIJA KOŠARKARJEV IZ ILIRSKE BISTRICE V soboto 21.12.2013 so košarkarji Plame Pur odigrali še zadnjo tekmo v tem koledarskem letu, ko so se na domačem terenu pomerili s košarkarskim klubom Radenska Creativ iz Murske Sobote. Srečanje je imelo tokrat tudi humanitarno noto. V sodelovanju z Dobrodelnim zavodom Anina Zvezdica so organizirali zbiranje živil z daljšim rokom trajanja za pomoč socialno ogroženim družinam na Bistriškem. Pred samim dogodkom sta spregovorila predsednik kluba in organizacijski vodja v klubu. Predsednik kluba Andrej Muha dejal: »Kljub težkim časom nas na tekmah podpira veliko Bistrčanov. Z nami se veselijo uspehov, ob porazih nam stojijo ob strani ter nas bodrijo. Zato smo se v klubu z veseljem odločili, da po svojih najboljših močeh pomagamo tistim Občanom, ki jim je v preteklosti sreča mogoče obrnila hrbet. Veseli nas, da sta se tej humanitarni akciji pridružila tudi naša največja partnerja, to sta Občina Ilirska Bistri- ca ter podjetje Piama pur iz Podgrada. Bistr-čani znamo biti enotni in si med seboj pomagati, zato verjamem da bo ta naša gesta uspešna.« Organizacijski vodja Tadej Primc: »Živila ki smo jih kupili s prispevki vseh nas v klubu, s pomočjo Občine Ilirska Bistrica, podjetja Plama-pur Podgrad, ter živil kijih boste Občani prinesli s seboj na košarkarsko tekmo, bomo predali Centru za Socialno delo Ilirska Bistrica, leta pa jih bo razdelil vsem Občanom, ki v teh trenutkih potrebujejo pomoč. Kdor ima možnost lahko podari tudi kakšno igračo, ki bi poskrbela za nasmešek na obrazu otrok iz teh družin.« Dobrodelna akcija je bila sila uspešna, saj so ljudje darovali veliko količino živil ter ostalih artiklov, ki jih ljudje v stiski potrebujejo. Še enkrat hvala vsem. Za pomoč v tej akciji pa bi se posebej radi zahvalili še Občini Ilirska Bistrica ter podjetju Piama pur. V Košarkarskem klubu si želimo, da bi si Bistrčani tudi v prihodnje znali in želeli pomagati. KK Piama pur ■\s Vsem Občanom Ilirske Bistrice želimo prijetne praznike in uspešno leto 2014. f'$\ ^ Plama-pur Košarkarski klub Piama pur uspešno zaključuje koledarsko leto 2013. V prvi polovici leta smo postali prvaki 3. skl in se uvrstili na FinalB pokala Spar, jesenski del pa nepričakovano končujemo v samem vrhu 2. lige. ILIRSKA BISTRICA fUP - -MK tfy7 s M W Vse te uspehe dosegamo ob veliki podpori naših navijačev, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Zahvala gre tudi našemu generalnemu sponzorju podjetju Piama pur, Občini Ilirska Bistrica ter vsem ostalim domačim podjetjem, ki nam stojite ob strani. Hvala tudi vsem ki aktivno pomagate v klubu, igralcem in trenerjem, ter staršem za spodbudo in podporo svojim otrokom pri igranju košarke. USPESNI NASTOPI KK PLAMA PUR NA SONČKOVEM FESTIVALU KD Sonček je v nedeljo, 8.12. 2013 organiziralo že 17. zaporedni tradicionalni Sončkov dan v Novi Gorici. Letos seje turnirja udeležilo kar 130 ekip iz 10-ih držav. Tekmovali so tako fantje kot punce v različnih starostnih kategorijah. KK Plama-pur je letos tja popeljala kar 4 svoje ekipe, tri so tekmovale v starostni kategoriji U8 (fantje in punce rojene v letih 2005 in 2006), ekipa punc pa v kategoriji U12 (rojene v letu 2001 in mlajše). Na ta turnir smo se podali v želji da bi se otroci imeli lepo, ter da prvič okusijo čar igranja prave tekme. Zato so v treh ekipah v kategoriji U8 igrali predvsem otroci, ki trenirajo v krožkih in tekem še niso igrali. Barve Bistriškega kluba so tako zastopali učenci in učenke skoraj z vseh šol v občini. Zelo uspešna je bila ekipa ki jo je vodil trener Uroš Jenko, v njej pa so igrali košarkarji iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak, skupaj z dvema igralcema iz OŠ Dragotin Kette. Zmagali so prav vse tekme. Ekipo otrok ki trenirajo v krožku na OŠ Antona Žnideršiča je vodil trener Marko Šircelj. Tudi ta ekipa je bila zelo uspešna, saj je zmagala na vseh treh tekmah in tako kot ekipa Knežaka osvojila prvo mesto v svoji skupini. Tretjo ekipo je vodil Robert jenko, sestavljali pa so jo igralci in igralke iz Ilirske Bistrice in Kuteževega. Tudi ta ekipa je prve dve tekmi dobila, v tekmi za prvo mesto v svoji skupini pa za tri točke izgubila proti Ajdovcem in osvojila končno drugo mesto v skupini. ZAKLJUČEN TEČAJ Ekipa punc je tekmovala v kategoriji U12 (letnik 2001 in mlajše), vodil pa jo je kar predsednik kluba Andrej Muha. V ekipi je bilo šest igralk iz Ilirske Bistrice in dve iz OŠ Kuteževo. Punce so tekmovale v zahtevni skupini v kateri so bile še tekmovalke iz KK Žiri, ekipa Dom Bosco iz Trsta in državne pionirske prvakinje iz ŽKK Triglava (v nepopolni postavi). Po odlični igri so naše punce zmagale na vseh treh tekmah in osvojile prvo mesto. Vsi otroci so prejeli meda- lje in priznanja, vsaka ekipa pa tudi pokal, ki so ga prejeli na zaključni prireditvi v dvorani OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Na zaključni prireditvi smo si lahko ogledali ALL STAR TEKMO kategorije fantov U12, zaključne boje v tekmovanju za tri točke in tekmovanju v prostih metih (v finalu je nastopal tudi naš igralec J uš Maj Slosar), ter številne atraktivne točke z vseh področij športa. SAMOOBRAMBE Priznati si moramo, da današnje življenje ni vedno varno. Na trenutke razmišljamo, pa saj to ni mogoče, to se ne dogaja okrog nas. Tako kot avtomobilske nesreče, se tudi napadi ne -------------------\ dogajajo vedno samo drugim. Nemalokrat se znajdemo v situaciji, ko bi nam znanje samoobrambe prišlo še kako prav. Pod vodstvom inštruktorja borilnih veščin v Slovenski vojski Mirka Rogača je Karate klub OlderSi v mesecu oktobru in novembru izvedel tečaj samoobrambe. Tečaj je bil organiziran za vso populacijo, tako za udeležence, ki se niso še nikoli srečali z borilnimi veščinami, kot tudi za ostale, ki že poznajo osnove borilnih veščin. Tečaj je bil zasnovan na osnovnih, vendar na zelo uporabnih tehnikah. Naučili smo se tehnike padanja, osnove mete, tehnike izmikanja, razne prijeme, udarce in vzvode ter obrambe pred raznim orožjem, noži, palicami...ter najpomembnejše - da se naučimo pravilno oceniti situacijo v kateri se znajdemo in se naučimo pravilno postopati. Poznavanje raznih borilnih veščin, ki morebitni žrtvi nasilja nudijo možnost izhoda iz nastale nasilne situacije je lahko neprecenljivo, saj gre za življenje. Poznavanje različnih tehnik, gibov, prijemov in pravilnega reagiranja, omogoči rešitev iz napada oz. situacije. Dobimo večji in boljši občutek varnosti, predvsem pa zaupanja v sebe in večjo samozavest. Poleg samozavesti pa vadba vpliva na vitalnost telesa, gibljivost in krepitev mišic ter razvija občutek za ohranjanje in vzpostavljanje ravnotežja. Prav tako pripomore k boljšemu psihofizičnemu počutju, izboljša telesno držo in splošno kondicijsko pripravljenost. In kaj samoobramba sploh je: Samoobrambo razumemo kot obliko obrambe, ki omogoča napadenemu čim hitrejši in varnejši način umika z mesta grožnje. Vabimo vas, da se nam pridružite na naslednjem tečaju samoobrambe, ki ga načrtujemo v letu 2014. Meta Oblak Mosiro FCIZECSTV seota tu® NAMMMo se v taestfi -farS. H10 690 4Š' Mm Kinhela s,p, ******v SjAROTE 1,6250 luesM Sisrei« rjO MN-rer m M2 w 3Ql*- Karate Karate MEDNARODNI KARATE TURNIR V ILIRSKI BISTRICI Način življenja \ sodobnem, svetu le vse mtreis: in vedno bo;: stresen, zaradi česar _se pogosto-pojavi preobremenjenost. Privoščite si razvajanje. Potopite se v svežino bazenov aiipž se prepustite vre d m doživetjem savn. kopev in masažnih bazenov. Načrtujemo, gradimo in negujemo vse vrste bazenov, savn in masažnih bazenov. Vabljeni v razstavna saiona na Tržaški cesti 23 v Mariboru in na Šmartinski cesti 106 v Ljubljani ali pa nas obiščite na www.remax.si bravunT NIK ŠVARA NAJBOLJŠI MED NAJMLAJŠIMI Balinarska zveza Slovenije je v nedeljo, IS.decembra, tudi za leto 2013 razglasila najboljše balinarje po kategorijah. V najmlajši kategoriji U-14 je to priznanje dobil drugič zapored Postojnčan, 13-letni NIK ŠVARA, član Balinarskega kluba Postojna. Z uspešnimi nastopi za ekipo POSTOJNSKA JAMA v vseh disciplinah in tudi z zelo uspešenimi nastopi na mednarodnih tekmovanjih za državno selekcijo, je po letu 2012, tudi v letu 2013 zasluženo dobil priznanje najboljšega mladega balinarja v Sloveniji. Pavel Švara Vodja selekcij B.K. Postojna V nedeljo, na prvi decembrski dan, smo člani KK Oldersi v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča uspešno organizirali svoj 1. mednarodni odprti turnir pod okriljem in v sodelovanju s SZTK. S to tekmo smo obeležili 10. obletnico našega kluba, prav toliko let pa obstaja tudi naša krovna organizacija-SZTK. Udeležba na turnirju nas je Prijetno presenetila, saj je nastopilo preko 300 tekmovalcev iz 24-ih klubov iz Italije, Nemčije in Slovenije. Prav tako smo izredno zadovoljni z obiskom tekme, saj je bila dvorana nabito polna. S tekmovanjem so najprej začeli kadeti, nadaljevali so mladinci, na koncu so se Pomerili še člani. Vrhunec v tekmovanju je bil troboj reprezentanc S.K.I.F., FIKTE FGV in SZTK, v katerem je prepričljivo slavila reprezentanca SZTK, kjer so zveze prikazale visoki Pivo znanja in borb. Po zboru in predstavitvi Vseh sodelujočih klubov in tekmovalcev je v popolni tišini, ki je zavladala v dvorani, sledil Pozdrav vsem sodelujočim in s tem naznanil otvoritev tekme. Pozdravila sta nas podžupan Občine Ilirska Bistrica, Dušan Grbec in predsednik SZTK Roman Pavlovič. Predsednik KK Oldersi Fidele Vergan je ob 10. jubileju KK Oldersi Podelil priznanja zaslužnim in na kašen način izražamo svojo namero in hotenja. Kako potujemo skozi življenje? Ali se skozenj pretihotapimo kot jesenska megla, ali odločno, pokončno in proaktivno in samoiniciativno. Kako naredimo prvi korak vsako jutro. Koliko zaupamo svojemu notranjemu glasu in do katere mere se prepustimo temu vodenju...Naš Duh, Špirit, naša Bit - Esenca - kakor-koli hočemo to razumeti, je SEISHIN, ki telo porine v akcijo, da mu barvo in dinamiko. Takrat ko umaknemo dvome v lastno sposobnost in ko začutimo, da smo neko stvar storili brez ostanka - takrat smo izpolnjeni - takrat smo SEISHIN... To uči tiha stran karateja. Meta Oblak ustanoviteljem kluba. Tekmovanje se je nadaljevalo z otroškimi kategorijami. Zopet so se najbolj izkazala naša dekleta, saj so si v različnih kategorijah zlato medaljo priborile Martina Volk, Anika materialno podporo in sicer: Branko Poklar s.p. BC KOPER, Teles d.o.o., Sponsor Inženiring d.o.o.. Kleparstvo in krovstvo Simon Rolih s.p., Comp-let Tadej Zevnik s.p., Elmont elektroservis Peter Penko s.p., Moj salon Mateja Ivančič s.p.,. Kopko d.o.o., Vrtnarstvo Primož Česnik Primož s.p., Knjigovodske storitve Nina Novak s.p.. Gradbeništvo Žilj Martin Prosen s.p., Pivka perutninarstvo d .d., Knjigovodske storitve Kristina Volk s.p., Radio 94, Ribarnica Moščenič-ka draga Kvarner -mar d.o.o., Mercator d.d., Atelje Matko Brigita s.p. ANS-Ludvik Ludvik Zdravko s.p., Čebelarstvo No- nas s svojim prispevkom podprli, fantje so namreč redni prostovoljci na raznih akcijah. Hvala Vsem! Na koncu se zahvaljujem tudi naši zvezi -SZTK (Romanu Pavlovič, Luki Bajda in ostalim, ki so pripomogli k logistiki), vsem sodnikom, gledalcem in vsem , ki so pripomogli, da je bil ' turnir izpeljan na takem nivoju. Naj zaključim z besedami, ki jih je v svojem pozdravnem govoru citiral predsednik KK Oldersi Fidele Vergan; SEISHIN - kar bi pomenilo Špirit - Duh. Pa ne Duh v nekem religioznem smislu te besede, ampak v smislu naše osebne identitete, v smislu te notranje spiritualne energije s katero se prezentiramo v življenje. Kako vak, DM d.o.o., Čistilni servis Jabolko Andrej Baša s.p., TS Jaksetič d.o.o., Kmečki turizem Česnik Gregor s.p., Grafična delavnica Bor Penko Matjaž s.p., BS Milan Jaksetič s.p., Albert Logar s.p. A3 moda., Boris Novak s.p., Radio Capris, Občina Ilirska Bistrica in Bar Stari Tišlr Jožko Fatur s.p. Omeniti moram tudi skupino prostovoljcev iz Pivke (Bolič, Kovačič, Hvala, Tomažič, Trebeč, Marcijuš in Krnel), ki so in Rebeka Oblak osvojile 3. mesto. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju in se zaključilo s podelitvijo pokalov klubom. Prvo mesto si je v skupni razvrstitvi zasluženo priboril KK Miki iz Jesenic. KK Oldersi se zahvaljuje vsem klubom za sodelovanje na turnirju, posebno pa smo bili veseli KK SOCHIN iz Ilirske Bistrice, ki nas je z svojo udeležbo podprl in s tem potrdil bistvo karateja. Zahvaljujemo se prostovoljcem, staršem in članom našega kluba, določenim posameznikom, vsem ki ste nam prišli naproti. Tekme ne bi mogli izpeljati brez donatorjev in sponzorjev, ki so nam nudili finančno in Sedmak, Manca Pavlovič in Rebeka Oblak. Srebro sta osvojili Polona Zadnik in Natali Sed- mak ter bron Nina Pavlovič. V kategoriji kata ekipno so Polonca Zadnik, Anika Sedmak SEDAJ TUDI v LJUBLJANI. ZA LEPŠI DEL DNEVA 02/300 00 70 www.remax.si info@remax,si Balinanje Kotiček Škocjanskih jam Deset let mreženja šol na območju porečja in podzemnega toka reke Reke V letu 2013 mineva deset let od uradne ustanovitve Mreže šol parka Škocjanske jame. Brez obeležitve tako pomembnega dogodka preprosto ne bi šlo. Sklenili smo, da se bomo ob tej priložnosti z izbranimi učenci vseh sodelujočih šol medsebojno obiskali in tako še poglobili naše vezi. In ker je v naši mreži kar sedem šol, smo se odločili naše obiske izpeljati v dveh delih, enega letos drugega pa naslednje leto. Prvi del smo izvedli na lep burjast dan, v ponedeljek, 25. novembra 2013. Z dvema avtobusoma mladih nadobudnih glav, v spremstvu mentoric in večino ravnateljic Osnovne šole Podgora Kuteževo, Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača, Celodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča Trebče in štirih šol z italijanskim učnim jezikom Istituto compren-sjvo Rilke Duino Aurisina, ki ga sestavljata dve šoli iz Sesljana, šola iz Sv. Križa in šola iz Devina, smo se zjutraj najprej podali na italijansko stran meje, v Trebče. Sprejeli so nas učenci 5. in 4. razreda Celodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča z mentoricama Miro Grgič in Barbaro Boneta ter vašča- noma Brunom Kraljem, starosto trebenskih učiteljev, in Pinom Hrovatinom, znanim graditeljem hišk ter velikim ljubiteljem kraške suhozi- dne gradnje. Učenci so nam z velikim veseljem pokazali svojo šolo, ki ima v Trebčah že stoletno zgodovino, saj je bila ustanovljena leta 1867, bližnji spomenik narodnemu heroju Pinku Tomažiču po katerem šola nosi ime, sledila je krajša predstavitev in ogled vaške cerkve sv. Andreja, ki jo krasijo poslikave Toneta Kralja, razlaga o bližnji jami Labodnici skozi katero nadaljuje svoj tok proti morju naša reka Reka, obisk Pinotove hiške namenjene spravilu orodja ob njivah, vaškega kala in Ljnčkine enocelične avtohtone hiše z odprtim ognjiščem in krušno pečjo v spahnjenci, kjer so nas pričakali tudi slastni piškoti. Prelepo. Dobro premraženi zaradi burje, a polni lepih vtisov in sladkosti, smo nadaljevali pot v izjemno zanimiv Naravoslovno didaktični center v Bazovici (Centro didattico naturalisti-co di Basovizza), ki stoji na mestu nekdanje drevesnice in s katerim upravlja Deželna gozdarska služba (Corpo forestale regionale, Regio-ne Autonoma Friuli Venezia Giulia). Sprejela sta nas ga. Anastasia Puric in g. Diego Masiello, ki sta nas popeljala skozi čarobne sobane, kjer je s pomočjo krasnih dio-ram, video in interaktivnega pristopa podana zgodba o kraški naravi, zgodovini in kulturi ter pomembnih okoljskih problemih našega planeta kot sta npr. ohranjanje biodiverzitete in z njo povezana trgovina z zaščitenimi živalmi in rastlinami. Prečkali smo mejo in obiskali Osnovno šolo dr. Bogomirja Magajne v Divači, kjer so se nam po pozdrav- nem nagovoru ravnateljice Damijane Gustinčič, najprej predstavili italijanski učenci, ki obiskujejo šolo v okviru šolskega združenja Istituto comprensivo Rilke in so se nam po več letni odsotnosti ob tej priložnosti ponovno pridružili. Za njihovo predstavitvijo v italijanskem in angleškem jeziku, so se Di-vačani po kratkem uvodnem nagovoru predstavili s svojo najmočnejšo dejavnostjo, pevskim zborom pod taktirko Ade Škamperle. Navdihujoče ubrano petje so zaključili s posebno skladbo, pred kratkim nagrajenega glasbenika in učenca, Ana Černeta, ki se je zboru priključil na flavti in vokalu, oče Danijel pa na kitari. Nastopil je kviz, resna bitka vseh bitk v poznavanju narave, trajnostnega razvoja, parka in Unesca. Po več deset minutnem zagretem zvončkljanju in napornem delu komisije je povedla ekipa Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice in si prislužila torto, ki nam jo je prijazno poklonila Picerija in gostilna Etna iz Divače. Na drugo mesto se je zavihtela divaška šola, tretje mesto pa sta si razdelili šola iz Kuteže-vega in Osnovna šola Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Sledila sta več kot prislu-žena malica in ogled Muzeja slovenskih filmskih igralcev, ki s svojo tematsko širino in sodobno postavitvijo pomembno prispeva tudi h umeščenosti Biosfernega območja Kras na obči kulturni zemljevid Slovenije. Nasvidenje na drugem delu praznovanja in vse dobro Kekec! Pripravila: Darja Kranjc Fotografije: Darja Kranjc in Sabina Pugelj Trgovina z glasbili, glasbeno opremo in strokovno literaturo za vse, ki želite biti aktivni v svetu glasbe. KLAVIATURA VAMAHA VPT-220 Art of ELEKTRIČNA KITARA PRS SE 245TS ELEKTROAKUSTIČNA KITARA CRAFTER GCL80/BKS KLAVIATURA VAMAHA PSR-E343 KLAVIATURA VAMAHA VPT-330 ELEKTROAKUSTIČNA KITARA CRAFTER JTE100CEQ ORANGE AD30HTC KLASIČNA KITARA ALHAMBRA 2c VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 2014 GLASBENA TRGOVINA ARTOF MUSIČ + DARILO: ORIGINAL PRS TORBA PE Bazoviška cesta 19 6250 Ilirska Bistrica REDNA CENA 226EUR + DARILO: ORIGINAL CRAFTER TORBA + DARILO: STOJALO + SLUŠALKE Za vse informacije preko tel. 041/749-369 www.artofmusic.si + DARILO: ORIGINAL CRAFTER TORBA V spomin Pomlad bo no tvoj vrt priš'a gg o tokata, da prideš z. ■MBl in sedlo bo no rožna tia v'' te, < zjitmBaf UNl r ')stm*.e ter župniku za opravljen obred Žalujoči: njegovi najbližji Podgrad Snežnik Za vse informacije glede objave zahval lahko pokličete v uredništvo na gsm številko ULtfffVaUfA ali nam pišete na: info@e-sneznik.net Obletnica — DESETO SREČANJE PLANINSKIH VETERANOV Minilo je polnih 10 let, od kar smo se prvič zbrali. Tega leta nas je, veliko prezgodaj, zapustila naša planinska Prijateljica, vedno vedra in ku in za Snežnik, našo Belo goro, preživimo lep večer. In tako se je začelo. Pobudnica in duša vseh naših pozdravi, eden izmed starost planinstva na Bistriškem, Vojko Čeligoj. Vsa srečanja popestrimo s predavanji in z računalniško projekcijo. smo bili na inkovskih poteh v Peruju, z Marico Gaberšnik v Kaliforniji in Severnem Pakistanu. Na jubilejnem srečanju pa je svoje vtise iz nasmejana Ada Rolih. Tako snio ohranili v svojih srcih do današnjih dni. Nekako smo Verjeli, da bi bila zadovoljna, da se zberemo in ob pogovoru in obujanju planinskih ^Pominov na izlete v gore, številne akcije na Snežni- srečanj je Jožica Knafelc. Prvo je bilo na Topolcu, sledila so srečanja v Sušaku in najpogosteje pa na Zemon-ski vagi. Potem ko se zberemo, nas z izbranimi besedami Albert Ličan nam je predstavil izredne alpinistične uspehe AO Obalnega PD v Himalaji. Boštjan Surina, naš vrhunski botanik, nas je vodil od cveta do cveta in po cvetnih poljanah Od Krna do Ko m o v. Z Edijem Polhom Libanona s sliko in besedo predstavila naša stalna članica Dolores Kastelic. Vedno najdemo dovolj zanimivih tem za razgovor in se ob koncu poslovimo z NASVIDENJE čez leto in dan! gm Enostavno do bazena in počitnic na svoji obali. E ^arnični bazeni Compass s° ‘zdelani po patentrani avstralski tehnologiji v 3D barvah. Več na www.compasspools.eu ali ba Pri nas v salonu v Hočah. ■1 • bazeni • oprema • strehe • fontane Keramični bazeni Compas so odlični izdelki, izdelani po patentirani avstralski tehnologiji v 3D barvah, premišljenih oblik in velikosti. Vidite jih lahko na www.compasspools.eu ali pa pri nas v Hočah, kjer čakajo da izberete barvo, velikost, opremo... Z vzdrževanjem bazenov ne boste imeli veliko dela, saj so obdelani s Crystte barvo, na katero se nečistoče in alge ne prijemajo, razen tega pa vam veliko različne opreme, ki je na voljo omogoča, da si bazen izberete čisto po vaših željah. Od različnih načinov delovanja bazena ročno, pa do polno avtomatsko z daljinskim nadzorom, dezinfekcija s klorom, UV, elektrolize itd., pa do sodobnih pristopov energetsko primernih načinov filtriranja in delovanja, ogrevanja bazenske vode in pokrival ter še veliko večje samo del tistega, kar vam nudimo, da izberete, da bo vaš bazen narejen po vaši meri. Kaj vam nudijo keramični bazeni Compass: • Premišljene oblike in izjemne 3D barve • Odlikuje jih izjemna trdnost in elastičnost • Pri vgradnji ne potrebujejo betonskih del (AB plošče) • Dolga živjjenska doba in doživljenska garancija • Kratek čas vgradnje, ki omogoča, da objekt zaključite venem do dveh tednih • Minimalno potrebno vzdrževanje zaradi Crystte zaključnega sloja • Celovito rešitev celotnega objekta - bazen, bazenska tehnika, bazenska pokrivala • Keramični bazeni Compass so trajna rešitev, ki vas vedno znova navdušijo www.ema-bazeni.si Več informacij na GSM 041 626 760 EMA d.o.o., Stara c. 20, 2312 Hoče T: 02 604 04 55 E: info@>ema-bazeni.si www.ema-bazeni.si Compass . Ceramic Pools Mesečni horoskop 0$fronomerow:tS™ (7Z p OVEN V obdobju, ki je pred vami, boste imeli dobre možnosti i za sklepanje poslovnih dogovorov, prav tako lahko pričakujete povečanje prihodkov. Odprtih imate kar nekaj projektov hkrati, zato bodite nadvse preudarni s časom, ki ga imate na razpolago. Pričakujete lahko tudi nekaj novih poznanstev, vendar obdobje ni naklonjeno realizaciji resnih zvez. Glavoboli in poškodbe so lahko posledica nezbranosti. |#| BIK V poslovnosti bodite previdni, pazite kaj podpisujete; obkrožajo vas ljubosumneži. Sprejeti boste morali dodatne obveznosti, vendar lahko pričakujete pomoč sodelavcev. Imeli boste možnost, da spoznate nove, zanimive ljudi v domačem okolju. Izogibajte se skritim zvezam, ker te ne bodo obrodile sadov. Pazite na sklepe in hrbtenico, občutljivo bo tudi grlo in sinusi. DVOJČKA V poslovnosti bo sklepanje dogovorov in reševanje nalog odvisno predvsem od vaše spretnosti v komunikaciji. Več sreče boste imeli s tujimi poslovnimi partnerji. Denar vam bo prihajal z zamudo, tistega, ki pa ga dobite, pa ga vložite v preverjene zadeve. To je dobro obdobje za prodajo avtomobila. Posvetite se družini in partnerju. Poskrbite za dobro cirkulacijo in zdravo hrano. RAK Obdobje vam ponuja možnost napredka in zaposlitve na nepremičninskih trgih, trgovini in v medicinskih ustanovah. Nekateri bodo imeli pomanjkanje fizične energije in, če se ne bodo dobro organizirali, ne bodo uspeli pravočasno zaključiti začetih projektov. Če iščete novo zvezo, jo lahko najdete v virtualnem svetu, a bo prinesla več zadovoljstva tista, ki jo spoznate na potovanju. LEV Imeli boste kar nekaj dobrih poslovnih sodelovanj, a bodite previdni, ker vas lahko doletijo tudi manj prijetna presenečenja. Izogibajte se komentarjev, ki so povezani z delom drugih. Ponujajo se možnosti zaposlitve v tujini. Če iščete novo ljubezen, pojdite na kakšno javno prireditev; tisti, ki pa ste že v zvezi, ne nasedajte govoricam in se ne prepirajte. Ne pretiravajte s hrano in pijačo, gibajte f—DEVICA Veliko stvari boste morali postoriti sami, a vam bo trud poplačan in vaša osebna moč se bo dvignila. Obstajajo možnosti, da dobite dolgo pričakovani denar ali finančno pomoč. Zaradi neodgovornih sodelavcev lahko nastopijo konflikti, zato bodite previdni pri dajanju izjav. Na področju ljubezni lahko pričakujete napetosti, kar se lahko odraža tudi na zdravju. Možni so glavoboli in nespečnost. TEHTNICA Pred vami je dobro obdobje za pridobivanje novih poslovnih sodelovanj, predvsem na področju trgovine, računalništva, tehnike in vsem, kar je povezano z lepoto. Ker obstajajo dobre možnosti za zaslužek, boste lahko sprejeli tudi dodatno delo, a ne precenjujte svojih sposobnosti. To je dobro obdobje za iskanje sorodne duše, a tudi za razkrivanje skritih zvez. Spočite se in zmanjšajte obroke. ŠKORPIJON Napačne poslovne odločitve bodo dobile pravo podobo. Poslovite se od vsega, kar vas obremenjuje in poiščite nove poti. V poslovnosti vam je naklonjeno predvsem področje medicine, administracija in reklam. Ne dovolite si, da bi dobre odnose krhale finančne težave. Tisti, ki iščete novo zvezo, boste imeli pri tem težave, če ne boste poskrbeli za prave besede. Možne so poškodbe in težave z ožiljem. STRELEC Vse pomembne odločitve prestavite na kasnejše obdobje, obdobje ni ugodno za sklepanje poslovnih partnerstev. Svojo energijo posvetite zaključevanju odprtih zadev. Uredite vse tisto, kar bi moralo biti že končano. Uspešni boste predvsem tam, kjer so potrebne komunikacijske sposobnosti. Več časa posvetite zabavi in prijateljem. V čustvenih zadevah ne pretiravajte. Pazite v prometu. KOZOROG Delo v timu vam bo pripomoglo, da boste uspešno opravili zastavljene naloge. Od nadrejenih lahko pričakujete, da vam bodo omogočili nove kontakte in razširitev delovnih nalog. Upoštevajte dogovorjene roke. Da ne bo prihajalo do nepotrebnih konfliktov, poskrbite za zbranost in organiziranost. Bodite bolj družabni, če želite spoznati novo ljubezen. Vzemite si čas za sprostitev. VODNAR Obdobje ni ugodno za odpiranje novih poslovnosti, še zlasti bodite pozorni pri podpisovanju papirjev. Pomembno je, da se ne zadolžujete, osredotočite se samo na tisto, kar je res pomembno. Govorice in obrekovanja lahko vplivajo na odnos med vami in nadrejenimi. To je dobro obdobje za potovanja. Na čustvenem področju boste imeli več sreče. Kaže se povečana možnost za nesreče. RIBI Nadrejeni bodo od vas pričakovali več kot lahko ponudite, zato se bo v vas kopičilo nezadovoljstvo. Prav tako pa se bo vaše nezadovoljstvo povečevalo zaradi nestabilnega finančnega stanja. Mogoče boste celo želeli zamenjati delovno okolje. Dodatne prihodke lahko dosežete na področju trgovine, zabave in gostinstva. Ne bežite od težav v partnerstvu, ampak jih rešujte. Čuvajte želodec. Voščila, oglasi FRANK PROIZVODNJA STROJEV Andrej Frank s.p. Gornja Bitnja 8 • 6255 PREM tel: 05 714 7138 faks: 05 714 7521 e-mail: frank@siol.net http://www.frank.si GORILEC NAPELETE JAKA IZDELAVA NADSTREŠKOV IN OGRAJ • izdelava inox ter železnih ograj in nadstreškov LINIJE ZA IZDELAVO LESNIH PELETOV • projektiranje in izdelava linij za proizvodnjo peletov različnih kapacitet SUŠILNIKI LESNE BIOMASE • nizkotemperatumi tračni sušilniki, primerni tudi za kogeneracijo • omogoča vgradnjo na že obstoječe peči (tudi starejših izdelav) • preprosta in hitra montaža, trpežna in robustna izdelava -1 • tedenski #. L < zalogovnik 4 pelet —v kapacitete 150 kg • elektronska regulacija delovanja VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 20m DVIGALA • izdelava tovornih in osebnih dvigal vseh vrst TRANSPORTNI SISTEMI IN TRANSPORTERJI • izdelava polžnih, valjčnih, tračnih, visečih transpoterjev za različne aplikacije t OPREMA ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJO • oprema za klavnice (linije, vozički, pulti, delovne mize...) ' STROJI ZA TRANSPORT. PREDELAVO IN PAKIRANJE POUURETANSKE PENE • stiskalnice, lepilni stroji, manipulatorji... IZDELAVA NAMENSKIH STROJEV IN NAPRAV ZA VSE VRSTE INDUSTRIJ • razvoj in izdelava unikatnih naprav za raznorazne načine uporab KABE1S p ■ TELES V OPTIČNEM OMREŽJU : Že pri vas doma! 05/7110100 • www.teles.si TRIO NA OPTIKI OD 38.00€ mesečno • TELEVIZIJA • INTERNET 20/20Mbps • STACIONARNI TELEFONSKI PRIKLJUČEK ribarnica CerK'/en,^°2ina Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE RIBARNICA NUDI ŠIROKO PALETO DNEVNO SVEŽIH RIB, KOT SO: SARDELE, SARDONI, MOLI, ORADE, BRANCINI, SKUŠE, RAKI IN ŠKOLJKE, VSE IZ JADRANSKEGA MORJA. TRIKRAT TEDENSKO UVAŽAJO SVEŽE RIBE IZ HRVAŠKE - OTOK KRK. NUDIJO PA TUDI POSTRVI. KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica,T: 05 71445 79 POSTOJNA Tržaška cesta 1 la, 6230 Postojna,T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša Tel.: 05/71412 07 Mob.: 041/424 974 OKREPČEV gostili ^ CATERING REZERVACIJE 1A ZAMUUČERi DRUŽBE VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 2014 /; v v / vV/ MOSCmiCKAVmiA POSLOVNE STORITVE www.profrank.si TOLMAČENJE JEZIKOVNI TEČAJI Nase storitve ■■ESmaG ES p h V "»T - ruščine, -- - slovenščine za tujce E* manssmzmc lil Hlinili E - slovenščine, PROFRANK, Meta Frank s.p. Gornja Bitnja 8 • 6255 PREM g : telefon: 031/438-419 . 041/793-116 e-mail: profrank.storitve@smail.com VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 2014 1 is s, UMDfSt.H r\n;K;' Jvmmpim d52> IPSE AVTODIAGNOST1KA ORODJE PROXXON JOHN DEERE Prodaja, servis in zastopstvo za vrtni, komunalni in kmetijski program traktorjev in kosilnic John Deere. Q John Deere mjmmm jože Brenčič s.p., Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica vodni I e tli nivoji e d© 25 M im v eni nspmvi N ■ Mobi:041 830 408 • e-posta: brencic@siol.net VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI ■ VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 201A Računovodstvo Oblak Marjeta Oblak Gregor Primc Gregorčičeva 9 • 6250 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 • MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BREZ VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 2014 mm. 8.30 -12.30 in 13.30 -16.30 sobota 8.30 -13.30 nedelja - zaprto 081/612-151 VSAK DAN LJtnikXXI,št.277 VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2014... IhsIhkO Voščila, oglasi ■ y . ■ Sedanjost: nerazumevanje, nezaupanje, strah, nemoč... Prihodnost: odprta dlan za dajanje, sprejemanje, radost, pričakovanje, sanje.. glede na vse težave vam iskreno želimo, (*a bi začutili toplino,.pravih prijateljev, bi razigrano prebeli prehod v novo leto ter, t*a bi skupaj zmogli narediti korake na bolje, v zadovoljstvo vas in vseh občanov. DeSUS Sonja Koren-Čeligoj Pred. Občinskega odbora kontakt +386 5 714-60-18 -5[!!]^andrej@siol.net VESELE PRAZNIKE IN SREČNO lil ■ I I d.o.o. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 • MAJEM VOZI L - IMAJEM VOZIL (1 + 8) - MAJEM TOVORNEGA KOMBIJA - PREVOZI OSEB IM BLAGA Robert Slosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com y LGLryjil arije streh >. . z*. WaSe? * da-Zgradbe - kz;Jylyy-(opečri- - ^JdjucnlFif - hdyJyyy fyyyd - daJu ny višini Idm (dvižna košara) . .. x. ^ r - dybyyy irj njyjji:yžy J hylycijaldij pynsJyy - y;y\j'd;\c -< ^\iOi'Jxr -> izula ;‘.ooz;‘- -> -rottpAUA MALIBU OZVOČENJA IN OSVETLITVE PRIREDITEV Marjan uijan profesionalno in cenovno ugodno Podgraje 26/a 6250 Ilirska Bistrica T. +386 41740 550 f W: www.malibu.si ** E: skupinamalibu@gmail.com Glasbena agencija "MUV" VESEL E PR A ZNIKE IN SREČNO 222 ČE TE LAKOTA PIČI, PICERIJO PARK POKLIČI! ♦ OS 7 714S 3*4 *•' ' 1 m VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 2014 ■SeSti M - ! t Obilo uspehov in užitkov v prihajajočem letu vam želim. Klub Caia Strokovnjak svetuje Prijateljico vsako leto presenetim z darilom. Zanima me, katero lončnico ji lahko podarim v prednovoletnem času in kje se bodo rastline najbolje počutile? Ker želim presaditi nekaj lončnic, me zanima tudi optimalen čas presajanja, (članica Jožefa iz Šentruperta) Za decembrsko darilo so primerne lončnice, ki naš dom poživijo. Nekoliko hladnejše temperature (10 in 16 °C) bodo ustrezale ciklami, trobenticam in araliji. Temperature med 16 in 20 °C ustrezajo: afriškim vijolicam, amarilisom, božičnim kaktusom, hibiskusom, begonijam in nekaterim drugim sobnim rastlinam. Lončnice, kot so ananasovke, flamingovci in marante dobro uspevajo pri temperaturah, višjih od 20 °C. Zimski čas je še posebej problematičen za orhideje, ki jim najbolj škoduje vdor hladnega zraka. Ob krajši izpostavitvi nizkim temperaturam bodo odpadli vsi neodprti popki. Pri 5 °C bo poleg odpadanja popkov prišlo tudi do trajnih poškodb listnega tkiva. Za izboljšanje osvetlitve jih postavimo na južna ali zahodna okna. Različnim listnatim rastlinam, med njimi tudi difen-bahovkam in palmam, enkrat tedensko privoščimo mlačno prho, medtem ko monsteram in gumovcem bolj prija, da jim z mokro krpo obrišemo liste. Najbolj primeren čas za presajanje sobnih rastlinje konec februarja ali začetek marca, ko rastline začenjajo novo rast. Za presajanje si priskrbimo kakovostno pet komponentno zemljo, rastline pa presadimo v številko ali dve večji lonček. Ta čas se ukvarjam z načrtovanjem zelenjavnega vrta. Želela bi vedeti kaj več o mešanih posevkih, (članica Tanja iz Logatca) Zelenjavni vrt imate lahko urejen po načinu tako imenovanih mešanih kultur. Kakor hitro tla ne zmrzujejo več, posadimo nizki grah na 120 cm široke gredice. Marca posejemo mednje tri vrste kolerabe jn solate. Maja ali junija ta prvi pridelek pospravimo, potem posadimo na gredico tri vrste poznega zelja. Med zelje lahko posadimo še solato ali nizki fižol, kiju pospravimo še preden zelje zraste. Kot drugi primer lahko najprej posejemo špinačo, maja na isto gredico posadimo eno vrsto kumar in jo obrobimo z dvema vrstama cvetače in solate. Kombiniramo lahko tudi paradižnik in solato ali baziliko. Med zelje lahko posadite vrtnine, ki prekrijejo vmesni prostor, saj se ta vrtnina sorazmerno počasi razvija. Sosed zelju je lahko grah, fižol, tudi špinača in berivka, ki tla prekrije takrat, ko zelje še ne rabi vsega prostora. Da bo manj škodljivcev, bo na vsakih tri do pet rastlin zelja koristna tudi zelena. Na gredici imamo lahko več pridelkov, npr. solato, stročji fižol, listnati ohrovt. Osnovni pogoj za tako mešano kulturo pa je tudi gnojenje z dobro uležanim hlevskim gnojem, kompostom ali vse bolj priljubljenim sodobnim dolgo delujočim organskim gnojilom v obliki pelet, ki je toplotno obdelan in ne vsebuje semen plevelov in bolezenskih klic. juke Tiso ABC Samo do koncaleta PE Koper 05/663 61 10 PE Nova Gorica 05/335 1 0 86 Innovation that excites LAST: MINUTE VARNO IN PRIJETNO VOŽNJO V LETU 2014 OASHOAI ŽE ZA 14.980 € + S-LETNO JAMSTVO + KASKO ZAVAROVANJE + 5-LETNO JAMSTVO + KASKO ZAVAROVANJE + OBVEZNO ZAVAROVANJE + REGISTRACIJA iv / / , , v \ NSJ* Skupna kombinirana poraba goriva: 4,0 - 8,2 1/100 km. Emisije CO2: 104-194 g/km. Komercialna akcija Last Minute Qashqai: OglaSevana cena velja za model Nissan Qashqai 1,6 16v Basic, cena po ceniku 17.980 EUR, z upoštevanim popustom 3.000 EUR in DDV. Brezplačno 5-letrc jamstvo in osnovno kasko zavarovanje za prvo leto veljata ob nakupu novega osebnega vozila z Nissan Financiranjem. Komercialna akcija Last Minute Juke: Brezplačno 5-letno jamstvo v-sija cb nakupu novega osebnega vozila z Nissan Financiranjem. Stroški registracije vključujejo cestnino in 2 registrski tablici v znesku 120 EUR. Ponudba vključuje tudi obvezno zavarovanje ir osnovno kasko zavarovanje za prvo leto. Oglaševana ponudba Last Minute velja za vozila iz zaloge. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto oz. ’ 50 0C0 km, karkoli se zgodi prej. Slike so simbolne. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija d.0.0., Dunajska 22,1001 Ljubljana. Vroča ideja Če imate 30 minut Preprečimo zimsko pozebo Od januarja do marca, ko se začne doba prebujanja sadnega drevja, pogosto nastanejo poškodbe debla za- radi nihanja temperatur (pokanje lubja) ali pa si jih privošči divjad. Zato debla še pred prvim snegom premažimo z zaščitnim premazom protekt. Lepljivi trak na deblih dreves pr prepreči škodljivcem prehod s tal v krošnje dreves. Strokovnjaki Kluba Gaia S strokovnjaki Kluba Gaia pripravljamo nasvete in odgovore na vprašanja naših bralcev. Kadar naletite na nerazrešljivo oviro, pokličite brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22 in skušali bomo najti najboljšo rešitev. Klub Brezplačni si 22) nasveti www.klubgaia.com K Nagradno vprašanje za bralce Snežnika: Kolikšna je idealna sobna temperatura pozimi za božični kaktus in amarilis? Odgovor: ><š Pravilen odgovor pošljite na naslov KLUB GAIA, SINJA GORICA 2,1360 VRHNIKA. Trije srečni izžrebanci, ki bodo na dopisnici s pripisom Snežnik, na naslov Kluba Gaia poslali pravilne odgovore, bodo prejeli po pošti lepo nagrado. K..Zv -1» , l 'J. 9 Brezplačni ^(((»oso si 22) nasveti www.klubgaia.com