Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/april 2008 št. 4, Vol. XIV Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Mateja Peternelj (Aktualno), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg - varčevanje prebivalstva, Denarni trg - krediti, Borza), Jasna Kondža (Javnofinančni prihodki), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Jure Povšnar (Promet, Energetika), Mojca Vendramin (Emisije toplogrednih plinov), Janja Pečar (Medregionalne razlike v BDP na prebivalca EU), Judita Mirjana Novak (Gospodarski subjekti, Plačilna sposobnost). Odgovarja: Boštjan Vasle, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 400 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.umar.gov.si/ Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 1995-2008. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 2 Aktualno Umirjanje gospodarske aktivnosti skladno s pričakovanji str. 3 Mednarodno okolje Evropska komisija in IMF v pomladanskih napovedih po pričakovanjih znižala napovedi gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah str. 4 Ekonomski odnosi s tujino Primanjkljaj na tekočem računu se je povečal; večji neto pritok kapitala večinoma zaradi izdaje referenčne državne obveznice str. 5 Cenovna gibanja in politika Rast cen se je povišala v večini skupin indeksa cen str. 6 Denarni trg -varčevanje prebivalstva Marca visoka rast vpoglednih bančnih vlog str. 7 Denarni trg - krediti Rast obsega kreditov že drugi mesec zapored nižja od 2 % str. 8 Borza Občuten upad indeksov na večini kapitalskih trgov str. 9 Javnofinančni prihodki V prvih treh mesecih ugodna realna rast javnofinančnih prihodkov str. 10 Trg dela Rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se nadaljujeta str. 11 Plače Februarska višja rast plač v javnem sektorju posledica uskladitve za lansko višjo inflacijo str. 12 Predelovalne dejavnosti Po treh mesecih skromne rasti proizvodnje je bila ta februarja ponovno visoka str. 13 Promet Ob okrepitvi v zadnjem četrtletju lani visoka rast cestnega blagovnega ter zračnega in letališkega potniškega prometa str. 14 Energetika V prvem četrtletju večja mednarodna menjava in neto izvoz elektrike str. 15 IZBRANE TEME Emisije toplogrednih plinov Za doseganje kjotskega cilja bodo potrebni dodatni ukrepi zmanjševanja emisij toplogrednih plinov str. 19 Medregionalne razlike v BDP na prebivalca v EU Države članice so uspešnejše v zmanjševanju razlik v razvitosti do evropskega povprečja in manj v zmanjševanju razlik znotraj držav str. 20 Gospodarski subjekti Lani najvišja rast števila gospodarskih subjektov v zadnjih štirih letih str. 21 Plačilna sposobnost Lani manj plačilno nesposobnih pravnih oseb kot v letu 2006 str. 22 Priloge: Podatkovna (str. P1-P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14-P15), Slikovna (str. P16-P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % Zadnji podatek V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje II 4,5 4,4 0,6 6,7 Predelovalne dejavnosti II 5,4 4,8 1,0 8,1 Oskrba z elektriko, plinom, vodo II -11,4 -4,4 -7,5 -11,1 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno II 12,8 40,2 38,7 18,2 Izvoz blaga (nominalno)1 II 2,8 13,4 13,5 16,1 Uvoz blaga (nominalno)1 II 2,2 16,4 16,6 17,9 Realni efektivni tečaj2 II -0,5 4,4 4,4 2,3 Bruto plača na zaposlenega, realno II 0,0 1,1 -1,3 2,2 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 III 1,2 10,8 9,5 9,8 Javnofinančni prihodki, realno III -11,8 4,9 5,5 4,1 Število formalno delovno aktivnih II 0,4 3,5 3,5 3,5 Število registriranih brezposelnih III -4,0 -13,5 -13,6 -13,4 Število potreb po delavcih III -13,1 5,7 19,4 11,7 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % II 7,1 7,4 7,3 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % IV 0,8 2,1 6,5 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % III 0,5 2,6 5,7 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1 plačilno-bilančna statistika. 2 Tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin. V izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska). Uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003. Izvoz je dvojno tehtan. 3 Medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu. 4 Skupaj v zadnjih 12 mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 3 Pomladanske napovedi mednarodnih institucij podobno kot naša v naslednjih dveh letih predvidevajo ciklično umirjanje svetovne gospodarske rasti in aktivnosti slovenskega gospodarstva. Evropska komisija (EK) in Mednarodni denarni sklad (MDS) sta glede na jesen ponovno znižala napovedi gospodarske rasti tudi v naših glavnih trgovinskih partnericah, ki so za naslednje leto nekoliko nižje od predpostavk v naši pomladanski napovedi. Večji pesimizem odraža povečevanje gospodarskih neravnovesij v mednarodnem okolju, nevarnost recesije ameriškega gospodarstva in negotove posledice finančne krize ter cenovnih šokov na svetovnih trgih surovin. Tako EK kot MDS sta povišala napoved inflacije, ki naj bi se ob predpostavki nadaljnjega naraščanja cen hrane in energije v evroobmočju letos gibala okoli 3 % (namesto 2 %; gl. str. 4). Tudi za Slovenijo so napovedi inflacije višje od jesenskih. Napoved EK za povprečno inflacijo v Sloveniji (5,4 % letos in 3,3 % v naslednjem letu) se ne razlikuje bistveno od naše napovedi (5,2 % in 3,2 %), je pa precej višja od pričakovanj MDS (4,0 % in 2,4 %). Nasprotno je MDS manj optimističen glede rasti BDP v naslednjih dveh letih (4,1 % letos in 3,5 % drugo leto). V primerjavi z našo napovedjo (4,4 % in 4,1 %) nekoliko večjo umiritev gospodarske rasti predvideva tudi EK (4,2 % in 3,8 %). Gospodarska aktivnost se na nekaterih področjih v začetku leta umirja, vendar se skladno s pričakovanji ohranja na razmeroma visoki ravni. V prvih dveh mesecih je gradbena dejavnost postala spet bolj intenzivna: močno se je povečala vrednost opravljenih del na vseh segmentih, najbolj pa v stanovanjski gradnji. Vrednosti kazalnika zaupanja v gradbeništvu so bile v prvem letošnjem četrtletju in tudi v aprilu sicer nižje glede na lansko povprečje, a še vedno nad dolgoročnim povprečjem. V prvih treh mesecih se je na medletni ravni umirila rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti (medletno na 1,3 %), kar je v okviru pričakovanj. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti ostaja visoka, hkrati pa se je vrednost kazalnika zaupanja ustalila na nekoliko nižji ravni od lanskega povprečja. Vedno več podjetij kot omejitev pri proizvodnji zaznava nezadostno povpraševanje na domačem in tujih trgih ter negotove gospodarske razmere (gl. tudi str. 13). Ob manjšem tujem povpraševanju se je rast zunanjetrgovinske menjave umirila, močno pa se je povečal primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. Rast blagovne menjave je bila v začetku leta po pričakovanjih nižja kot v istem obdobju lani. V prvih dveh mesecih se je izvoz blaga medletno nominalno povečal za 12,7 %, uvoz blaga pa za 16,1 %. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je bil medletno višji za 230 mio EUR predvsem zaradi večjega primanjkljaja v trgovinski bilanci, k čemur je deloma prispevala tudi nadaljnja rast cen nafte in ostalih surovin, kar je poslabšalo pogoje blagovne menjave. Hkrati se je ob sicer še naprej živahni storitveni menjavi medletno znižal presežek v storitveni bilanci zaradi precej višje rasti uvoza storitev od izvoza (gl. str. 5). Domači finančni trg so v prvem četrtletju zaznamovala negativna gibanja na borzi, preusmeritev naložb v manj tvegane oblike in manjša rast zadolževanja. Ob negativnih gibanjih na kapitalskih trgih - osrednji indeks Ljubljanske borze SBI20 se je v prvih štirih mesecih letos znižal za skoraj četrtino, kar je največ v zadnjih desetih letih (gl. str. 9) -in višjih pasivnih obrestnih merah, se je v prvem četrtletju še naprej krepilo varčevanje v bankah (gl. str. 7). V prvem četrtletju se je umirila tudi rast kreditne aktivnosti bank, predvsem zaradi večjega upada rasti zadolževanja podjetij. Kljub temu so podjetja in prebivalstvo neto najeli za četrtino več kreditov kot v prvih treh mesecih lani (gl. str. 8). Gibanja na trgu dela so bila v začetku leta še vedno ugodna. Ob februarski 0,4-odstotni rasti je število delovno aktivnih medletno ostalo višje za 3,5 %. V primerjavi z januarjem je bilo največ novih zaposlitev v gradbeništvu in poslovnih storitvah. Ob sezonski dinamiki zniževanja števila registriranih brezposelnih je bil upad v prvem četrtletju (na 64.295 do konca marca) predvsem posledica manjšega priliva med brezposelne. Glede na lani se je v tem obdobju povečalo število prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitev, večinoma tistih s srednjo in nižjo izobrazbo, ob tem pa se je še naprej povečevalo zaposlovanje tujcev (gl. str. 11). Februarja so bile plače v javnem sektorju višje zaradi uskladitve z lansko inflacijo, v zasebnem sektorju pa so upadle. Povprečna bruto plača se v primerjavi z januarjem ni spremenila. Tveganja glede plačnih gibanj v prihodnje izhajajo iz dodatnih zahtev po večjem povečanju plač v javnem sektorju, kar bi povečalo pritisk na javne finance, konkurenčnost gospodarstva in otežilo zniževanje inflacije (gl. str. 12). Aprila je inflacija ostala na relativno visoki ravni. Cene življenjskih potrebščin so se povišale za 0,8 % (aprila lani za 1,1 %), medletna inflacija pa se je zaradi učinka osnove znižala za 0,4 o. t., na 6,5 %. Čeprav glavne inflacijske pritiske povzročajo zunanji šoki visokih cen hrane in goriv, pa se je rast cen prenesla tudi na tiste skupine proizvodov, ki niso neposredno povezane z dogajanji na svetovnih trgih. Zato ocenjujemo, da je ohranjanje inflacije na razmeroma visoki ravni delno že tudi posledica sekundarnih učinkov. Višja inflacija in višja inflacijska pričakovanja tako povečujejo tveganja, da bo dezinflacijski proces počasnejši, kot je kazalo še v začetku leta (gl. tudi str. 6). Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 4 Realna rast BDP - primerjava napovedi oz. predpostavk UMAR 2007 2008 2009 IMF okt. 07 EK nov. 07 CONS feb. 08 EK feb. 08 UMAR mar. 08 IMF apr. 08 CONS apr. 08 EK apr. 08 EK nov. 07 CONS feb. 08 UMAR mar. 08 IMF apr. 08 CONS apr. 08 EK apr. 08 EU 2,8 n.p. 2,4 2,0 2,0 1,9 n.p. 1,9 2,0 2,4 2,1 2,1 n.p. 1,9 1,8 EMU 2,6 2,1 2,2 1,6 1,8 1,6 1,4 1,5 1,7 2,1 1,9 1,9 1,2 1,7 1,5 Nemčija 2,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,6 1,4 1,7 1,8 2,2 1,9 1,9 1,0 1,6 1,5 Italija 1,5 1,3 1,4 1,0 0,7 0,7 0,3 0,6 0,5 1,6 1,4 1,4 0,3 1,1 0,8 Avstrija 3,4 2,5 2,7 2,4 n.p. 2,4 1,9 2,1 2,2 2,4 2,3 2,3 1,7 2,1 1,8 Francija 1,9 2,0 2,0 1,6 1,7 1,6 1,4 1,5 1,6 1,8 1,9 1,9 1,2 1,7 1,4 ZDA 2,2 1,9 1,7 1,6 n.p. 1,2 0,5 1,3 0,9 2,6 2,6 2,4 0,6 2,1 0,7 Vir podatkov: Eurostat; UMAR - predpostavke iz Pomladanske napovedi (marec 08); EC Autumn Forecast (november 07); EC Interim Forecast (februar 08); EC Spring Forecast (april 08); IMF World Economic Outlook (oktober 07; april 08); Consensus Forecasts (februar 08; april 08). Zaradi negotovih posledic finančne krize in še naprej visoke rasti cen surovin sta Evropska komisija in IMF po pričakovanjih znižala napovedi gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah za letos in prihodnje leto. V primerjavi z jesenjo je EK znižala svoje napovedi letošnje gospodarske rasti v EMU za 0,5 o. t., na 1,7 %, za prihodnje leto pa za 0,6 o. t., na 1,5 %, medtem ko je IMF v svojih napovedih bolj pesimističen glede obetov za evropsko gospodarstvo (gl. tabelo). Obe instituciji kot glavno tveganje za uresničitev napovedi navajata precejšnjo negotovost zaradi posledic finančne krize. Večjo težavo kot nižja gospodarska rast bo letos predstavljala inflacija, ki se bo po napovedih EK pospešila z 2,1 % lani na 3,2 % (jeseni so napovedovali 2.1 %), preden se bo leta 2009 ponovno znižala na 2.2 % (IMF ima za obe leti za 0,3 o. t. nižjo napoved inflacije). Zaradi rekordne 3,6-odstotne inflacije v marcu je ECB tudi pretekli mesec pustila obrestno mero nespremenjeno na 4,0 %. Aprila se je inflacija na medletni ravni sicer znižala na 3,3 %, vendar tveganja za njeno ponovno okrepitev ostajajo, saj so rasti cen nafte in ostalih surovin na svetovnih trgih še naprej izredno visoke (v prvem četrtletju je IMF indeks dolarskih cen surovin medletno narasel za 45,5 %, dolarska cena soda nafte brent pa za 67 %). Ker je padanje vrednosti dolarja glavni dejavnik visoke rasti cen surovin (aprila je evro do dolarja medletno apreciiral za 16,5 %, kar blaži rast evrskih cen surovin) in upoštevaje, da je ameriška centralna banka konec aprila ponovno znižala vodilno obrestno mero za 0,25 o. t. (na 2,0 %), občutno umirjanje cen surovin na kratki rok ni pričakovano. To potrjujejo tudi napovedi obeh institucij, da bodo cene nafte letos v povprečju znašale med 95 in 100 USD/sod, EK pa za letos napoveduje 38,6-odstotno rast cen prehrambnih surovin (lani 19,1 %). Gospodarska rast v EMU bo letos in drugo leto padla pod potencialno zaradi nižje rasti domačega povpraševanja in tudi izvoza. Rast investicij, ki so bile glavni dejavnik rasti v zadnjih letih, se bo letos prepolovila. Kljub nadpovprečni izkoriščenosti proizvodnih kapacitet in dejstvu, da rast kreditov nefinančnim podjetjem ostaja visoka (februarja rekordnih 14,8 %), se bo ob nižjem domačem in tujem povpraševanju ter slabših pogojih financiranja rast investicij v stroje in opremo znižala. Še naprej se bodo umirjale tudi investicije v stanovanjsko gradnjo. Visoka rast cen hrane in energije, ki naj bi po oceni EK dosegla vrh v drugem četrtletju letos, bo negativno vplivala na rast zasebne potrošnje, kar se že vidi v slabšanju razpoloženja potrošnikov, in tako nevtralizirala zelo pozitivne podatke o stanju na trgu dela. Brezposelnost je namreč lani ob 1,6-odstotni rasti zaposlenosti padla na rekordno nizkih 7,4 %. Tudi sicer rast zasebne potrošnje precej zaostaja za rastjo v preteklih ciklih, razlog pa je v nižji rasti plač v tem ciklu kakor v preteklosti, čeprav naj bi se letos pospešila. Kljub izboljšanju geografske porazdeljenosti in proizvodne specializacije izvoza evrskega območja v preteklih letih bo ob precejšnjem umirjanju rasti svetovne trgovine letos in prihodnje leto rast izvoza nižja za četrtino. Negativno bo na izvoz vplivala tudi napovedana nadaljnja letošnja 13-odstotna apreciacija evra do dolarja (lani 9 %). Pri tem EK še opozarja, da se bodo posledice apreciacije za rast izvoza opazile z zamikom. Medletna gospodarska rast v ZDA je bila v prvem četrtletju 2,5-odstotna, kljub temu pa težave na nepremičninskem trgu še niso končane, tako da mednarodne institucije za 2008 in 2009 napovedujejo rast BDP pod 1 %. Anualizirana medčetrtletna rast je bila v prvem četrtletju enaka kot ob koncu lanskega leta (0,6 %), kar je bilo precej nad pričakovanji. Prispevek domačega povpraševanja h gospodarski rasti je bil negativen (-0,4 o. t.), k rasti pa je največ prispevalo kopičenje zalog (0,8 o. t.). Obete za rast poleg za polovico nižje rasti zasebne potrošnje kot v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšuje tudi padec nestanovanjskih investicij, medtem ko nadaljevanje velikega padca stanovanjskih investicij ni presenetljivo, saj se iz meseca v mesec pospešuje tudi padec cen nepremičnin (februarja že -13,5 %). Nižja je bila tudi rast izvoza, tako da je bil prispevek salda menjave s tujino petkrat manjši kot v prejšnjih treh četrtletjih. Kljub temu se pričakuje, da se bo rast v drugi polovici leta rahlo okrepila, ko bo že deloval učinek znižanja obrestnih mer (za 3,25 o. t. od avgusta lani) in fiskalnega paketa v višini 1 % BDP, kjer največji del predstavlja vračilo davka na dohodek v obliki čekov, ki so jih gospodinjstvom začeli pošiljati maja. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 5 Plačilna bilanca Slovenije, I-II 2008, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-II 2007 Tekoče transakcije 4.304,0 4.731,2 -427,1 -197,2 Blagovna menjava (FOB) 3.383,0 3.664,9 -281,9 -166,0 Storitve 619,8 502,2 117,6 134,6 Dohodki od dela in kapitala 185,4 320,5 -135,1 -90,0 Tekoči transferi 115,8 243,6 -127,8 -75,8 Kapitalski in finančni račun 1.526,9 -1.225,8 301,0 194,0 Kapitalski račun 44,0 -36,7 7,3 23,7 Kapitalski transferi 42,9 -35,6 7,2 24,4 Patenti, licence 1,1 -1,1 0,0 -0,6 Finančni račun 1.482,9 -1.189,1 293,8 170,3 Neposredne naložbe 127,6 -64,9 62,7 -153,9 Naložbe v vrednostne papirje 841,6 -252,7 588,8 -1.053,3 Finančni derivativi 0,0 5,8 5,8 1,1 Ostale naložbe 476,6 -877,3 -400,6 1.314,4 Terjatve 155,9 -868,3 -712,4 -1.499,8 Obveznosti 320,7 -9,0 311,8 2.814,2 Mednarodne denarne rezerve 37,1 0,0 37,1 62,1 Statistična napaka 126,1 0,0 126,1 3,2 kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se povečuje. K povečanju primanjkljaja v prvih dveh mesecih letos je na medletni ravni večinoma prispeval višji primanjkljaj v trgovinski bilanci, kar povezujemo s postopnim ohlajanjem mednarodne konjunkture in z visokimi cenami nafte in ostalih primarnih surovin. Izvoz blaga se je v tem času medletno povečal za 12,7 % (v EU za 11,0 %, v države nečlanice za 17,6 %). Uvoz blaga je bil nominalno višji za 16,1 % (iz EU za 14,4 %, iz držav nečlanic za 22,8 %). Cene nafte in ostalih surovin (v USD) so se v prvih dveh mesecih medletno povečale za 66,6 % in 18,0 %. Slednje poslabšuje blagovne pogoje menjave in posledično veča trgovinski primanjkljaj (gl. tudi str. 4). Hitrejša rast storitvene menjave od rasti blagovne menjave se nadaljuje tudi letos. Izvoz storitev se je v prvih dveh mesecih medletno nominalno povečal za 16,4 %, uvoz storitev pa za 26,2 %. Pri izvozu in uvozu je bila najvišja rast transportnih in ostalih storitev. Predvsem zaradi okrepljenega neto uvoza raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev se je presežek v storitveni bilanci medletno znižal. Primanjkljaj v bilanci dohodkov od dela in kapitala so povečala večinoma neto plačila obresti na zunanji dolg domačega bančnega sektorja. Delež neto prejetih obresti bančnega sektorja iz naložb v dolžniške vrednostne papirje je relativno skromen. V bilanci tekočih transferjev je bil višji primanjkljaj povezan z neto odlivom sredstev iz proračuna Slovenije v proračun EU. V prvih dveh mesecih je državni proračun v odnosu do proračuna EU realiziral primanjkljaj v višini 77,8 mio EUR (v istem obdobju lani primanjkljaj v višini 36,4 mio EUR). Transferji zasebnega sektorja so izkazovali rahel presežek (nakazila zdomcev in ostali transferji). Neto pritok kapitala je bil večinoma posledica izdaje nove referenčne državne obveznice. Finančne transakcije s tujino so se v prvih dveh mesecih okrepile in so znašale 256,6 mio EUR (v istem obdobju lani 180,2 mio EUR). Konec januarja je RS izdala 11 -letno referenčno državno obveznico v nominalni vrednosti 1 mrd EUR z obrestno mero 4,375 %. Po vstopu Slovenije v EMU so zaradi zapadanja tolarskih blagajniških zapisov pri BS domače poslovne banke tako sproščena sredstva večinoma vložile v tuje vrednostne papirje. V prvih dveh mesecih letos so bile te naložbe medletno precej nižje, saj virov iz zapadanja blagajniških zapisov ni več. To je tudi eden od razlogov, da so domače poslovne banke v prvih dveh letošnjih mesecih medletno povečale obseg zadolževanja v tujini kljub pretresom na tujih finančnih trgih in s tem povezanim tveganjem zvišanja obrestnih mer (gl. str. 8). Po vstopu v EMU je morala BS v skladu s prenosom monetarne politike na ECB obveznosti do poslovnih bank iz naslova blagajniških zapisov nadomestiti z obveznostmi do Evrosistema, ki so v prvih dveh mesecih lani dosegle 2.822,6 mio EUR. Letos te obveznosti naraščajo bistveno počasneje; BS se je v prvih dveh mesecih pri ECB tako dodatno zadolžila za 134,2 mio EUR. Večino priliva iz naslova tujih neposrednih naložb v Slovenijo je v prvih dveh mesecih predstavljal lastniški kapital, ki pa medletno ni bil bistveno višji. Pri neposrednih naložbah v tujino so poleg kapitalskih vlaganj slovenska podjetja financirala povezana tuja podjetja v obliki posojil in kratkoročnih komercialnih kreditov. Na strani terjatev so se najbolj okrepile terjatve z naslova gotovine in vlog bančnega sektorja. Povečalo se je tudi kratkoročno komercialno kreditiranje tujine, ki je povezano z dinamiko mednarodne menjave blaga in storitev. Graf: Financiranje salda tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR 1.000 500 0 -500 -1.000 É 2££ m jan. feb. mar. apr. maj jun. 2007 avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. 2008 Neposredne naložbe Naložbe v vrednostne papirje Finančni derivativi Ostale naložbe —□— Tekoči račun Vir podatkcv: BS, preračuni UMAR. Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 6 2007 2008 Indeksi cen XII2007/ 0 (107-XII07)/ III 2008/ III 2008/ 0 (IV 07-III08)/ XII2006 0 (106-XII06) II2008 III 2007 0 (IV 06-III07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 105,6 103,6 101,3 106,9 104,7 Blago 106,0 103,2 101,8 107,4 104,6 Goriva in energija 109,8 103,1 103,9 112,8 106,3 Drugo 105,2 103,2 101,3 106,2 104,2 Storitve 104,8 104,5 100,4 105,7 104,8 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 105,7 103,8 101,3 106,6 104,7 Regulirane cene1 107,2 102,6 103,9 111,9 104,3 Energija 109,6 102,7 105,7 117,7 106,0 Drugo 101,5 102,4 100,1 100,3 100,9 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje 103,2 102,3 100,9 104,6 103,0 - brez (sveže) hrane in energije 104,0 102,7 100,8 105,0 103,4 Cene življenjskih potrebščin v EMU 103,1 102,1 101,0 103,6 102,5 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev: - na domačem trgu 106,3 105,4 100,5 105,7 105,7 - na evrskem območju 100,9 105,0 99,7 101,0 103,6 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Inflacija se je v marcu ponovno povišala. Cene življenjskih potrebščin so v marcu zrasle za 1,3 %, na medletni ravni pa za 6,9 %, kar je 0,4 o. t. več kot v februarju. Ob tem, da se počasi krepi rast cen v večini skupin indeksa cen življenjskih potrebščin, kar kaže, da že prihaja do sekundarnih učinkov lanskih zunanjih stroškovnih šokov, rast cen hrane in energentov še naprej ostaja najpomembnejši dejavnik visoke inflacije. Mesečno inflacijo v marcu so v glavnem zaznamovali zunanji in sezonski dejavniki. Tako so se kot posledica gibanj na svetovnih trgih povišale cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje (prispevek k inflaciji 0,5 o. t.), kot posledica sezonskih nihanj pa pričakovano cene oblačil in obutve (0,6 o. t.). Kljub temu da so sezonska nihanja cen pri oblačilih in obutvi izrazita in značilna, so bile cene oblačil in obutve v primerjavi z marcem lani višje že za 6,8 %, k medletni inflaciji pa prispevale polovico odstotne točke. Na medletni ravni se je rast cen okrepila v večini skupin indeksa cen življenjskih potrebščin. To med drugim povezujemo s sekundarnimi učinki lanskih stroškovnih šokov (rast cen hrane, nafte in ostalih primarnih surovin), ki so imeli izvor v mednarodnem okolju. Opažamo namreč, da se je pomembno okrepila rast cen tudi v tistih skupinah indeksa cen, ki niso neposredno povezane z dogajanji na mednarodnih trgih. Ključni dejavnik pospešene inflacije doma in tudi v celotnem evrskem območju sicer ostaja rast cen hrane in energentov. K 6,9-odstotni medletni inflaciji v marcu je namreč rast cen hrane prispevala 2,3 o. t., rast cen energentov pa 1,6 o. t., skupaj tako slabih 60 %. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu so v marcu ponovno zrasle. Zvišale so se za 0,5 %, na medletni ravni pa za 5,7 %, kar je za 0,1 o. t. več kot februarja. Rast cen industrijskih proizvodov podobno kot pri rasti cen življenjskih potrebščin ključno poganja rast cen, ki je povezana s hrano in energenti. Cene v proizvodnji hrane, pijač in krmil so bile v marcu na medletni ravni višje za 13,9 %, cene oskrbe z elektriko pa za nekaj več kot 9 %. Skupaj so k celotni rasti cen industrijskih proizvodov na medletni ravni po naši oceni prispevale okoli dve tretjini. Na tujem trgu so se cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev v marcu v primerjavi z marcem lani povečale le za 0,8 % (gl. graf 2). Graf 1: Medletna rast cen življenjskih potrebščin Graf 2: Medletna rast cen industrijskih proizvodov _domačih proizvajalcev_ 10 9 8 7 6 % 5 4 3 2 1 0 n C\l co t m to N co u o o o o o o o u C C C C C C C C C ra ra ra ra ra ra ra ra ra m CD N co o o O o C C C C ffi Vir podatkov: SURS, Eurostat. Vir podatkov: SURS. 9 7 % 5 3 Denarni trg - varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 7 Prihranki prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalne stopnje rasti, v % v bankah in vzajemnih skladih 31. XII2007 31. III 2008 31. III 2008/ 31. III 2008/ 31. III 2008/ domačih upravljavcev 29. II2007 31. XII2007 31. III 2007 Celotni prihranki v bankah, skupaj 12.541,8 12.882,8 1,2 2,7 10,8 Prihranki v domači valuti, skupaj 12.164,2 12.531,0 1,4 3,0 12,0 Vloge čez noč1 5.244,4 5.249,0 2,7 0,1 -0,1 Kratkoročne vloge 4.941,7 5.260,2 0,7 6,4 19,1 Dolgoročne vloge 1.246,0 1.218,2 -0,7 -2,2 11,0 Vloge na odpoklic 732,1 803,5 0,4 9,8 88,8 Devizni prihranki, skupaj 377,6 351,9 -4,2 -6,8 -19,0 Vloge čez noč1 143,4 132,3 -3,6 -7,7 -29,5 Kratkoročne vloge 170,7 160,9 -4,2 -5,8 -15,4 Dolgoročne vloge 40,0 33,6 -7,9 -16,0 -26,8 Vloge na odpoklic 23,5 25,1 -1,6 6,6 139,9 Vzajemni skladi2 2.924,4 2.622,2 -0,9 -11,2 21,3 Rast obsega vlog prebivalstva v bankah se je marca na mesečni ravni v primerjavi s predhodnima mesecema precej povišala. Še naprej se krepi evrsko varčevanje, devizno varčevanje pa zaradi nižjih obrestnih mer in tečajnega tveganja upada že deseti mesec zapored. Marca so med deviznimi vlogami po nepretrgani trinajstmesečni rasti upadle tudi vloge na odpoklic. Neto prilivi vlog prebivalstva v banke so v prvem četrtletju letos dosegli vrednost 341,0 mio EUR, kar je za 93,4 % več kot leto prej. V nasprotju s preteklimi meseci se je marca precej (za 2,5 %) okrepil obseg vlog čez noč. Tako visoka rast je najverjetneje posledica negativnih gibanj na kapitalskih trgih (gl. str. 9), saj so se sredstva od prodaje vrednostnih papirjev prelila med bančne depozite. Kljub temu je bil obseg vlog čez noč še vedno nižji kot v primerljivem obdobju lani. V nasprotju s preteklimi meseci se je precej umirila rast vezanih vlog. Na mesečni ravni je bila na ravni 0,3 %, kar je najmanj v zadnjih štirih mesecih, kljub temu pa se je medletna rast povzpela že na 21,3 % in s tem dosegla najvišjo raven, odkar imamo primerljive podatke. Medtem ko je rast kratkoročnih vlog (0,6 %) dosegla polovico dvanajstmesečnega povprečja, vloge na odpoklic (0,4 %) pa niti desetino, so dolgoročne vloge že drugi mesec zapored upadle. Upadanje obsega sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev se je v manjši meri nadaljevalo tudi v februarju. Precej manjši upad v primerjavi z januarjem predvsem povezujemo z začasnim umirjanjem razmer na kapitalskih trgih. Za razliko od preteklega meseca je bil največji upad pri mešanih skladih, in sicer za 1,2 %, pravi vzpon pa že drugi mesec zapored dosegajo vzajemni skladi denarnega trga, ki so imeli konec februarja skoraj vsa sredstva naložena v dosti varnejših bančnih depozitih. Obseg sredstev v teh vzajemnih skladih je v prvih dveh mesecih letos dosegel kar 43,2-odstotno rast. Ti vzajemni skladi sicer predstavljajo le 0,6 % vseh sredstev vzajemnih skladov domačih upravljavcev. Kljub občutnemu upadu v prvih dveh mesecih letos (-12,1 %) so delniški vzajemni skladi konec februarja še vedno predstavljali 65,4 % vseh sredstev vzajemnih skladov domačih upravljavcev, kar je le za 0,7 strukturne točke manj kot konec preteklega leta. Pri vzajemnih skladih domačih upravljavcev je bil v februarju že drugi mesec zapored ugotovljen neto odliv sredstev, tokrat v višini 4,7 mio EUR. Celotni neto odlivi so bili tako v prvih dveh mesecih letos na ravni 42,1 mio EUR, medtem ko so v primerljivem obdobju lani vzajemni skladi skupaj beležili neto priliv sredstev v višini 114,0 mio EUR. Graf 1: Mesečni neto tokovi vlog prebivalstva v banke in vzajemne sklade Graf 2: Gibanje pasivnih obrestnih mer 300 200 100 rr i LU 0 o E > -100 -200 -300 I I..........! -v.vr-657 □ Bančne vloge DVzajemni skladi -310 —l'.■'■■'.I— 4,5 3,5 2,5 Vloge na odpoklic z najavo do 3 mesece ■ Kratkoročno vezane vloge ■ Vezane vloge od 1 do 2 leti ....... E ^ Vir podatkov: BS, ATVP, preračuni UMAR Vir podatkov: BS Vir podatkov: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opomba: 1 vpogledne vloge. 2Podatki se nanašajo na februar 5 4 3 Denarni trg - krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 8 Obseg kreditov domačih bank Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 2007 31. III 2008 31. III 2008/ 29. II2008 31. III 2008/ 31. XII2007 31. III 2008/ 31. III 2007 Krediti skupaj 26.715,5 28.176,9 1,6 5,5 32,4 Krediti v domači valuti 24.796,8 25.948,4 1,4 4,6 28,6 Krediti podjetjem in NFI 18.509,5 19.502,4 1,5 5,4 33,8 Krediti prebivalstvu 5.781,6 5.915,3 1,0 2,3 18,0 Krediti državi 505,7 530,6 1,9 4,9 -8,8 Devizni krediti 1.918,7 2.228,5 4,3 16,1 99,5 Krediti podjetjem in NFI 869,2 994,3 3,1 14,4 106,7 Krediti prebivalstvu 1.036,1 1.217,9 5,5 17,6 96,5 Krediti državi 13,4 16,3 -2,5 21,0 1,8 Krediti prebivalstvu po namenu 6.817,7 7.133,2 1,8 4,6 26,6 Potrošniški krediti 2.742,5 2.774,1 0,0 1,2 18,3 Stanovanjski krediti 2.667,9 2.883,0 3,0 8,1 38,7 Ostalo 1.407,3 1.476,1 2,7 4,9 22,0 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. Po razmeroma visoki januarski rasti kreditne aktivnosti domačih bank je bila ta februarja in marca precej pod 2 %. Upad mesečnih stopenj rasti obsega kreditov je bil precej enakomerno razporejen na evrske in devizne kredite. Pri tem so slednji v preteklih dveh mesecih dosegli ene najnižjih stopenj rasti v zadnjih dvanajstih mesecih. Večja odstopanja so bila v strukturi kreditov po sektorjih, kjer se je precej bolj umirila rast kreditov podjetjem in NFI, ki se je v zadnjih dveh mesecih glede na dvanajstmesečno povprečje prepolovila, rast kreditov prebivalstva pa se je znižala za približno petino. Celotni obseg kreditov je bil konec prvega četrtletja za 5,5 % višji kot konec lanskega leta, kar je le za 0,1 o. t. več od primerljivega obdobja lani. Tako majhna razlika je deloma tudi posledica visoke osnove, saj so skupni neto tokovi v prvih treh mesecih letos dosegli vrednost 1.461,4 mio EUR, kar je za tretjino več kot v prvem četrtletju lani. Mesečna rast kreditov podjetij in NFI (1,6 %) se je marca že drugi mesec zapored ohranila na razmeroma nizki ravni. Medletna rast se je tako ponovno nekoliko znižala, a je še vedno dosegla visokih 36,1 %o. Krepijo se vse vrste kreditov podjetij in NFI, vendar pa je njihova rast v zadnjih mesecih pretežno zaostajala za dvanajstmesečnim povprečjem. Podjetja in NFI so v prvem četrtletju letos neto najemala kredite pri domačih bankah v višini 1.118,1 mio EUR, kar je le še za slabo četrtino več kot v istem obdobju lani. Pomen tujine kot vira financiranja podjetij se še naprej zmanjšuje, saj so podjetja v prvih dveh mesecih letos na tujem neto najemala kredite v višini 91,3 mio EUR, kar je le polovica vrednosti iz istega obdobja lani. Neto zadolževanje domačih bank na tujem se je v februarju nekoliko okrepilo, vendar še naprej ostaja pod povprečno ravnjo iz preteklega leta. Pomemben del bančnega zadolževanja na tujem so ponovno postali kratkoročni krediti, ki so jih banke januarja celo neto odplačevale. Neto tokovi tujih kreditov so bili v prvih dveh mesecih na ravni 223,3 mio EUR, medtem ko so v istem obdobju lani banke tovrstne kredite celo neto odplačevale, in sicer v višini 82,3 mio EUR. Takrat so bile potrebe zaradi sproščanja finančnih sredstev iz naslova zapadanja blagajniških zapisov BS po tovrstnem financiranju manjše. Prebivalstvo se še naprej pretežno zadolžuje v obliki stanovanjskih kreditov, ki v treh mesecih letos predstavljajo več kot dve tretjini neto zadolževanja prebivalstva pri domačih bankah. Njihova medletna rast se kljub visoki osnovi že več kot pol leta ohranja na ravni okrog 38 %, v strukturi pa predstavljajo 40 % celotnega obsega kreditov prebivalstva, kar je še vedno precej manj od povprečja EMU, ki presega 70 %. Prebivalstvo je v prvih treh mesecih letos neto najemalo kredite v višini 315,6 mio EUR, kar za četrtino presega vrednost iz primerljivega obdobja lani. Od tega skoraj 60 % predstavljajo devizni krediti, njihov delež v celotnem obsegu kreditov prebivalstvu pa se je medletno povišal za 6,1 o. t., na 17,1 %, kar kaže na vse večjo izpostavljenost prebivalstva tečajnemu tveganju. Ocenjujemo, da je velik del teh kreditov denominiran v švicarskih frankih, gibanje deviznega tečaja CHF za EUR pa je bilo v treh mesecih letos za posojilojemalce neugodno, saj je bila vrednost CHF do EUR konec marca za 5,1 % višja kot ob koncu leta 2007. To je trikrat več od povprečne razlike med EURIBOR in LIBOR, vezanim na švicarski frank v prvem četrtletju letos. Razkorak v rasteh kreditov med Slovenijo in EMU se je v prvem četrtletju letos (glede na konec preteklega leta) nekoliko zmanjšal. Obseg kreditov v EMU je v prvem četrtletju letos dosegel 2,2-odstotno rast (v istem obdobju lani 2,5 %). Nebančni sektorji so v dveh mesecih letos neto najemali kredite v višini 248,7 mrd EUR, kar je za 1,5 % manj od primerljivega obdobja lani. Slovenski neto tokovi so predstavljali 0,6 % celotnih neto tokov. Graf: Gibanje medletnih stopenj rasti kreditov v Sloveniji in EMU 40 35 30 25 20 15 10 5 0 ■ Skupaj ■ Prebivalstvo • Podjetja in NFI Skupaj EMU Prebivalstvo EMU -----Podjetja in NFI EMU Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. Borza Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 9 Promet in tržna kapitalizacija na Ljubljanski borzi, d. d. Celotni promet, I-III2008 Tržna kapitalizacija, 31. III 2008 V mio EUR Stopnje rasti, v % I-III 2008/I-III2007 V mio EUR Stopnje rasti, v % 31. III 08/31. III 07 Skupaj 485,2 -38,6 22.925,0 8,9 Borzna kotacija Skupaj 406,3 -38,8 18.454,0 6,6 Delnice 385,1 -38,3 12.437,0 8,7 Obveznice1 16,8 -18,5 5.892,0 2,9 Vzajemni skladi 4,5 -76,3 125,0 -12,6 Prosti trg Skupaj 78,9 -37,7 4.471,0 19,5 Delnice 19,5 -69,3 2.614,0 34,1 Obveznice 40,5 91,2 1.016,0 0,2 Delnice investicijskih družb 18,8 -55,0 841,0 8,2 Vir podatkov: LBo, izračuni UMAR. Opombi: številke se zaradi zaokroževanja ne seštevajo vedno. 1Za obdobje v letu 2007 je vključen tudi promet na TUVL. Negativna gibanja na Ljubljanski borzi, ki so se začela že ob koncu lanskega tretjega četrtletja, so se letos precej okrepila. Vrednost osrednjega indeksa SBI20 je v prvem četrtletju letos upadla za skoraj četrtino, kar je največ v zadnjih 10 letih. Indeks investicijskih družb (PIX) je upadel nekoliko manj, saj je bil konec marca za 16,7 % nižji kot ob koncu lanskega leta, medtem ko je borzni indeks obveznic (BIO) v tem obdobju stagniral (-0,1 %). Vrednost osrednjega indeksa se je zniževala v vseh treh mesecih letos, v marcu kar za 13,6 %. Medletna rast se je z 78,1 % ob koncu lanskega leta spustila na vsega 12,8 %, kar je najnižja raven v zadnjem letu in pol. Izrazito negativna gibanja so se nadaljevala tudi v prvi polovici aprila, ko je vrednost SBI20 upadla za dobrih 15 %, kasneje pa se je njegova vrednost začela krepiti, kar je najverjetneje tudi posledica dobrih poslovnih rezultatov družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, tako da je osrednji indeks na mesečni ravni upadel le za 2,6 %. Razlogi za negativna gibanja na Ljubljanski borzi so (i) mednarodna finančna kriza, ki je izbruhnila v drugi polovici lanskega leta; (ii) izredno visoka rast v preteklosti, saj je bilo po ocenah borznih analitikov precej vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi precenjenih glede na primerljive vrednostne papirje na drugih kapitalskih trgih; (iii) ponovno večja negotovost v zvezi z nadaljevanjem procesa privatizacije. K zniževanju vrednosti določenih vrednostnih papirjev so prispevali tudi tuji naložbeni certifikati, ki so ob zapadanju sprožali precejšnje prodajne pritiske. Prav tako ima negativne posledice na kapitalski trg tudi umirjanje gospodarske rasti. Obseg tržne kapitalizacije je v prvem četrtletju letos upadel za 14,6 %. Upad je precej ublažila februarska uvrstitev novih državnih obveznic na Ljubljansko borzo, saj je njihova tržna kapitalizacija na četrtletni ravni dosegla kar 16,4-odstotno rast, kar je največ v zadnjih dveh letih. Na drugi strani je tržna kapitalizacija delnic upadla za 23,7 % in je bila približno na ravni upada osrednjega indeksa na Ljubljanski borzi. Kar za 30,2 % je bila nižja tržna kapitalizacija delnic iz prve kotacije, upad pri ostalih delnicah pa je bil nekoliko manjši (ostale delnice iz borzne kotacije -15,9 %, prosti trg -8,5 %). Promet na Ljubljanski borzi je bil v prvem četrtletju letos medletno nižji za skoraj dve petini. Upadel je promet z delnicami, nadaljevalo pa se je tudi zniževanje obsega trgovanja z obveznicami. Ob upadanju prometa na Ljubljanski borzi se je likvidnost slovenskega trga kapitala v prvem četrtletju še dodatno znižala, saj je bila tržnost delnic na ravni 0,11, kar je najnižja raven v zadnjih dveh letih. Finančna kriza in ohlajanje gospodarstva sta močno zaznamovala gibanje na pomembnejših mednarodnih kapitalskih trgih. Vrednost indeksa MSCI WORLD, merjena v evrih, je v prvem četrtletju letos upadla za 16,5 %, kar je največ po tretjem četrtletju 2002. Med pomembnejšimi indeksi se je še najmanj (za 7,6 %) znižal indeks DOW JONES, kar je najverjetneje tudi posledica velike aktivnosti ameriške centralne banke, ki je poleg zagotavljanja likvidnosti v prvem četrtletju letos znižala tudi obrestno mero, in sicer kar za 2 odstotni točki, na 2,25 %, kar je najnižja raven v zadnjih treh letih. Nasprotno kot v Sloveniji so v aprilu na vseh pomembnejših tujih kapitalskih trgih dosegli rast. Tako se je v aprilu vrednost indeksa MSCI povečala za 6,8 %. Graf: Medletne stopnje rasti SBI20 in nekaterih pomembnejših indeksov 125 100 75 50 25 0 -25 DOW JONES ■ MSCI WORLD Vir podatkov: LBo, finance.yahoo.com, preračuni UMAR. SBI20 Javnofinančni prihodki Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 10 Javnofinančni prihodki Indeksi rasti, nominalno Struktura, I-III I-III2008, v tisoč EUR III 2008/ II2008 III 2008/ III 2007 I-III 2008/ I-III 2007 2008 2007 Javnofinančni prihodki skupaj 3.186.316 94,0 110,4 111,8 100,0 100,0 Davek od dohodka pravnih oseb 230.051 134,9 135,2 126,9 7,2 6,4 Dohodnina 465.504 103,9 112,1 114,3 14,6 14,3 Domači davki na blago in storitve 1.069.084 70,0 104,5 112,9 33,6 33,2 V tem: davek na dodano vrednost 731.765 54,8 92,2 112,5 23,0 22,8 trošarine1 273.273 110,8 130,4 113,7 8,6 8,4 Carine in uvozne dajatve 25.584 106,3 102,2 119,1 0,8 0,8 Prispevki za socialno varnost 1.187.034 102,1 111,8 111,1 37,3 37,5 Davek na izplačane plače 53.053 100,5 60,7 58,8 1,7 3,2 Ostali javnofinančni prihodki 156.006 125,4 122,3 116,1 4,9 4,7 Vir podatkov: UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju B-2 (bruto vplačila); preračuni UMAR. Opomba: 1podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje. V prvih treh mesecih so se skupni javnofinančni prihodki medletno realno povečali za 4,9 %. Najvišjo realno rast so v tem obdobju dosegli prihodki od davka na dohodek pravnih oseb (19,0 %). Na tako visoko rast prihodkov iz tega davka vpliva zlasti način obračunavanja in plačevanja davka, saj se je v tem obdobju davek na dohodek pravnih oseb vplačeval z akontacijami na osnovi obračuna in pravne ureditve iz leta 2006. Aprila so se na novo določile akontacije davka za leto 2008 na osnovi obračuna davka po spremenjenem zakonu iz leta 2007 (nekoliko spremenjena definicija davčne osnove, zmanjšane davčne olajšave in znižanje zakonsko določene davčne stopnje s 25 % na 23 %). Nadpovprečno so v prvih treh mesecih rasli tudi prihodki od carin in uvoznih dajatev (realno za 11,7 %), ki v strukturi javnofinančnih prihodkov po vstopu v EU nimajo več večje teže. Njihova visoka rast je predvsem povezana z uvozom blaga prek Luke Koper, ki je deloma namenjen na trg EU (avtomobili). Prihodki iz davka na dodano vrednost so se v prvih treh mesecih realno povečali za 5,5 %. Hitrejša, 8,6-odstotna, je bila realna rast prihodkov davka na dodano vrednost od uvoza, realna rast prihodkov davka na dodano vrednost, ki se nanaša na domačo potrošnjo, pa je bila 4,7-odstotna. Realna rast prihodkov od trošarin je v prvih treh mesecih glede na isto lansko trimesečje dosegla 6,7-odstotno realno rast. Hitreje od povprečja so se povečali prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke zaradi povečanja trošarinskih stopenj v drugi polovici leta 2007, počasnejša pa je bila realna rast prihodkov od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke, kjer se trošarinske stopnje od leta 2000 niso spremenile, ter prihodkov od trošarin na mineralna olja zaradi nižjih trošarinskih stopenj v letošnjem prvem četrtletju glede na isto lansko obdobje. Prihodki iz prispevkov za socialno varnost so se ob nespremenjenih prispevnih stopnjah (38,2 %) v prvem četrtletju medletno realno povečali za 4,2 %. Po lanskem zmanjšanju zaradi uveljavitve novega Zakona o dohodnini se je realna rast prihodkov od dohodnine v prvih treh mesecih okrepila. V prvem četrtletju so se prihodki od dohodnine medletno realno povečali za 7,2 %; v tem se je davek od dohodkov iz zaposlitve realno povečal za 6,1 %, davki na druge dohodke (predvsem od dobička od prodaje kapitala in od dohodkov iz premoženja) pa za 12,2 %. Precej višji kot leto prej so bili tudi poračuni dohodnine za pretekla obdobja. V začetku leta je bila sprejeta dopolnitev Zakona o dohodnini, ki s povečanjem splošne olajšave v nižjih dohodkovnih razredih zmanjšuje obremenitev teh zavezancev. Ukrep bo nekoliko zmanjšal celoletne prihodke od dohodnine. Nadaljnje znižanje stopenj davka na izplačane plače je še zmanjšalo prihodke iz tega davka. V treh mesecih so se prihodki iz tega davka medletno realno zmanjšali za 44,8 %. Davek se v letu 2008 plačuje zadnje leto pred odpravo po zelo znižanih davčnih stopnjah, ki znašajo po posameznih davčnih razredih 1,1 %, 2,3 % in 4,4 %. Po oceni se bo povprečna obremenitev mase bruto plač s tem davkom zmanjšala s 3,4 % v letu 2007 na 1,7 % v letu 2008. Graf: Javnofinančni prihodki, v mio EUR 4.000 3.500 3.000 3 2.500 LU o 2.000 E > 1.500 1.000 500 0 Q1 2006 Q22006 Q32006 Q42006 Q1 2007 Q22007 Q32007 Q42007 Q1 2008 B drugi davki ■ davek na izplačane plače □ prispevki za socialno varnost □ trošarine □ davek na dodano vrednost □ dohodnina □ davek od dobička pravnih oseb Vir podatkov: APP, UJP, preračuni UMAR. Opomba: preračun v EUR po tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR = 239,64. Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 11 V tisoč Rast v % Izbrani kazalci trga delovne sile -XII II XII II II2008/ II2008/ 0 2007/ 2007 2007 2007 2008 12008 II2007 0 2006 A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 925,3 919,2 932,8 937,9 0,1 2,0 1,6 Formalno delovno aktivni* 854,0 841,5 864,4 870,9 0,4 3,5 3,5 B Zaposleni v podjetjih in organizacijah 696,1 685,6 705,9 710,5 0,4 3,6 3,1 Zaposleni pri fizičnih osebah 69,9 67,3 70,8 70,8 0,9 5,2 5,1 Samozaposleni (vključno s kmeti) 87,9 88,6 87,7 89,6 0,2 1,1 5,6 Registrirani brezposelni 71,3 77,7 68,4 67,0 -3,2 -13,6 -16,9 C Ženske 39,1 42,1 36,7 35,7 -3,2 -15,0 -16,7 Starejši od 40 let 37,1 38,8 36,3 36,4 -1,5 -5,7 -6,5 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 39,0 34,7 34,0 -2,0 -12,6 -12,8 Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 7,7 8,4 7,3 7,1 - - - D Moški 6,3 7,0 6,1 6,0 - - - Ženske 9,6 10,3 8,9 8,6 - - - E Potrebe po delavcih 20,2 17,8 14,2 22,8 7,0 19,4 6,6 Za določen čas, v % 76,3 75,1 69,8 73,0 - - - Nove zaposlitve 13,3 11,6 9,7 13,0 3,0 9,2 2,6 F Z nižjo izobrazbo 4,1 3,8 2,6 4,2 6,1 14,8 5,2 S srednjo izobrazbo 7,2 6,2 5,6 6,9 1,7 6,5 1,7 Z višjo in visoko izobrazbo 2,0 1,7 1,5 1,8 1,7 8,7 1,1 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. Gibanja na trgu dela so še naprej ugodna. Število delovno aktivnih se je februarja povečalo za 0,4 %, s čimer se je februarska stopnja brezposelnosti znižala na 7,1 %, število registriranih brezposelnih pa je marca upadlo na 64.295. Priliv v brezposelnost je bil še nižji kot februarja in nižji od odliva brezposelnih v zaposlitev. Število razpisanih potreb po delavcih in novih zaposlitev je še naprej višje kot pred enim letom, ponovno pa se je povečalo tudi število delovnih dovoljenj za tujce. Rast števila formalno delovno aktivnih se je februarja nadaljevala. Povečalo se je za 3.605 oseb (desezonirano za 0,3 %), najbolj v gradbeništvu (za 955 ali 1,2 %) in v poslovnih storitvah (za 795 ali 1,0 %), v katerih je bilo največje povečanje pri pravniškem, davčnem in podjetniškem svetovanju ter posredovanju delovne sile. Po decembrskem zmanjšanju se že drugi mesec minimalno povečuje tudi število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, najbolj v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov. Število registriranih brezposelnih še naprej upada. To je sicer reden zimsko-pomladanski sezonski pojav, ki letos poteka z ravni, ki je za približno 10.000 oseb nižja kot lani. Marca se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo za 2.712 ali 4,0 %. Na novo je bilo prijavljenih 659 iskalcev prve zaposlitve in 3.280 oseb, ki so zgubile delo. Delo je dobilo 4.119 brezposelnih, v šolanje, upokojitev ali druge oblike neaktivnosti je odšlo 874 brezposelnih, zaradi kršitev obveznosti je bilo črtanih iz evidence 889 brezposelnih, iz drugih razlogov pa se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo še za 769. Število registriranih brezposelnih se je tudi v prvem četrtletju 2008 zmanjšalo predvsem zaradi manjšega priliva. Med brezposelne se je prijavilo 23,6 % manj iskalcev prve zaposlitve in 19,0 % manj oseb, ki so izgubile delo, kot v istem četrtletju lani. Po drugi strani je bilo tudi brezposelnih, ki so dobili delo, za 16,2 % manj, za 15,5 % manjše kot pred letom dni pa je bilo tudi zmanjšanje števila brezposelnih iz drugih razlogov. V prvem četrtletju 2008 je bilo razpisanih 5,7 % več potreb po delavcih kot v istem četrtletju lani, realiziranih zaposlitev pa je bilo 4,6 % več. V strukturi potreb po delavcih in realiziranih novih zaposlitev še naprej prevladujejo tista s srednjo izobrazbo (v obeh primerih približno 55 %). Takih z nižjo izobrazbo je v obeh primerih nekaj čez 30 %, potreb po delavcih s terciarno izobrazbo je približno 14 %, realiziranih zaposlitev pa približno 15 %. Število delovnih dovoljenj za tujce se še naprej povečuje. Februarja jih je bilo 68.274, marca pa že 72.090, 6.255 ali 9,5 % več kot januarja. Od januarja do marca se je najbolj (za 2.548) povečalo število sezonskih dovoljenj za delo v gradbeništvu, ki jih je bilo marca skupaj 6.307, le 26 manj kot oktobra 2007, ko jih je bilo največ v letu 2007. Graf: Nove zaposlitve formalno delovno aktivnih po stopnjah izobrazbe 24000 20000 Nižja izobrazba ■ Srednja izobrazba Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2004 2005 2006 2007 2008 ■ Višja in visoka izobrazba Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 12 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti Plače v Nominalno Realno1 EUR II08/ II08/ I-II08/ II08/ II08/ I-II 08/ II2008 108 II07 I-II07 108 II07 I-II 07 Bruto plača na zaposlenega skupaj 1.325,73 100,0 109,3 107,7 100,0 102,6 101,1 Zasebni sektor (A do K) 1.243,74 98,4 109,4 108,1 98,4 102,7 101,5 A Kmetijstvo 1.129,26 100,9 115,5 112,0 100,9 108,4 105,2 B Ribištvo 1.027,46 99,5 104,4 103,4 99,5 98,0 97,1 C Rudarstvo 1.642,33 102,3 110,4 108,1 102,3 103,6 101,5 D Predelovalne dejavnosti 1.152,49 97,6 110,2 108,1 97,6 103,5 101,5 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 1.598,16 96,1 110,8 109,4 96,1 104,1 102,7 F Gradbeništvo 1.081,47 99,0 108,6 108,0 99,0 102,0 101,4 G Trgovina 1.193,56 99,5 108,8 107,6 99,5 102,2 101,1 H Gostinstvo 969,13 97,6 111,0 110,8 97,6 104,2 104,0 I Promet, skladiščenje in zveze 1.395,44 98,0 105,9 106,7 98,0 99,5 100,2 J Finančno posredništvo 1.931,55 100,7 106,7 106,7 100,7 100,2 100,2 K Poslovanje z nepremičninami 1.411,69 98,5 110,8 109,4 98,5 104,0 102,7 Javne storitve (L do O) 1.570,34 103,7 109,6 107,0 103,7 102,9 100,5 L Javna uprava 1.648,42 106,4 114,3 110,6 106,4 107,3 103,8 M Izobraževanje 1.635,98 104,7 107,8 105,5 104,7 101,2 99,0 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.451,70 101,0 108,0 105,8 101,0 101,4 99,3 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.462,98 99,8 106,9 106,0 99,8 100,4 99,5 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Povprečna bruto plača na zaposlenega je v februarju ostala na januarski ravni. Bruto plača na zaposlenega je upadla v zasebnem sektorju (A do K), in sicer za 1,6 %, predvsem zaradi enega delovnega dneva krajšega februarja. Največji upad, za 2,2 %, je bil zabeležen v skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F). Nekoliko manj je upadla bruto plača v skupini proizvodnih storitev (G, H, I), za 1,1 %, najmanj pa v skupini poslovnih storitev (J, K), za 0,8 %. Medtem ko je bruto plača v zasebnem sektorju upadla, se je v februarju znatno povečala v javnih storitvah (L do O), za 3,7 %. To je posledica 3,4-odstotnega povišanja izhodiščnih plač v vseh dejavnostih javnega sektorja zaradi višje inflacije v preteklem letu, za kar so se vlada in sindikati javnega sektorja dogovorili v »Sporazumu v zvezi s stavkovnimi zahtevami stavkovnega odbora reprezentativnih sindikatov javnega sektorja«. V izplačilu je bil upoštevan tudi poračun za januar. Najbolj se je bruto plača povečala v javni upravi, v dejavnosti izobraževanja in socialnega varstva pa je bilo povečanje zaradi izplačil za uspešnost ter za opravljene nadure in dežurstva ter s tem nekoliko višje ravni plač ob koncu leta februarja nekoliko manjše (gl. tabelo). Učinek povečanja izhodiščnih plač zaradi višje inflacije v preteklem letu je bil tako delno zmanjšan. Dogovarjanje o potrebnih pogojih za uvedbo novega plačnega sistema v javnem sektorju je v sklepni fazi. Parafirana kolektivna pogodba za javni sektor je določila plačne razrede za orientacijska delovna mesta, kar je bilo izhodišče za pogajanja o aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti. Pogajanja po dejavnostih se zaključujejo, ravno tako dogovarjanja o ostalih dokumentih, potrebnih za nemoteno izplačevanje plač po novem sistemu. Vendar po zaključku pogajanj o zdravniških plačah ostajajo še zahteve po višjih plačah v šolstvu in sodstvu. To lahko sproži dodatne zahteve po splošnem višanju plač, če se bo zaradi kompromisov z nosilnimi poklici teh dejavnosti očitno poseglo v dorečena razmerja med plačami zaposlenih v javnem sektorju. V tem primeru bi bila pod vprašajem izvedba plačnega sistema, saj bi dodatno povečevanje sredstev za plače povzročilo neravnovesje na javnofinančnem področju ter ogrozilo konkurenčnost gospodarstva in prizadevanja za umiritev inflacije. Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti jan. 2007 feb. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. dec. jan. 2008 feb. - Skupaj -----Zasebni sektor (A do K) K— Javne storitve □— Industrija, gradbeništvo •— Proizvodne storitve •— Poslovne storitve Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. nov. Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 13 Stopnje rasti, v % Izbrani konjunkturni kazalci II2008/ II2008/ -II2008/ -XII2007/ 12008 II2007 -II2007 -XII2006 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 5,4 8,8 4,8 8,1 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 3,3 13,5 10,1 17,0 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 8,1 7,3 2,8 6,4 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 2,6 6,2 3,1 0,8 Povprečno število zaposlenih 0,0 0,1 0,3 0,9 Produktivnost dela 5,4 8,7 4,5 7,2 Vrednost zalog proizvodov 1,7 10,8 11,0 9,4 Prihodek od prodaje5 3,4 9,4 6,0 7,4 Nova naročila5 -9,3 -1,0 -4,4 4,3 Cene industrijskih izdelkov domačih proizvajalcev 0,6 3,0 2,8 3,5 - na domačem trgu 0,4 5,2 5,1 4,3 - na tujem trgu 0,7 1,2 0,8 2,9 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje - preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki). 2Podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %. 3Podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %. "Podpodročja _dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %. 5Realna rast._ Po treh mesecih nižje rasti proizvodnje se je februarja rast okrepila. Glede na januar je bila desezonirana in delovnim dnem prilagojena rast proizvodnje 5,6-odstotna, v primerjavi z lanskim februarjem pa 8,8-odstotna. K rasti je največ (približno 2 o. t.) prispevala kemična industrija (DG), katere proizvodnja je bila glede na isti mesec preteklega leta višja za 13,1 %. Rast v proizvodnji vozil in plovil (DM) se je februarja nekoliko upočasnila, vendar še vedno ostaja na visoki medletni ravni (19,1 %) in je najvišja med podpodročji predelovalne industrije. Realna rast prihodkov od prodaje na tujih trgih presega rast prihodkov na domačem, cene pri proizvajalcih pa na domačem trgu naraščajo hitreje. Predelovalna podjetja so na domačem trgu prodala za realno 7,6 % več proizvodov kot februarja lani. Cene pri proizvajalcih na domačem trgu so se v primerjavi s februarjem 2007 povišale za 5,2 %. Na tujem trgu so slovenska predelovalna podjetja prodala za 10,2 % več kot v lanskem februarju. Cene domačih proizvajalcev na tujih trgih so se medletno povišale za 1,2 %. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da je višja rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev na domačem trgu deloma tudi posledica drugačne strukture indeksa cen na domačem in tujem trgu. Optimizem podjetij ostaja na razmeroma visoki ravni tudi za prihodnje mesece, hkrati pa vse več podjetij zaznava poslabšanje konkurenčnega položaja doma in v tujini. Po desezoniranih podatkih iz aprilske ankete o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih se je vrednost kazalnika zaupanja znižala za 1 o. t. S tem je delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo izboljšanje poslovne klime, za 8 o. t. presegel delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje. Na podobni ravni se kazalnik zaupanja giblje že zadnjih 6 mesecev. Po četrtletni anketi o omejitvenih dejavnikih v proizvodnji je glede na januarsko anketo več podjetij poročalo o nezadostnem povpraševanju na domačem in tudi na tujih trgih. 11 % podjetij je kot omejitev pri proizvodnji navedlo negotove gospodarske razmere, kar je največ po letu 2005. Manj podjetij, kot je bilo to značilno za pretekli dve leti, je poročalo, da v proizvodnji ne vidijo omejitev (20 %). Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti ostaja na visoki 85,7-odstotni ravni (desezonirano), vendar so slovenska predelovalna podjetja zaznala poslabšanje svojega konkurenčnega položaja na vseh trgih, tj. na domačem trgu, na trgu EU in na trgih zunaj EU. Graf: Realna rast prihodka od prodaje in rast cen proizvodov slovenskih predelovalnih podjetij na domačem in tujih trgih_ 12 10 8 6 4 2 0 -2 Medletna rast prihodkov od prodaje na domačem trgu (trimesečne drseče sredine) Medletna rast prihodkov od prodaje na tujih trgih (trimesečne drseče sredine) Medletna rast cen domačih proizvajalcev na domačem trgu Medletna rast cen domačih proizvajalcev na tujih trgih Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. Promet Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 14 Rast v % ■ani kazalci dinamike prometa I-XII2007 QIV 2007/ I-XII2007/ I-XII2006/ QIV 2006 I-XII 2006 I-XII2005 Železniški, v mio potniških km 812 0,2 2,4 2,1 Cestni1, v mio potniških km 817 -1,5 -3,9 0,3 Mestni, v 1.000 potnikov 90.654 -3,9 -3,5 -3,4 Zračni, v mio potniških km 1.186 27,6 13,7 2,3 Letališki, v 1.000 potnikov 1.504 19,6 13,3 9,0 Železniški, v mio tonskih km 3.603 -3,7 6,8 3,9 Cestni, v mio tonskih km 13.734 19,1 13,4 9,8 Pomorski, v mio tonskih km 46.587 -8,7 -5,2 -6,4 Pristaniški, v 1.000 ton 15.852 0,8 2,5 22,5 Potniški promet Blagovni promet Vir podatkov: SURS. Opomba: 1brez zasebnega prevoza potnikov s taksiji, avtobusi in osebnimi avtomobili. Z vidika trajnostnega razvoja se na področju prometa v Sloveniji že vrsto let nadaljujejo nekateri negativni trendi. Zniževanje obsega javnega avtobusnega prevoza potnikov ob krepitvi prevozov z osebnimi avtomobili in hitro povečevanje deleža cestnega blagovnega prometa v primerjavi z železniškim sta neugodni gibanji, ki se delno kažeta tudi v drugih državah EU. V zadnjem četrtletju lani se je v potniškem prometu najbolj povečal zračni promet, najbolj zmanjšal pa promet z mestnimi avtobusi. V kopenskem potniškem prometu se je nadaljeval trend zniževanja prevozov z avtobusi. Tudi letno znižanje obsega prevozov z medkrajevnimi in mestnimi avtobusi (-3,9 % in -3,5 %) ni bilo dosti drugačno od povprečnega letnega zniževanja v zadnjih treh letih (5,9 % in 3,3 %). Obseg prevozov potnikov po železnici se v zadnjem četrtletju medletno ni dosti okrepil, pa tudi v letu 2007 je bila rast z 2,4 % le malo višja od triletnega povprečja (2,1 %). V zračnem in letališkem prometu smo bili v zadnjem četrtletju lani priča živahni rasti (medletno za 27,6 % oz. 19,6 %). Tudi lani sta bili rasti s 13,7 % in 13,3 % nekoliko višji od letnih povprečij v zadnjih letih. V zračnem prometu je to omogočilo tudi povečanje letalske flote (najem enega in nakup dveh novih letal), v letališkem pa dokončanje prve faze novega potniškega terminala in prihod dveh novih letalskih družb, ki od lani redno letita z ljubljanskega letališča. V blagovnem prometu se je močno povečal cestni promet, po močni konjunkturi v panogi pred dvema letoma pa se še vedno rahlo znižuje pomorski promet. V zadnjem četrtletju lani se je obseg prevozov blaga po železnici v primerjavi z istim četrtletjem leta 2006 znižal za 3,7 %, medtem ko je bila v celem lanskem letu dosežena solidna 6,8-odstotna rast, ki je višja od povprečne v zadnjih treh letih (4,6 %). Prevozi s tovornjaki v cestnem blagovnem prometu so se v zadnjem četrtletju lani okrepili kar za 19,1 %, letna sicer visoka 13,4-odstotna rast pa je še vedno skoraj za 2 o. t. zaostala za letnim povprečjem zadnjih treh let. Pomorski prevozi blaga so se zaradi močne svetovne konjunkture v letih 2004 in 2005 povečali za 30,6 % oz. 41,8 %, v letih 2006 in 2007 pa so se znižali za 6,4 % in 5,2 %. Podatek o znižanju obsega pomorskih prevozov v zadnjem četrtletju lani (-8,7 %) kaže, da umirjanje še ni končano. Pristaniški blagovni promet se je v zadnjem četrtletju in tudi v celem letu 2007 le rahlo povečal, zlasti v primerjavi z visoko, 22,5-odstotno rastjo v letu 2006 (povprečna letna rast v zadnjih treh letih je znašala 9,5 %). V zadnjih nekaj letih se je cestni blagovni promet domačih prevoznikov bistveno bolj povečal od železniškega, predvsem s povečanjem mednarodnih prevozov (gl. graf). Obseg cestnega blagovnega prometa (v tonskih kilometrih - tkm), ki je bil v letu 2004 že skoraj trikrat večji od železniškega, se je do leta 2007 povečal za 4.728 mio tkm (za 52,5 %), železniški pa le za 454 mio tkm (za 14,4 %). V treh letih je cestni blagovni promet postal skoraj štirikrat večji od železniškega, delež cestnega v blagovnem prometu pa se je povečal na 79,2 %. Rast v cestnem prometu se je okrepila zlasti po vstopu Slovenije v EU in predvsem s povečanjem mednarodnega prometa (gl. tudi EO 1/2008, str. 14). Najbolj, za 2.161 mio tkm (za 155,2 %), sta se okrepila prevoz po tujini in kabotaža, za 1.323 mio tkm (za 49,4 %) mednarodni prevozi, ko je blago odpeljano iz Slovenije, ter za 937 mio tkm (za 35,1 %) prevozi, ko je bilo blago v državo pripeljano. Cestni prevozi po Sloveniji so se povečali le za 306 mio tkm (za 13,5 %). Graf: Cestni in železniški blagovni prevoz v letih 2004 in 2007 4.500 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 □ 2004 02007 Cestni notranji Cestni Cestni Cestni mednarodni mednarodni mednarodni Vir podatkov: SURS, preračun UMAR. -blago naloženo v Sloveniji - blago razloženo v Sloveniji Železniški notranji Železniški Železniški mednarodni mednarodni Železniški tranzit - prevoz po tujini in kabotaža - blago naloženo v Sloveniji - blago razloženo v Sloveniji Energetika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str.15 Izbrani kazalci v GWh, stopnje rasti v % I-III 2007, v GWh I-III 2008, v GWh I-III 2008/I-III2007, v % Proizvodnja električne energije 3.464 3.419 -1,3 Proizvodnja hidroelektrarn 590 534 -9,5 Proizvodnja termoelektrarn 1.369 1.371 0,1 Proizvodnja nuklearke 1.504 1.515 0,7 Poraba električne energije 3.435 3.352 -2,4 Poraba prek distribucije 2.705 2.791 3,2 Neposredni odjemalci 674 510 -24,4 Izgube prenosa 56 51 -7,7 Neto izvoz elektrike 29 67 129,1 Vir podatkov: ELES, Elektroenergetska situacija za marec 2008; preračun UMAR. Podatki za prvo četrtletje kažejo krepitev mednarodne menjave električne energije Slovenije, na letni ravni pa glede na bilančne napovedi lahko spet računamo z neto izvozom. Medletno sta se v prvem četrtletju 2008 namreč skoraj za petino okrepila izvoz in uvoz elektrike. Za letos sta v elektroenergetski bilanci RS za leto 2008 (EEB) predvideni znižanje porabe elektrike za 143 GWh ter povečanje proizvodnje za 766 GWh, kar pomeni, da bi imeli v letu 2008 približno toliko neto izvoza elektrike, kot smo je lani morali neto uvoziti. V prvem letošnjem četrtletju se je proizvodnja električne energije nekoliko zmanjšala zlasti zaradi nižje proizvodnje hidroelektrarn. Slednja je bila sicer natanko tolikšna, kot je predvideno z EEB, a je bila za 9,5 % nižja od lanske proizvodnje hidroelektrarn v istem obdobju. Ker je bilo povečanje proizvodnje klasičnih termoelektrarn in nuklearke zelo majhno, se je skupna proizvodnja elektrarn v Sloveniji znižala za 1,3 %. Proizvodnja električne energije naj bi se letos v skladu z EEB povečala za 5,9 %, kar naj bi bila predvsem posledica tega, da v letu 2008 (v primerjavi z prejšnjima dvema letoma) ni rednega remonta Nuklearne elektrarne Krško. Zadnji tak remont je bil opravljen oktobra lani, naslednji pa pride na vrsto šele leta 2009. V letu 2008 bo tako nuklearka k skupni proizvodnji dodatno prispevala približno enomesečno proizvodnjo elektrike glede na leto prej. Drugi del predvidenega povečanja skupne proizvodnje naj bi prispevale hidroelektrarne, katerih proizvodnja je bila lani močno podpovprečna (za 17,8 % nižja od predvidene z EEB). Poraba električne energije se je v prvem četrtletju 2008 medletno znižala še bolj od proizvodnje, predvsem zaradi za četrtino manjšega odjema neposrednih odjemalcev. Neposredni odjemalci električne energije s prenosnega omrežja so nekatera velika podjetja iz dejavnosti proizvodnje kovin, kjer ponekod opuščajo del starejših in energetsko intenzivnih proizvodenj ob delnem nadomeščanju z novimi manj energetsko potratnimi. Ker so ti odjemalci občutneje znižali porabo elektrike šele ob koncu lanskega leta, naj bi se zaradi učinka osnove poraba elektrike v letu 2008 medletno zniževala skoraj vse leto. Poraba elektrike z distribucijskega omrežja se je v prvem četrtletju medletno sicer povečala za 3,2 %, a se je skupna poraba vseeno znižala za 2,4 %. Poraba elektrike v Sloveniji naj bi se v letu 2008, kot je predvideno z EEB, znižala za 1,1 %. Zvišanje proizvodnje in znižanje porabe naj bi v letu 2008 po dveh letih spet omogočilo neto izvoz elektrike, ki je bil dosežen tudi v prvem četrtletju. V zadnjih štirih letih se je bilanca električne energije trendno gibala od neto izvoza proti vse pogostejšemu neto uvozu (gl. graf). V letu 2008 naj bi se ta trend nekoliko ustavil in bi lahko neto izvoz spet znašal nekaj odstotkov proizvodnje. Tudi mednarodna menjava elektrike se je vsaj v prvem četrtletju močno povečala (izvoz za 19,7 %, uvoz za 18,0 %), kar kaže, da se razmere za trgovanje z električno energijo izboljšujejo. Graf: Mednarodna menjava električne energije Slovenije 2.100 1.900 1.700 1.500 1.300 1.100 900 /\ A 7 x /i * * / \ * /X z • / \ a __w ; % A /\ v /V i i : • / • V .1 \ / \/*V 1i • i • * / * I • // -- v ; V \ \ >•• \ ' -1 > 1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1- 600 400 200 0 -200 -400 -600 Izvoz -trgovanje Uvoz -trgovanje Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2004 2005 2006 2007 2008 Neto izvoz elektrike (desna os) Vir podatkov: ELES, Elektroenergetska situacija, razl. št.; izračuni UMAR. Izbrane teme Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 17-22 Emisije toplogrednih plinov Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. 19 V letu 2006 je bila rast emisij toplogrednih plinov v Sloveniji predvsem posledica naraščanja emisij iz prometa. Emisije toplogrednih plinov (TGP) so se po zadnjih podatkih v letu 2006 povečale za 0,6 % in so bile za 1,2 % nad emisijami iz baznega leta 1986, določenega v Kjotskem sporazumu, po katerem mora Slovenija v obdobju 2008-2012 glede na leto 1986 zmanjšati izpust TGP za 8 %. Rast emisij je bila sicer najnižja v zadnjih letih (razen leta 2003, ko so se zmanjšale), kar je posledica občutnejšega zmanjšanja energetske intenzivnosti podjetniškega sektorja in pa mile zime v tem letu. Rast emisij je tako izvirala iz emisij prometa, ki so že drugo leto zapored pospešeno naraščale. Nasprotno so emisije iz energetike stagnirale ob sicer višji proizvodnji električne energije iz termoelektrarn in manjši rabi toplote. Zmanjševanje emisij iz rabe goriv v gospodinjstvih se je še pospešilo, ob izboljšanju energetske intenzivnosti v predelovalnih dejavnostih se je upočasnila tudi rast emisij iz industrije. Prvič po letu 1992 so se zmanjšale tudi emisije iz odpadkov, povečale pa so se emisije iz kmetijstva, ki sicer po letih precej nihajo. Zaradi visoke rasti emisij iz prometa je ogroženo doseganje kjotskega cilja. V letu 2007 je bil sprejet državni načrt razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008-2012, ki temelji na Operativnem programu zmanjševanja emisij TGP. Načrt predvideva, da bo precejšen delež (15,7 %) zmanjšanja emisij za doseganje kjotskih ciljev dosežen z nakupi enot zmanjšanja emisij oz. s prožnimi mehanizmi Kjotskega sporazuma. To so enote zmanjšanja emisij (ERU) in enote potrjenega zmanjšanja emisij (CER), ki dosegajo nižje cene, kot je cena na evropskem emisijskem trgu ETS za tono CO2 (gl. tudi EO 6/2007, str. 22-23). Poleg tega operativni program predvideva, da bo zaradi zelo visokega povečevanja emisij iz prometa za doseganje kjotskega cilja morda potreben še dodaten nakup enot zmanjšanja emisij. To je realna možnost, saj so dejanske emisije že v letu 2006 presegle predvidene iz projekcij operativnega programa. Blagovni in osebni promet namreč močno naraščata. Glede na podatke o prometu na mednarodnih mejnih prehodih in prodaji motornega goriva tujcem še bolj kot domači narašča tranzitni promet, še posebej po vstopu Slovenije v EU. Izstopa tovorni promet, ki je spodbujen z visoko gospodarsko rastjo v mednarodnem okolju in verjetno tudi z nižjo ceno motornih goriv v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi državami. Promet narašča v vseh državah EU, vendar pa je bila rast emisij iz prometa v obdobju 19902006 v Sloveniji med višjimi; največja je bila v Luksemburgu, sledijo mu Irska, Češka, Ciper, Portugalska, Avstrija, Španija in Slovenija. Vendar pa imajo Irska, Portugalska in Španija v okviru delitve bremen doseganja kjotskega cilja EU 15 dovoljeno povišanje emisij, Ciper cilja nima, Češka pa cilj presega. Vse te države, razen zadnjih dveh, so bile v letu 2005 tudi najbolj oddaljene od kjotskega cilja. Stroškovno najučinkovitejše zmanjševanje emisij TGP je povečevanje energetske učinkovitosti. Ukrepi energetske učinkovitosti, kot so posegi v stavbe (izolacije, okna, energetsko varčna obnova in gradnja) in nameščanje energetsko varčnejših naprav, imajo dvojno korist: poleg zmanjševanja emisij TGP zmanjšujejo tudi rabo energije in s tem strošek energije. Ti ukrepi so še posebej pomembni za Slovenijo, kjer je v zadnjih letih rast rabe električne energije relativno visoka (povp. 3,7 % v obdobju 20002006); višja je v podjetniškem sektorju, kjer je povezana z gospodarsko rastjo, relativno visoka pa je tudi v gospodinjstvih. Z ukrepi učinkovite rabe energije lahko posredno dosežemo tudi večanje deleža rabe obnovljivih virov energije. Januarja letos je vlada sprejela Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016. Z njim namerava v skladu z Direktivo o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah v tem obdobju doseči 9 % prihranka energije glede na izhodiščno leto. Celotna vrednost potrebnih investicij presega 1 mrd EUR, od tega je polovica javnih. Osnovni problem je, da za tretjino potrebnih javnih sredstev še ni zagotovljenega vira. Tako je, ob dejstvu da so potenciali povečevanja energetske učinkovitosti še v veliki meri neizkoriščeni, vprašljiva ekonomska učinkovitost kupovanja emisijskih kuponov namesto pospeševanja politik za zmanjševanje emisij TGP doma. Graf 1: Emisije toplogrednih plinov Graf 2: Projekcije spremembe emisij TGP v letu 2010 z obstoječimi ukrepi in upoštevanjem kjotskih prožnih mehanizmov ter oddaljenost/preseganje kjotskega cilja, v % glede na izhodiščno leto 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 1986 1990 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 =1 SKUPAJ -promet -■-energetika -ind. procesi -----goriva v ind. ................. goriva v gosp. -kmetijstvo »-odpadki -A-drugo Vir podatkov: EION ET-SI: Kazalci okolja v Sloveniji (ARSO), 2007. m r* □Projekcije do leta 2010 □ Oddaljenost/preseganje cilja ÜKjotski cilj û-M — _ FS w o < O q n < HRANILNE VLOGE, v mio EUR 15000 13500 12000 10500 9000 7500 6000 4500 3000 1500 0 Œ > c (D o ro Œ > c co (D o ro o RAST IZBRANIH CENOVNIH INDIKATORJEV indeksi: 2005=100 120 115 110 105 100 95 A / /« / « / i !" V t i »» / » r-/ i > — / . ✓ / /^f* ■'Z JT7 A (—i—/- ■ REGULIRANE CENE - CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN -*- CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH NA DOMAČEM TRGU -1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-T" <■ Ä £ ^ (D o ro o ^ ä £ 03 o) o ro o MENJALNI TEČAJ EURA indeksi: 2001 = 100 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 Œ > C CO cd o ro o