TEDNIK
^SILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA   LJUDSTVA
Ptuj, 16. septembra 1971
Leto XXIV, št. 37
Cena 0,70 din
)b desetletnici sodelovanja med
)bčinami Čakovec - Ptuj - Varaždin
I^a današnji dan pred de-
(timi leti so se v Ptuju 16.
jpteinbra 1961. leta sestali
J prvo skupno sejo občin-
^ sveti Zveze sindikatov
j^in Cakovec, Ptuj in Va-
jždi!!!' Na seji so sprejeli
yep o trajnem sodelova-
iju in skupni dolgoročnejši
IfOgram nalog na politič-
jem, ekonomskem, kultur-
lem in športnem področju,
[avestno so se odločili, da
ufrtno in organizirano raz-
{jajo sodelovanje prek ob-
inskih in republiških meja
[r tako v praksi uresničijo
jejo o sodelovanju, ki so
1 leta 1950 dali slušatelji
ndikalne šole občinskega
peta Zveze sindikatov Ptuj
1 člani sindikalne organi-
icije tekstilnega kombina-
I »Varteks« Varaždin. Ob
ikratni tako zelo pomembni
Jločitvi so bili občinski
Rti Zveze sindikatov trd-
il prepričani, da je ista v
[ladu z interesi in težnja-
!; vseh delovnih ljudi ob-
in Cakovec. Ptuj in Varaž-
in. V praksi so tako priče-
1 organizirano uresničevati
1 vsebinsko bogatiti pleme-
ile misli in ideje tovariša
'ita ter ZKJ o resnični e-
dtnosti, bratstvu in prija-
(Ijstvu jugoslovanskih na-
Ddov ter narodnosti. Leto
'fil pa je postalo pomem-
»n zgodovinski mejnik v
išem nadaljnjem razvoju
»edsebojnega sodelovanja, v
Oter.ga so se kasneje
*Ijučile tudi občine Ormož,
^rivnica in Slovenska Bi-
tr:ca.
Ob letošnjem jubileju lah-
z velikim zadovoljstvom
"Sotavljamo, da se rezultati
''dno izražajo v poglobljenih
pateljskih odnosih in v
"^vilnih zelo dobro razvitih
"slikah političnega, eko-
nomskega, kulturnega in
TOrtnega sodelovania med
^^'ovnimi ljudmi ter nji-
".'^virni delovnimi organiza-
tijatpi. Posamezne delovne
^''ganizacije so razvile do-
'"'^ in zelo uspešne poslov-
odhose ter se uspešno u-
^^''iavljajo na tržišču sosed-
l''^ občin in obratno. Eden
zmed uspehov sodelovanja,
Dosebej občin Ormož in
.^'■aždin, je tudi novozgra-
1^^' most na rek; Dravi v
"miožu, ki nosi ime »Most
J^tstva in prijateljstva« in
^vezuje SR Hrvatsko ter
° Slovenijo.
Med izredno pomembne
jl^P^he sodi tradicionalno
^aelovanje     na    področju
kulture in umetnosti, ki ga
načrtno razvijajo občinski
sveti Zveze sindikatov sode-
lujočih občin. Tu naj ome-
n'mo, da je na primer v le-
tošnjem letu že gostovalo v
občini Ptuj osem kuHurno-
umetniških skupin z 250 na-
stopajočimi člani iz SR Hr-
vatske. Iz občine Ptuj pa je
v letošnjem letu gostovalo
v SR Hrvatski sedem kul-
turno-umetniških skupin z
okrog 210 člani. Vsa ta go-
stovanja financirajo občin-
ski sveti Zveze sindikatov
sodelujočih občin iz sred-
stev sindikalne članarine in
je to njihov zelo dragocen
prispevek k razvijanju kul-
turnega življenja delavcev
in drugih občanov. Pri tem
pa velja omeniti, da so vse
te kulturne prireditve mno-
žično obiskane, na primer v
Zavrču se je letošnje kul-
turne prireditve udeležilo
nad 5O0 ljudi Poleg kultur-
nih gostovanj prirejajo tudi
likovne, foto in druge raz-
stave. Skozi kulturne, šport-
ne in druge aktivnosti, ki
jih organizirajo občinski
sveti Zveze sindikatov so-
delujočih občin, se vsako le-
to zvrsti tisoče delavcev,
mladine in drugih občanov.
V sodelovanju jc dosežena
množičnost in kvaliteta. Do-
seženi uspehi in možnosti za
gostovanja pa spodbujajo
delovne ljudi, da se v svo-
jem prostem času še bolj
aktivno in intenzivno ukvar-
jajo s kulturno, športno ter
drugo deiavnostio
Obdobje desetih let. dose-
ženi uspehi in pridobljene
izkušnje nas obvezujejo, da
tudi vnaprej razvijamo vse
dosedanje in nove oblike
sodelovanja.   Naše  delo  in
akcije moramo še bolj pri-
bližati interesom in potre-
bam delovnih ljudi ter nji-
hovih delovnih organizacij.
Sindikati bodo v bodoče še
bolj intenzivno razvijali
svojo politično aktivnost v
smeri čim tesnejšega sodelo-
vanja med delovnimi or-
ganizacijami in iskali možne
oblike za poslovno sodelo-
vanje. Pomembno vlogo v
novem desetletju pa lahlco
odigrajo občinske skupščine
in njihove strokovne služ-
be, ki lahko mnogo doprine-
sejo k uspehom sodelovanja
na področjih gospodarstva
ter _ družbenih dejavnosti.
Odpirajo se tudi zelo široke
možnosti za sodelovanje
med ostalimi družbenopoli-
tičnimi organizacijami, ki
so doslej sindikatom nudile
vsestransko moralno in po-
litično pomoč v razvijanju
medobčinskega sodelovanja
z občinami dveh sosednih
republik.
Za sodelov.Dnje obstaja še
mnogo neizkoriščenih mož-
nosti Novo desetletje bo
zahtevalo vse naše sile, da
bomo uspešno razvijali vr-
sto novih oblik sodelovanja
izven naših občin.-kih in re-
publišk'h meja Meje doslej
nikoli niso bile ovira za de-
lo, ker so interesi, cilj; in
hotenja delavcev ter drugih
občanov enaki, ne glede na
republiške meje. nacional-
nost, kulturo in podobno.
Ob jubileju, ki ga praz-
nujemo jutri v Ptuju, bomo
zopet potniili ndso obvezo
iz 1961. leta, da bomo s
skupnimi močn i ut-jevali in
bogatili bratstvo r, enotnost
med jugoslovanskim: narodi
ter narodnostmi.
Vsem   dragim   gostom   iz
SR Hrvatske, ki bodo jutri
prisostvovali slavnostni seji
predsedstev občinskih sve-
tov Zve2^ sindikatov občin
Cakovec, Ptuj in Varaždin
ter na slavnostni akademi-
ji pa izrekamo prisrčno do-
brodošlico v Ptuju!
Feliks Bagar
Udeleženci prve skupne seje občinskih svetov Zveze sin-
dikatov Cakovec—Ptuj—Varaždin so 16. septembra 1961.
leta obiskali tudi delovni kolektiv TGA »Boris Kidrič« Ki-
dričevo
VREME
do nedelje, 26. septembra
1971.
Mlaj bo v nedeljo, 19.
septembra ob 15.42 urL
NAPOVED: Bo spremen-
ljivo in hladno. Dnevne
temperature zraka bodo
med 10 in 15 stopinj C.
Večje padavine bodo 23.
in 24. septembra. Izlge-
da, da bo od 25. septem-
bra lepo vreme.
Alojz Cestnik
Ob 30-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in 10.
obletnici sodelovanja med občinsidmi sveti Zveze
sindikatov občin Cakovec, Ptuj in Varaždin pri-
rejamo
SLAVNOSTNO AKADEMIJO
v ptujskem gledališču, ki bo jutri, v petek 17. sep-
tembra 1971 ob 19.30 uri.
Slavnostni govor bo imel predsednik občinskega
sveta Zveze sindikatov Cakovec — tovariš Ivo Ke-
rovec.
Program pesmi, glasbe in plesov bodo izvajali:
— Godba na pihala DPD »Svoboda« Ptuj
— Komorni moški pevski zbor Ptuj
— Folklorna plesna skupina in tamburaški orkester
»Seljačka sloga« iz Nedelišča — občina Cako-
vec
— Skupina pripadnikov garnlzije JLA Ptuj
— Vokalni solist Miroslav Dolenc — ob spremljavi
instrumentalnega orkestra iz Varaždina — po-
je kajkavske narodne pesttii.
Brezplačne vstopnice lahko dobite na občinskem
svetu Zveze sindikatov Ptuj, Trg mladinskih de-
lovnih brigad l./II. magistrat, soba 38 — danes in
jutri od 17. do 15. ure in eno uro pred pričetkom
akademije pri gledališki blagajni.
VABI VAS OBČINSKI SVET ZVEZE
SINDIKATOV OBČIN ČAKOVEC—
PTUJ—VARAŽDIN
PRVO LETO 15 TISOČ KOPALCEV
Letošnjo kopalno sezono
na ormoškem kopališču so
zaključili 30. avgusta. Zve-
deli smo. da se Je letos ko-
palo skupcio 15 tisoč kopal-
cev. Največ je bilo Maribor-
čanov. Sledijo Varaždinci in
Ptujčani. Ormožanci so na
četrtem mestu. Uprava kopa-
lišča je v prvem letu poslo-
vanja dobila bogate izkuš-
nje, ki jih bo prihodnje leto
upoštevala in s tem prijet-
nost kopanja na ormoškem
kopališču, ki je že postalo
znano daleč okrog, še pope-
strila. Zvedeli smo tudi, da
je bila »letina« ugodna.    jr
s STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. sept€«^jj
Razširjena seja komiteja
v ponedeljek, 13. septem-
bra, je bila v prostorih ko-
miteja občinske konference
ZKS Ptuj 21. redna Jn raz-
širjen-a seja ZKS Ptuj, na
kateri so razpravljali o pre-
dlogu sklepov za 23. sejo
CK ZK Slovenije, o nadalj-
njem razvoju samoupravnih
odnosov v organizacijah
združenega dela, o raz-pra-
vah na vodilne konference
ZKS v ptujski občini, poda-
li so nekatere informacije o
nadomestnih volitvah za
poslance v zvezno gosocdar-
sko zbornico, na pobudo
predsednika občinske kon-
ference ZMS Ptuj so po-
drobneje nar.pravljali o sta-
nju v obeh informativnih
hišah v ptujski občini, to je
pri Radiu in Tedniku.
Na seji so člani komiteja
zelo samokritično ocenili do-
sedanje dele in poudarili,
da tako delovne organizaci-
je-kakor tudi člani ZK niso
uresničili sklepov komiteja,
ki so bili sprejet; na 6. red-
ni seji. V zadnjih dveh le-
tih skoraj ni opaziti napre-
dovanja pri uresničevanju
sklepov in načel, ki so bila
sprejeta na že prei omenje-
ni seji. tako na gosDOdar-
skem kakor tudi na politič-
nem področju. Poudarili so.
da morajo biti ravno člani
ZK nosilci in pobudniki
vseh družbenopolitičnih in
gospodarskih dejavnosti
Delati morajo tako. da bo
njihovo delo v interesu vseh
delovnih ljudi, delovne
skupnosti pa morajo biti
seznanjene z vsemi ooslov-
nimi dogodki v organizaciji.
Delavce pa ie treba vzpod-
bujati k čim vejtnej.šfmu
delu. saj prejemajo osebne
dohodke zato. ker delajo in
ne zato, ker so pač v pod-
jetju.
Razpravljali so tudi o me-
stu in nalogah ZK na pod-
ročju samoupravljanja. Po-
jem samoupravljanja neka-
teri namreč narobe raizume-
jo. Zavedajo se namreč, da
saimoupravljanje sicer ob-
staja, vendar ne vedo, da je
tudi v s'flmoupravni družbi
potrebno delati. Res je. da
pri ni-s ne more biti poslo-
vanja brez samoupravljanja,
res pa je tudi. da ne more
biti samoupravljanja brez
uspešnega poslovanja. Tn
tega se še. žal. premalo za-
vedamo Pri reševanju vseh
takih problemov. morajo
biti člani ZK enotnega mi-
iljenjs in morajo enotno
nastopati, če hočejo imeti
tudi lispeh.
Razpravljali so tudi v
vprašanju odpravnin tistim
deJavcem. ki grMo v pokoj.
Bili so enotnega mnenja, ds
naj dobi vsa.k samo dve po-
prečni plači in ne vei, ka-
kor delajo to v nekaterih
podjetjih.
V jeseni bodo tudj vse
konference v zvezi z volil-
nimi pripravami, kajti 2. de-
cembra poteče mandatna
doba vsem članom raznih
konferenc, člano-m komiteja,
kakor tudi članom ZK v
o.snovnih organizacijah. V
zvezi s tem je do takrat
nujno potrebno napraviti
pregled in oceniti delo za
pretekli dve leti. in to:
1. Ugotoviti je treba, šte-
vilčno giibanje članov, njiho-
vo uspešKiost pri delu in u-
gotoviti tudi vzroke za ne-
uspeh.
2. Pieg"ledati je treba skle-
pe organizacij, podati njiho-
vo oceno in oceniti tudi de-
lo delovnih organizacij.
Posebno so še poudaril,
pomen krajevnih organiza-
cij in njihovo stališče do
kmetijstva in zahtevali ana-
liz,o stališč na tem področ-
ju. Več pozornost, bodo mo-
rali v bodoče posvetiti tudi
vprašanju splošnega ljud-
skega odpora in negativne-
mu vplivu zunanjega oko-
lja.
Predlagali so tudj novo
formiranje organizacij ZK.
Saj So nekatera podjetja po
številu članov že tako moč-
na, da lahko imaio svojo sa-
mostojno organizacijo, kaj-
ti tako bo lahko prišlo de
večje povezanost; med čla-
ni, kar pa je pri njihovem
delu nujno potrebno, kajti
edino tako ne more rjriti do
pasivno.sti nekaterih članov,
kar pa se sedaj, žal, dogaja.
Tudi nadomestne volitve
v 63. zvezni volilni enoti (o
čemer smo pisali že v prej-
šnji številki) gredo h kraju
in so potekale kakor redne.
Gled« na medsebojni dogo-
vor vseh petih občin, ki spa-
dajo v to volilno enoto, pri-
pada mandat v go;;podar-
skem zboru Zvezne skupšči-
ne za obdobje 1969—1973
občini Ptuj, kjer so že ored-
lagali 9. kandidatov. V po-
teku pa so tudi nadomestne
volitve za poslanca v Zbor
narodov, ker sta dosedanja
poslanca Mirko Bule in Mi-
tja Ribičič premeščena v
predsedstvo SFRJ. Končni
izid obeh volitev pa bo znan
do 21. septembra.
Na seji komiteja občinske
konference ZKS Ptuj je ori-
sostvoval tudi predsednik
občinske konference ZMS
Ptuj Alojz Gojčič, ki je ze-
lo (bširno podal stališče ZM
v Ptuju, ki ga ie le-ta spre-
jela na svoji redni seji 6.
septembra, do obeh infor-
mativnih hiš v Ptuju, to je
Radia in Tednika. Dejal je.
da je ZMS Ptuj na lastno
pobudo ugotovila, da pri
informativnih sredstvih de-
luj- nezakonito veKlstvo. da
nimajo urejenega pro^jram-
skega dela itd. ZM v Ptuju
je celo ugotovila,   6& si je
direktor Radia svojevoljno
izplačal okro*? 5000 din za
nagrado ob uspešni organ;-
zaciji festivala narodno-za-
bavne glasbe. (Podrobnejša
obvestila o stališčih ZMS
Ptuj do Radia m Tednika
berite prihodnjič.)
ZM je tudi zahtevala od
ostalih družbenopolitičnih
organizacij, da se dokonč-
no izjasnijo, kaj menijo o
obeh informativnih sred-
stvih, in da končno tudi re-
šijo vprašanje, ki se baje
7.avlačuje že od 1969. leta.
Navajajo več možnosti za
rešitev problema. Končno pa
zahtevajo, da oba ustanovi-
telja informativnih sredstev
(v tem primeru: Radia —
SZDL in Tednika — občin-
ska skupščina Ptuj) do 15.
oktobra rešita napake, ki
jih mladina navaja, če ne.
pa se mora v obeh hišah u-
vesti prisilna uprava. Pri
izvajanju svojih stališč je
ZMS Ptui dobila vso podpo-
ro pri predsedniku občinske
kcnference SZDL Ptuj
Zdravku Turnšku
M. Novina
nagonov sadja
Ai',iukombinat v Mariboru
je v letošnjem letu zgradil
hladilnic-o za sadje v kateri
lahko že sedaj vskladiščijo
kar 240 vagonov sadja. Ko
pa bo v celoti dograjena, bo
v njej prostora za 700 vago-
nov oziroma, če to preraču-
namo v kilograme, pomeni,
da se bo v tej, za naše poj-
me vsekakor veliki hladil-
nici, lahko vskladišeilo se-
dem milijonov kilogramov
kakovostnega sadja.
Gradnja hladilnice ie ve-
ljala nekaj nad šest milijo-
nov dinarjev. Večino oore-
nr>e so uvozili jz Italije. Med
drugim tudi sortirni stroj,
kar poameni. da tu ne bodo
potrebne roke. ki bi sadje
sortirale, ampak bo to opra-
vil stroj. Morda naj omeni-
mo, da imajo tovrstne hla-
dilnice, ki so jih z.gradili
lansko leto še v Krškem in
Celju.
Tako bo lahko agrokom-
binat že letošnji pridelek v
tej hladilnici v celoti vskla-
diščil. Prav tako pa bo(j,
lahko vskladiščila svoj
d«lek tudi podjetja, ki se
vijo z odkupom in prt^
sadja, med drugim tud
brat za kooperacije or;
v Ptuju in Ormožu, KZj
niča ob Dravi n drugi
vskladiščenje pridelka
seveda treba plačati
stroškov, ki pa ne bodoi
visoki ter jih bodo znn
vse organizacije, ne da
potem občutno dvignile t
sadja, ko bo prišlo do
trošnikov.
Po vsem tem sodeč, ba
posled nastopil čas, d.a n
ne bo potrebno že takoj
novem letu uvažati sadjs
tujine ter zanj CKlštetj dra
cene devize, še posebej,]
lahko naši kmečki pride
valci nudijo .za tržišče i
volj kakovostnega sadja.
F. I
industrija ob polletju
Po znanem sezonskem ni-
hanju doseže industrija v ju-
niju višek polletne proiz-
vodnje, m.edtem ko je letna
kulminacija oktobra. Letoš-
nji jimij ie bil poudarjen z
visoko proizvodnjo, saj je
bil za 20,2 odst. nad meseč-
nimi dosežki v lanskem le-
tu in 14,4 odst nad lanskim
iunijem. Letos \e namreč in-
dustrija svoje delo poveča-
la za nekoliko bolj. kot je
b:Lo to lani, kajti v prvi po-
lovici leta ie za 11 c^dst. bolj-
ša, kot ie bila lani.
Kljub temu povečanju de-
la industrije sta oa še dve
panogi, ki imata letos manj-
šo proizvodnjo, kot sta )o
imel; lani. To jc proizvod-
nja elektric'ne encr.eije. k je
letos dobila 240 fw>0 MWh
manj električne energiie in
metalurgija, k: zaostaja
predvsem v valjnih proizvo-
dih, Naimočnejše povečanje
ima industrija nafte, kj pa
je v Sloveniji malo pomemb-
na in pa industrija gradbe-
negs' materiala, kj ima le-
tos še oosetno dobro sezo-
no. Med našimi štirimi naj-
močneišimi ineiustrijam- je
kovinska za 10 odst nad lan-
skim letom, tekstilna za 6
odst.. lesna ]5 od.st in elek-
troindustrijo 20 odst. Ns
snlošno moramo označili e-
lektroindustriio kot tisto pa-
nogo, ki ie naibolj povečala
svoje delo.
Zaposlitev v industriji se
stalno veča, tako je bilo ju-
nija 1100 novih delavcev in
je zaposlitev dosegla že
269.600 zaposlenih Proble-
matika industrije že junija
matika industrij za junij po-
kaže, da je proizvodnja sicer
v-soka, prodaja pa je neko-
liko manjša, ker so se od
maja zjnanjšala naročila, O-
skrba z domačim reproduk-
cijskim materialom je slab-
ša kot z uvoženim, poslab-
šala pa se je tudi likvidnost
podietij.
Ce vzamemo samo junij,
je vsa industrija dosegla vi-
soko proizvodnjo, ki j€ za
20.2 odst. nad mesečno pro-
izvodnjo, kakor je bilo v
lanskem letu. Nad tem po-
prečjem sta v juniju najprej
sezonski industriji — indu-
strija gradbenega materiala
in živilska, dalje industrija
nafte, elektro ndustrija, ke-
mična, lesna, in grafična in-
dustrija
Po zadnjih izračunih na-
rodnega dohodka, ki so na-
pravljeni dokončno za leto
1969, ie imela industrija
vrednost svojega družbenega
proizvod,': H5'->2 milijonov do-
larjev, kar pomen- 41.8 odst.
celotnega družbenega oroiz-
votia Slovenije. Industrija s
tem še vedno ostane prevla-
dujoča gospodarska delav-
nost.
Osebni dohodki v ndu-
striji zaostajajo za niihovo
višino v celotnem go-sncdar-
stvu. Po izplačilih v iuniju
so za letošnje let« na višmi
1470 dinarjev.
Za izplačila v ji>ni}u
industrijske panoge tal
razvrste po višini osel
dohodkov: elektroenei|
2088, grafična indiii?«
1971, premogovnik- 1819.
mična industrija 1679. |
marska 1649, tobačna 1
črna metalurgija 1635. 1
vasta metalurgija 1617. i
novrs-na industrija ^
filmska industrija 1560. I
pirna 1554, ladjedelnic
1551, živilska industrija l!
industrija nafte 1517, \n
strija gradbenega materi
1490. kovinska indii-^'J
1463. lesna industrija 1'
elektroindustrija 1401. n«
všnska 1390. usnjarska '
in tekstilna 1237 dinar.je*
Pogoji, v katerih je de
industrija, so bili neko'
slabši kot maja. Oskrb
domačim repredukcij*!
materialom se je poslat'!
(59 odst. podjetij je bilo
dovoljnih). z uvoženim P'
b la boljša. Poslabšala
tod- likvidnost podjetij,
se kaže v tem. d=. se je
žal odstotek podietij. ^'
zadovoljna s plačevali
računov, '^^k h nwlietil
bilo 14 odst., maja 15
ČETRTEK. 16. sftpterrtbra l«7l
STRAN S
^0 podjetje EMMI v Slovenski Bistrici praznuje 25 let obstoja
i$no začrtana prihodnost
y,io bodo člani delov-
lektiva obrtnega pod-
jjjbalaža in mizarstvo
1^  Slovenska Bistrica
25 let uspešnega de-
Jlfinbra 1946 je krajev-
jjlii odbor na Zgornji
j sklenil ustanoviti lo-
"^jetje   ŽAGOTRGO-
jjposlenih je bilo 7 de-
panes je EMMI naj-
jjvrstno podjetje v Slo-
2aposluje  150 delav-
^ra organizacije dela
^veduje še boljšo pri-
»tu zabojarne ...
se DO vrnimo v pretek-
fri leta po ustanovitvi je
ii ljudski odbor preime-
P<>djetje v Krajevno ža-
•slovanje se je zožilo sa-
' rezanje lesa in proiz-
"lesnih izdelkov, odpad-
ka odkup in prodaja le-
^"eje so razvili tudi mi-
zarsko dejavnost splošne in
stavbene smeri, leta 1952 pa so
pričeli po naročilu Impola, iz-
delovati tudi embalažo. Pod-
jetju so priključili obrat Im-
polove zabojarne, zaposlenih
pa je bilo že trideset delav-
cev.
Delovni pogoji &o bili težki.
Podjetje je bilo utesnjeno
sredi tovarne Impol, brez mož-
nosti na razširitev. Povpraše-
vanje po leseni embalaži seje
zelo povečalo, delo\Tii kolek-
tiv EMMI pa se je moral od-
ločiti za gradnjo novih pro-
storov. Leta 1964 so pričeli
delati v novem okolju. Kupili
so stare grajske hleve, jih pre-
uredili in dogradili. Nastopilo
je povsem novo obdobje. Mar-
sičemu se je bilo tre!>a odreči,
kajti gradili so z lastnimi
sredstvi, brez kreditov.
Delovna   skupnost je mo-
dernizacijo proizvodinje ter u-
vedbo sodobnih tehnoloških
procesov izkoristila z znatno
povečano produktivnostjo. U-
stanovili so nov obrat, v ka-
terem so pričeli izdelovati od-
ložne plošče za hladilnike HI-
MO,_ ki so jih kasneje zame-
njali hladilniki Gorenje.
Povečali smo tudi zabo-
jarno, saj so razširili proiz-
vodni program embalaže in
palet.
Analize dolgoročnega raz-
voja so pokazale, da bo po-
. trebno razmišljati še o dru-
gih oblikah dela. Poraba le-
sa iglavcev je Lz leta v leto
večja, podjetje je videlo
perspektivo v predelavi alu-
minija. Kmalu so pričeli s
predelavo aluminijastih pro-
filov, njihov največji odje-
malec pa je Gorenje Vele-
nje.
Investicij ni bilo tako
kmalu konec, pred tremi le-
ti so uvedli ogrevanje s cen-
tralno kurjavo, zamenjali
tračno žago, uredili tran-
sportni trak za do^z hlo-
dov, prav tako pa tudi mo-
dernizirali skladišče hlodo-
vine. Od leta 1960 do 1970
se je vrednost osnovnih
sredstev povečala za 25-krat
celotni dohodek pa za 8-
krat.
Veliko pozrnost so posve-
tili kadrovski politiki. V
srednjeročnem programu so
zapisali, da morajo imeti
vodilni uslužbenci višješol-
sko izobrazbo, to pa je že
sedaj uresničeno. Tudi osta-
li sodelavci uprave imajo
srednješolsko izobrazbo. Več
kot 50 odstotkov z^Jiposlenih
ima poklicno, mojstrsko,
srednjo ali višjo šolo. Občas-
no- organizirajo tudi tečaje
za pridobitev polkvalifika-
cije.
Ker je podjetje utesnjeno
med cesto in mestnim par-
kom, nas je zanimalo, kak-
šne so možnost; za nadalj-
nji razvoj. Povprašali smo
direktorja inž. Franca Sif-
ta:
»Zaenkrat prostor zadovo-
ljuje naše potrebe. Veliko
je še možnosti za razvoj, fi-
na izmed rešitev je v izmen-
skem delu (na dve izmeni
delajo le nekateri obrati).
Težave so s skladiščem hlo-
dovine in ža.gnega lesa. Mo-
ram povedati, da za lokacijo
ni kriv kolektiv. Imeli smo
zemljišče v bližini Impolo-
ve valjarne. pripravili smo
tudi projekte za gradnjo, žal
pa so jo oblastveni organi
preprečili.«
V kolektivu niso pozabili
tudi na družbeni standard.
Stanovanjsko   problgmatiko
So uspešno reševali, le en
član kolektiva pa je še brez
ustreznega stanovanja. Skr-
bi za rekreacijo zaposlenih
so posvetili nemalo pozor-
nosti. V podjetju deluje več
športnih sekcij. nazadnje
velja tudi omeniti, da so. na
letošnjih občinskih sindikal-
nih igrah osvojili prvo me-
sto.
Tudi na letovanje niso fK)-
zabili. Včlanjeni so bili v bi-
striško počitniško skupnost,
ki so jo pred tremi leti uki-
nili. Zato so pričeli razmiš-
ljati o svojem oočitniškem
domu. Vse kaže, da bodo čla-
ni delovne skupnosti že pri-
hodnje leto obiskovali svoj
dom v Fiesi.
Načrtov ne primanjkuje.
Dosedanje delo članov de-
lovne skupnosti EMMI je
prav gotovo porok, da bo ju-
trišnji dan še bolj uspe-
šen,
..■ i
D. Utenkar i
EMMI je ena najbolj uspe snih delovnih organizacij v
ol>čini
V ročni mizarski delavnici j e vedno dovolj dela
Odločba
^delek za upravno-pravne zadeve skupščine «b-
*>e Ptuj je na predlog kmetijske strokovne služ-
•« občine Ptuj po 6. členu temeljnega zak«na o
2>u (Uradni list SFRJ, št. 27-480 65) v zadevi do-
*čitve roka začetka trgatve grozdja za predelavo
*vino
M 1 o č i 1 :
^■"eatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljeno:
*^ Pred 15. septembrom 1971 za rane sorte (ranina.
"vzanec, portuRaika)
^ pred 20. septembrom 1971 za vse ostale sorte
Ref. za kmetijstvo
Dušan Suhadolnik, dipl- inž. a^gr.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. septembra jj
V JUGOSLAVIJI?
BORCI ZAHTEVAJO POSEBEN RESOR
V ZVEZNI VLADI
Tudi zvezni odbor ZZB
Jugoslavije je kot nekateri
skupščinski odbori zahteval,
da v federaciji oblikujemo
samostojni upravni odgan —
zvezni svet za vprašanja
borcev, vojnih invalidov in
družin padlih borcev. Z dru-
gimi besedami — borci za-
htevajo poseben resor v zve-
zni vladi. V zvezi s tem je
poslal je zvezni odbor ZZB
posredoval zvezni skupščini,
IS m novoustanovljeni ko-
misiji vseh zborov za vpra-
šanja borcev in vojnih inva-
lidov zvezne skupščine. Po-
udarja, da tako stališče ni
novo, temveč je bilo izraže-
no že pred dvemi leti na 6.
kongresu te organizacije v
Ohridu.
POPOLNEJŠA ENAKOPRAVNOST
MUSLIMANOV
Izhodišče razprave v ko-
misiji CK ZK Srbije za med-
nacionalne odnose o polo-
žaju Muslimanov v Srbiji je
bila ugotovitev, da Musli-
mani tudi v Srbiji predstav-
ljajo narod s popolnimi^ na-
cionaln mi posebnostmi. V
preteklosti je bilo v tem po-
gledu mnogo razumevanja
in zavestnega negiranja na-
cionalne individualnosti Mu-
slimanov, tudi v ZK, je bilo
rečeno, in se jim je s po-
sebnostjo priznavala le gle-
de religije. Se vedno se po-
navlja nestrpnost v odnosu
do Muslimanov, čemur se je
potrebno odločno upreti.
Kraji, kjer je največ Musli-
manov, so zaostali, to pa je
področje Sandžaka in zahod-
ne Srbije, deloma pa tudi
Kosovo. Zato lahko samo e-
notna akcija, usmerjena na
hitrejši materialni in kul-
turni razvoj zagotovi ugod-
nejši družbeni položaj nje-
nih prebivalcev. Komisija je
prav tako postavila zahteve
vsem predstavniškim in no-
litičnim organom v občinah
in republiki, naj v bodoče
posvetijo več pozornosti za-
stopanju posameznih narod-
nosti v teh organih.
PRESEŽKI DOHODKOV
Vsi govorijo in napovedu-
jejo, da bodo proračunske
presežke vrnili gospodarstvu,
toda komaj kdo to svojo ob-
ljubo tudi izpolni. Zadnja
statistična poročila potrju-
jejo, da naraščajo proračun-
ski dohodki veliko hitreje,
kakor je predvidevala gospo-
darska politika za letos. Da
je potrebno vrniti presežke
gospodarstvu, je bilo govor-
jeno tudi na kongresu samo-
upravljavcev   v   Sarajevu.
Vendar ostaja za zdaj vglav-
nem vse samo pri napovedih
in sklepih, o vračanju pa ni
duha ne sluha. Očitno je,
da se ne srečujemo samo s
počasnim uresničevanjem
deklaracije o razbremenje-
vanju gospodarstva, ampak
tudi s težnjami, naj se sta-
ra praksa nadaljuje, to pa je,
da nekdo iz republike, ali
občine odloča, kateri delov-
ni organizaciji bodo vrnili
njen dohodek, kateri pa ne-
NA HRVAŠKEM OTROŠKI DODATEK
140 DIN
Hrvaški sabor je po hi-
trem postopku sprejel spre-
membo predpisov o dodelje-
vanju otroškega dodatka, ki
tako zraša 140,100 dinarjev.
Novi otroški dodatek bo
sprejemalo 292.000 otrok. Če
dohodek na člana družine ni
večji od 300 din mesečno, bi
ne glede na število otrok,
vsak prejemal 140 din otro-
škega dodatka. Dodatek 100
dinarjev bo pripadal tistim.
Cigar dohodek na druž nske-
ga člana ne presega. 40Q di«.
86 din pa bo pripadlo tistim,
ki nimajo več kot 525 din na
družinskega člana. Otroci,
ki žive samo z enim izmed
staršev, otroci samohranilk
in posvojenci pa bodo dobi-
li odslej 50 odst. višji doda-
tek. Sredstva za povečanje
so zagotovili v skladu za o-
troški dodatek, in sicer iz
nepredvidenega preliva o-
koli 80 milijonov dinarjev
zaradi povečanja osebnih do-
hodkov.
NESPREJEMLJIVA ZAHTEVA
Sklad za nospeševanje pro-
izvodnje in izvoza koruze je
zahteval od ZIS. da odobri
izvoz 300,000 ton koruze le-
tošnjega pridelka Motiv za
izvoz je v dobrem pridelku
in ugodnih cenah. Ta pred-
log pa je potrebno soočiti
z resnim deficitom krme v
letošnjem letu in z dejstvom,
da je bilo do konca junija u-
voženo že 310.000 ton koru-
ze. Slovenija in Vojvodina
pa zahtevata še nadaljnji u-
voz 300.000 ton koruze.
V PTUJSKI OBČINI
717 NEZAPOSLENIH
Po neuradnih podatkih je
v ptujski občin,i še vedno 717
nezaposlenih. Od tega je naj-
več nekvalificiranih delav-
cev.
Trenutno je na zavodu za
zaposlovanje prijavljenih
350 žensk in 170 moških._Od
tega je 82 invalidov, oziro-
ma ljudi z zmanjšano delov-
no sposobnostjo.
V tujini je zaposlenih o-
krog 4500 ljudi, od tega jih
je največ v ZRN in v Avstri-
ji. Samo lani je odšlo na
delo v tujino 156 delavcev.
Letos pa je trenutno .prijav-
ljenih 115 delavcev. Vendar
bo od tega že prihodnji me-
sec odšla na delo v tujino
manjša skupina ljudi.
Večji problem je z zapo-
slovanjem mladine. Na zavo-
du za zaposlovanje je pri-
javljenih 82 deklet in fan-
tov. Prejšnji mesec pa je
zavod že poslal v tovarno
ALPLES v Železnike skupi-
no 31 deklet in 12 fantov. Za
dekleta pa so vedno odprta
delovna mesta za gospodinj-
ske pomočnice, vendar to
delo le rediko katera sprej-
me.
Največ težav pa imajo z
nekaterimi »stalnimi gosti«.
Ti ljudje namreč ne morejo,
oziroma nočejo opravljati
dela, ki so ga dobili na za-
vodu za zaposlovanje, am-
pak stremijo le za. tem, da
obdržijo le pravico do social-
nega zavarovanja, ni jim pa
mar za to, da nekateri že po
dve leti čakajo in se hodijo
prijavljat, da bi dobili ka-
kršnokoli zaposlitev. Vpra-
šanje je samo, kako dolgo
bomo lahko še tako dela-
li? Milan Novina
OB ZAKLJUČKU POSLOVOD
SKE ŠOLE V PTUJU
v petek, 10. septembra, je
bila v prostorih ESS v Ptu-
ju ziaključna slovesnost po-
slovodske šole, letnik 69-71.
Svečanosti se je udeležilo
23 slušateljev, ter predstav-
niki profesorskega zbora na
čelu z ravnateljem ESS
prof. Stropnikom. Sodelova-
li   so še direktor delavske
univerze Ptuj, direktor tr-
govskih podjetij Ptuj in
predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij.
Uvodoma je prof. Strop-
nik pozdravil slušatelje po-
slovodske šole in ostale
navzoče, ter pohvalil delo in
učni uspeh slušateljev, ki so
šolo uspešno končali. Pou-
daril je, da je bila tako ve-
lika selekcija nujno potreb-
na. V prvi letnik je bilo
namreč prijavljenih 60 slu-
šateljev. Od tega jih je z us-
pehom končalo šolo le 25,
saj mora Doslovodia v trgo-
vini Lmeti veliko znanja;
hoče, da bo svoje delo v!
govini opravljal tako, ko-
to potrebno in, da ia|
svoje znanje prenaša
na ostale svoje sodelav,
predvsem na vajence.
Slavnosti se je udelej
23 slušateljev, katerim
ravnatelj ESS predal sp
če val a in diplome, med ta
ko se dva prireditve nis
udeležila. Trije slušatelji i
imajo popravne ispite, kij
bodo opravljali v decemb:
Po slovesnosti so se sluJ
telji in ostali gostje odpn
vili v gostilno »Novi sv«t
kjer so_ priredili prijeti
družatni večer, saj so 1
napornem dvoletnem šini
ju verjetno zadnjič prosil
vili in ocenili uspehe svoi
ga dela in se_ pomenili o li
lu v trgovini.
M. Novisi
Slavnosti se je udeležilo 23 slušateljev. Na sliki je *
profesorskega zbora in sluš atelji ob podelitvi diplom
(foto KO!
Lovrenc na Dravskem polju
KMETJE IMAJO ZAUPANJE
V SVOJO ZADRUGO
v ptujski občini je ostala
povsem samostojna še edi-
no kmetijska zadruga v
Lovrencu na Dravskem po-
lju, vse ostale so se kot ve-
mo leta 1966 združile oziro-
ma priključile h kmetijske-
mu kombinatu, kjer so tedaj
ustanovili tudi samostojni
obrat za zadružno koopera-
cijo »Jože Lacko« s sede-
žem v središču mesta Ptu-
ja.
Kmetje na Dravskem po-
lju tedaj niso preveč zaupa-
li v novo kmetijsko ter
združeno organizacijo ter se
zato na referendumu niso
izrekli za pripojitev. To pa
pomeni,   da    kmetje svoji
kmetijski organizaciji, ozi-
roma njenemu vodstvu za-
upajo. Tako je letos kar 30
kmetov sklenilo z zadrugo
pogodbe za pitanje večjega
števila živine. Zadruga je v
lanskem letu, letos bo pri-
delek nekoliko manjši, od-
kupila kar 20 ton oljaric ter
skoraj milijon litrov mle-
ka.
Tu so preusmerili tudi tri
kmetije, medtem ko zaradi
podražitve gradenj ležijo o-
stali načrti še v predalih.
Tu ima že kakih 60 kmetij
svoje traktorje, mnogi jih
imajo še v načrtih, da si jih
bodo nabavili medtem, ko
je v okoliških vaseh že kar
nekaj več kot 100 motorr.
kosilnic, ki so si jih knif
je nabavili največ s vioM
jo zadruge.
Področje Dravskega pol
je znano po pridelovali
krompirja. Samo lani ga
zadruga odkupila bli
5.000 ton, letos ga bo nei
manj. Kmetje pa so v !
tošnjem letu posejali v
pšenice in koruze. To pa J
radi tega, ker so v lansk«
letu imeli težave s proda
krompirja, ki ga niso mo^
kljub nizki ceni proda
Omenimo še naj, da so
kmetje pričeli pridelov^
na večjih površinah tudi '
ste posevke buč. Ta kmej
ska kultura pa kot kaže if
tudi perspektivo, še pos
bej. ker večino bučnega -
mena izvažamo. Posled:
tega pa je, da je bučno d
za potrošnike pri na?
predrago. F-
— ČETRTEK. 16. septembra 1971

STRAN 5
jČitelja za telesno vzgojo
majo, telovadnice pa ne
pred dnevi sem se mudil
osnovni šoli v Majšperku,
I verjetno obsega največje
„Dmočje v ptujski občini,
rnia podružnici, in si-
jer ptujsko goro ter Naraip-
ijg zraven tega pa obiskuje-
|i Višjo stopnjo v Majšper-
[J, tudi vsi učenci iz Sto-
pgi-c. kjer je samo pet raz-
Samo matično šolo v Maj-
jperku obiskuje 506 tičencev,
^ so razporejeni v 18 od-
delkov. Na Ptujski gori je
letos vpisanih 100 učencev
jg V Šoli Naraplje 62.
Vsega skupaj je torej 688
ičencev, razen višje stopnje
jjStoperc seveda, kar pa je
9 maloštevilni učiteljski ka-
ler vsekakor prevelika obre-
nenitev.
Težave imajo z učitelji, saj
jO letos dvakrat razpisali
jrosto delovno mesto za dva
ičitelja razrednega i>ouka,
vendar se nihče ni odzval,
ker zanje sploh nimajo sta-
Bovanj. Celo dve učiteljici
se morajo letos voziti vsak
im iz Ptuja, kar pa vseka-
kor ni primerno za človeka,
kateremu je zelo skromno
odmerjen čas, če hoče, da se
bo res lahko posvetil vzgo-
ji in učenju mladine. Mislim,
lia je zadnji čas, da bodo od-
{ovorni razmislili tudi o u-
iiteljskem bloku v Majšper-
ku.
Nad 30 odst. vseh otrok je
v Majšperku potnikov, ki
morajo vsak dan prehoditi
nad pet kilometrov dolgo pot
do šole in nazaj, nekateri pa
celo več. Samo 65 otrok ima
možnost voziti se z avtobu-
^m, ker so zveze zelo slabe
in le nekaj se jih vOzi š ko-
lesom. Treba bi bilo uvesti
šolsko avtobusno progo, o
čem je bilo že dosti zapisane-
Sa in rečenega, vendar pa-
Pir vse prenese, beseda pa
tudi ni konj.
O Majšperku pišem, o ti-
stem delu Haloz, ki je v
Dtujski občini verjetno naj-
''Olj zaostal in socialno naj-
t>olj šibak. Tu še v mnogih
družinah botruje alkohol,
S3j mnogi ravno v njem naj-
dejo zadoščenje za svoje te-
žave in revščino, ker ne mo-
f^io razumeti, da ravno al-
kohol prinese v hišo še večje
SOfJe. In temu primerno je
'udi zdravstveno in socialno
stanje otrok. Sicer je res,
se položaj zboljšuje, ven-
"^^r še zdaleč ni tak kot bi
'>ioral biti.
V majšperški šoli imajo
^^lo dobro organizirano šol-
^'^0 malico, ki stane 8 din
■Mesečno, vendar mnogi za-
f^di majhnih finančnih sred-
Jt^v ne morejo plačevati ni-
^' tega. Zato daje šola 75. u;
cencem malico po polovični
^^ni, 52 pa jih hrani zastonj.
Jsi, ki se vozijo od daleč,
pbijo PO pouku še eno ma-
^0. prav tako zastonj. La-
ni so kupili tudi svoj kotel,
tako da sedaj kuhajo dnev-
no 530 malic. Od tega dva-
krat tedensko enolončnico in
trikrat mlečni napitek.
Letos so v Majšperku do-
bili tudi kvalificirano učite-
ljico za telesno vzgojo, ven-
dar pa le-^ta ni prinesla s se-
boj tudi telovadnice. Se do-
bro, da imajo prostorne hod-
nike, ki jih uporabljajo kot
telovadnico, kako vse to iz-
gleda, je pa zopet drugo
vprašanje.
Torej, učitelj je, telovad-
nice in orodja pa ni! Upajo,
da bo sčasoma tudi to vpra-
šanje rešeno, saj je v krat-
koročnem programu zavoda
za šolstvo tudi telovadnica v
Majšperku. Upajmo, da ne
bo učiteljica za telesno kul-
turo, ki je letos prišla, prej
dobila zaslužene pokojnine,
kot pa učila v novi telovad-
nici.
Milan Novina
ŠE ENKRAT O MAJŠPERKU
To pot sem se mudil v
krajevni pisarni v Maj-
šperku. Pogovarjal sem se
s.prijazno uslužbenko Franc-
ko Raisman. Zanimala so
me vsa, najbolj pereča vpra-
šanja, s katerimi se trenut-
no srečujejo v krajevni
skupnosti Majšperk. Zelo
dosti jih imajo. Vendar se
zaradi kratko odmerjenega
časa nisva mogla o vsem
pogovoriti. Kljub temu pa
sem zvedel precej, morda
celo več, kot sem pričakoval.
Problemov in težav imajo
toliko, da ne morejo vseh
rešiti. Sčasoma jim bo to
sicer uspelo, vendar bo do
takrat že cela kopica drugih.
Vsekakor pa sedaj najbolj
mislijo na vodovod. Pitne
vode y teh sušnih dneh sko-
raj niso imeli, razen seveda-
v gostilni med »pristno« ha-
loško kapljico. Neredkokrat
pa se zgodi, da po pipi, iz
sedaj za silo urejenih vodo-
vodov, priteče namesto zdra-
ve pitne vode le mešanica
vode in raznih drugih pri-
mesi, od črvov, črvičkov in
še celo kaj večjega. Največ-
ji problem s temi rečmi ima-
jo v šoli, kjer morajo vča-
sih celo otrokom prepoveda-
ti uporabo vode. Zato so se
Majšperčani odločili, da si
bodo vodo napeljali iz Cer-
možiš — izpod Donačke go-
re, kjer so letos že zgradili
zajetje. Vsekakor pa bo to
delo vezano na velika fi-
nančna sredstva, ki jih pa
sami ne bodo zanogli. Zato
so že zaprosili za pomoč dru-
ge organizacije. Vsekakor
pa bodo tudi sami vaščani
prispevali precej. Namenje-
ni so priključiti na vodo-
vodno omrežje vsa gospo-
dinjstva, vse od Stoperc pa
do Majšperka. Sklenili so
že tudi. da bi na i vsako od
teh prispevalo okrog 2000
din. Nekaj pa bi dala tudi
l;rajevna skupnost od zbra-
nega samoprispevka.
Tudi krajevne ceste ima-
jo zelo slabe in ravno s temi
ima krajevna skupnost naj-
več težav, saj ima v ptujski
občini skoraj največ krajev-
nih  cest.   Večina   od  njih,
nekatere so že preuredili, pa
je neprevoznih. Krajevna
skupnost se zaveda, da po-
menijo ceste za ljudi, kakor
tudi za razvoj kraja mnogo,
vendar ne morejo vseh teh
del plačati samo s samopri-
spevkom. Res je, da ljudje
sami mnogo prispevajo, ven-
dar mnogi zmorejo komaj
za vsakdanji kruh, kako pa
naj potem tak človek pri-
speva še za cesto.
Letos je krajevna skup-
nost že končala delo na o-
krog 2,5 km dolgi cesti iz
Narapelj na Jelovico, sedaj
pa delajo novo cesto v
Plajnskem. Upajo sicer, da
bodo sčasoma rešili vpraša-
nje cest, seveda pa je to še
vprašanje časa.
M. Novina
TEDNIK,
vaš list
PISMA UREDNIŠTVU
Spoštovano uredništvo!
Oglašam s vam iz Obrenovca. kjer sem na od-
služenju kadrovskega roka. Ne želim pisati o živ-
ljenju v uniformi čeprav je tukaj vsak dan kaj no-
vega in zanimivega. Za pisanje tega sestavka sem
se odločil, potem ko sem v 34. številki revije »m«
(glasilo zveze mladine Slovenije) z dne 31. avgusta
1971, prečital intervju z naslovom »Kaj mi gre in
kaj mi ne gre na živce«. V omenjenem intervjuju
je Tomaž Kšela objavil razgovor s štirimi člani
mladinskega aktiva mesokombinat »Perutnina
Ptuj«. Kot član zveze mladine in občan ptujske ob-
čine se čutim prizadetega in dolžnega, da vam v
zvezi s tem člankom napišem nekaj besed.
Na mnogih mladinskih sestankih se govori o ne-
razumevanju starejših do mladine in podobno.
Mnogokrat je to tudi opravičeno. Da pa smo zato
marsikje krivi mladinci ni potrebno posebej po-
udarjati, o čemer tudi jasno govori omenjeni članek
v reviji »m«. Ne samo starejši, ampak tudi vsak
mladinec in mladinka, ki se vsaj delno zaveda mla-
dinske organizacije in njenih nalog, mora obsojati
nezrelost in neodgovornost, ki so jo s svojimi od-
govori pokazali tovariši iz aktiva Perutnine, do svo-
je organizacije.
Ce nekoga zanima samo športna stava, igra in
zabava, kot so ti tovariši navedli je to sicer čisto
njihov osebni interes. Zato jih ne more nihče obso-
jati. Krivo pa je vodstvo aktiva, ki je omogočilo,
da na vprašanja novinarjev v imenu celotnega
mladinskega aktiva odgovarjajo ljudje, ki nirnajo
niti osnovnega pojma o programu zveze mladine,
kaj šele o naši družbeni ureditvi. Prav gotovo je na
vprašanje, kaj je socializem, premalo odgovoriti:
Socialistična je Jugoslavija. Ali pa: to je vse siku-
paj, kapitalisti pa so za sebe, ker imajo tovarne.
Dragi tovariši, Slavko, Zlatko, Marija in Štefka.
Mar je to vse, kar ste vedeli? Ce je, zakaj raje
niste molčali. S svojim znanjem ste pokazali ve-
liko neznanje v škodo vaših mladincev, med kate-
rimi je prav gotovo mnogo takšnih, ki mislijo in
gledajo na življenje drugače kot vi- Z več volje in
več patriotizma do svoje domovine, z več interesa
za razvoj naše družbe, ker je to naša bodočnost
Vi s svojimi izjavami nikakor niste upravičeni,
da se pritožujete nad nerazumevanjem do mladi-
ne. Najprej morate razčistiti sami s sabo, kaj prav-
zaprav hočete od življenja in komaj takrat boste
naleteli na težave, bolj boste cenili to kar boste
dosegli.
Tovariš Kšela vam je na vprašanje, kaj gre
njemu na živce, odgovoril: »Na živce mi gre, ko
vidim, da vam je popolnoma vseeno ali kaj veste
ali pa nič.«
In ne samo njemu ...
V. P. 1205/4-A. Marko Kašpert
115O0 Obrenovac
»Dan zlatih knjig« -
- v spomin pisatelju Bevku
17. septembra bo poteklo
leto dni, ko se je poslovil
od živ^ljenja naš mladinski
pisatelj France Bevk. V spo-
min na tega velikega slo-
venskega pisatelja je pred-
sedstvo Zveze prijateljev
mladine Slovenije proglasile
17. september, dan smrti
Franceta Bevka, za »Dar
zlatih knjig«.
Letos bi naj tako prvič
praznovali ta dari kot praz-
nik slovenske knjige za ot-
roke in mladino, ta dan n^i
bi bil jutri m v prihodn.je
delovni in kulturni nraznk
mladih bralcev, zlasti ti.st'h
ki tekmujejo za bralne
značke in tako izbirajo vsa-
ko leto zlato knjigo. Da bo-
dlo ti dnevi čimbolj sloves-
ni, bi se naj vsako leto na
dan 17. septembra, na dan
Bevkovega rojstva in smrti
(umrl je na isti dan, ko se
je rodil), objavili republi-
ški program tekmovanja za
bralne značke. V šolah bi
se naj tega dne pričelo vsa-
koletno novo bralno obdob-
je, v katerem bodo mlade
bralke in bralci oz. tekmo-
valci znova in znova prebi-
rali in izbirali zlate -knjige.
Dosedaj so mladi bralci že
izbrali dve knjige za zlati
knjigi »Upornika« in »Pe-
strno«.
Vsekakor je razglasitev
17. septembra, dan Bevkove
smrti za Dan zlatih knjig«
najlepša oddolžitev mladih
bralcev svojemu najljubie-
mu pisatelju, ki ga žal ni
več med nami. Ostala pa lO
številna, preštevilna njego-
va dela kot večen soomenik
na enega naših najplodnej-
ših mladinskih pisateljev.
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. septe^j^
KDAJ SODOBNA CESTA ČEZ
SLOVENSKE GORICE?
Prizadevno turistično dru-
štvo i.a Gomili, sredi sliko-
vitih Slovenskih goric, od-
koder je lep razgled daleč
naokoli po Slovenskih go-
ricah, Halozah, tja do vedno
zelenega Pohorja, Maclja,
Boča, si že vsa leta od osvo-
boditve prizadeva, da bi v
tem kraju razvili stacionar-
ni turizem. O tem so se po-
govarjali že na prvj turis-
tični prireditvi, ki je bila
kmalu po osvoboditvi, toč-
neje 10. maja 1946 leta, ka-
tere se je udeležilo kar ne-
kaj tisoč ljudi, med njimi
tudi znani borci za osvobo-
ditev naše domovine.
Turistično društvo je sicer
že večkrat poizkušalo zain-
teresirati predstavnike ob-
čin Ptuja, tjutomera, Ormo-
ža, Radgcne. da bi na vrhu
Gomile, kjer so že leta 1952
vaščani sami zgradili visok
razgledni stolp, zgradili še
nekaj turističnih objektov.
Se več. Tu bi naj zgradili
tudi letni bazen za kopa-
nje, kar bi seveda bil pogoj
za razvoj stacionarnega tu-
rizma, še posebej, če bi se
našli ljudje, ki b; si v bliž-
nji okolici, sredi vinorodnih
gričev, zgradili vikende, ki
bi iim služili za nedeljsko
razvedrilo Vsega tega samo
turistično društvo seveda ne
more urediti, saj nimajo ni-
ti toliko denarja, da bi po-
pravili razgledni stolp, ki
vse bolj propada, in zato ni
dostopen za obiskovalce. Vi-
sok je kar 19 metrov.
Na dlani pa je. da bo tod
mogoče razviti turizem še-
le takrat, ko bo skozi te
kraje speljana asfaltirana
cesta, brez katere si ni mo-
goče zamisliti turizma. O tej
slovenjegoriški cesti je sicer
bilo že mnogo obljub, da
bodo cesto modernizirali,
žal vse ostane le pri oblju-
bah in jalovi tolažbi, čeprav
je ta cesta skozi Slovenske
gorice še kako potrebna, še
posebej, ker bi se potem po
tej cesti odvijal tudi tran-
zitni promet. Razumljivo je,
da si današnji sodobni tu-
ristični nomadi, ki se preva-
žajo iz kraja v kraj na šti-
rih kolesih, želijo predvsem
sodobnih cest, sicer se odpe-
ljejo drugam pa četudi ne-
kaj deset kilometrov dalje.
Posledica tega je, da so kra-
ji okrog Gomile s svojo pre-
lepo okolico odmaknjeni od
turističnega vrveža, tako re-
koč pozabljeni. Zato bi ka-
zalo, da bi zamisel o sodobni
cesti skozi Slovenske gorice
čimprej uresničili.
Prepričani smo, da pri
gradnji oziroma moderniza-
ciji   ceste   skozi   Slovenske
gorice, preko Gomile tudi
vaščani ne bi držali križem
rok ter bi pri tem pomaga-
li, še posebej, ker bi tudi
njim samim pomenila nova
cesta okno v svet, v lepši
jutrišnji dan. Kot na.m je v
pogovoru zatrdil Franček
HOLC, ki je nekakšna go-
nilna sila za turistični raz-
cvet Gomile in krajev, ko-
der bi naj bila speljana le-
pa asfaltirana cesta, bi tu
ljudje Dotem zaživeli pov-
sem novo življenje, saj bi
mnogi iahko živeli od tu-
rizma, še posebej, ker jim
ne manjka domiselnosti in
prijaznosti. Glavno so lep.^
pokrajina, pristna kapljica
ter druge domače oziroma
slovenjegoriške specialitete.
Pri tem namreč ne smemo
pozabiti, da bi lahko kar
številni kmetje prodajali
svoie pridelke, zlasti grozdje
in sadje kar doma. kar bi
zopet pomenilo korak na-
prej iz zaostalosti.
F. Hovnik
Nova ekspozitura
Ljubljanska bcnka sodi
med tiste, ki imajo najbolje
urejeno mrežo poslovnih e-
not. V začetku septembra
je njena podružnica v No-
vem Sadu odprla na svojem
območju že 15 ekspozituro
v Sremski Mitrovici. Usta-
novitev je narekovalo več
vzrokov. Občina ima 24 na-
selij in okoli 63.000 prebival-
cev. Najmočnejše je zasto-
pano kmetijstvo s 57.566 ha
obdelovalnih površin. Na
območju Sremske Mitrovice
je več kot 300 prodajaln, ka-
terih promet obsega 200 mi-
lijonov din, odkup pa znaša
150 milijonov dinarjev. Po-
leg tega je v tem mestu še
devet večjih podjetij.
Doslej so tod delovali le
bančni organizaciji, in sicer
Sremska banka in ekspozi-
tura Jugobanke. Strokov-
njaki so ugotovili, da je bilo
na tem področju, pri nude-
nju bančnih uslug, storjeno
VSe premalo in da lahko no-
va poslovna enota Ljubljan-
ske banke pričakuje zelo
dobre rezultate. -d
PRIMAl^JKOVALO BO
PREDVSEM KRME
o hudih posledicah, ki jih
je našemu kmetijstvu po-
vzročilo letošnje dolgo sušno
obdobje, smo v Tedniku že
pisali. Zadnje čase je sicer
padlo nekaj dežja, ki pa se-
veda ni bistveno spremenil
položaja v kmetijstvu na
našem področju. Prišel je
prepozno, vsaj za mesec dni,
pa tudi premalo ga je bilo,
kajti zemlja je močno izsu-
šena.
Zato je škoda, ki jo je na-
pravila letošnja suša ogrom-
na. Največ škode ,je priza-
dejala prav gotovo krmnim
rastlinam. Sena je bilo ze-
lo malo, otave skoraj nič.
Kmetje so otavo lahko ko-
sili le na močvirnih zemlji-
ščih oziroma tam, kjer je v
zemlji dosti talne vode, to
je v nižinskih predelih in v
bližini rek ter izvirov vode.
Najbolj so prav |
prizadete Haloze, d
in Ptujsko polje m ,
veda Slovenske gorij
pa je področje, kjer se
je največ bavijo z žir
jo, seveda v malem,
tod so pač majhne ka
ki jim zemljiške površ;
dopuščajo, da bi se
ožje specializirali za pi
živine ali prašičev tei
pridelujejo vsakega nei
Zato verjetno ne boj
če naše kmete že sedaj
zorimo, da naj že sedaj
čujejo pri polaganju i
s krmo kot tudi z dj
krmnimi rastlinami, 4
jih ne bo zmanjkalo ii
di najhujše zime, kari
vzročilo, da bi moralil
no oddati v zakol pre(S
in mršavo, nredvsem n
ceno. 1
Bliža se čas
trgatve
NAJLEPŠEGA KMEČKEGA JESENSKE-
GA OPRAVILA
Le še nekaj dni in v Ha-
lozah in Slpvenskih goricah
se bo pričela trgatev, ki je
eno najlepših jesenskih
dol, ki ga kmeti s preživlja-
jo med svojimi, tokrat z
grozdjem obloženimi vino-
gradi. Na ta trenutek nas že
opozarjajo klopotci, ki se
ob najmanjšem vetru oglr>-
§ajc na hnb h in gričih,
kjer raste vinska trta in
kjer se pod že rumenim li-
stjem skrivajo ttžki grozdi
razJičnih barv.
Kot smo zvedeli, se letos
kljub poletni sv»§: obeta do
kaj kakovosten pridelek.
Ranina in rizvanec sta slad-
ka kot med in kar je še
bolj razveseljivo, letošnje
grozdje je dokaj zdravo ter
ne gnije, kar je bil v prej-
šnjih letih že kar običajen
pojav in posledica tega je
bila. da je bilo m.-;ni pridel-
ka in vinski mošt ni bil tako
sladek, zato rudi cena ni bi-
la tako vzpodbudna za pri-
delovalce.
Resda še ne vemo, kakšna
bo odkupna cena letošnje-
mu vinskemu moštu. O tem
se kmetje prav te dni naj-
bolj pogovarjajo, še posebej,
ker dosedanja odkupna cena
ni bila vzpodbudna. Zato
pridelovalci, oziroma vino-
gradniki raje pustijo vino
doma, da jim v kleteh do-
zori ter ga šele potem pro-
dajo kakor vedo in znajo,
največ seveda privatnim
gostilničarjem, vsaj tisti, ki
niso v prehudih finančnih
težavah, da bi zato morali
prodati vinski mošt po tak-
šnih cenah, ki jim jih dolo-
čijo za to pooblaščeni od-
kupovalci.
To je tudi vzrok, da si vi-
nogradniki ne morejo obno-
viti svojih že dokaj izroje-
nih vinogradov. Večina vi-
nogradov je starih petdeset
in več let in zato je na tr-
sih le malo grozd i a ter je
slabše kakovosti. Razumlji-
vo, da je pri tem -skoraj več
dela in stroškov kot pa jim
potem navFŽe pridelek. Iz-
hod iz tega je edino!
stematični in načrtni
vi haloških in slo\i
riških vinogradov.
Nekoliko boljše je v
vinogradih, ki jih upi
kmetijski kombinat, ki
nekaj zadnjih letih d
Že večino svojih vinogi
ponekod pa so dela i
stopku, zlasti v proi
nem okolišu Podle*
kjer pravkar priprs'
nekaj hektarjev povii
nasad vinske trte. Tu
čez tri štiri leta doli
grozdje priznanih 1
kot je muškat, oto«^
vanec, laški in rensk
lipg, šipon in druga, 1
bivajo na vinskih ra*
tudi najvišja — zl^
znanja.
Skoda, da se zao
skupni obnovi virol
v Veliki Varnici pri I
cu niso uresničile, k«
nogradniki lahko doH
dite za obnovo k»«:
hektarjev vinograde«
lo ugodnih kreditnil
jih. Prizadevanja n«
naprednih kmetov "
dila uspehov. VzroH
je iskati verjetno v f
teresiranosti vinogra«
da bi se iztrgali J
revščine ali pa so I
mislili, da bi potefl
gradi ne bili njihovi
jim družba nomni
obnovi vinogradov !•
ko lahko že dve leti #
krat tol'ko pridelka, \
ga dajajG ^edaj.      j
V Podlehniku obnavljajo
pokopališče
Bilo je. ko sem se še ma-
mi za krilo držal in ko sem
se še v hlačke polulal. Ta-
krat je neka ženska, ko smo
bili na pokopališču, dejala:
»Jaz pa mojemu dedi ne
bon. nič groba krahclala. Se
tak za to nič ne ve, če je pa
že pet let. ke ga je totngro-
bar po zadnji plati vdaro.«
No. sedaj je že tudi njo ta-
ka nesreča doletela.
Podlehničani pa mislijo
drugače. Hočejo imeti lepo
In urejeno pokopališče. Zato
«o ga pričeli obnavljati, in
kakor pravijo, bodo z deli
že ta teden gotovi Za letos
bodo okrog pokopališča na-
pravili ograjo iz betonskih
stebrov in žične mreže. Ker
krajevna skupnost nima de-
narja, so ga zbrali vaščani
sami. Računajo, de bodo sa-
mo za material dali okrog
10.000 dinarjev. Vsa dela pa
bodo opravili sami, saj se
jih na delovišču zbere vča-
sih tudi do deset. Nekateri
so do sedaj delali že tudi po
šest dni.
So tudi taki, ki se za delo
ne brigajo in se kljub vabi-
lom sploh ne prikažejo. To
se pa vidi tudi na grobovih
njihovih svojcev. Vendar si
ostali za to sploh ne belijo
glave. »Bomo že opravili
brez njih'« oravijo.
Podlehničani so torej zelo
iktivni. Letos so zgradili
novo šolo (čeprav še danes,
ko sem bil ram. niso imeli
pouka). Po'n: so še dnigih
načrtov Kaj ai bodo le sedaj
izamislili.
M. Novina

— ČETRTEK. 16. septembra 1971
STRAN '
KREDITI TUDI ZA ADAPTACUE HIŠ
SOCIALNO ŠISKIH ČLANOV
v prejšnji številki smo po-
rtjčali o razdelitvi kreditov
^ gradnjo stanovanjskih
vš članom delovne skupno-
v TGA Kidričevo, kate-
ji že pridno črpajo dode-
ljena sredstva za gradnjo
jvojih hiš. Odbor za druž-
j^ni standard je imel z raz-
delitvijo precej težav, ki jih
jj iiot izgleda uspešno rešil
^liub nekaterim negodova-
njem, kar pa je pri tolikih
prosilcih povsem normalno,
pelavski svet je vse pred-
loge tega odbora upošteval
i>omeni. da je delo bi-
fjo vsaj koliko toliko v redu
['opravljeno, na žalost ne
fvse, ker pač ni bilo več
ijredstev. Ze v času ko je
'idbor za družbeni standard
Tazdeljeval sredstva, je le-ta
'til mnenja, da bi bilo po-
trebno imeti na razpolago
|tudi nekaj sredstev za vse
'tiste člane kolektiva, ki
^prosijo za posojilo za adap-
tacije svojih stanovanjskih
tis, pa so drugače socialno
šit>ki. Pri_ tem je bilo miš-
ljeno tudi to, da so mnogi
prosili za pomoč ali man'še
posojilo, ker so zaradi ele-
mentarne nezgode ali kako
drugače morali urediti svoje
stanovanje, pa tega kredita
vsaj iz teh sredstev, ki so
bila namenjena za razdeli-
tev posojila za individualno
gradnjo novih stanovanj,
niso nikakor mogli dobiti.
Na osnovi vsega tega je de-
lavski svet na svoji seji raz-
pravljal tudi o najet.ju pre-
toostitvenega kredita pri
kreditni banki v Ptuju, ki
bi .?a potrebovali za kredi-
tiranje adaptacij stanovanj-
skih prostorov socialno šib-
kih članov delovne skupno-
sti. 2e pred tem so seveda
tekli pogovori med pred-
stavniki podjetja in kredit-
ne banke o možnosti najet-
ja takega premostitvenega
kredita, kateri so biLi tud;
uspešni. Tako člani delav-
skega sveta v razpravi niso
imeli posebnih pomislekov,
saj je vsem bila popolnoma
jasna situacij^, iz katere .je
bilo nujno najti neko reši-
tev. V tem smislu je bil tu-
di sprejet sklep, s katerim
je delavski svet sklenil, da
se lahko podjetje zadolži za
200.000 din prem.ostitvenega
kredita za čas do sprejema
zaključnega računa pri kre-
ditni banki Ptuj Sredstva
iz tega kredita pa bo pod-
jetje uporabilo za krediti-
ranje adaptacij stanovanj-
skih hiš ozirom.a stanovanj-
skih prostorov socialno šib-
kih članov delovne skup-
nosti.
Da bi tako delo potekalo
nemoteno, in da bi bili iz
teh sredstev kreditirani za-
res tisti član: delovne skup-
nosti, ki so takega posojila
še najbolj potrebni, je de-
lavski svet imenoval poseb-
no šestčlansko komisijo, ki
je dolžna objaviti razpis o-
menjenega kredita, 'j,^oto-
viti upravičenost prosilcev
za kredite z eventualnimi
ogledi razmer na licu mesta
predlog razdelitve sredstev
delavskemu svetu, kateri bo
nato o tem konkretno in
dokončno odločil. Pri tem je
še treba omeniti, da se o-
menjeni krediti nikakor ne
delijo po določbah pravilni-
ka o kreditiranju izgradnje,
nakupa in adaptacije stano-
vanjskih hiš iz sklada skup-
ne porabe predvsem pa ne
po prednostnem redu, kot je
to pri ostalih rednih poso-
jilih za izgradnjo stanovanj-
skih hiš. To je še posebno
pomembno poudariti zato,
da ne bi bili nekateri redni
prosilci, ki so prosili za
kredite za adaptacije iz
sredstev za izgradnjo in na-
kup stanovanjskih hiš, pa
le-teh niso mogli dobiti, v
zmoti in bi ponovno prosili
kredit za adaptacijo svojih
hiš. To je namreč, kot smo
že v začetku omenili, le pre-
mostitveni kredit le za a-
daptacijo stanovanjskih pro-'
štorov za socialno šibke čla-
ne kolektiva^ ki so takih
kreditov nujno potrebni, da
si vsaj delno uredijo svoje
stanovanjske razmere. De-
lavski svet je nedvomno
povsem pravilno zavzel sta-
lišče do teh problemov ter
s tem. sklepom dokazal, da
mu n: vseeno v kakšnih sta-
novanjskih razmerah živijo
nekateri člani delovne skup-
nosti, ki so socialno šibki in
nimajo nobenih možnosti
dobiti sredstev iz drugih vi-
rov. To pa je istočasno še
en korak naprej v skrbi za
delovnega človeka, ki je to-
krat prišel do popolnega iz-
raza in upamo, da ni zadnji
in edini!
M. F.
V bistriški občini
mn ikmmi razpravami
v petek so se v Slovenski
Bistrici sešli člani političnega
»ktiva ter spregovorili o nalo-
Jah, ki bodo v ospredju v na-
slednjih tednih. V uvodnih be-
sedah sestanka je predsednik
občinske konference SZDL
Avgust Vidmar poudaril, da je
Potrebno javno razpravo o
^remembah slovenske ustave
Pripraviti dobro, pri pojasnje-
'[anju sprememb pa se je vse-
■^kor potrebno izogniti poeno-
^avljaniu ir ozkemu nacio-
Jjalnemu pojmovanju. Pripom-
občanov bo treba pravilno
^'Vrednotiti, orav tako pa bodo
l^orali člani aktiva prisluhni-
" tekoči problematiki posamez-
nih krajev.
Udeleženci sestanka so spre-
govorili tudi o nadomestnih
J'olitvah v zbor narodov. za
Katerega so v Ptuju predlagali
Vetiiji evidentiranih 30 kandi-
datov V Slovenski Bistrici so
^ odločili, da bodo podriirali
*3ndidaturc Jožeta Jagra. Mai-
Gaspari. Franca Poalaina
"> Aoa Svetine.
Sekretar občinske konferen-
SZDL Oto Nekrep pa je
^'l^ležence seznanil .še o nado-
"*^stnih  volitvah v  gospodar-
ski zbor zvezne skupščine, za
katerega so v tPuju predlagali
Danila Mastena in ing. Franja
Gnil.ška
Na sestanku so sprejeli tudi
program in , zadolžitve ob jav-
ni lazpravi o ustavnih amand-
majih SRS. Program javnih
razprav je naslednji: Prager-
sko — 17. septembra ob 18. uri
v domu kulture; Poljčane — 17.
sept. ob 18. uri v kinodvorani:
Slovenska Bistrica — 20. sept
ob 18. uri v domu družbenopo-
litičnih organizacij; Tinje —
19 sept. ob 8. uii v šoli; Mako-
le — 26. sept ob 7.30 v kino-
dvorani; Kebelj — 26 sept. ob
8. uri v šoli; Oplotnica — 20
sept ob 19. uri v kinodvorani;
Zg. Polskava 22. sept. ob 18
uri v krajevnem uradu; .Spod-
nja Polskava — 22 sept. ob 18.
uri v domu gasilcev; Cre.šnje-
vec — 28 sept ob 18 uri v
domu kulture; Šmartno — 23
sept. ob 18. uri v šoli; Sloven-
ska Bistrica (za negost>odar-
stvo) — 23 sept ob 16. uri v
domu dr političnih org.; Slo-
venska Bistrica (gospodarstvo)
— 27 sept. ob 16 uri v domu
dr. pol. org. in Impol — 29
sept. v sindikalni dvorani.
IZ §OLE.
Učitelj: »Kdo ve, kako pra-
vimo človeku, ki nepresta-
no govori in govori, čeprav
ga nihče ne posluša?«
Učenec: »Učitelj.«
STROGA  VZGOJA.
»Glejte, gospod.čna. kako
lepo mesec sveti!«
»Ah ne, jaz moram že iti,
mama pravi, da sem za take
reči še preveč mlada.«
TOLAŽBA.
»Slišal sem. da so vam
danes ponoči izropali trgovi-
no?   Imate  veliko  škodo?«
»Da. amf>ak lahko bi bilo
še hujše, ko bi b:li storili to
en dan prej, Ravno sem zni-
žal cene za dvajset odstot-
kov.«
POPRAVEK
V 33. št Tednika se je prd
objavi referenduma v Ki-
dričevem tiskarsk škrat po-
igral s I  točko sklepa.
Tako se pravilno gla5?i:
— 3 odst. od skupnega ka-
tastrskega dohodka zasebnih
kmetijskih zemljišč;
— 0.5 odst. od pokojnin u-
pokojencev. če znašajo me-
sečno več bt 800 din.
MATERINSKA LJUBEZEN
— Matere se ne da primerjati r nikomer (Kongo)
— Boi; ne more biti povsod, zato je poslal mater
(Egipt)
— Očetovska ljubezen traja do groba, materinska
večno (Estonija)
— Dan je včasih kot mati in včasih kot mačeha
(Grčija)
— Mati mora imeti velik predpasnik, da lahko po-
krije napake svojih otrok (Izrael)
— Celo bog ima mater (Srbija)
— Nebo leži materam pod nogami (Perzija)
— Otrok, ki ima mater, je dvakrat (Kenija)
— Materino srce je učilnica za otroka (ZDA)
— Kje se lahko komu boljše podi kot v materini
kuhinji? (Flandrija)
— S plaščem, ki ti ga je dala mati, ravnaj Icar se
da skrbno (Antični Rim)
— Komu bo pomagal ta, ki niti svoji materi ne po-
maga? (Indija)
— Mati prestreže oster nož (Gana)
— Materino srce je cvet, ki nikoli ne ovene (Li-
vornija)
Zbral jr
MLADINCI, K! SO LAHKU
MmQm ZA VZGLED
Ko smo pred časom poro-
čali na straneh našega Te-
dnika o velikih prizadeva-
njih vaščanov Kungote za
asfaltiranje ceste ter pri-
ključitvi telefona na avto-
matsko omrežje, smo neho-
te pozabili pri tem omeniti
tudi izredno aktivne mla-
dince in mladinke te vasi,
ki so brez dvoma prispeva-
li ogromen delež za ureditev
svojega kraja. 2e pri grad-
nji kulturnega doma so prav
mladi vaščani veliko pri-
spevali s prostovoljnim de-
lam ter drugimi akcijami,
da je prišlo do uresničitve
zamisli njihovih starejših
vaščanov. Mnogo prostovolj-
nih ur ter raznih dragih
akcij je bilo vloženih v iz-
gradnjo kulturnega dom i
ter za ureditev mnogih dru-
gih objektov. Vsekakor pa
je njihova najpomembnejša
akcija bila v zadnjem času
prav nri kopanju jam za te-
legrafske drogove od vasi
proti Kidričevemu vse do
priključka na ostalo omrež-
je. Čeprav so delali pri tem
tudi starejši, ki so bili v ve-
liko   oporo   mladim,   pa   le
lahko trdimo, da so to veli-
ko  delo  opravili  predvs n
mladi sami. ki niso v r.o
benem pogledu hoteli zaosta-
jati za svojimi starši oz r-^-
ma sovaščani.   Pri   tem   -
vsekakor prištedili vasi pre-
cej denarja, ki so ga pozne-
je mnogo koristneje upor ■
bili drugje, za mnoge drv.^.-
potrebe, predvsem pa se-v-.i^
da za asfalt.   Seveda pa
zadnje akcije  nikakor  ni.-*-
bile slučajne v tej vasi, s«
so mladinci Kungote pozn,'
ni že od prej po svojih ak-
cijah in mnogih prireditvah,
ki so jih prirejali v kultur-
nem domu za svoje vaščanf
in tudi za ostale prebivale^
iz bližnje in dalj nje okolice
Krivico bi napravili mlad'n-
vaščanom   Kungote,   če   1i^
ne bi javno pohvalili v na-
šem listu, ki ga v tem kra-
ju zelo radi prebirajo, pred-
vsem Da še zato, ker želim«"
s tem   sestavkom   opozor^r
tudi ostale mladinske akt--
ve. ki še vedno  niso   naš'
sami   sebe,  da   si   vzame''
zgled    prav   po    marljivih
mladi ncith   i-z   Kungote   n^
Dravskem polju.
M. F.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. seplembr
KMALU VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Krajevna skupnost Kidri-
čevo si je že nekaj let na-
zaj na vse mogoče načine
prizadevala, da bi v tovarni
glinice in aluminija dosegla
soglasje za priklopitev ria
vodovodno ter kanalsko o*
mrež je, ki je last tovarne.
Samoupravni organi dosedaj
še tega problema niso mo-
gli rešiti, ker za to ni bilo
konkretnega predloga, ki bi
bil podan od vodstva pod-
jetja, ki je vso 2iad€vo mo-
ralo najprej analizirati gle-
de na bodoči razvoj in per-
spektivo podjetja. Pred ne-
davnim pa je na prošnjo
krajevne skupnosti Kidriče-
vo delavski svet podjetja
razpravljal o dodelitvi ne-
katerih parcel, ki so last
podjetja, krajevni skupnosti
ter isto tudi ugodno rešil,
tako da je brezplačno do-
delil nekatere parcele kra-
jevni skupnosti, ki bo le-te
prodajala interesentom za
gradnjo stanovanj na ob-
močju Njiverc ali bolje re-
čeno na območju krajevne
skupnosti Kidričevo, vendar
pod pogojem, da s sredstvi,
ki jih bodo dobili za proda-
ne parcele, nadalje urejujejo
komunalne storitve oziroma
za urejanje komunalnih po-
treb v krajevni sikupnosti,
predvsem na območju, kjer
se bodo gradila   nova sta-
novanja. V tej zvezi pa se-
veda zopet prihaja v ospred-
je vprašanje priključitve na
vodovodno in kanalsko o-
mrežje, za kar mora dati
privolitev podjetje oziroma
samoupravni organi. Prav
gotovo bo taka priključitev
vsekakor nujna, če bodo ho-
teli graditi nove stanovanj-
ske objekte, saj bodo novi
stanovalci oziroma bodoči
graditelji na tem območju
vodovod in kanalizacijo nuj-
no potrebovali. Zato bodo
nedvomno odgovorni v pod-
jetju storili vse, kar je v
njihovi moči, da temeljito
pregledajo in analizirajo
stanje, in da bodo dali pred-
log samoupravnim organom,
da lahko dovoli tako pri-
ključitev, s čimer bo ne-
dvomno spet rešen eden iz-
med perečih in velikih pro-
blemov krajevne skupnosti
Kidričevo, ki že nekaj let
pričakuje to rešitev z njo
pa tudi vsi že dosedanji sta-
novalci naselja Njiverce!
M. F.
SODOBNO.
»Ali me boš imel tudi še
takrat rad, ko bom imela si-
ve lase?«
»Ali te mar nisem imel
rad, ko si imela plave, črne,
rjave in rdeče lase?«
Kmet je del narodove
biti - naš hranitelj!
Kmet danes ni več človek,
ki bi se ga izogibali že pd
daleč. Se do nedavna so bila
mnenja, da je v njem zako-
reninjena stoletna zaostalost,
neukrotljiva volja in sla po
bogatenju, ki ]u je treba
nasilno izkoreniniti. Skrat-
ka: kmet naj bi bil sovraž-
nik vsemu, kar gradimo pri
nas. Spomnimo se ori tem
besed predsednika Tita, ki
je nedavno tega nekje dejal:
»»Kmet je danes zdrav in
ustvarjalen dejavnik v na-
ši socialistični družbi!«
Titovih besed ne kaže u-
poštevati le kot formalno
zadoščenje kmečkemu de-
delovnemu človeku. Spom-
niti se moramo, da našo sa-
moupravno družbo gradimo
za vse ljudi. Kmet mora bi-
ti zato vprežen skupaj z
drudimi delovnimi ljudmi v
voz napredka. Zanj ne more
poslej še dalje veljati na-
čelo: Daj bogu kar je božje-
ga in cesarju, kar je cesar-
jevega! Tako kot delovni
ljudje, mora tudi naš kmeč-
ki proizvajalec postati tudi
kmet gospodar, ki sam od-
loča o svoji usodi.
Kmet ni navajen spreje-
mati iluzij ali verjeti v var-
ljive obljube in upe, da se
bo moral še dolgo ubadati z
vprašanjem, kako iztrgati iz
zemlje vsakdanji kruh z ga-
ranjem od jutra do trde no-
či. To je še vedno temna
podoba našega kmečkega
življenja, ki zasenčuje sjMDd-
budne primere napredka na
vasi.
Naš kmet pogosto dobi za
svoje delo oziroma dobrine
najmanj. Njegovo neorgani-
ziranost znajo spretno izko-
ristiti različni priskledniki in
prekupčevalci, ki so nava-
jeni živeti od kmetovih žu-
Ijavih rok. Zdaj je potreba
po preobrazbi zasebnega
kmetijstva že močno izostre-
na. Videti je, da bomo mora-
li . upoštevati različne obli-
ke povezovanja kmetov med
seboj in preko različnih ob-
lik organiziranosti poskušajo
obladovati nered na tržišču.
To je zapisano tudi v reso-
luciji prve konference ZKJ.
ki v nadaljevanju pravi, da
je organiziranje kmetov
treba tudi spodbujati — ra-
zumeti kot napotilo za de-
lo v prihodnje.
Menimo, da je treba poli-
tično sipodbudo za napredek
naših vasi, vse od Zetal do
Zavrča,   Stoperc,   Cerkovc,
Grajene, Trnovske vasi, jv'
sternika, Juršinc, Dorna?
Gorišnice in drugih kraj!
v občini kot tudi drugi
spreminjati in ternu naj
dijotudi odločna dejanja;
bomo čim hitreje nadoij
stili del zamujenega in j
polnili praznino z organi?
cijskimi in poslovnimi j,
Janji, ki naj še močneje a
vežejo kmete med seboj
druge delovne ljudi ob sku
nih nalogah in ciljib za 1«
šj jutrijšnji dan.
Naj še omenimo, da ]€ b
lo na tej konferenci še pi
sebej poudarjeno, da ut;
ramo pri nas posebno pot
kmetijstvu, pot ki upoštei
na prvem mestu kmeta ki
človeka in se naša prizj
devanja ne morejo prira«?
jati s politiko, ki jo ubirai
na zahodu ali tudi vzhodi
potlej ta ugotovitev ne i
stane le označba lepim it
Ijam. Naj ne ostane le po
beljeno pročelje zgradbe,
kateri so spravljene zapn
šene in plesnive resolucij
V tej zgradbi mora biti kmi
eden izmed stebrov naj
blaginje.
F. Hovnik
Vlomi so vse pogostejši
Porast kriminalitete je v
svetu in tudi pri nas iz leta
v leto večja. Sodni izveden-
ci dajejo na ta porast razne
pripombe in prihajajo do
najrazličnejših zaključkov,
vendar se vanje ne bi spu-
ščali. Poglejmo raje, kaj se
dogaja na pragu ptujske ob-
čine in najti odgovor na po-
rast vlomov v stanovanja in
porast napadov na cstah.
Časopisi skoraj vsakodnevno
zabeležijo kak vlom v sta-
novanje, trgovine in tako da-
lje. Prav tako taka dejanja
ostajajo zapisana v arhivih
postaje milice, velikokrat tu-
di v mapi »nerešeno«. To pa
zato, ker so storilci preme-
teni in storijo in pripravijo
tak podvig preračunano. O-
bičajno po vsakem vlomu
sled za storilcem izgine in
Jo je zelo težko spet najti.
Pa poglejmo, kaj so pred
dnevi zapisali ptujski ču-
varji javnega reda in miru:
V nedeljo, 5. septembra,
med 16. in 20. uro je v sta-
novanje Franca Holca iz Za-
gorc 61 pri Juršincih prišel
v stanovanje neznan stori-
lec in lastniku odnesel iz ne-
zaklenjene omare novo mo-
ško obleko, žensko zapestno
zlato uro in 120 dinarjev go-
tovine. Neznani storilec je
prišel v Holcovo stanovanje
skozi odprto okno, ko so bili
vsi domači odsotni. Storilec
jc še neznan in zadevo pre-
iskujejo.
V nedeljo, 5. septembra,
ob 11.45 uri je neznani sto-
rilec stopil v stanovanje
kmeta Otmarja Sekelšek iz
Ptuja, na Zadružnem trgu 10,
zasebnega avtoprevoznika.
Storilec je vstopil v stano-
vanje skozi priprto okno in
nato po hodniku v nezakle-
njeno kuhinjo. Tu je na
pralnem stroju našel moško
ročno zapestno uro, znamke
Darwii in jo odnesel. Last-
nik stanovanja je storilca za-
lotil v stanovanju, vendar
mu je pobegnil skozi okno,
skozi katero je prišel v sta-
novanje. Za storilcem poiz-
vedujejo.
To sta torej dva dogodka,
ki jasno kažeta, kako zviti
so storilci in vstopajo v sta-
novanja, da izvršijo svoja
dejanja, ko ni nikogar doma.
Takrat lahko mirno opravi-
jo svoj »posel« ir se tudi
neopaženi po dejanju umak-
nejo. To se dogaja vSe po-
gosteje, pravijo na otujski
postaji milice. Obenem pa
opozarjajo prebivalce, da
nai bodo bolj previdni, ko
zapuščajo svoja stanovanja
za dalj časa, ali pa če odi-
dejo tudi za kratek čas. Lah-
ko se zgodi, da storilec opa-
zuje, kdaj vsi člani družine
zapustijo stanovanje in se
nato odpravi na »delo«. Delo
storilca je seveda še veliko
lo^žje, če stanovalci, preden
odidejo, pustijo odprta ok-
na brez varnostne mreže in
storilec tako lahko brez te-
žav vstopi v stanovanje. Po-
tem pa oride tisto najhujše.
Stanovalci ostanejo lahko
brez tako potrebnega denar-
ja in drugih dragocenosti,
ki si jih storilec »izposodi«
za vedno. Potem sledi prija-
va na Dostaji milice, toda u-
službenci so velikokrat ne-
močni, da kaj odkrijejo, ker
se sled za storilcem izgubi.
Sicer pa bodo vse te skrbi
odpravljene, če bodo prebi-
valci bolj previdni. Obenem
naj opozorimo občrne so-
sednjih in ptujske občine, da
se na tem območju po naj-
novejših podatkih klatijo
motorizirane tolpe roparjev,
ki so zelo nevarn: pozno zve-
čer, ko napadajo potnike na
cestah in jim odvzemaio de-
nar in druge vrednostne
predmete. Zato opozarjamo
vse, ki se lahko izognejo jav-
nih cest. da to storijo v svo-
je dobro, ker se sicer lahko
zgodi, da bodo naslednji dan
prenekateri ostali brez vse-
ga, kar so imelj s seboj. O-
benem naj zaklepajo stano-
vanja, da bodo v miru pre-
spali noč ali da bodo po vr-
nitv našli vse na starem
mestu.
F. Kelemina
ZDRAVSTVENO POMOČ
PRIBLIŽATI OBČANOM
2e nekaj let si vaščani na
Polenšaku sredi Slovenskih
goric prizadevajo, da bi do-
bili vsaj pomožno zdravstve-
no ambulanto. Zdravstvena
postaja bi jim' vsaj v zim-
skih mesecih koristila, ko
ljudje zaradi slabih promet-
nih zvez ter velike oddalje-
nosti od Ptuja ne morejo
vedno in ob pravem času
iskati zdravniške pomoči,
bodisi za sebe ali pa za
svojce. Niso namreč redki
primeri, da ljudje zdravni-
ško pomoč hitro potrebujejo.
Ze pred leti so zgradili
oziroma opremili zdravstve-
ne postaje v Podlehniku,
Juršincih, Trnovski vasi,
Majšperku, Cirkulanah, Go-
rišnici in v Zetalah. Lani so
takšno zdravstveno postajo
oziroma ambulanto odprli
tudi v Leskovcu v Halozah
in pokazalo se je. da je bila
nad vse potrebna. Ponekod
imajo stalne zdravnike, dru-
god teh žal m. ker pač proč
od mestnega življenja lepih
ter asfaltnih ulic nihče ne
živi rad samotarskega živ-
ljenja, zlasti ne izobraženci.
So pa seveda res častne iz-
jeme in takšni zdravniki u-
živajo nedvomno med vašča-
ni velik ugled in spoštova-
nje
Zavedati pa se moramo,
da prav kme^ ljudje, že-
ne in očanci potrebuje)
prijaznega zdravnika, ki jii
rad vidno in ob vsakem čas
pomaga ter nudi potrebi
zdravstveno zaščito. Mord
naj ob tem zapisu omenimi
da bi morali štipendisti. I
študentom nudijo v čas
njihovega študija potrebn
denarno pomoč, le-te s P'
sebno pogodbo vezati, da I
vsaj toliko časa, kolikor:
trajal njihov študij, dela
na podeželju. V tem primei
ne bi na podeželju priman
kovalo potrebnega zdra'
stvenega osebja. Zdravnil^'
pa ne bi bilo več treba
avtomobili voziti ob določ
nih dnevih v podeželske o
dinacije.
Kdaj bo torej tudi pret
valcem Polenšaka zasveti
zelena luč zdravstvene!
varstva, da jim ne bo O
trebno iskati te pomoči
Ptuju ali kje drugje?
F. H.
SKROMNA ZEL.IA.
Preden so v Ameriki '
smrtili, obsojenega gangste
ia, so ga vprašali, kaj je nj
gova poslednja želja.
»Rad bi.« je od.p,ovOi
gangster oo kratkem orei^
sleku. »potoval desetkrat '
krog sveta, toda peš.«
— Četrtek, i 6. septembra 1971
STRAN 9
iHSKALNICEŽEŠKRIPUEJO
prišel je, ali na pragu je
j   čas, ko kmetje vos-
javljajo svoje oridelke in
^pripravljajo na dolgo zi-
. na čas svojega delnega
jrovanja- Med to posprav-
■jpje spada tudi trgatev, ki
L letos po mnenju nekate-
.j}, bolj zgodaj, kot je bila
.jetekla    leta.  Vinska  trta,
Lnuja   svoj    sad otrokom
jeljnih grozdja, trta spelja-
^ na brajde, ki jih lahko
fidimo ob vsaki hiši na va-
si, pa je svoj sok prepusti-
jo'sedaj že sodom, ki ga bo-
j5 oliranili do. naslednjega
]eta. Ta  sok  bo  odplahnil
parsikatero skrb s kmečkih
famen, vsaj za trenutek, da
40 potem vsakega spet po-
lnila v stvarnost.
pred nekaj dnevi sem se
jiudil pri enem izmed po-
sestnikov v Pavlovcih in na-
letel na bero grozdja z
brajd. Bera je, kot veste,
iar precej zanimiv dogodek,
povezan z domislicami in
petjem. Danes je zaradi hi-
trega tempa življenja to
nekam odplavalo in le red-
kokdaj  se  sliši  razposajeni
vrisk in petjfe »bračev«, ki
se je včasih tako pogosto
oglašalo čez naše vinorodne
hribe. Matija Miško me je
povabil potem, ko sem si
»ogledal« brače, da naj si
ogledam njegovo novo stis-
kalnico, ki ni nič kaj preveč
podobna svoji klasični sestri
izpred nekaj desetletij.
»Preše« ne bom opisoval,
ker _ je njena preprostost
razvidna iz slike. Princip
delovanja je kaj preprost,
povrh vsega pa jo lahko po-
staviš tja, kjer je najbližja
pot do sodov. Grozdje sti-
skaš s pomočjo vzvoda, ki
na principu hidravličnega
raztezanja, poganja hidrav-
lično olje po mehanizmu
stiskalnice. Komaj nekaj
kilogramov težka napravica
stiska kar s silo desetih ton.
kar je seveda zelo veliko in
navadna stiskalnica take si-
le stiskanja nima. Vsekakor
je to velika pridobitev za
tiste, ki si zaradi omeje-
nega orostora ne morejo
privoščiti navadne stiskal-
nice.
Tekst in slika:
F. Kelemina
S poukom ste pričeli, mla-
di bralci. Spet se bomo sre-
čali v našem kotičku. Na-
pisali nam boste, kako ste
preživljali počitnice, o prvih
vtisih v novem šolskem le-
tu in kdo bi vedel, kaj .vse
nam boste popisali. Začeti
je vedno težko, upamo pa,
da se boste kmalu oglasili
in nam poslali veliko pri-
spevkov
To pot smo se odločili, da
vam predstavimo slovenske-
ga pisatelja Frana Šaleškega
Finžgarja. Prav gotovo ste
že prebrali vsaj eno izmed
njegovih knjig, skoraj za-
gotovo pa ste se navduševali
s prebiranjem romana Pod
svobodnim soncem. Fran
Šaleški Finžgar se je rodil
v Doslovičah pri Breznici.
Obiskoval je radovljiško šo-
lo, potem pa gimnazijo in
bogoslovje. Služboval je v
različnih krajih, od Bohinj-
ske Bistrice do Ljubljane,
kjer je tudi umrl.
Njegovo pisateljsko delo
sega v leto 1893. Takrat je
bila tiskana tudi njegova
povest Gozdarjev sin. Pri
svojem delu se je ničkolJko-
krat vračal k svojemu naro-
du in zemlji. Take so črtice
Življenje in smrt, Na peteli-
na, povest Dekla Ančka in
druge. Z zgodovinskim ro-
manom Pod s-vobodnim son-
cem je postavil spomenik
svojemu narodu in predni-
kom. Roman se je . ljudstvu
nadvse priljubil in verjetno
ga ni rodoljuba, ki ga ne bi
prebral.
Tudi njegove igre so bile
deležne velike pozornosti.
Se dandanes lahko srečamo
na odrih Verigo, Divjega
lovca in Razvalino življe-
nja.
Mladim je namenil veliko
svojih spisov. To pot vam
bomo predstavili delček iz
njegove knjige Iveri.
šc z večjo Ihto sem tiščal
skozi goščo, jokal in klical.
Tedaj se mi oglasi hoj hoj
že čisto blizu.
Iz grmovja se prikaže oče.
»Kod pa golomišiš, ti ubo-
gi neumni fant?«
Trdo sem se prijel nje-
govih irhastih hlač, naslo-
nil glavo na očeta in jokal.
Nisem mogel ustaviti solza.
Težko sem izjecljal: »Zgu-
bil sem .se.«
Oče me je stisnil k sebi in
v nekaj minutah sva bila
že pri sekirici. Oče je sedel
na parobek, da si prižge ce-
dro, jaz sem se trdo oklepal
njegovih kolen. Ko si je
prižgal tobak, me je poučil:
»Ce si v gozdu, ki ga ne poz-
naš, si spotoma lomi vejice
v grmih in jih ali nalomlje-
ne puščaj na grmih ali jih
meči na tla. Te ti bodo ka-
zale, od kod si prišel in kje
se moraš vrniti, da ne zai-
deš. Dobro si to zapomni. —
Za potrebo si se na jok al.
Pojdiva!«
Tako sem bil preplašen in
zbegan, da si nisem upal iz-
pustiti očetove roke. Po
matem sem še jokal in si z
rokavom brisal solze, ki se
niso hotele ustaviti. Šele pri
svojem kurišču, ki je bil
kupček pepela, sem izpustil
očeta in zapretil z roko:
»Nikoli več ne pridem brat
borovnic!«
Oče se mi je ljubo nasme-
jal: »Se in še jih boš bral,
toda s seboj vzemi pamet,
kakor sem te poučil.a
ZAPELJIVE BOROVNICE
Vaška srenja je iz usmi-
ljenja do kajžarjev ra"J'li!a
strmino pod Stolom. Dobili
so ozke in dolge jezike te
srenjske pušče. Pridni so
začeli trebiti in so po dolgih
letih naredili iz te puščobe
Rozdgne travnike. Res so bili
majhni ti strmi jeziki. Ostra
kosa je pa le nastrgala vo-
ziček krme. Tudi za kurjavo
se   je dobilo drobno poleno.
Nekoč sva šla z očetom v
te Delce — tako so rekli tej
razdeljeni strmini. Oče je
začel trebiti na kopastem
vrhu. Potem se je pomaknil
niže in trebil krog maces-
nov, ki jih je bil sam zasa-
dil. Na okrogli usedlini mi
zakuril, da sem imel op-
ravek tudi jaz. Kar me po-
kliče: »Francelj, stopi na
vrh. tam sem pozabil seki-
rico vejarico. Zasajena Je v
tistem štorn. saj veš. kje.
Skoči ponjo. Tudi borovnic
je vse črno. Popasi se po
njih!«
Hitro sem planil v brcs
do vrha. Sekirico sem našel,
a jo oustil na parobku in se
lotil borovnic. Niže proti
vzhodu Je bilo vse črno. Ko
sem se jih res do sita nazo-
bal, sem se vrnil po sekirico.
Hodil sem in hodil, sekirice
parobka s sekirico nikjer,
nikjer- Ves nemiren sem se
podvizal. Šel nazaj, šel na
levo, šel  na  desno,  tistega
»Previsoko sem zašel,« sem
si mislil in se spustil navz-
dol. Steze nobene, svet nez-
nan, v daljavi sem zagledal
planino Zelenico. Obstal sem
in premišljeval: iz naših
Delč se ne vidi Zelenica.
Nazaj moram. Obrnil sem
se in rinil kar skozi grmov-
je kvišku. Po rokah in še po
licih sem bil opras-kan. Nič
nisem čutil. Od truda mi jc
lil pot po licih. Ko sem pri-
šel do odprte jase, sem vi-
del navzdol proti vzhodu.
Tam daleč spodaj sem za-
gledal kosce, ki so sušili se-
no na rovtih. Spoznal sem:
zašel sem in se izgubil. Ves
pogum mi je hipoma upadel.
Zajokal sem. Kosci so me
zaslišali in mi — poredneži
— odgovorili: Bee-bee-bee!
Obupan in zbegan sem se
obrnil in hitel v glavnem
jcku: sedaj na levo, potem
na desno, gor in dol. Kar sem
le zmogel sem klical: Ataa!
Ataa! Ataa! Nič odgovora.
Ves onemogel sem se se-
sedel na tla. Z rokavom sem
si utiral solze in pot, ki mi
ie lil po licih. Zavedel sem
se, da sem zašel, se izgubil.
V preplašeni glavi so oživile
vse povesti o medvedu, o
volkovih, ki so tu napadli
trop ovc in jih sedem podavi-
li in raztrgali. Od čudnega
strahu sem se začel tresti,
vzdignil sem se s tal in spet
zajokal in na ves gla,s klical:
Ataa-ataa! Tedaj pa se mi
je zazdelo, da sem zaslišal
očetov klic: HoJ! Hoj! Umol-
knil sem. A spet začel klica-
ti. Vnovič se je oglasil oče-
tov hoj hoj. Obrnil sem se
tja, od koder ie pritekel
glas. Planil sem protj tej
strani. Kot blazen sem ri-
nil skozi pritlik-jvo gošča
in klical, da mi je potrkala
sapa. Spet in spet pa je bil
očetov hoi hoj odgovor na
moj klic. Pogum mj je rasel.
Z lahkoto se proizvaja velik   a sila stiskanja.
UPO@U!VOST JABLANOVIH VEJ
Ta bolezen spada med vi-
rusne bolezni jablan, ki
precej zmanjšujejo pridelek.
Večinoma se bolezen prena-
ša s cepljenjem. Upogljivost
jablanovih vej je vzrok vi-
rus, ki povzroča nezadostno
olesenitev ksilema. kar ima
^ posledico zmehčanje lesa-
in upogibanje vej na zmeh-
f^nem delu. Najbolj se
zmehča dvoletni les na spod-
njem delu veje. kakih pet
^0 petnajst centimetrov dol-
^'"e. Ce zmehč?ri del pre-
fPžemo, vidimo na lesnatem
^f^lu rjava nekrotična me-
sta. Pri starejših drevesih
"Dogljivost včasih izgine.
'^'bJe pa na tistem mestu,
Kjer se je pojavila upoglji-
J^^st. ostane hrapavo. Dosti-
^'"at se tudi mehčanje les'i
Pieseli na dvoletni les. Pri
Zelo viruletnih rasah so ve-
Upognjene do tal. pri
i^ladih drevesih na se lahko
UDopr.e cela krošnja, če i<"
^^hnji rlel debla zmehčan.
^^ibolj občutljiv«" sorte
''s upogljivost   so pri   nas,
zlati delišes in James grieve.
Ce je drevo enkrat okuženo
bo ostalo okuženo vse živ-
ljenje, četudi se simptomi
zakrijejo. V drevesnici je
težko izločiti okužene sadi-
ke, ker na enoletnih okula-
tih ni mogoče opaziti simp-
tomov.
Najbolje je, da takoj ko
opazimo, da se bolezen po-
javlja, drevesa .zlcčimo, v
izjemnih primerih pa bi bi-
lo mosoče okužena drevesa
precepiti z neobčutljivo sor-
to. ML
HUMOR
»Takšna predrznost' Ra-
zlagam ti, da ie žena rodila
sina. ti pa sprašuješ, čigav
je!«
»No, pa oprosti! Sem mi-
slil, da veš.«
X  X
»Ali ti lahko predstavim
svojo sestrično?«
»Me veseli, moja je tudi
že bila!«
X  X
»Ko sem vas zadnjič vi-
del, ste bili videti dosti več-
ji, pa manj debeli in več las
ste imeli, gospod Buča!«
»Oprostite, ne pišem se
Buča «
»Kaj ne poveste. Buča se
tudi več ne pišete?«
X  X
Po končani masaži v par-
ni kopli je maser pacienta
trikrat plosknil po zadnjem
delu njegovega telesa.
»Ali spada to še k masa-
ži?« vpraša stranka.
»Pravzaprav ne, toda naS
zvonec je pokvarjen in s
tem dam svojemu kolegi
znamenje, da mi pošlje na-
slednjega.«
X  X
»Kaj praviš k temu. Pri-
da? Janez je včeraj padel
oredme na kolena.«
»Saj sem vedno rekla, pri
vas tla preveč loščite.«
X  X
Pepe pride z lova domov.
>Ali si kaj prinesel?«
oDa.«
>Kaj pa?«
»Prazen želodet.«
»TRAN 18
Dober pričetek bistriških judoistov v iiovi
sezoni
Rebernak in Preiog prva
v nedeljo je bilo v dvora-
ni B na mariborskem sejmi-
šču štajersko prvenstvo v
judu. Udeležilo se ga je več
kot 50 tekmovalcev iz Ce-
lja, Maribora, Slovenske Bi-
strice in Rač, Judoisti bi-
striškega Impoia so se mno-
žično udeležili prvega na-
stopa v novi sezoni, domov
pa so prinesli dve prvi me-
sti. V kategoriji do 70 kilo-
gramov je bil najboljši slo-
venski prvak Rebernak, v
kategoriji nad 80 kg pa Pre-
log. ^
Eden najboljših jugoslo-
vanskih judoistov S. Topolč-
Mednarodni sodnik Iršič preda'-. Rebernaku nagrado za
osvojeno prvo n»esto v kategori.ii do 70 kilogramov. Levo
sta Hauptman in Vidmajer.
nik zaradi poškodbe ni na-
stopil.
V najlažji kategoriji sta
bila Bistričana Rebernak in
Vidmajer velika favorita,
pričakovati pa je bilo, da se
bosta sestala v finalu. Se
enkrat smo se lahko prepri-
čali, da preuranjene napo-
vedi niso dobre. Presene-
čenje je namreč pripravil
mladi tekmovalec Impoia
Vosner, ki je premagal mno-
go bolj izkušenega Vidma-
jerja v četrtfinalu, tako da
je le-ta moral v repesaž,
kjer ni imel nobenih težav
za uvrstitev v polfinale.
Vidmajerja pa je tam čakal
Rebernak, ki je spet doka-
zal, da njegovo prvo mesto
v Sloveniji spomladi ni kar
tako pridobljeno. Oba Bi-
stričana sta prikazala lep
boj, Rebernak pa si je pri-
boril prednost, ki je ob kon-
cu zadostovala za zmago.
V finalu je bil Reberna-
kov nasprotnik Mariborčan
Hauptman. V predtekmo-
vaniu sta se enkrat že se-
stala, takrat je bil Reber-
nak za razred boljši. Po-
dobno pa se ie pripetilo v
finalu Bistričan je takoj na
začetku dal vedeti, da je
gospodar na blazinah. Zma-
go pa si je priboril z dvema
efektnima metoma.
Tudi ostali tekmovalci
Impoia 9G zadovoljili. Ome-
nili smo že Vosner j a, ki je
pristal na četrtem mestu,
potem ko je v polfinalu iz-
gubil s Hauptmanom, v tej
kategoriji pa so nastopili še
Znidaršič, Firer, Soršak in
Sega.
V srednji kategoriji Impol
ni imel nobene možnosti. za
uspeh. Nastopil je samo A.
Topolčnik, ki pa je v prvem
kolu izgubil. Zmagal je ve^
teran Blažič, konkurenca pa
je bila bolj klavrna.
V kategoriji nad 80 kilo-
gramov je nastopilo nekaj
najboljših slovenskih »teš-
kašev«. Impol   so   zastopal:
Prelog, Stern in Leskovar.
V predtekmovanju je največ
pokazal Stern, ki se je zlah-
ka uvrstil v polfinale. Pre-
log je dobro pričel, v četrt-
finalu pa je dovolil, da ga
je presenetil član Branika
Drobnič, in moral je v repe-
saž. Tu se je srečal s klub-
skim tovarišem Leskovar-
jem. pionirskim prvakom
Jugoslavije. Boj je bil do-
kaj izenačen, Prelog pa je
le zasluženo zmagal, saj je
pokazal več kot njegov mla-
di tovariš.
V polfinalu sta se tako
pomerila Stern in Prelog,
slednji pa je nresenetljivo
zmagal. Prelog je bil odli-
čen tudi v finalu, kjer je z
odlično taktiko premagal
Mariborčana Lasbaherja in
Impolu priboril drugo prvo
mesto.
Judoisti Impoia so na za-
četku sezone zadovoljili. 3.
oktobra bodo sodelovali na
kvali.rkacijah za zvezno li-
go dn takrat pa bo še po-
trebno trenirati, da bi ure-
sničili veliko željo.
Vrstni red štajerskega pr-
venstva po kategorijah: do
70 kg: 1. Rebernak (Impol).
2. Hauptman (Maribor). 3,
Vidmajer (Impol); do 80 kg
1 Blažič (Maribor); nad 80
kg: 1, Prelog ampol), 2. L.3j>-
baher (Maribor), 3. Stern
(Impol). .   - -d
Ormož - Velenje 6:6 (3:3)
V nedeljo, 12. septem;bra
1971, so moški člani štajer-
ske rokometne conske lige
odigrali III. kolo. Mnogi so
igrali med nemogočimi vre-
menskimi pogoji, vendar so
se tekme končale brez inci-
dentov in z zelo nizkimi re-
zultati. Ormož je v nedeljo
odigral prvenstveno tekmo
v Velenju z domačim mo-
štvom. Preden se je tekma
pričela na velenjskem te-
renu, so se nenadoma priva-
lili oblaki in vlilo se je kot
iz škafa. Vodstvo obeh ekip
se je tako znašlo v dvomu,
ali naj se tekma prične ali
ne. Po vseh pravilih se taka
tekma mora odigrati, ne
glede na to, kakšno je vre-
me. Poleg tega pa ni prišel
še celjski sodnik, ki je bil
določen, da bi sodil nedelj-
sko srečanje. No, igralci o-
beh ekip so soglasno spre-
jeli predlog, da se tekma
odigra   in   z obojestransko
soglasnostjo izbrali za sod-
nika Repeca, sicer igralca
Šoštanja.
Tekma se je z nekaj za-
držki pričela ob pol dva-
najstih. Igralci so se podili
po mokrem igrišču premo-
čeni do kože, kar je pripo-
rrioglo k temu, da niti prvi,
niti drugi kaj več niso dose-
gli. Strelci so bili nepreciz-
ni in le redki izmed njih so
našli pot v mrežo. Očitno
je, da je za obe ekipi bil ta
dež krst, ker bi se sicer tudi
ob takemi vremenu bolje
znašli. Ormožani so sicer po
petnajstih minutah prvega
polčasa povedli že z 2:0 in
tako nasprotnika prisilili,
da se je skoncentriral v igri.
Domačini so sicer čez ne-
kaj minut izenačili, vendar
so Ormožani dosegli spet za-
detek, ki ga je Stanko Per-
gar poslal tik pod stativo
Velenjčanom v. mrežo. Ve-
lenjčani so nato prešli v os-
!;ETRTEK, 16. septerrtbrj^
ter protinapad in Agr^
izenačil na 3:3, ko je i^
odpis^kal konec prvega
časa. V drugem oolčaj,'
Ormožani sPet povedli^^,
lenjčani pa izenačili. 2a,
so    Ormožani  zgubili j
Velenjčan Razdevšek
v ostrem protinapadu .
magal vratarja Ožeka j^^
tresel njegovo mrežo,
so Velenjčani povedli ^5
zadetek (6:5), Ormožani
tik pred koncem izenačil.
6:6. Tako se je tekma v\
len ju pod nemogočirni ^,
menskimi pogoji končaij
razmeroma nizkim rezm
tom.
Zadetke za Ormož so j
segli: Sulekr in Stanko p
gar po 2, Turin in 2ni{j;
pa po enega; za Velenj«
Agrež 3, Razdgevšek 2
Zlobko enea. Ormožani
bodo orihodnjo nedeljo,
septembra, pomerili z ek.
Kroga v Krogu.
F. Kelem::
ZMAGE DOMAČINK
AMD Slovenska Bistrica
je priredilo I. štajer. žen-
ski reli. Prvo takšno tekmo-
vanje v Sloveniji je izredno
uspelo, žal so se številnim
vabilom odzvale, poleg do-
mačink, le še voznice iz Ma-
ribora, Celja, Kopra in Liti-
je. Proga je bila dolga 256
kilometrov iz Sloven. Bi-
strice pa je vodila proti Ma-
riboru, Dravogradu, Slovenj
gradcu, prek Slovenskih Ko-
njic nazaj v Slovensko Bi-
strico, od tod pa prek Ptuja
do Džurmanca, od koder so
se skozi Rogaško Slatino vr-
nile nazaj v Bistrico. Na tek-
movanju sta največ pokazali
Keršičeva in Germova, ki
sta ves čas vodili oster boj
za končno zmago, presenet-
ljivo pa je izmed favoritk
izpadla Rogošičeva iz Litije,
ki se je proslavila že na
mnogih relijih za slovensko
prvenstvo v moški konku-
renci. Na progi je zašla in
pristala v generalni uvrstit-
vi na zadnjem mestu.
Vrstni red: kategorija do
850 ccm: 1. Kruder (SI. Bi-
strica) 294 kazen, točk, 2.
Ferk (SI. B.) 295. 3. Javemik
(SI. B.) 324; do 1300 ccm: 1.
Keršič (SI. B.) 250, 2. Germ
(SI. B.) 257, 3. Lipovnik
(MTT — Maribor) 287; ge-
neralna uvrstitev: 1. Ker-
šič 2. Germ (obe AMD Slo-
venska Bistrica) 3 Lipovnik
(MTT), 4. Kruder, 5. Ferk, 6.
Kropf, 7. Javernik (vse SI.
B.), 8. Dobrove (Celje), 9.
Streb (Koper) in 10. Rogošič
(Litija). -d
DRAVA—ILIRIJA
0:0
v drugi prvenstveni tekmij
Dravaši iztržili le pol izkupj
ka, predvsem po zaslugi s
spretnih napadalcev. Boljši j
moštva je bila obramba, kii
dovolila presenečenja.
Prvi so uredili svoje vrt
domačini ter osvojili rahlo I
rensko premoč, ki je pa
dalci niso znali izkoristiti. Pi
ložnost se je v 30. minuti f
nudila napadalcu Korenja
ki je z 12 metrov streljal pi
ko gola. Po tem so tudi go9
pričeli z odprto igro, toda I
ko na prvi kot drugi strani
bilo resnejših napadov.
V nadaljevanju smo pričat
vali, da bodo domačini pos!
šali navodila trenerja ter pi
čeli streljati od daleč na 9
saj je spolzko igrišče bilo
to primerno, toda žal iz tet
ni bilo nič.
V 57. minuti se je Korenf
ku ponovno ponudila ideali
priložnost za dosego vodsti
ko se je znašel sam pred vn
tarjem, ki je odlično posredi
val in se je žoga odbila od aj
ga nazaj v polje.
Do konca se je tekma oii
jala več na polovici gostov, t
da napadalci Drave tega ni
znali izkoristiti.
Tekma je bila borbena in |
redno fair tako. da tudi odli
ni sodnik Božnar iz Škofje L
ke pred 250 gledalci ni i«
težjega dela.
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA
vodi Kidričevo in Stojnci
V nedeljo je bilo odigrano
II. kolo občinske nogometne
lige, v kateri se bori 20 ekip
iz vasi ptujske občine.
Večjih presenečenj ni bilo
razen zmage Gorišnice ter ne-
odločenega rezultata v Prepo-
Ijah.
Doseženi so bili naslednji re-
zultati; Zavrč — Desternik 8:1.
Cirkulane — Markovci 0:6, Pr-
venci — Stojnci 0:9, Gori.šnica
— Partizan (Ptuj) 2:0. Rogozni-
ca — Dornava 6:3. Lovrenc —
— Leskovec 2:1, Prepelje — Vi-
dem 2:2. Zlatoličje — Hajdina
1:6. Majšperk — Gerečja vas
3:4. Skorba - Kidričevo 1:3.
V vzhodni skupini vodita
.Stojnci in Zavrč s 4 točkami,
v zahodni skupini pa Kidričevo
in Gerečja vas prav tako s 4
točkami.
V nedeljo je na razporedLi
III kolo in to: Dornava — Za-
vrč. Partizan (Ptuj) — Rogoz-
nica (v Ljudskem vrtu), Stojn-
ci — Gorišnica,    Markovci —
— Prvenci, Desternik — Cir-
kulane, Kidričevo — Lovrenc,
Gerečja vas — Skorba, Hajdi-
na — Majšperk, Videm — Zla-
toličje in Leskovec — Prepo-
Ije.
Vse tekme so na igriščih pr-
voimenovanih ob 10. uri.
anc
NOC IN DAN
»Moji ženi se je sinoči sa-
njalo, da se je omožila z mi-
lijonarjem.«
»Vi imate še srečo — mo-
ja žena to še podnevi misli.«
DEBATA NA HODNIKU.
Ko bi bila jaz vaša žeo
bi vam že davno names^
strupa v kavo!«
»In če bi bil jaz vaš m«
bi to kavo z veseljem izp''
TEDNIK
,jjj0*iiR — Četrtek, i«, septemibra 1971
STRAN
PELOVNA SILA, STROJI IN MEHANIZACIJA
SKOZI ZGODOVINO
jjadaljevanje m konec
KAJ JE IN KAKO DELUJE DELOVNA SILA
Defmicija (po Ma.rxu): De-
javna sila je skupnost fizič-
nih in duhovnih sposobnosti,
Iti z njimi razpola^ga orga-
nizem, živa človekova oseb-
,K>st, in ki jih človek raz-
giblje vsakokrat, ko proiz-
vaja kakršnekoli uporabne
vrednosti.
Torej je delovna sila spo-
sobnost človeka za delo, za
proizvajanje potrebnih in
Icoristnih predmetov.
Samo v kapitalizmu je
postala delovna sila blago,
predmet, ki se lahko kupu-
je in tudi prodaja.
Da se je delovna sila na
trgu pojavila kot blago, so
morali biti za to določeni
pogoji
Lastnik delovne sile mo-
ra biti svobc-dfn lastnik svo-
je delovne sile, ne sme biti
niti suženj, niti tlačan, biti
mora pravno svobodna ose-
ba. Lastnik delovne sile mo-
ra biti brez vsake druge
lastnine, ki bi mu omogo-
čaia. da bi postal samosto--
jen proizvajalec. Ce bi imel
proizvajalna sredstva m
sredstva za življenje, bi mu
te omogočilo samostojno de-
te, ne da bi prodajal svojo
delovno silo, temveč bi pro-
dajal proizvode svojega sa-
mostojnega dela.
Svojo delovno silo mora
prodati le za neki čas, če bi
j© prodal za vse življenje,
bi prodaj sebe kot blago, ne
pa svoj« sposobnosti za de-
lo, torej bi se prodal v suž-
nosl^.
Preden pa bomo govorili
o prodajanju in kupovanju
delovne sile, moramo razlo-
žiti zakaj se na zunaj kaže
mezda kot cena dela.
Delavec dela določeno šte-
vilo ur dnevno in zato dobi
določeno vsoto denarja kot
mezdo. V resnici pa je mez-
da oblika vrednosti delovne
sile. je neka »cena delovne
sile« in je kot vse cene lah-
ko enaka, večja ali manjša
od vrednosti delovne s le
V prid teoriji, da je mez-
da dela. govorijo sledeči
faktoFji:
1. Uporabna vrednost, ki
jo delavec prodaja kapitali^
si« za mezdo, ni delovna si-
la, temveč delo;
2. Za delavca je delo kup-
no sredstvo, njegova veli-
kost pa ie določena z mez-
do ter se mu vsaka spre-
memba mezde zd- kot odraz
spremembe vrednosti nje-
ITovega dela;
^ Kapital st se trudi, da
vse blago kupi ped vred-
nostjo, oroda pa nad njo.
Tako se izgubi iz vida dei-
stvo. da če bi kupil delo ne
bi mogel dobiti profita. ker
f>o tej teoriji vse delo plačo
delavcu.
4. Določeni pojavi v pre-
jD*Bzd» m,        kaže-
jo, da se kupuje in prodaja
delo, kot da kapitalist plača
vrednost dela. Npr.: mezda
se pogosto menja vzporedno
s sprememt)a.mi v dolžini
delovnega dne, zato izgleda,
da je mezda denarni izraz
vrednosti dela.
Ce pa pristopimo k po-
drobtiejši analizi, vidimo, da
delo ne more bit: blago, da
ne moremo govoriti o pro-
daji in nakupu dela, niti o
vrednosti dela
Ko govorimo,   da delavec
prodaja delo kot blago, go-.
vorimo, da prodaja tisto, če-
sar še nima,   kajti  delavec
začne delati šele takrat, ko |
ga je kapitalist že najel. In i
tu se zdaj postavlja vpraša- j
nje, kaj sploh delavec pro- j
daja? !
Četudi bi predpostavljali, |
da se prodaja delo za mez-'
do, tj. živo delo za delo o-
predmeteno delo v določeni
vsoti denarja, bi v tem pri-
meru morali izključiti delo-
vanje zakcna vrednosti, tj.
ekvivalentno menjavo ali pa
kapitalistično proizvodnjo-
presežne vrednosti. Kajti če
bi zamenjali delo za že o-
predmeteno delo po zakonu
vrednosti, potem bi kapita-
list dobil toliko, kolikor je
dal v obliki mezde. Torej bi
bila presežna vrednost ne-
mogoča, kapitalizem ne bi
mogel obstajati. Ce pa bi
predpostavljali, da se dobi
več dela kot se ga da, bi
predpostavljali menjavo ne-
ekvivalentov, bi izključili
delovanie zakona vrednost',
na katerem stoji celotna
blagovna proizvodnja. In
končno, če izhajamo iz sta-
lišča, da se prodaja in ku-
puje delo, mcram.o določiti
vrednost dela. S tem vidimo,
da se kapitalist na trgu ne
srečuje z delom kot z bla-
gom, ampak z delavcem, kot
nosilcem neodtujljivega bla-
ga — delovne sile.
Ker smo govoril o mezdi,
bomo pogledali, kako nanjo
vpliva mehanizaciia.
Kapitalist ne uporablja
stroj za to. da bi delavcu o-
lajšal delo. Stroj je v kapi-
talizmu sredstvo za prido-
bivanje proizvodnje ortse-
ine vrednosti. Ce stroji ne
prispevajo k povečanju pre-
sežne vrednost;, jih kapita-
list ne b: uporabljal.
Vrednost strojev sestavlja
vrednost konstantnega kapi-
tala. Delavec uporablja stroj
kot prcizvod.io sredstvo Kot
element kons*aninega kapi-
tala je stroj znatno dražji
kot delovna sred.^tva ki so
bila pred uvedbo mehaniza-
cije.
Zakon kapitalistične upo-
rabe stroiev prav. da mora
biti vrednost stroja manjša
kot vrednost delovne sile, ki
Primer: če bi stroj proiz-
vedel 100.000 kosov nekega
artikla v vsem času obsta-
janja in bi bila njegova ce-
na lO.OOG dolarjev, bi za nje-
govo nadomestitev potrebo-
vali veliko število delavcev,
njihove mezde pa bi bil«
dokaj večje od cene stroja.
Seveda pa ne smemo po-
zabili na razliko med stro- ,
jem in ceno delovne sile. ki
je v različnih  deželah   raz-
lična.
Nek stroj, ki je rentabilen
v zahodni Evropi, ni renta-
bilen na zahodu, kjer je de-
lovna sila cenejša. V kapi-
talizmu stroja ne uporablja-
jo do takrat, ko je njegova
vrednost cenejša od vredno-
sti delovne sile, ki jo nado-
mešča. Cim nižje so mezde,
tem manjša je kapitalistova
želja po uvajanju strojev.
Stroji so prinesli velike
spremembe tudi v strukturi
zaposlenih. Z uvajanjem so
pr čeli množično izkoriščati
žensko in otroško delo. S
tem se vrednost moške de-
lovrlte sile razdeli na vso
delavčevo družino. Stroji
prikujejo delavca nase že v
zgodnji mladosti, tako da
postane delavec del stroja.
S tem njegova odvisnost do
kapitalista močno naraste.
Delavec se ob delu s stroji
izčrpava do zadnjih meja,
onemogoča mu vsakršno
svobodno fizično in duhovno
dejavnost.
»Umska nedoraslost de-^
lavcev pa je kapitaliste pri-^
silila, da so pričeli mislitr
tudi na šolanje in izobraže-:
vanje delavskega razreda.
Brez tega bi delavc' več,
škrdili kot koristili, saj ne:
bi bili kos zapletenim ope-
racijam dela posameznih
strojev. Z uvedbo strojev so
v kap.talističnih deželah
delovn> dan lahko celo po-
večali, nasprotno, da bi ga
z izboljšanjem proizvodnje
zmanjšali
Vsak kapitalist gleda za
tem, da stroje čimbolje iz-
koristi, seveda na račun ce-
nenega delavčevega dela.
Mnogi stroji z uvedbo novi-
tet kai kmalu zastari jo. za-
to mora kap tal st za časa
obstajanja stroja, njegove
funkcije čimbolj izkoristili.
Prav zaradi tega pa je kapi-
talist zainteresiran za oo-
daljšanje delovnega dne. ob
tem pa seveda na veliko iz-
korišča delavski razred.
Stroj omogoča v mejah
nekeea delovnega časa vsr-
kat čiro večje množino de-
la, napravi lahko, da je de-
lo boli stmieno in onemogo-
ča izkoriščati vseh vrzeli
delovnega dne
Seveda pa ne moremo mi-
mo dejstva, kako velke
možnosti industriji odpira
prav mehanizacija. landustri-
ja opravlja veliko delo s
podpiranjem tlačanskega in
patriarhalnega reda, ki so
doslej zavirali širši razmah
napredku Z mehanizirano
proizvodnjo m naglim ra-
stom industrije pa se naglo
veča tudi razlika med kapi-
talistom in delavskim raz-
redom.
Vsak napredek v kapita-
lizn>u nenehno spremlja iz-
koriščanje družbene proiz-
vajalne sile — delavskega
razreda in je v stalnih spo-
padih z njim.
Z uvedbo mehanizacije se
je cena delovne sile izred-
no zmanjšala. Kapitalisti so
napredek izkoristili, kolikor
se je dalo. Povsod po svetu
je vladala brezposelnost, kar
je seveda vplivalo na ceno
delovne sile. Delavci so de-
lali za najnižje možne do-
hodke, nezadovoljstvu ni bi-
lo mesta. Na. eno delovno
mesto je čakalo na stotme
nezaposlenih. Tiiti, ki so
delali so vsaj vedeli, da na-
slednji dan ne bo treba stra-
dati, vendar gotovosti ni bi-
lo. Z uvedbo kakšnega no-
vega stroja je ponovno o-
stajalo brez dela veliko šte-
vilo delavcev. Nevzdržno
stanje je bilo predvsem v
Angliji, kjer je mehanizaci-
ja najhitreje prodirala.
Razen uvajanja žena in
otrok v proces proizvodnje,
je mehanizacija proizvodnje
povzročila vse večjo inten-
zivnost dela. Zakaj? Zato,
ker so sedaj stroji, tekoči
trakovi n sploh proizvodnja
osnovani na uporabi stro-
jev, diktirali svoj tempo,
silili delavce k tako hitre-
mu in preciznemu delu kot
so ga narekovali stroji. Kaj
to pomeni? Delavci so se
morali priučiti takim delov-
nim operacijam, kot jih je
zahteval stroj, delati so mo-
rali tako hitro, kot je tekla
proizvodnja in niso smeli
narediti     nobene     napake.
kajti v tem primeru ne I
zastalo delo samo  pri nj<
govem   stroju,   ampak   p
vseh tistih, ki so sodelova
v   procesu   proizvodnje.   T
pa je pomenilo: več^ji fizii
ni in umski napor delavcei
pomenilo je vse ožjo speci
alizacijo Ce je torej kapita
list odpustil takšnega speci
aliziranega    priučenega   de
lavca. je bil ta sposoben z
delo   samo   na   določenem
stroju in je mnogo težje na
šel zaposlitev, kot   tisti, k
je bil izučen za delo na ve
sorodnih  strojih.  Toda izu
čenih delavcev je bilo zel«
malo, ker jih kapitalisti ni
so   potrebovali.   Potreboval
pa so priučene   delavce, k
so bili dosti manj   plačani
ker pač niso bili šolani, tem-
več so   se   naučili   svojegJ
dela pri stroju. Poleg tega
da so bili ti delavci  mnoge
slabše plačani   so bili   tudi
fizično   pohabljeni,   ker   sc
samo    enostransko    razvili
svoje   spretnosti.   Tudi   pc
umski plati jih je mehanizi-
rana  proizvodnja   pohabila,
kajti sodobne raziskave ka-
žejo, da monotono   delo pri
enem stroju delavce umsko
ubija,  razen tega  pa  se  je
tako organizirana  proizvod-
nja odvijala brez potrebnih
odmorov,   v   katerih   b    se
lahko delavci odpočili in ta-
ko ublažili  posledice meha-
nizirane    proizvodnje.   Tak
način proizvodnje je za ka-
pitalista  cenjši  tudi  s tega
stališča,   ker    ni    potrebno
nadzorstvo nad delavci, kaj-
ti nadzorujejo jih že stroji
s svojim tempom
LITERATURA: MARKS:
Kritika politične ekonomije
(predgovor in uvod). Kapi-
tal.
ENGELS: Položaj delav-
skega razreda v Angliji.
MARKOVIC: Zakon aku-
mulacije in ekonomska funk-
cija države.
AMERIŠKA TRAGEDIJA.
Po živahni ulici v New
Yorku hiti Sam Hawkens in
sreča Johna.
»Kam pa letiš?« ga -vpra-
ša John.
»Ah. na 46. ulici dela ne-
ka filmska družba reklamo
za nov film. In pomisli, da
jaha tam čisto nago dekle
na kcnju!«
»To je nekaj!« zakliče ve-
selo John. »S teboj grem. jaz
že najmanj eno leto nisem
videl konja!«
PREBRISAN VOJAK.
Po cesti gre četa vojakov.
Gospod kapetan pokliče e-
nega izmed njih in ga vpra-
Sa, v kateri smeri korakajo.
»Proti severu, go^od ka-
petan!«
»Izvrstno! Pa kako ste to
spoznali brez kompasa?«
»Pokorno javljam, da sem
to spoznal po tem, ker m«
začenja v noge zebsti!«
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. septembra
JURČEK VELIKAN
Gobarji so naposled le pri-
šli na svoj račun. Nekajte-
denska suša .je mnoge že
spravljala v obup, končno
pa je le padel, tako težko
pričakovani, dež. Gozdovi so
prepolni vnetih gobarjev in
spet lahko orisluhnemo ver-
jetnim in neverjetnim zgod-
bicam. Vsi pač vedo pove-
dati, kako velik »plen« so u-
lovili.
V soboto pa se nam je o-
glasil Franc Pristovnik iz
Zgornje Bistrice. Pa ni pri-
šel sam, s sabo je imel jurč-
ka-velikana. Se vedno je bil
malce razburjen, kajti ta-
ko gobo najdeš le enkrat v
življenju. Fotografski apa-
rat je bil seveda takoj pri-
pravljen in jurček-velikan
ovekovečen.
Mimoidoči so nejeverno
zmajevali z glavami, kot da
bi ne bilo res, vmes pa je bilo
malce nevoščljivosti.
Ko so si Bistričani »na-
pasli« radovdnost, smo se
pogovorili s Francem Pri-
stovnikom, ki jesicer mojster
orodjar v tovarni Impol.
Takole nam je povedal: »S
prijateljem sem se že zgodaj
odpravil v hosto. Vsak dan
nabiramo gobe. zadnje dni
ne zastonj.
Tega velikana sem našel
na Pohorju, nekje med ko-
tom in Ratkbvcem. Na pet-
deset metrov sem ga zagle-
dal, nrijatelj pa mi je po-
vedal, da sem pričel tako
vpiti, da so se drevesa ma-
jala. Več kot petdeset let že
gobarim, tako velikega zalo-
gaja pa še nisem pospra-
vil...«
Seveda pa   dolgujemo še
podatke, ki so jurčka spre-
menili v Jurja. Obseg kape
.je imel 90 cm, tehtnica pa je
izmerila 1,60 kilograma. V
višino pa je zrasel skoraj 25
centimetrov.
Potem smo še izvedeli, da
je Francu zanj neki Kranjec
ponujal petnajst starih jur-
jev, pa ga ni mogel preten-
tati. V Ljubljani se že ne bo
nihče bahal, kako uspešno je
gobaril na Štajerskem! JurČ-
ka je podaril gasilcem, ki so
pripravili veselico s srečolo-
vom, srečni dobitniik je za-
res imel srečo. O jurčfcu yt-
likanu pa bodo še dolgo go-
vorili. -D
KRVODAJALCI
DAROVALCI IZ VIDMA
Ivanka Koletnik, Drav.
vrh 22; Jože Sibila, Pobrežje
45-^ Fra.nc Ciglar, Videm 35;
Lizika Fajt, Drav. vrh 40;
Jože Fajt, Drav. vrh 40; An-
drej Hvaleč, Majski vrh 51;
Terezija Fridauer, Pobrežje
4; Milan Hvaleč, Majski vrh
44; Marija Širovnik, Tržeč
28; Tilika Kirbiš, Tržeč 32;
Rozalija Kokolj, Sp. Stur-
movec 26; Julijana Ciglar,
Pobrežje 130; Marija Cafuta,
Vareja 40; Francka Krajnc,
Pobrežje 33; Pavla Vidovič,
Pobrežje 36; Elizabeta Hva-
leč Majski vrh 46; Justina
Alt, Pobrežje 32; Kristina
Smigoc, Pobrežje 49; Marija
Topolovec, Pobrežje 29; Jo-
žica Skrbinšek, Pobrežje 35;
Anica Sodeč, Pobrežje 25;
Marija Sodeč, Pobrežje 25;
Andrej Plajnšek, Lancbva
vas 42; Milorad Pavlovič,
Videm 31; Jože Cafuta, Va-
reja 40; Vinko Breznik, Vi-
dam 32.
DAROVALCI IZ MAJSPER-
KA
Stanko Fabjan, Maribor-
ska 11; Janez Mlakar, Se-
strže 40; Pavla Brglez, Breg
12; Leopold Fideršek, Skrb-
ijo 20; Leopold Unuk, Jelo-
vice 42; Franc Pernek, Jelo-
vice 39; Jožefa Potočnik,
Stogovci 35; Terezija Dvor-
šak, Lešje 32; Dušan Pri-
stovnik, Breg 14; Katica
Požar, Ptujska gora 42; Da-
nica Kokolj, Ptujska gora
18; Marija Doberšek, Mo-
stečno 53; Terezija Princi,
Podlože 110; Marija Krapše,
Pečke 68; Terezija Trs,
Skrblje 2; Franc Gorišek,
Skrbi je 30; Lojzka Božičko,
Jelovice 34; Pavla Galun,
Grdina 27; Jožica Grobel-
šek. Sveča 52; Vera Kamen-
šek. Breg 15; Marija Var-
žič, Majšperk 44; Agata Sa-
mastur. Breg 33; .Stanko Ze-
rak, Stoperce 58; Jože Ra-
kovec, Breg 35; Rezka Vuk,
Stogovci 39; Ivo Vidic, Maj-
šperk 4 a.
DAROVALCI IZ CIRKO-
VEC
Anton Lačen, Dragonja
vas 2; Franc Baklan, Sp.
Jablane 21; Neža Klasinc,
Mihovci 32; Jože Frangeš,
Sp. Jablane 3; Anton Dra-
škovič, Dragonja vas 17*.
Leopoldina Kacjan, Drago-
nja vas 10; Anton Dolenc.
Zg. Jablane 37; Štefan Kla-
sinc, Mihovci 32; Anton
Lamberger, Mihovci 36; Šte-
fan Potočnik, Sp. Jablane
86; Marija Nergan, Jablane
21; Leopolda Kacjan, Dra-
gonja vas 10; Franc Lah,
Cirkovce.
Franc Pristovnik: ta je največji v petdesetih letih...
VLJUDNOST NA STOPNIŠČU
Kadar se srečata dve ose-
bi na stopnišču, se mora
mlajša postaviti k zidu in
počakati, da gre starejša o-
seba mimo nje. Enako mo-
ra storiti moški, kadar sreča
žensko, ne oziraje se na nje-
no starost.
Kadar gresta moški in žen-
ska skupaj po stopnicah
navzdol, mora hoditi moški
vedno pred njo, kadar se
vzpenjata po stopnicah na-
vzgor, pa vedno za njo.
Kadar gremo po stopnicah
navzgor ali navzdol, ne
prehitevajmo človeka pred
seboj. Ce bo hodil počasi se
bo sam umaknil in počakal,
da greste mimio njega, za
kar se mu lepo in vljudno
zahvalite.
Pravila o vljudnosti za-
htevajo, da pozdravi moški
žensko na stopnišču, četudi
je ne pozna. Zal pa se tega
pravila moški neradi držijo.
Se huje. Cesto se zgodi, da
srečuje kak moški isto žen-
sko na stopnišču svojega
urada po dvakrat na dan. in
to že več let, pa je vendar
ne pozdravi, temveč gre mi-
mo nje, kakor da je ne bi
videl še nikdar v življenju
in ne ve, da je zaposlena
prav tam kot. on.
ZAHVALA
Vrbnjak Jožef o
roj. leta 1894, stanujočo v Novi vasi št. 9 pri Ptuju,
Vodova št. 2. Pokopali smo jo v Rogoznici pri Ptu-
ju dne 1. septembra 1971. Zahvaljujem se vsem, ki
so ji na kakršen koli način kaj dobrega storili in
ji lajšali trpljenje. Zahvaljujem se vsem sosedom,
sorodnikom, prijateljem, znancem in darovalcem
cvetja.
Vsem prisrčna hvala.
Ptuj, Kranj, Maribor.
Žalujoči: brat z teno. ,
OBVESTILO
Prebivalce naselij Draženci, Sela, Prista.
va, Lancova vas in druge obveščamo, da
sta nova transformatorska postaja in vi.
sokonapetostni električni vod v Lancovi
vasi od dne 11. septembra 1971 pod na<
petostjo.
Plezanje po drogovih in dotikanje vodni,
kov je nevarno za življenje.
Elektro Maribor, enota Ptuj
RODILE SO:
Štefanija Kostanjevec, Gr-
linoi 22 — Marijo; Matilda
Horvat, Slavšina 26 — An-
dreja; Silva Keček, Hum 20
— Venčeslavo; Milena Mar-
kež, Placar 5 — Karmeno;
Jožefa Krajnc, Zg. Leskovec
5 — deklico; Marija Kodrič,
Einšpilerjeva 17, Maribor —
Francko; Nataša Belšak,
Volkmerjeva 7 — Natašo;
Marija Gašparič, Krčevina
18 — Brigito; Ida Korošec,
Zg. Bistrica 28 — Matjaža;
Štefka Rojko, Potrčeva 25 —
dečka; Vera Planine, Stoper-
ce 13 — Mojco; Terezija Me-
glic, Stojnci 72 — Sonjo; A-
nica Rotar, Hum 1 — Vanjo;
Ana Mojzes, Podgorci 74
deklico; Milica Mere, Na p
stajo 12 — deklico; Elizai)
ta Ivanoič, Lancova vas'
— Ireno; Helena Vihe
Ivanjkovci 13 — Biserk
Marija Cimerman, Zavrč'.
— Alenko; Jožica Kukove
Placar 7 — Ireno; Anicah
bere, Zamušani 52 — Al
ksandra; Alojzija Krambe
ger, Grlinci 36 — Vilka; i
Ijana   Hojnik,   Kidričevo
— dečka; Terezija Ran!
Formin 36 — dečka; Man:
Ga vez. Meje 4 — Elizabet
Vladka Zarkovič, Potrčeva-
— Aleksandro; Marija Ki
neček, Gorca 94 — deklic
Marija Gavez, Vitomarci
— Franca; Ljudmila Podg!
ski, Zabjak 11/a — Štefk
Marija Plohi, Polenšak 37
Andrejko; Ivanka Ra"
Kajžar 8 — Romano; Ve
mirka Kuburovič Ciril-?''
todov trg. 11 — dečka; 1^
rija Kolarič, Mala vas n-
— dečka; Alojzija Babic, P
senci 9 — Tomislava;
TO JE TISTO!
»Ali veste, gospod kolef
da ima gospod Berlič polof
Ijena rebra in da leži v b(
niči?«
»Kako je to mogoče?
včeraj sem ga srečal; šel.
s takšno prima — gospod'
no--?«
»No! No! No! Saj to Je '
sto! Srečala ga je nai^f
tudi njegova žena.«
— Četrtek, i6. septembra 1971

STRAN 13
lesreče - kronika - nesreče
^ZBORITEŽI SO KONČALI V
lOLNIŠNICI
y sredo, 8. septembra, ob
-20 je prišlo do pretepa v
j^eju TP  »Izbira«  Ptuj  v
jjršincih, kjer _ so se stepli
,j.anc Segula iz Dragoviča
j Anton Hoj nik iz Rotma-
,3 34, Franc Plohi iz *Ga-
jeitiika 48 in njegov sin
,^anc. Vzrok prepira, ki se
|j razvil v pretep, ni znan.
nazadnje je nekdo izmed
f5zborit_ežev potegnil iz že-
na nož in začel z njim »ope-
rirati« tiste, ki so ga želeli
umiriti. Plohla — starejšega,
je tako hudo ranil, da je ta
hudo Doškodovan moral po-
iskati zdravniško pomoč v
ptujski bolnišnici. Ostali u-
deleženci pretepa so bili
poškodovani, vendar niso
hoteli v bolnišnico, pač pa
jim je zdravniško pomoč
nudgil Juršinski zdravnik.
Zadevo preiskuje javni to-
žilec. -FK-
Slutil ni nič hudega
V soboto, 4. septembra,
med 23. in 24. uro je bil na-
paden in oropan Ernest
Klemen iz Cirkovec 14. Kle-
men se je peljal domov s
kolesom, nakar ga je nezna-
ni storilec udaril po glavi
in ga zbil na tla. Vzel mu je"
ključe od stanovanja in 70
dinarjev gotovine. Napadeni
je bil baje v vinjenem sta-
nju, po izjavah občanov pa
so delavci OM Majšperk
storilcu prišli tudi na sled.
-FK-
liOMAJ JE PRIČELA ŽIVETI
v soboto, 11. septembra,
ob 10. uri se je smrtno po-
nesrečila 4-letna Jožica Ko-
larič iz Muretinec 59. Do
tragične nezgode je prišlo,
^0 je voznica, 14-letna Než-
\i Horvat iz Muretinec 60
jeljala s kravjo vprego pro-
ti hiši svojega starega očeta
po dovozni poti. Voz je bil
naložen s kurjim gnojem.
Poleg voznice sta sedeli na
v*zu še Vera Vajdič in po-
kojna Jožica Kolarič. Ko je
Korvatova pripeljala do vo-
a^e poti. ob kateri je živa
meja, se je ena izmed krav
opraskala in zbezljala. Pri
tem je mala Jožica padla aa
oje voza in se tako hudo
telesno  poškodovala,  da je
čez pol ure po nezgodi po-
škodbam podlegla.
Omenimo naj. da je po-
kojna Jožica bila dodelje-
na preko zavoda za socialno
delo v oskrbo Mariji Hor-
vat v Muretincih 60. Joži-
čina starša sta namreč po
nekem prepiru odšla vsak
svojo pot in tako je Jožica
ostala sama s še eno sestro
in starejšim bratom. Čeprav
se ji je pri Horvatovih, ta-
ko smo izvedeli na PM Ptuj,
dobro godilo, je vseeno po-
grešala toplo materino roko.
Sedaj pa so male skrbi te-
ga drobcenega bitja prene-
hale in morda bodo starši
sedaj čutili tudi del svoje
krivde ... Morda!
Skozi okno v stanovanje
v nedeljo, 12. septembra,
med pol enajsto uro dopol-
dne in osmo uro zvečer je
neznani storilec vdrl skozi
okno v zaklenjeno stanova-
nje Janeza Maroha iz Sp.
Hajdine 24. Storilec mu je
potem, ko je prišel v stano-
vanje, razmetal vsebino ne-
zaklenjenih omar in odnesel
kombinirani gramofon-tran-
zistor, moški široki poročni
prstan in 500 dinarjev goto-
vine. Maroh je bil med zgo-
faj navedenim časom na
zagrebškem velesejmu in
storilec je teh nekaj ur po-
rabil za »hišno preiskavo«.
-FK-
OTROK PRED AVTO
v petek, 10. septembra, ob
15.20 se je pripetila pro-
metna nesreča na cesti II.
reda v Markovcih med voz-
nikom osebnega avtomobila
Vladimirjem Belšakom iz
Stojnc 100 in 7-letnim Ja-
nezom Vajda iz Bukove 140.
Voznik je peljal iz smeri
Markovec proti Stojncem. V
Markovcih je v bližini   ki-
lometrskega kamna (3 km)
prehiteval skupino otrok, ki
so se vračali iz šole. V tre-
nutku prehitevanja je ne-
nadoma prečkal cesto Vaj-
da z leve proti desni v avto-
mobilistovi smeri vožnje in
ga je zato Belšak zadel s
prednjim desnim blatnikom
ter ga zbil po cestišču. Otrok
je pri nesreči bil lažje te-
lesno poškodovan in so ga
prepeljali v ptujsko bolniš-
nico. Na Belšakovem vozilu
ni nastala nobena material-
na škoda. -FK-
Hude poškodbe
V Središču ob Dravi se je
na cesti II. reda pripetila
prometna nesreča zaradi ne-
pravilne vožnje in vinjeno-
sti voznika pony-expresa.
Motorist Ivan Soštarič, do-
ma iz Preloga (SRH), se je
peljal s svojim motorjenn iz
Ormoža proti Cakovcu. V
Središču mu je pripeljal na-
sproti Drago Špendija, doma
iz Obreza, na pony-expresu.
Spendija je vozil po levi
strani ceste, zato je prišlo
do trčenja, pri katereni je
Spendija dobil hude telesne
poškodbe (zlom desne roke)
in je bil odpeljan v ptujsko
bolnišnico.
Na obeh vozilih je nasta-
la materialna škoda v zne-
sioi 700 dinarjev. jr
Prehitro vozil
v soboto, 11. septembra,
ob 5. uri se je pripetila laž-
ja prometna nesreča na ce-
sti I. reda v Spuhlji pri Ptu-
ju. Do nesreče je prišlo, ko
jo voznik osebnega avtomo-
bila Mijo Franjevič pripe-
ljal iz Ptuja proti Spuhlji.
Franjevič je vozil s preve-
liko hitrostjo in ga je zato
čred Spuhljo v levem ovin-
ku zaneslo izven cestišča v
bližnji vrt. Pri nesreči se ie
lažje telesno poškodovala
Franjevičeva žena Ljubica
in so Jo prepeljali v 'otuisko
bolnišnico, kjer je na zdrav-
ljenju. -FK-
Nesreča kolesarke
Na cesti II. reda v Sredi-
šču ob Dravi se je pripetila
prometna nesreča, ker je
kolesarka zgubila ravno-
težje.
Kolesarka Kristina Zida-
rič, doma iz Središča, učen-
ka 6. razreda osnovne šole,
se je peljala iz vasi Grabe
proti svojemu domu v Sre-
dišče. Zapeljala je izven vo-
zišča na nasuto suho zemljo,
kjer je zgubila ravnotežje
in padla. V tem času je v
Velika škoda po požaru
v četrtek, 9. septembra, je
približno ob pol psmih zju-
traj izbruhnil požar na ve-
likem gospodarskem poslop-
ju, last Ivana Munde v
Frankovcih pri Ormožu. Po
dosedanjih ugotovitvah je
pričelo goreti v skednju, ki
je v sredini gospodarskega
posloipja. Zgorelo je 60 me-
isti smeri peljal s traktor-
jem Ivan Leskovar iz Ormo-
ža, ne da bi opazil kolesar-
ko. Ker so se pojavili gla-
sovi, da je traktor zadel in
je zaradi tega padla, so za-
devo preverili. Na kolesu
niso našli nikakršnih Vlar-
cev in tudi na traktorju ni
bilo sledov trčenja.
Kolesarka se je pri padcu
težje poškodovala po hrbtu
in glavi in je bila odpeljana
v ptujsko bolnišnico.
jr
trov dolgo ostrešje, vso se-
no in slama ter poljedelski
stroji in drugi predmeti.
Predvidevajo, da je požar
nastal zaradi slabe izvedbe
električnega voda. Nastala
škoda še ni povsem ocenje-
na, znaša pa najmanj 11
milijonov starih dinarjv.
jr
OSTAL JE BREZ KOLESA
v torek, 7. septembra, ok-
rog 23. ure se je peljal 22-
letni Anton Repušič proti
Rogatcu skozi Kidričevo. V
Kidričevem je vprašal nez-
nanega pešca, če je na pra-
vi cesti v Rogatec, kamor
je bil namenjen k stricu.
Pešec mu na vprašanje ni
odgovoril, temveč je pristo-
pil k Repušiču in ga udaril
po glavi s pestjo tako, da ga
je zbil po tleh. Neznanec je
Repušiču vzel aktovko, v
kateri naj bi imel 640 dinar-
jev gotovine in kolo pony.
Sele naslednji dan je oško-
dovanec dogodek prijavil.
Za storilcem poizvedujejo.
-FK-
Dvakrat oškodovani
lastnik ^
v soboto, 4. septembra, ob'
9. uri je neznani storilec iz
zaklenjenega stanovanja Ja-
neza Butolena v Dobginu 74
pri Zetalah" odnesel 95 di-
narjev gotovine, ki jih je
lastnik imel vložene v neki
knjigi na kuhinjski mizi.
Nekaj dni pred tem pa je
nekdo istemu oškodovancu
ukradel iz senika, ki je od
stanovanja oddaljen vsega
50 metrov, veliko tesarsko
sekiro, vredno okrog 50 di-
narjev. Za storilcem poizve-
dujejo. -FK!-
Neprevidno prečkanje
ceste
v soboto, 11. septembra,
ob 12.15 se je pripetila huj-
ša prometna nesreča na ce-
sti III. reda v Slovenji vasi
med voznikom motornega
kolesa Ivanom Praprotni-
kom iz Maribora in pešcem
Jakobom Jerenkom iz Slo-
venje vasi 58. Praprotnik je
peljal iz smeri Slovenje vasi
proti Mariboru. V Slovenji
vasi je nekaj metrov pred
njim prečkal cesto 71-letni
Jerenko, ki je potiskal ob
sebi kolo, in ne da bi se
prepričal, ali je cesta prosta.
Kljub temu, da je Praprot-
nik začel zavirati takoj, ko
je pešca opazil, nesreče ni
mogel preprečiti in je zato
Jerenka zbil po cestišču. Pri
nesreči je bil pešec hudo te-
lesno poškodovan in so ga
prepeljali v ptujsko bolniš-
nico, kjer je na zdravljenju.
-FK-
NEVARNA STREŽNICA.
»Bojim se, da bo ostal
tvoj mož v bolnici mnogo
dlje, kakor smo mislili!«
»Ali si videla zdravnika, si
govorila z njim?«
»Zdravnika ne, ampak vi-
dela sem strežnico.«
— Četrtek, le. septembra J»71
STRAN 13
Ali ie ¥este...?
^ v Franciji izdelujejo
,rjetno najdaljše cigarete
' svetu, namenjene pa so
^■asinim kadlcem in obi-
iovalcem nogometnih te-
jeiT). Ce obiskovalec prižge
pKo cigareto na nogometni
(fKiiii, mu zadostuje za po-
lovico polčasa ali dve ciga-
reti za ves polčas.
^ Dojenčki, ki so že po
jgravi podvrženi joku po-
predstavljajo p-ravcati
problem za starše, ki so za-
pj^sleni. Neki Sved, ki rnu je
takle nebogljenček delal si-
ve lase s svojim jokom, je
;sl\al. tako pravijo, in tudi
našel rešitev in ciipomoček
za potešitev dojenčkovega
joka. Priporoča namreč maj-
hen magnetofon, vgrajen v
otrtrfiovo najljubšo igračko
in na katerega traku je po-
sneto bitje materinega sr-
ca. To baje tako umiri o-
troka, da zaspi miren in glo-
bok sen.
— Na Norveškem so pred
nedavnim dali v prodajo vr-
ste kcnzerv, v katere dno je
vdelana posebna folija ali
spirala za segrevanje. To
spiralo ali konzervo priklju-
čmo na akumulator ali o-
mrežno napetost 22 voltov
in konzerva se že čez nekaj
sekund ogreje in je priprav-
ljena za malico.
— Kalifornijski založnik
Bili Baille je pred nedavnim
začel izdajati tedenski list
— tednik »iBkwer enn Tim-
mes« in objavil, da bo v
njem pisal samo o dobrih
stvareh. Medtem pa so ljud-
je skeptični in trdijo, da je
leta 1950 prav tako začela
izhajati neka revija s podob-
nim programom, v njej pa
so pisali samo o pozitivnih
stvareh in neoporečenih A-
merikancih in ie zato tudi
hitro Dotem prenehala izha-
jati. Enako usodo preroku-
jejo tudi Ekwerienn Tim-
m.esu.
— Četverica mladih An-
gležev se je odločila za po-
tovanje okrog sveta s starim
parnim kamionom »Britani-
ja«. Evropo in Azijo so po
najnovejših poročilih sreč-
no »prehodili«, pred kratkim
pa so se z ladjo pripeljali v
Avstralijo. Njihova »Brita-
nija« potroši na poti 4,5 tone
vode na dan in eno tono pre-
moga na 240 kilometrov.
— Na nekem kolovozu, ki
pelje preko nekega orivat-
tiega posestva v mali nem-
ški vasi Ilinvortu, stoji pro-
metni znak, ki jasno pokaže
avtomobilistom, da bodo o-
bešeni, če bodo prekoračili
hitrost 10 kilometrov na uro.
Kolovoz pa je medtem tako
slab. da si noben šofer ne
more zaslužiti obetajoče kaz-
ni, tudi če bi to hotel.
— Jan Kupper, "SS-letni
glasbenik iz Melburna, kom-
ponira glasbena dela za otro-
ke. Kupper je slep od roj-
stva jn za njega je otroška
glasba »steklo, skozi katere-
ga vidi svoje otroštvo«. Ven-
dar pa se ne ukvarja samo
s komponrranjem. Pred ne-
davnim je namreč postal di-
rigent orkestra, katerega
člani so stari od 8 do 10 let.
-FK-
Dober den bog daj no bo-
te mi fsi po vrst; praf srč-
kano pozdrovleni!
Kak je te kaj z vami? Ste
si že Mmočilii polovjoke za
šrnarnico no driige vinske
pridelke. Z jebelšnicoj de le-
tos boj boge, saj se nan obe-
ta boj loška sodna letina.
Zaj pa rečte, če to neje na-
robe svet. Gdo mamo dasti
j oboi k, te nema sod je nibe-
ne cene, gdo pa jobolk ne-
marno, te pa je sodje drogo.
Saj rečen, toto našo virstvo
no tržišče je čista en provi
narobe svet. ki ga nemremo
nJkak več na provo mesto
postaviti.
V Prlekiji so nan letos go-
rice še te tak nekak dobro
obrodle. Zaj še samo čokamo
na ceno mošta. Toča nan je
letos nrizanesla, najbrž pa do
nas po cene doj potukle. Saj
rečen, človik celo leto kople,
škropi, pleje, veže no druge
mantrnije po goricah spočija
— te pc nazodjo niti svojega
dela nemaš vredik plačane-
ga. Najbojše je pač pozimi
gdo si v kleti natočiš en pet-
litrski piskrček vina no ga
tak pomajen za pečjo j žeh-
taš, poleg pa seveda še sii-
he kliijece oglodaš. Gdo si
tak malo pod gason te seve-
da pozobiš na vse skrbi no
si še poleg eno domočo za-
peješ. iHujdič pa je te, ffdo
se drgoč strezneš . ..
Tejko van naj bo o toti
naši predstoječi broiTvi, zaj
pa še poglednimo. kaj nan
je že prešji tjeden napisala
Prprova Lujzika:
PICEKOVA SEDMINA   NO
POGREB
Vele, tudi meni je gespod
d oh ta r predpdsa, ke moren
pohane piceke jesti. Duma
sen že vso svojo kure^jo fa-
milijo zadrgnola, pa sen se
to pred krotkin odprovla v
Haloze, ke bi tan kokšnega
pičolina kupila. Pripelala
sen se, seveda s peciklcn,
med haloške brege v eno
preči k vejko ves, kak ji je
ime sen že pozobila. Vidla
sen celi ku!p vaščonov, ki so
gledali prta eni hiši, pri
keri je bila ena vejka pra-
ska na joč. V začetki nesen
vedla za kaj gre, te pa so
mi le povedali, da majo po-
grebno svečanost za enin
picekcn
Pičolin je bija joko priden
zastopnik kiirečjega roda,
meja pa je toto ^labo last-
nost, da je hoda k sosidovin
na vrt papriko no šaloio
okopat. Te pa se je znajša
dobri sosJd, ki je nesrečne-
ga piceka z enoj palcoj po
glovi fčesna, tak hujdo, ke
ie začeja bogi srmak takoj
smrtni ples plesati no te-
stament delati. Te pa je gro-
ta alarm. Fsi so se začeli
povprek dreti. Med driigin
sen cula tudi želostinko, ki
se je nekak tak pela: »Je-
benti..., prjdi sen. če moš
koraš . ..«
Cela ves je bila na kupi.
Eni so zalukovala viin od
plotov, driigi s kopriv, tre-
tji pa so samo skozi okna
zašpehovali. Namesto, ke bi
se jokali za bogin picekon,
so se lidje seveda tak po ti-
hen smejoli. Mene je tota
sedmina tak genola pri srci,
ke sen si takoj vsela na pe-
cikl no se za nekaj cajta
odpovedala pohanin pice-
kon.
Lepo va« pozdrovla Prpro-
va Lujzika!
Droga Lujzika!
Tvoja sedmina bogega pi-
ceka je resen boj žalostna,
ne ven pa zakaj si napisala,
ke ne boš en cajt v«č poha-
nih picekov jela. Veš, jaa
man piceke rad pa če ^Mh
ga keri s kolon po klani
včesne.
Kak pa se moš kaj drsa-
čik, si si že kaj opcMnogla od
hujdih sosidov?
Ce boš skoro v svoji gori-
ci broje mela, me le povo-
bi. ke mo ti piito nosa. saj
veš, ke man i<as za toke
stvari zlo medema no širo-
ka pleča. Cokan na tvojo
povabilo no te lepo poedrov-
lan, seveda pa valojo toti
pozdrovi vsen mojin brol-
con.
Srečno — vaš Lulzek!
^fOK — Četrtek, is. se-utembra JS71
STRAN 15
lli ie ¥0ste...?
^ v Franciji izdelujejo
^rjetno najdaljše cigarete
svetu, namenjene pa so
jfastnim kadlcem in obi-
^ovalcem nogometnih te-
[fm. obiskovalec prižge
[aRo cigareto na nogometni
ipjiini, nniu zadostuje za po-
lovico polčasa ali dve ciga-
reti za ves polčas.
^ Dojenčki, ki so že po
caF»vi podvrženi joku po-
joči, predstavljajo pravcati
problem z-a starše, ki so za-
pjjsleni. Neki Sved, ki mu je
takle nebogljenček delal si-
ve lase s svojim jokom, je
islial. tako pravijo, in tudi
našel rešitev in nripom.oček
23 potešitev dojenčkovega
joka. Priporoča namreč maj-
jief) magnetofon, vgrajen v
otrokovo najljubšo igračko
jn na katerega traku je po-
sneto bitje materinega sr-
ca. To baje tako umiri o-
troka, da zaspi miren in glo-
bok sen.
— Na Norveškem so pred
nedavnim dali v prodajo vr-
ste konzerv, v katere dno je
vdelana posebna folija ali
spirala za segrevanje. To
spiralo ali konzervo priklju-
čmo na akumulator ali o-
mrežno napetost 22 voltov
in konzerva se že čez nekaj
sekund ogreie in je priprav-
ljena za malico.
— Kalifornijski založnik
Bili Baille je pred nedavnim
začel i2idajati tedenski list
— tednik »Ekwer enn Tim-
mes« in objavil, da bo v
njem pisal samo o dobrih
stvareh. Medtem pa so ljud-
je skeptični in trdijo, da }e
leta 1950 prav tako začela
izhajati neka revija s podob-
nim programom, v njej pa
so pisali samo o pozitivnih
stvareh in neoporečenih A-
merikancih in ie zato tudi
hitro notem prenehala izha-
jati. Enako usodo preroku-
jejo tudi Ekwerienn Tim-
mesu.
— Četverica mladih An-
gležev se je odločila 7.a po-
tovanje okrog sveta s starim
parnim kamionom »Britani-
ja«. Evropo in Azijo so po
najnovejših poročilih sreč-
no »prehodili«, pred kratkim
pa so se z ladjo pripeljali v
Avstralijo. Njihova »Brita-
nija« potroši na poti 4,5 tone
vode na dan in eno tono pre-
moga na 240 kilometrov.
— Na nekem kolovozu, ki
pelje preko nekega orivat-
nega posestva v mali nem-
ški vasi llinvortu, stoji pro-
metni znak, ki jasno pokaže
avtomobilistom, da bodo o-
bešeni, če bodo prekoračili
hitrost 10 kilometrov na uro.
Kolovoz pa je medtem tako
slab. da si noben šofer ne
more zaslužiti obetajoče kaz-
ni, tudi če bi to hotel.
— Jan Kupper, "Se-letni
glasbenik iz Melburna, kom-
ponira glasbena dela za otro-
ke. Kupper je slep od roj-
stva in za njega je otroška
glasba »steklo, skozi katere-
ga vidi svoje otroštvo«. Ven-
dar r>a .se ne ukvarja samo
s kom,pGn'rranjem. Pred ne-
davnim je namreč postal di-
rigent orkestra, katerega
člani so stari od 8 do 10 let.
-FK-
Dober den bog daj no ho-
te mi fsi po vrst: praf srč-
kano pozdrovleni'
Kak je te kaj z vami? Ste
si že zamočilii polovjoke za
šmamico no driige vinske
pridelike. Z jebelšnicoj de le-
tos boj bogo, saj se nan obe-
ta boj loška sodna letina.
Zaj pa rečte, če to neje na-
robe svet. Gdo mamo dasti
j oboi k, te nema s od je nibe-
ne cene, gdo pa jobolk ne-
mam.G, te pa je sodje drogo.
Saj rečen, toto našo virstvo
no tržišče je čista en provi
narobe svet, ki ga nemremo
nJkak več na provo mesto
postaviti.
V Prlekiji so nan letos go-
rice še te tak nekak dobro
obrodle. Zaj še samo čokamo
na ceno mošta. Toča nan je
letos orizanesla, najbrž pa do
nas po cene doj potukle. Saj
rečen, človik celo leto kople.
škropi, pleje, veže no druge
mantrnije po goricah spočdja
— te pa nazodjo niti svojega
dela nemaš vredik plačane-
ga. Najbojše je pač pozimi
gdo si v kleti natočiš en pet-
litrski piskrček vina no ga
tak pomalen za pečjo j žeh-
taš, poleg pa seveda še sti-
he kliijece oglodaš. Gdo si
tak malo pod gason te seve-
da pozobiš na vse skrbi no
si še poleg eno domočo za-
peješ. Hujdič pa je te, g^do
se drgoč strezneš . ..
Tejko van naj bo o toti
naši predstoječi brotvi, zaj
pa še pf^ednimo. kaj oa.n
je že prešji tjeden napisala
Prprova Lujzika;
PICEKOVA SEDMINA   NO
POGREB
Vete, tudi meni je gespod
doiitar predpisa, ke moren
pohane piceke jesti. Duma
sen že vso svojo kurečjo fa-
milijo zadrgnola, pa sen se
to pred krotkin odprovla v
Haloze, ke bi tan kokšnega
pičolina kupila. Pripelala
sen se, seveda s peciklcn,
med haloške brege v eno
precik vejko ves, kak ji je
ime sen že pozobila. Vidla
sen celi kup vašč-onov, ki so
gledali prta eni hiši, pri
keri je bila ena vejka pra-
ska na joč. V začetki nesen
vedla za kaj gre, te pa so
mi le povedali, da maje po-
grebno svečanost za enin
picekcn.
Pičolin je bija joko oriden
zastopnik kiirečjega roda,
meja pa je to to .slabo last-
nost, da je hoda k sosidovin
na vrt papriko no šaloto
okopat. Te pa se je znajša
dobri sosid, ki je nesrečne-
ga piceka z enoj palcoj po
glovi fčesna, tak hujdo, ke
ie začeja bogi srmak takoj
smrtni ples plesati no te-
stament delati. Te pa je gro-
ta alarm. Fsi so se začeli
povprek dreti. Med driigin
sen cula tudi žalostinko, ki
se je nekak tak pela: »Je-
benti..., prjdi sen. če moš
koraš...«
Cela ves je bila na kupi.
Eni so zalukovaM viin od
plotov, driigi s kopriv, tre-
tji pa so samo skozi okna
zašpehovali. Namesto, ke bi
se jokali za bogin picekon,
so se lidje seveda tak po ti-
hen smejoli. Mene je tota
sedmina tak genola pri srci,
ke sen si takoj vsela na pe-
cikl no se za nekaj cajta
odpovedala pobanin pice-
kon.
Lepo va« pozdrovla Prpro-
va Lujzika!
Droga Lujzika!
Tvoja sedmina bogega pi-
ceka je resen boj žalostna,
ne ven pa zakaj si napisala,
ke ne boš en cajt več poha-
nih pieekov jela. Veš, jas
man piceke rad pa če ghh
ga keri s kolon po kltmi
včesne.
Kak pa se moš kaj drga-
čik, si si že kaj opomogla od
bujdih sosidov?
Ce boš skoro v svoji gori-
ci broje mela, me le povo-
bi. ke mo ti puto nosa. saj
veš, ke man jas za toke
stvari zlo medema no širo-
ka pleča. Cokan na tvojo
povabilo no te lepo poadrov-
lan, seveda pa valojo toti
pozdrovi vscn mtojin brol-
con.
Srečno — vaS Lujzek!
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK. 16. septembra i
NKDEI.JA, 19. septembra
4.30 Dobro jutro.! — vmes ob
5.00 Poročila 5.30 Z vami na Iz-
letu 5.45 EP 6.00 Jutranja kro-
nika 6.30 EP 6.50 Danes za vas
7.00 Poročila 7.20 EP 7.30 Za kme-
tijske proizvajalce 7.50 "^P 8.00
Poročila — Današnji radijski in
TV spored 8.05 Radijska igra za
otroke 8.44, Skladbe za mladino
9.00 Poročila 9.05 Srečanje v stu-
diu 14 10.00 Poročila 10.05 Se
pomnite, tovariši . . . 10.25 Pes-
mi borbe in dela 10.40 EP 10.45
Poslušalci čestitajo — vmes ob
11.00 Poročila 12.00 Poročila 13.00
Poročila 13.15 Obvestila in za-
bavna glasba 13.30 Reportaža
13.50 Z domačimi ansambli 14.00
Slovenske narodne 14.30 Humo-
reska tedna 14.50 Orgle v ritmu
15.00 Poročila 15.05 Rapa Suklje:
Orfej brez Evridike 15.50 EP
16.00 Športno popoldne — vmes
ob 17.00 Poročila 18.00 Radijska
igra 18.56 Glasbena medigra 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obve-
stila 19.15 Glasbene razglednice
19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V
nedeljo zvečer« 22.00 Poročila
22.20 Plesna glasba 23.00 Poroči-
la 23.05 Literarni nokturno 23.15
Jazz 24.00 Poročila.
VSAK DAN
KAZEN   v   NEDELJO:
4.30 Dobro jutro! — vmes ob
5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP
6.00 Jutranja kronika 6.30 EP
6.50 Rekreacija 7.00 Poročila —
Dobro jutro, otroci! 7.15 EP 7.25
Današnji radijski in TV spored
7.45 EP 8 00 Poročila.
PONEDEI..JEK, 20. septembra
14.00 Poročila 14.10 Iz partitur
skladateljev Janeza Gregorca in
Jureta Robežnika 14.30 EP 14.35
Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00
Dogodki in odmevi 15.30 Glas-
beni intermezzo 15.40 Poje Ko-
morni zbor iz Celja 16.00 »Vrti-
ljak« 16.40 Z orkestrom RTV
Ljubljana 17.00 Poročila 17.10
Glasbeno popoldne 18.00 Poroči-
la 18.15 »Signali« 18.35 Z ansam-
blom Weekend 18.45 Kulturni
globus 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila 19.15 Z ansam-
blom Rudija Bardorferja 19.25
EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00
Gaetano Donizetti: Odlomki iz
opere »Don Pasguale« 21.05 Me-
lodije in ritmi 22.00 Poročila
22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Li-
terarni nokturno 23.15 Slovenski
pevci zabavne glasbe 24.00 Po-
ročila.
TOREK , 21. septembra
14.00 Poročila 14.10 18 tednov
— 18 oktetov 14.40 »Na poti s ki-
taro« 14.55 EP 15.00 Dogodki in
odmevi 15.30 Glasbeni intermez-
zo 15.40 Recital violončelista E-
dija Majarona 16.00 »Vrtiljak«
16.40 Z orkestrom Raphaele 17.00
Poročila 17.10 Simfonični kon-
cert 18.00 Poročila 18.15 V torek
nasvidenje! 18.45 Zabavni orke-
ster RTV Ljubljana 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15
Z ansamblom Fantje treh do-
lin 19.25 EP 19.30 Radijski dnev-
nik 20.00 Prodajalna melodij 20.30
Radijska igra 21.47 Lahka glas-
ba 22.00 Poročila 22.15 Portret
skladatelja Vinka Globokarja
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Revija slovenskih
pevcev zabavne glasbe 24.00 Po-
ročila.
SREDA, 22. septembra
14.00 Poročila 14.10 Lahka glas-
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in
odmevi 15.30 Glasbeni Intermez-
zo 15.40 Uvertura in koncert 16.00
»Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom Ra-
dia Stuttgart 17.00 Poročila 17.10
Johannes Brahms: Koncert št. 1
v d-molu za klavir in orkester,
op. 15 18.00 Poročila 18.15 Pooev-
ka poletja 19.00 Lahko noč. o-
troci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas-
bene razglednice 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 Simfonični orke-
ster RTV Ljubljana 21.30 Lepe
melodije 22.00 Poročila 22.15 Jazz
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Jugoslovanski pevci
zabavne gla.sbe 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 23. septembra
14.00 Poročila 14.10 Lahka glas-
ba 14.55 EP 15.00 Dogodki in od-
mevi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Ameriške narodne pesmi
poje zbor Roger Wagner 161.00
»Vrtiljak« 16.40 Orkester Češke-
ga radia 17.00 Poročila 17.10 Kon-
cert po željah poslušalcev 18.00
Poročila 18.15 Iz kasetne pro-
dukcije 18.30 Igra ansambel Sil-
va Stingla 18.45 Naš podlistek
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Z ansamblom Moj-
mira Šepeta 19.25 EP 19.30 Ra-
dijski dnevnik 20.00 Četrtkov ve-
čer 21.00 Bralna vaja 21.40 Glas-
beni nokturno 22.00 Poročila 22.15
Iz angleške simfonične literatu-
re 23.00 Poročila 23.05 Literarni
nokturno 23.15 Jazz 23.40 Goda-
la za lahko noč.
PETEK 24. septembra
14.00 Poročila 14.10 Lahka glas-
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki
in odmevi 15.30 Napotki za tu-
riste 15.35 Glasbeni intermezzo
15.40 Fran Lhotka: Suita v kla-
sičnem slogu 16.00 »Vrtiljak« 16.40
Z orkestrom Percy Faith 17.00
Poročila 17.10 Operni koncert
18.00 Poročila 18.15 Glasbeni vsak
dan 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Z ansamblom
Henčka Burkata 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Skladbe
Johannesa Brahmsa poje zbor
Madrigalistov iz Kolna 20.30
»Top-pops 13« 21.15 O morju in
pomorščakih 22.00 Poročila 22.15
Besede in zvoki z logov doma-
čih 23.00 Poročila 23.05 Literarni
nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poro-
čila.
SOBOTA, 25. septembra
14.00 Poročila 14.10 Vesela go-
dala 14.30 Pojo solisti Zagrebške
opere 14.55 EP 15.00 Dogodki in
odmevi 15.30 Glasbeni intermez-
zo 15.40 Pesmi in plesi jugoslo-
vanskih narodov 116.00 »Vrtiljak-
16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila
17.10 Gremo v kino 17.50 Klavir
v ritmu 18.00 Poročila 18.15 Mo-
zartova koncerta 18.45 S knjižne-
ga trga 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila 19.15 Z ansam-
blom Borisa Franka 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00 Z na-
povedovalcem Janezom Kranj-
cem — vmes ob 20.30 Zabavna
radijska igra 22.00 Poročila 22.20
Za izseljence 23.00 Poročila 23.05
V novi teden — vmes ob 24.00
Poročila 01.00 Poročila.
PETEK, 17. septembra
9.30 TV v šoli. 11.00 Angle-
ščina. 14.40 TV v šoli — pono-
vitev. 16.10 Osnove splošne
izobrazbe. 16.40 Madžarski TV
pregled. 17.50 Bili smo v veso-
lju — oddaja za otroke. 18.15
Obzornik. 18.30 Jazz. 19.00 ME-
STECE PEVTON — serijski
film. 19.50 Cikcak. 20.00 TV
dnevnik. 20.25 3-2-1. 20.35 FAN-
NY — ameriški film. 22.45 LA-
DJA UPANJA — oddaja Odi-
seja miru .... Poročila.
Sobota, 18. septembra
9.35 TV v šoli (do 11.00). 16.30
Balkansko prvenstvo v roko-
borbi (do 17.35). 17.50 Po do-
mače z Beneškimi fanti. 18.20
Obzornik. 18.35 NICKOLAS
NICKLEBY — serijski film.
19.25 Mozaik. 19.30 TV kažipot.
19.50 Cikcak. 20.00 TV dnev-
nik. 20.25 3-2-1. 20.35 KRAPI-
NA 71 — prenos. 22.05 NIKOLI
GRDE BESEDE — serijski
film. 22.45 Poročila.
NEDELJA, 19. septembra
8.55  Madžarski   TV pregled.
9.30 Po domače s slovenskim
instrumentalnim kvintetom.
10.00 Kmetijska oddaja. 10.45
Mozaik. 10.50 Otroška matine-
ja: Prijatelj Ben, Svet, v ka-
terem živimo. 11.40 Mestece
Peyton — serijski film (do
12.30). 14.30 Hitrostne motorne
dirke za prvenstvo Jugoslavije
— posnetek. 15.40 Essen: EV-
ROPSKO PRVENSTVO V
KOŠARKI — finale. 17.20 Bal-
kansko prvenstvo v jahanju —
posnetek (do 17.40). 18.00 Trije
tatovi — italijanski film 19.50
Cikcak. 20.00 tv dnevnik 20.30
3-2-1. 20.35 IGRE BREZ ME-
JA — posnetek evrovizijske
oddaje. 21.50 Športni pregled.
22.20 Poročila.
PONEDELJEK, 20. sept.
9.05 Odprta univerza. 9.35
TV v šoli. 10.30 Nemščina.
10.45 Angleščina. 11.00 Osnove
splošne izobrazbe. 14.45 TV v
šoli — ponovitev. 15.40 Nem-
ščina — ponovitev. 15.55 An-
gleščina — ponovitev. 16.10
Francoščina do 16.40. 17.15
Madžarski TV pregled. 17.40
DREJCEK in TRIJE MAR-
SOVCKI - 9. del. 18.00 Risan-
ka. 18.15 Obzornik 18.30 Pot —
reportaža. 19.00 Mozaik. 19.05
Mladi za mlade. 19.^0 Cikcak
20 00 TV dnevnik. 20.-30 E. Fli-
sar:    VOJAKI    OB    KONCU
VOJNE   —   TV   drama. 21.35
KULTURNE       DIAGONALE
22.15 Poročila.
TOLEK. 21. septembra
9.35 TV v šoli. 10.40 Ruščina.
11.00 Osnove splošne izobraz-
be. 14.45 TV v šoli — ponovi-
tev. 15.35 Ru.ščina — ponovi-
tev. 15..55 TV vrtec. 16.10 An-
gleščina. 16.45 Madžarski TV
prei?led. 17.50 Prijatelj Ben —
serijski film. 18 15 Obzornik.
18.30 Nina Simone in njen an-
sambel 19.00 Mozaik. 19.05 Od
ledvičnih kamnov do sladkor-
ne bolezni — oddaja iz cikla
Zdravilne vode 19 30 Koža.
19.50 Cikcak. 20 00 TV dnevnik.
20.25 3-2-1 20.35 CRNI DAN V
BLACK ROCKU - ameriški
film. 21.55 Likovni nokturno:
Zdenko Kalin. 22.05 Poročila.
22.10 GIMNASTIKA EVROPA:
JAPONSKA — posnetek iz
Berna.
SREDA, 22. septembra
8 15 TV v šoli. 16.50 Madžar-
ski TV pregled. 17.00 Erazem
in potepuh — nadaljevanje.
17.35 Obzornik. 17.50 Mozaik.
17.55    Nogomet Jugoslavija —
Mehika — prenos. 19.50 Cili
cak. 20.00 TV dnevnik. 20.!
3-2-1. 20.35 Nocoj v gledališč
G. Strniša: ZABE — predstav
SNG Ljubljana. 21.50 NA!
VSAKDAN. 22.30 Porodili
22.35 GIMNASTIKA  EVROPi
— JAPONSKA — posnetek!
Berna.
Četrtek. 23. septembra
na. 10.45 Angleščina. U'
Francoščina.    14 45   TV v
— ponovitev.   15 40 Nemščj'
— ponoyitev.   15 55 Angte.^fi'
— ponovitev. 16.10 Osn<"
splo.šne izobrazbe — do 1^''
17.15 Madžarski TV ores}^
17.45 Tiktak: Pajkova poJeJ
na. 18.00 Glasbeni ciciban: I
let v naravo. 18 15 Obzorn'
18.30 Svet v katerem živim"
film. 19.00 Mozaik. 19 05 ^'
krat v tednu 19.20 Vse živli
nje v letu dni 19.50 Cikca
20 00 TV dnevnik. 20 25 3-2-
20 35 XXI stoletje. 21.25 Ma'
passantove novele — 5 *
21.50 G. Mahler- Pesmi zem'!
23 00 Poročila.
KIJPIM 32 do GO basno klavir-
sko harmoniko. Bkrinjar,
Ptuj, Glasbena šola.
POSESTVO (3..5 ha) obdeloval-
ne zemlje s hišo in gospodar-
skim poslopjem prodam. An-
ton Fajt, Sikole 40, p. Pra-
gersko.
STANOVANJSKO in gospo-
darsko poslopje s 3 ha zemlje
v Borovcih 18 dam v najem.
PRO»AM FIAT 600 in 850.
Vprašajte v popoldanskem
času v Kajuhovi 18, Ptuj.
UGODNO PRODAM spalnico.
Vprašajte v Prešernovi 34.
GRADBENO parcelo (6 arov)
v Brstju prodam. Cimerman,
Aškerčeva 5, Ptuj.
OBRTNIK išče sobo s poseb-
nim vhodom. Plača dobro.
Naslov v upravi.
STANOVANJSKO in gospodar-
sko poslopje in 27 arov zem-
lje v Zg. Pristavi 23 a pro-
dam.
OSEBA, ki je v sredo, 8. 9. po-
zabila denarnico na avtobus-
ni postaji v Ptuju, se naj
oglasi pri Silvi Spolenak v
Skorbi 55.
1. 9. 1971 sem izgubila zlato za-
pestnico. Najditelja prosim,
da jo proti lepi nagradi odda
Veri Stanislav, šola Toneta
Žnidariča, Ptuj.
PRODAM TRAKTOR »štajer«
— 15 KM s priključki (plug,
kosilnico) vprašajte zjutraj
ali zvečer pri Francu Kanc-
lerju, Sp. Hajdina 38.
UGODNO PRODAM hladilnik,
električni štedilnik in po-
steljne vložke. Naslov v
upravi.
SPREJMEM DVA VAJENCA
za avtomehansko stroko z
dovršeno osemletko. Emilijan
Premzl, Mariborska c. 17.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
Novo na knjižnem trgu
MOJI SPOMINI
revolucionarja in politika
MIHE MARINKA
Knjiga ni le popis enega izmed mnogih knapovskih
življenj, ki so se začela nekaj pred prvo vojno,
marveč so ti tako preprosto, neposredno in člove-
ško napisani spomini predvsem živo pričevanje o
vseh revirskih knapih, o njihovem životarjenju, o
njihovih upih in njihovih bojih za drugačen, pra-
vičnejši in boljši svet. To je posebna in prav drago-
cena vrednota avtorjevega pričevanja o sebi, ču-
stveno najlepše strani v knjigi pa so tiste, ki jih
je Miha Marinko posvetil spominom na svojo ma-
ter.
Knjiga stane 69 dinarjev. Kupite jo lahko v vs^h
knjigarnah, naročite pa pri akvšziterjih, zastopni-
kih na šolah ali neposredno na naslov:
Mladinska   knjiga.   Direktna   prodaja,   Ljubljana,
Titova 3/III s priloženo naročilnico. _
'^^«fc 1iUlv*^°^T"w Jf""**! ^   -  O^-^l"'* ure<1nSk. odho,   Oneovorn', .^ednik le ^nton Bnuman   -
1» vsak četrtek - Teko« račun ort SDK Ptul It 524-3-T72   -  Tiska časopisno oodietie Mariborski tisk   Maribor   ?veu>zarevsk8 ulica 1*