PRIMORSKI DMEVNjK GLASILO OSVOBODILNE F R O N T E ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 483 - Gena 5 lir - 3 jugollre Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, sobota, 28. decembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Možnost mirnega in bratskega sožitja med Slovani in Italijani je izključno zasluga odločne antifašistične borbe slovanskega in italijanskega delovnega ljudstva. POROČILO KONTROLNEGA ODSEKA UNRE Razkrinkana reakcionarna sonja v zvezi z Unrinlmi dobavami v Jugoslaviji Beograd, 27. - Tanjug — UNRRA •le objavila danes poročilo kon-rolnega odseka o zaključku preiskave glede razdelitve Unrinih dobav v Jugoslaviji. Kontrolni odsek je dokončal prejšnje preiskave, ki jih je izvršila posebna komisija glavnega ravnateljstva Unre. Poro-; o;lo te posebne komisije, ki je bilo [ objavljeno 15. oktobra 1946 je kategorično zanikalo vse obdolžitve, da je razdeljevanje Unrinih dobav t Jugoslaviji polno težkih nepravilnosti. u Kontrolni odsek je izvršil podrobne preiskave; sestavljen je bil » ameriškega, sovjetskega in britanskega predstavnika. Predstavniki so se mudili v Jugoslaviji sedem tednov m obiskali vse zvezne republike :n področje B v Julijski kraj-.ru. N.so se ustavljali samo v večjih mestih, marveč so obiskali tudi vasi. Poleg državnih m krajev, kih funkcionarjev so zaslišali 'tudi veliko število oseb; obiskali so trgovine, tovarne in javne lokale Ugotovljeno je bilo, da je raz-deljevalni sistem Unrinih dobav V Jugoslaviji izredno učinkovit; življenjskih potrebščin. V zvezi s tem je odsek obiskal veliko število družin ljudi, ki so bili obsojeni, ali ki so iz političnih nagibov zbežali iz dežele. Govoril je tudi z. osebami, ki so odslužile kazni ali ki 'so bile amnestirane. V vsakem primeru so te osebe dobile nakaznice za obroke in sredstva za njihov nakup. Ce so te osebe lahko delale, so delale; če pa niso mogle delati, so prejemale podporo v naravi ali v denarju. Vsi predstavniki so bili posebno presenečeni nad širokim sistemom socialnega skrbstva, ki je uveljavljen v Jugoslaviji, in nad velikimi javnimi sredstvi, ki so temu namenjena. V nasprotju z raznimi obdolžit-vami je kontrolni odsek ugotovil, da so prebivalci po vsej deželi kar najbolje obveščeni o Unri in o nje- | Po vsej državi — zaključuje po-nem delu v Jugoslaviji. | ročilo — so lahko predstavniki Ves industrijski material iz Unrinih dobav je na najboljši način izrabljen. Vendar pa je delo za popravilo mest, vasi in porušenih prometnih zvez še vedno tako obsežno, da je doslej prejeta mehanična oprema skrajno nezadostna. Predstavniki so bili nad vse presenečeni nad energijo in navdušenjem, s katerim se izvršuje to delo, ki je po veliki večini prostovoljno. Razdeljevanje v Jugoslaviji še vedno ovira pomanjkanje prevoznih sredstev. 12.000 komionov, ki jih je poslala UNRRA, so važen doprinos pri pomoči deželi in njeni obnovi. Vsa prevozna sredstva so izredno učinkovito izrabljena. kontrolnega odseka šli, kamor so želeli in se razgovarjali, s komer so hoteli. Poljska zahteva vrnitev svojih dobroimetij v Angliji London. 27. — , Finančni odsek poljskega veleposlaništva v Londonu je objavil besedilo note britanski vladi glede poljskih dobroimetij v Angliji. Ta dobroimetja obsegajo predvsem zlato v vrednosti deset milijonov funtov šterlingov, razne fonde ter nepremičnine, ki so pripadale med vojno poljski vladi v Londonu. Poljska nota zahteva povrnitev tega imetja poljskemu ljudstvu. Jugoslovansko - albanski gospodarski dogovor Beograd, 27. — Jugoslovanska ljudska skupščina je soglasno odobrila dogovor o gospodarski vzpo- ^ 27. _ Ust «Borba» ko- reditm med Jugoslavijo t n Alba- .. .... mentira izjave, ki jih je podal v n‘J°' spodnjem domu lord Beverldge. Pokazal je veliko zanimanje za jugoslovanske vojne zločince, ki so stdaj v italijanskih koncentracijskih taboriščih ter ga je skrbela njihova usoda, ko bodo angio-ame-r.ške čete zapustile Italijo, »Bovba* cbsc-ja zad žanje Bsvcridgea ‘n »Timesa*, kj ga podpira in piše, da bi bi: povratek teh «beguncev» v njihovo prvctno domovino nemogoč in nevaren. ZAŠČITA FAŠISTOV na Zapadu z izgovorom človekoljubja Iz Tirane javljajo, da je bil dogovor danes predložen v odobritev tudi albanski ljudski skupščini. Jugoslovanski minister za industrijo Boris Kidrio% je po radiu izjavil, da pomeni ta dogovor vazen doprinos za osvoboditev malih držav izpod tujega imperializma in za utrditev demokracije. Avstrija zbira podatke London, 27. — Kakor poroča berlinski radio, je avstrijski kancler Figi izjavil, da avstrijska vlada zbira podatke, ki jih bo predložila namestnikom zunanjih ministrov, ki se bodo prihodnji mesec sestali v Lohdonu na predhodne razgovore o mirovni pogodbi z Avstrijo. Dr. Figi je izrazil upanje, da bedo Avstrijo povabili, naj pošlje svojo delegacijo na te razgovore. Argentina ne ho odpoklicala poslanika pri Franca London, 27. — Voditelj argentinske delegacije pri glavni skupščini ill V skladu Z Unrinimi načeli.; Združenih narodov je danes izjavil Dobave so služile v pomoč vsej Jugoslaviji brez kakršnih koli razlik. «Z ozirom na izjave, ki se tako hrupno pojavljajo zlasti v ameriškem tisku in po katerih razdeljujejo Unrino blago v Jugoslaviji krivično in po političnih nagibih, je Posvetil kontrolni odsek temu vprašanju posebno pozornost. Ugo. tovil je, da izključuje razdeljevalni *istem po vsej državi kakršno koli razlikovanje. Ni.se zgodilo, da kdo be bi prejel nakaznice za obroke, ši so mu pripadali, ali da ne bi | Prejel Sredstev za nakup osnovnih Montgomery želi obiskati Moskvo London, 27. — Britansko vojno •hiniBtrstvo javlja, da upa maršal šfontgomery, ki se Zeli osebno seznaniti z vojaškim Življenjem Rdeče armade, da se bo lahko v kratkem podal v Moskvo. Poročajo, da je že med Potsdamsko konferenco generalisim Btalin Povabil Montgomeryja, naj obišče Moskvo. 14. oktobra je sovjetski Vojaški ataše v Londonu Izročil hlaršalu Montgomeryju poziv maršala Vasiljevskega, naj ob koncu Mta 1946 ali v začetku leta 1947 obišče Moskvo. Montgomery je povabilo sprejeL v Buenos Airesu, da Argentina ne bo odpoklicala svojih diplomatskih predstavnikov iz Francove Španije. Poudaril je, da odločitev skupščine o odpoklicu diplomatskih predstavnikov, tvori vmešavanje v notranje zadeve SpAnije ter kršitev Listine Združenih narodov. Protidemokratični izgredi v Teheranu Teheran, 27. — List «EteIaad» poroča, da so v Meshedu člani verskih društev napadli prostore ljudske stranke, mladinske zveze in sindikalnih organizacij. Razdejali so urade in raztrgali zastave in druge znake. Razdejali so tudi razproda-jalnice časopisov ljudske stranke. List «Dieha ni Pak» poroča, da so 16. decembra v Araku razdejali in zažgali prostore ljudske stranke, sindikalnih in ženskih organizacij. PRED RAZPRAVO V SVETU ŠTIRIH Nacistične organizacije v Nemčiji Hitlerjevska ,»Agencija za oboroževanje" še vedno deluje na britanskem in ameriške™ področju Marca zasedanje mednarodnega odbora za delo Montreal, 27. — Mednarodni urad za delo je danes objavil v Montrealu, da bo imel od 5. do 9. marca svoje 101. zasedanje v Ženevi. Sestanki odborov »e bodo pričeli 20. februarja in se bodo končali 11. marca. Indija pred težke borbo Britanska vlada noče pustiti oblasti Gorakhpur, 27. — Indijski delegat v ustavodajni skupščini Moon-htrJee je izjavil, da bo morala naj-Indija preiti novo obdobje °®trjjh borb preden bo dosegla popolno svobodo. Dejal je, da nihče ®eH, da bi Indija padla znova T kaos in nered, toda britanska »■feda nikakor noče pustiti oblasti a miren način. G-led« zahtev muslimanske lige J10 ločeni muslimanski državi v Pakistanu je delegat izjavil: »Ce ho-*eJo Indijci in muslimani živeti. ®khpno v Indiji, bodo morali iz-^plati načrt za izmenjavo prebivalca*. Gandhi bo romal po Indiji Mew Delhi, 27. — Podpredsednik 'hdijske 1 začasne vlade Pandit ^ehru in predsednik kongresne franke Kripa Lam sta odpotovala * letalom v Bengalijo, kjer se bo-sta sestala z Gandhijem na važne ^Mitične razgovore. Po drugi strani javljajo, da bo ,Mahatma Ganrhi šel na romanje '■Httnladi po vsej Indiji, zlasti pa muslimanskih deželah. Gandhi * izjavil, da bo ves čas potoval ^4 in da bo medtem užival samo ^jpotrebnejšo hrano, ki si jo bo pripravljal. S seboj bo nosil •^bio vrečo s koranom in svetim Msmom. Spremljala ga bosta po en Predstavnik hindujcev in muslimanov. Indijski zastopnik pri OZN Ba-•^dur je izjavil, da bo morala In-mja načeti pogajanja z Južno AfrL V kjer živi indijska manjšina, za-fmii plemenske neenakosti. Sahadur Je tolmačil ameriško Vasovanje za ukinitev te neenako-*•* v južni Afriki kot dokaz, da obsojajo plemensko neena-°st m da se bodo zavzele za lzva-načel listine ZN. Pristavil pa i «Ne bo naaa krivda, če bodo Zabili naše poskuse za rešitev tega vbraSanja.» Krvavi neredi v Bariju Glari, 27. — Agencija »Anse* po-da je danes dopoldne nekaj r*°Čev vojnih povratn kov in brez- r“*«lnJh uprizorilo v Bariju veliko N^eatno demonstracijo zaradi zo-f^ega znižanja tedenske podpore, Jo za božič zvišali od 1000 na Mr, Cemoi^s^U •?, ulicah mesta, zapirali trgovine in ustavljali vozila« Kot poroda «BBC* je mncžica napadla palačo prefekture ter zažgala banko in živilski trg. Policijske sile so streljale proti demonstrantom. Na rčšilno postajo so pripeljali do zdaj enega mrtvega in 14 ranjencev. Na pomoč so prišli tudi oddelki 5. pehotnega polka, da bi pomagali vzpostaviti red. Splošna stavka V poznih Večernih urah je splošna konfederacija dela sklenila proglasiti splošno stavko kot znak protesta proti policijskemu nasilju. Polda) v Bariju je zdaj miren. Število ranjencev se je dvignilo na iS, med njimi Sest članov policije. .------------------ Stavka britanskih vojakov pred sodiščem Kairo, 27. — Britanske vojake, ki so pred kratkim v znak protesta zaradi prepočasne demobilizacije organizirali stavko v taboriščih ob Sueškem kanalu, bo sodilo vojaško sodišče v Part Saidu. Kakih 10 vojakov obtožujejo ščuvanja k neubogljivosti. Berlin, 27. Tass. — List »Neues Deutschland* objavlja poročilo o delovanju neke trgovske družbe z omejenim jamstvom, ki se imenuje «Agencija za oboroževanje» in k. deluje v okraju Charlottenburg v britanskem delu Berlina. V Charlottenburgu na Berliner-strasse 9 je veliko poslopje, ki ga je zaplenila angleška vojaška u-prava in ki služi kot sedež tej organizaciji, ki je bila toliko previdna, da ni dala na poslopje nobenega napisa in da celo ni vpisala svojih telefonskih številk v mestni telefonski imenik. To vse je razumljivo, kajti kot piše list «Neues Deutschland*, je ta skrivnostna organizacija med vojno upravljala kredite Hitlerjeve vlade. List «Neues Deutschland* objavlja tudi poslovno pismo, ki ga je ta agencija poslala 2. julija 1945 družbi «Beude» v Juterbergu, in ki pravi: tPo pregledu vašega raču-na smo ugotovili, da niste poravnali vaših dolgov v skladu s pri-loienim računom. Zaradi tega vas prosimo, da brez odloga poravnate zahtevano vsoto pri eni izmed teh naših podružnic, če bi to plačilo Ze izvršili, vas prosimo, da nas obvestite o sledečem: v kateri banki ali na katerem poštnem uradu ste izvršili plačilo, kateri izmed naših jiodruZnio je bila namenjena vsota in končno datum vplačila.» Ob koncu prav] pismo, da dolguje družba «Beude» 578 tisoč mark in 80 pfenigov. Agencija navaja nato podružnice, pri katerih je mogoče izvršiti vplačilo in našteva v ta namen poštni čekovni račun Berlin 251.660 in Frankfurt na Meni 97.665; nadalje trgovsko banko v Kasslu in v Hamburgu ter Berlinsko banko v Charlottenburgu. List «Neues Deutschland* se vprašuje, kako Je vendar mogoče, da 18 mesecev po polomu hitlerjevskega režima obstoji v Charlot-teeburgu «Agencija za oboroževanje* in da celo vnovčuje dolgove, ki jjh je pustil fašizem? Vse to se dogaja kot, da se na svetu ne bi prav nič zgodilo. Kdo se torej skriva za to agencijo? Kdo jo je pooblastil, da poravnava račune, ki jih je zapustil Hitlerjev vojni stroj? List se tudi vprašuje, v čigav žep gre ves ta denar in opozarja nadalje na široke bančne zveze te agencije, ki se raztezajo od Hamburga na brltanskm področju pa do Kassla v ameriški coni. »Neues Dcutschland* zahteva, da se takoj poda berlinski javnosti točna obrazložitev teh vprašanj. Pariz, 27. — Berlinski dopisnik lista «Lberat’on» podaja podrobnosti o podtalni nacistični organizaciji, ki si je nadela ime «Brocken». Or-ganizacja je razdeljena v 10 skupin po 10 Odsekov. Vsako skupino vodil gaulelter, odseke pa vodijo petčlanski odbori. Po nekaterih informacijah vodi organizacijo bivši O-bersturmfiihrer Hans Zwack; dopisnik pa meni, da je skoraj gotovo, da je dejanski vodja organizacije Martin Bormann, ki da se skriva v Španiji, čeprav so mnogo govorili, da je mrtev. ..Svoboda tiska** v Porurju Berlin, 27. - List «Neues Deutsch-larid* poroča, da bo moralo glasilo komun'stične stranke v Porurju «Westdeutschea Volksecho* od L jaguarja 1947. znižati svojo naklado od 178.000. na 55.000 izvodov. Ze od vsega začetka so na vse mogoče načine ovirali izhajanje tega lista. Nekaj tednov potem, ko je začel izhajati so znižali njegovo naklado od 414.000 na 407.000 izvodov. Pred volitvami v septembru 1946. pa so naklado ponovno znižali na 234 tisoč izvodov. Na podlagi zadnje o-dredbe bo list lahko imel naklado 55.000 Izvodov. Ker šteje komunistična stranka v Porurju 75.000 članov, je smatrati to znižanje kot politični ukrep, ki so ga podvzeli edinole v škodo komunistične stranke. ]\fGZč)doiroljh/o čiščenje Borba proti ostankom fašizma Je odvl-sna od borbe proti težki industriji Berlin, 27. Tasa. — Te dni se jei Chamberon je nato govoril o de-vršila v Hannoveru na britanskem naclflkaciji in 'izjavil, da je od re- zasedber.em področju sindikalna konferenca, kj so se je udeležili predstavniki , nemških sindikatov vseh štirih področij. Prisotna je bila tudi delegacija svetovne sindikalne federacija. Na konferenci so določite stališče nemških sindikatov glede denacifi kacije. Sprejeta je bila resolucija, ki ugotavlja, da je denactflkaclja med gospodarskimi veljaki in na upravnem področju zelo nepopolna Da se dokončno odvzame oblast vsem Hitlerjevim pristašen, Je potrebno predvsem določiti politično preteklost vsakega posameznika v kraju, kjer je bival pod hitlerjevskim režimom. Nato je govoril predstavnik svetovne sindikalne federacije Chamberon, ki je poudaril, da federacija z neutrudno pozornostjo zasleduje ponovno vzpostavitev svobodnih sindikatov v Nemčiji. Sindikalne organizacije držav, ki so vodile vojno proti zločinskim silam fašizma, smatrajo za nujno potrebno, da vojaške okupacijske oblasti poslušajo želje in mnenje nemških sindikatov. Angleži se bodo ženili z Japonkami London, 27. — Glavni stan britanskih zasedbenih sil na Japonskem je naznanil danes, da bodo mogle oditi družine vojakov na Japonsko, čim bodo na razpolago stanovanja. Naznanilo pravi nadalje, da resno proučujejo možnost ukiniti prepoved ženitve z Japonkami. šitve tega problema odvisno jamstvo miru in svobode po vsem svetu. «Svetovna sindikalna federacija je prepričana, je dejal Chamberon, da je nemški delavski razred edini sposoben ustvariti demokratično vlado. Ne smemo pozabiti, da je borba proti ostankom fašizma odvisna od borbe proti voditeljem težke industrije, ki so olajšali Hitlerju in njegovi tolpi pot do oblasti*. Največje taborišče za jugoslovanske begunce v Italiji je taborišče v Eboli, ki je poznano pod imenom »Jugoslovansko kraljevo taborišče*. Tam se nahajajo ostanki Mihajlcvičevih četniških tolp, take imenovanega korpusa srbsk h do-brovoljcev znanega srbskega faš’-sta Ljotiča, ostanki Nedičeve garde, uslaške skupine, slovenski belogardisti in drugi fašsrični zio-Cnci, ki so v maju 1945 zbežali iz Jugoslavije skupno z Nemci in se predali anglo-ameriškim vojaškim sllgm. V s ta borišču je življenje organizirano po vojaški disciplini in fašistična propaganda se lahko svobodno širi. Poveljnik taborišča general Damjanovič ima naslov načelnika «jugoslcvanske kraljeve vojske v izgnanstvu*. Med nacistično okupacijo je bil Damjanovič na. čelnik Nedičevega glavnega štaba. V taborišču je tudi general Djukič, kj je med okupacijo bil med drugim tudj Mihajlovičev delegat pri Paveliču in je imel nalogo, da vzpostavi Čim tesnejše sodelovanje ustašev in četnikov v njihovi borbi ob strani nemške-italijanskh okupatorjev. Organizatorja in voditelja »političnega dela* v eni ta-koimenovani diviziji v taborišču, ki jo sestavljajo ljotičevski banditi Iz korpusa dobrovoljcev, sta Jaša Aljotič in Retko Parežanih Jaša Aljotič je bil med okupacijo podtajnik Nedičeve vlade, pozneje pa Grške provokacije Atene, 27. — Uradno poročilo grke vlade pravi, da so partizani napadli orožniško postojanko v Eptaloposu blizu Soluna, pri čemer so padli trije orošniki in jih Je bilo več ranjenih. Isti sporočilo pravi, da so sč partizani umakiiili iz vasi Phytija šele, ko je orožniška garnizija dobila znatna pojačanja. Po drugi strani sporoča grško tiskovno ministrstvo, da je poveljnik grških čet v Drami, ki je 40 km oddaljena od bolgarske meje, posvaril bolgarske vojaške omasti, da beripartizane zasledoval tudi pre. ko bolgarske meje, če se bodo leti zatekli na bolgarsko ozemlje. S to objavo hoče grški poveljnik očitno opravičiti kršitve grško-bol-garske meje. šef vohunske službe v srbskem korpusu dobrovoljcev. List nadaljuje, da se nahaja med' »nesrečnimi begunci* v Italiji, za katere smatra lord Beveridge, da je od njihove svobode odvisna »usoda človečanstva*, «tradicija časti* itd., tudi agent Ovre Radmilo Grdjič. V dvugih begunskih taboriščih so tudi polkovnik Daniel Crljen, usta-šk: polkovnik in šef propagande pri glavnem ustaškem stanu, Mato Du-kovac, ki se je prostovoljno boril na strani Nemcev na ruski fronti, in še mnogi drugi. V taborišču v Ebo-1 ju neovirano deluje ljotičevska fašistična organizacija »Zbor*, ki ima monopol nad propagando in »vzgojnim delom*. V taborišču so organizirali tudi krščansko društvo za mladino. Pod to fjrmo so ljoti-čevd. uspeli deseči podporo nekaterih angleških in italijanskih ari-stokratičnih gospa. One, ki so pripravljeni vrniti se v domovino, pretepajo. Organizirali sp nadzorstveno službo, da preprečijo prihajanje poročil o položaju y Jugoslaviji. List zaključuje, da je primer lorda Beveridgea ponovni dokaz, da na zapadu z izgovorom »humanitarnosti* omogočajo podporo ostankom f.ašizma. Razdelitev mandatov v francoskem republiškem svetu Pariz, 27. — Uradni list je objavil porazdelitev sedežev za člane republiškega sveta kakor sledi: Komunisti in druge sorodne stranke 78; MRP in druge sorodne stranke 73; SFIO 47; Levičarska skupina 32; PRL 10; Neodvisni republikanci 12; alžirska demokratična Unija 4; neodvisne alžirske muslimanske skupine 4. Izvemši majhne spremembe, ki bodo izvedene čez tri tedne po izvolitvi drugih 20 svetnikov v prekomorskih deželah, bo porazdelitev 900 volilnih mož, k| se bodo 16 januarja sestali v Versaillesu za izvolitev predsednika republike, sledeča: Komunisti 248, republikanci 12, MRP 239, SFIO 152, levičarske skupine 103, PRL 48, neodvsni republikanci 41, alžirska demokratična unija 9, neodvisni muslimani 12, egrarci 7, nevpisani 11. Pri voldvah za predsednika republiškega sveta ni noben kandidat dosegel večine 162 glasov) zato bo do potrebne nove volitve. Predsednik republiškega sveta • Pariz, 27. — Pri tretjih volitvah je bil za predsednika republiškega sveta izvoljen Alexandre Champe-tier de Ribes, član ljudskega republikanskega gibanja. ’ Jugoslovanski izseljenci se vračajo v domovino Viel~Nam zahteva naj posebna komisija prouči položaj Pariz, 27. — Po zadnjih vesteh iz Indokine se tam na vsem ozemlju nadaljujejo hudi boji, kjer se v.vaške sile Viet-Nanoa junaško postavljajo v bran pred francoskimi napadi. Vietnamske sile so se koncentrirale okoli Haipbonga kakih 120 km vzhodno od Hanoia. Hudi boji so v teku v južnih predmestjih Hanoia in tudi v samem Sai-gonu.’ Združenje Francija-Viet Nam, i’n-dokltajsko ljudsko gibanje in druge organizacije so naslovile na francoskega kolonialnega ministra Mouteta resolucija, v kateri izjavljajo, da bo edino prenehanje sovražnosti lahko preprečilo uničenje Indokine In bo zavarovalo tamkajšnje francoske interese. V resolu-C'Ji izjavljajo dalje, da so pogajanja možna edino le z vlado vietnamske demokratične republike, ki je bila priznana z dogovorom 6. marca 1946. Hkrati zahtevajo odpoklic visokega komisarja Thierry-ja D’ArgenlIeu. Resolucija predlaga končno imenovanje mešane politične komisije, ki bi imela možnost vzpostaviti ugoden položaj za povratek k demokratičnim svoboščinam in za svobodno izražanje pri bodočem referendumu. Admiral Thierry je izjavil, da francoska politika teži za tem, da podeli Viet Namu avtenomijo, toda ne popolne in brezpogojne neodvisnosti, ki da bi bila ob sedanji stopnji razveja le «težak prejude za obe strani*. Agencija «France Presse* poroča da je kolonialni minister Mou-tet danes v Saigonu izjavil, da sedaj ni mogoče več govoriti o sklc- Ljudska oblast Jugoslavija Je sklenila omogočiti številnim po vsem svetu raztresenim izseljencem čimprejšnjo vrnitev v domovino. Podatki iz leta 1939 kažejo, da je imela samo Slovenija izven svoji meja po evropskih deželah 60.000 izseljencev, v prekomorskih deželah, ZDA. Argentini, Braziliji, Kanadi in drugod pa 313.000. Pobudo za izvedbo povratka izseljencev v domovino Je dalo ministrstvo za delo preko komisije za izseljence y Zagrebu. Letošnjo jesen so se iz Francije zadele vračati v domovino prve večje skupine. Doslej se Je vrnilo' skupno 1724 jugoslovanskih izseljencev, od katerih je 1340 Slovencev. Med njimi je mnogo kvalificiranih delavcev, ki bodo pri obnovi države veliko koristili. V letu 1947 se pripravljajo na odhod v domovino izseljenci v Belgiji, Nizozemski, Vestfaliji in v Ameriki. Zlasti v Ameriki se izseljenci skrbno pripravljajo na povratek, organizirajo se v zadruge, kupujejo stroje in drugo, da bi mogli tudi sami čimveč prispevati k graditvi svojih stanovanj. Načrt za leto 1947 predvideva povratek 40 do 50.000 izseljencev. Njihova zaposlitev Je zagotovljena, ker bodo na podlagi gospodarskega načrta o industrializaciji in elektrifikaciji dežele rabili mnogo delovne sile. ' gije v vseh stopnjah; ta oblast bi b'la v okviru Varnostnega sveta, vendar pa ne bi bila odvisna od omejitev, ki jih nalaga uporaba pravice veta. . Celotna komisija za nadzorstvo nad atomsko energijo se bo sestala prihodnji mesec, da bo vzporedila delo svojih odborov za sestavo zaključnega poročila, katero bo predložila Varnostnemu svetu. Nadzorslvo nad atomsko energijo Lake Successe, 27. — Nadzorstveni odbor komisije za atomsko energijo pri Združenih narodih je včeraj sprejel osnutek sporočil, ki vsebuje tehnične podrobnosti za nadzorstvo nad atomsko energijo Listino, katero- so napisali na 50 straneh, so včeraj odobrili z 10 glasovi; proti ni glasovala nobena država, dočim sta se Sovjetska zveza in Poljska glasovanja vzdržali. Politični ali izvršni odbor te komisije, ki je imel zaupne seje zagradi izdelave končnega poročila, bo imel danes svojo zadnjo sejo. Ta odbor izdeluje splošne ugotovitve n priporočila, ki se opirajo na ameriške predloge za ustanovitev svetovnega oblastva, ki bi imelo nitvi svobodnega sporazuma z vla- I pravico nadzorovati in vršiti prede VietNama. gled nad razvojem atomske ener- AMERIŠKA SOLA GRE RAKOVO FOT Neka vplivna ameriška politična osebnost je pred kratkim poveličevala ameriško demokra-cijo. Med drugim je trdila, da je ta demokracija v zadnjih 10 letih napravila več napredka kakor ga je dosegla Sovjetska zveza od Oktobrske revolucije dalje. To domišljavo trditev lahko preverimo na zelo vaznem popri-šču. Vladimir Iljič Lenin je v svojem članku «Rusi in čmei», ki ga je napisal leta 1913 pri-merijai raven osnovošolske vzgoje v ZDA in carski Rusiji. Seveda je bila ta raven v ZDA neprimerno višja kot pa v Rusiji. Medtem ko je bilo med belokoici v ZDA samo 6% nepismenih, jih je štela carska Rusija 73%, pri čemer niso všteti otroci izpod 9 let. 6% nepismenih prav gotovo ne predstavila hvalevrednega dejstva za demokracijo, ki je stara nad A tem 6% treba dodati Se 44.5% nepismenih med črnci. In Lenin zaključuje svoj članek s temi-le besedami: «Po-ložaj črncev je sramota za Ameriko.'h... , Tako so bile razmere pred 30 leti. In danesf V manj kot 30 letih ji Sovjetska zveza v glavnem odpravila nepismenost v svoji deželi. Tretja petletka si je zadela nalogo, da uvede obvezno srednješolsko vzgojo v mestih in da izpopolni obvezen osnovnošolski in srednješolski sedemrazredni pouk na podeželju in v federalinih republikah ter da razširi razvoj osnov-no-srednjih šol z 10 razredi. Vojna je sicer zavrla to delo, toda sedaj ga nadaljujejo. Po novi petletki bo državni proračun za kulturno vzgojo delavcev znašal leta 1950 106 milijard rubljev kar preseba za 2.6 krat raven iz leta 1940 Leta 1946 bodo stroški za V?S*« IamIii nri-oH!lfl lsiiHiirnl VPPPr stavili peklenski stroj na dvorišče, kjer ima svoje prostore SIAU, ki pa se k sreči m razpočil. Drugi tak herojski podvig se 1 r0'upajo jprl*ath Njo so odpeljali degodek skozi okra svoje hiše. Predscdn-k tudi poudari, da je ženska kratkovidna. Obtoženec popolnoma zanika vsake krivdo in pravi, da Je šel onega dne v kino. Pr.ča Tarantino, lastnik gostilne »AlPantica gretta* pove, da je zaprt od 29. junija in da ne ve, zakaj. Branilec obtoženca, odvetnik Anncscia je tedaj vzkliknil: «Ta mož je v zaporu, ker imajo Angleži vse prebivalstvo' tega ozemlja za kapune.* Priča pove, da je 15. junija zaprl zgodaj gostilno in da ni videl, kako so zabodli Hlače. Nato je nastopila glavna priča Robba Ivana. Onega večera, je šla zdoma, da obišče neko prijateljico v bolnici. Z okna stopnišča je videla na trgu Cavana skupino ljudi, ki je pretepala nekega meškega. Ta je iskal zavetja v gostilni, toda gospodar ga je vrgel ven in Cafagna ga Je zabcdel. Obtoženec je posečal gostilno in je prijatelj lastnika. Dejo la je, da je več ljudi bilo navzočih pri zločinu, toda da si iz strahu dami. Izraža svoje začudenje, zakaj je policija iskala protislovja pri težllni priči Robbovi, čeprav tek pripetil istrga večera. Tolpe so vrgle ročni bomibi proti stanovanju a ntiife š -ta Bruna G ra ld'ja, ki sta povzrcčiili precej škode v samem stanoV-a.« ju im ma oknih. Tov. Gi-raldi je pred kratkim zapustil bolnišnico, kjer se je moral zdraviti zaradi podobnega gnusnega farsičnega atentata. > na FSS, kjer je pedala prvo izjavo. Ko se je vrnila domov, ji je Taran-tir.ova žena grozila. Ponujali so j! tudi denar, da prekliče svoje izjave. Tudi dr. Oliva, inšpektor civilne policije, jo je pozval naj prekliče svoje izjave in ji pri tem grozil. Ponovno petrdi, da Je Cafagna zabodel Hlačo. Dodaja, da se je o zlo- Lonjerju priredile kulturni večer z izbranim sporedom. Zapele so več lepSh pesmi in vsaka je deklamirala po eno poezijo. Sledila je veseloigra »V posredovalnici*. Zenska mladina je pokazala deber vzgled. Upamo, da bo.temu vzgledu sledili, tud! moška mladina In se prebudila. NABREŽINA Smrt zaslužnega učitelja. Ta teden so pokopali v Nabrež-ni 83 letnega upokojenega šolskega upravitelja Avgusta Tenceta. Pokojni je vzgojil dolgo vrsto naraščaja v ljudski in obrtni šoli, katera je dala kamnoseški obrti mnogo dobrih delavcev. Na prosvetnem polju je bil delaven z'.a9ti na glasbenem področju. Njegov pevski zbor je dolgo slovel kot najboljši na goriškem *n tudi sam je bil izboren tenorist. Zal, da je bil njegov pogreb bolj skromen, kot bi ga sicer zasluž’1 in da ni mogla priti pri tej priliki do pravega izraza tista pesem, ki jo Jo pokojni tako ljubil vse žVljemje. Slava zaslužnemu možu! Sporočilain Množični sestanek v PristaniSkem domu Odbor 5."'sektorja SIAU-Ja I. okraja v mestu, vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udelež jo v ponedeljek cb 20.15 sestanka, ki bo v menzi pristaniških delavcev. Zveza primorskih gluhonemih Vsi gluhonemi, ki so se vpisali v. Zvezo, naj pridejo na sestanek v ulico Conti št. 11 jutri 29. t m. ob 15. uri. Smučarski izlet TR2IC Faiistifni teroristi nimajo miru. Fašistične tolpe v Tržiču »o izgubile vsako upanje, da bi mogle še kdaj zavzeti one položaje, ki so jih Imele za časa fašizma in nacizma, ko set terorizirale demokratično ljudstvo, ga pošiljale v taborišča smrti ga mučile na vse mogoče načine in bile zato nagrajene. Zato sedaj nastopajo z zahrbtnimi ate-n- RADIO TRST II. SOBOTA 28. DECEMBRA 7. Otvoritev - koledar; 7.10 jutranja glasba v zvezi z Vidmom; 7.30 veeti v slovenščini; 7.45 veeti v ita- V nedeljo 29. decembra priredi Planinsko društvo v Trstu smučarski izlet na Cebransko Poliro ipod Snežnikom), kjer bodo tudi vaje. Cena vožn)e tja in nazaj za dane 250 lir, za nečlane 300 Odhod ob 5.30 zjutraj. Podrobnosti in predplačilo v knjigami Stoka v ul. Mdano 37. Gostje iz Kazelj v Sežani Prosvetno društvo »Dneva žari iz Kazelj gcstu.o jutri 29. t. m. v kinodvorani v Sežani z zanimivim In zabavnim sporedom, ki bo trajal 3 ure. Pričetek ob 14. uri. movalci in tekmovalke iz Sv. Kri- ; ujanščinl; 8. pestra Jutranja glas ža, ki so dosegli drugo mesto Vendar bi pripomnili, 'da bi z malo več treninga dosegli še boljba me- ha; 8.30 zaključek; 11.30 filmska glasba; 12. kako vzgaja Velika Br.-tanija svoje državljane; 12.15 glas- sta, če ne prva; to velja predvsem ben.i program v zvezi z Vidmom; za moške. Pohvaliti pa moramo tudi organizacijsko vodstvo prireditelja. III ALEKSANDER BEK 10 VOLOKOLAMSKA CESTA Čigav je ta jarek? Kdo Je tu izmed Kazahov? Spomin m! je prišepnil: Barambajev. Da; tu je njegov mitraljezki oddelek. Ali Galiulin... Oba ata pri istem mitraljezu. Pri vragu, tudi tukaj gostijo te prišlece: — A ti se tedaj ne daj, — je dal nov glas. — Sicer je poguba-. — Gozd nas bo prikril! V gozd on ne lazi. Zopet so tiho rožljale žlice. Z mojimi borci so kosili ljudje, ki so •e Izvlekli iz obroča. Zaslišal se je še nelu nepezran glas: — Tudi torba mi je ostala tam, in skleda je tam... Sedeli smo. jedli, kakor sedaj tukaj, in naenkrat.. »...in naenkrat ste zbežali, podlež-!» — sem hotel zakričati, toda neka misel ene je zadržala. V bližini sem opazil, kako se z bleskom pronciranega Jekla svetlika cev mitraljeza, ki je bil skrit za skrbno zaležanimi zaplatami ruše. Tam je dežural mitraljezec. V magazin Je bil vložen pas s patronaml. — Je vse v redu? — sem vprašal. — Samo pritisniti Je treba, tovariš kembat. •) Počei*!J sem, naperil cev proti površini reke in pritisnil na peteljna. Mitraljez Je začel podrgetavaječ delovati. Ker smo bili zaposleni s kopanjem zemlje, da bi se utrdili, še nismo Imeli strelskih vaj; to je blo prvo streljanje, kl se je razlegalo nad našim položajem. Nekdo je planil iz jame. — Uzbuna! — sem vzkliknil. — K orožju! In takoj nato se je zaslišalo kot izmaličen odmev: — Nemci! Glas Je bil čudno pridušen, mož ni zakričal, marveč Je preje vriarJl, ket da bi bili Nemci že poleg njega. Naslednji trenutek je nekdo začel teči. Za njim drugi. N-isem nit uspel, da bi opazil, kako 'se je to zgodilo. Vse se Je izvršilo, kot bi tren‘l. Gozd je bil blizu, na sto petdeset do dvesto korakov. Tja so bežali— Popel sem »e na griček iz ilovice in obstal, molče gledajoč za ti-stlml, ki so bežali. Poleg mene se Je razlegel razjarjen krik: — Stoj! 12.45 napoved časa - vesti v slovenščini; 13. vesti v italijanščini; 13.15 lahka glasba; 14. zdravniška oddaja; 14.15 čitanje sporeda - zaključek. 17.30 komorna glasba; 18. plesna glasba; 18.45 kulturne aktualnosti, predavanje; 19. slušna igra: 19.30 orkester Bojana Adamiča; 20. napoved časa - vesti v slovenščini; 20.15 tedenski pol't’čnl pregled; 20.30 lahka glasba; 21. češki sklada tel ji; 22. glasbeni program v zvezi z Vidmom; 23. napoved časa - vesti v Italijanščini; 23.15 vesti v slovenščini - čitanje sporeda;; 23.30 plesna glasba; 24. zaključek. *) Kom bat = komandant bata^ona (op. prevajalca?. In nato — psovka. To je zakričal mitraljezec Bloha, ki s« je od nekod pojavil. Ko me je opazil, je poletel k meni, k strojnici. Vame Je prodrla ljubezen, ki je bila estra kakor igla. Nobene žene n-lsem nikoli tako zelo ljubil kot mitraljezca Bloho, ki je tekel proti meni. Tedaj se je zaustavil tudi Galiulin — veUkanski Kazah, težak po poklicu, ki je z lahkoto dvigal težko strojnico na široka pleča. Povesil Je glavo in položi roko na prsi, nemo proseč za oproščenje. Toda noge so ga že gnale k meni, takoj za Bloho. Nato se je obrnil Murin z naočniki, ki j« bil pred vojno aspirant konservatorija in kž Je pisal članke iz zgodovine glasbe. Toda nekdo ga Je porinil ter mu pokazal na bližnji gozd. In zopet Je stekel kakor zajec. Nato »e je ponovno obrnil; nakar se je zaustavil. Njegov prepoteni obraz se je obračal na tankem vratu zdaj k meni. zdaj k gozdu. Nato Jo naglo s prsti obrisal naočnike in končno poletel k meni. Vsi ti so bili iz Istega oddelka, upravljačl Iste strojnice. Zdaj j« manjkal samo vodja oddelka, mlajši vodnik Barambajev. (Se nadaljuje/ OtroSka prireditev pri Sv. Ivanu Otroški vrtec pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo 29. t. m. ob 16. url predstavo v dvorani krožka »S. Škamperle*. Pionirska prireditev v Rocolu Pionirska družina «Vojko» iz Rocola vprizori Jutri 29. t. m. ob 16. uri v dvorani pri Lovcu Goiije-vo božično povest v štirih slikah «Peterčkove poslednje sanje«. Vse prijatelje mladine vabimo k obilni udeležbi. Enotni sindikati Prehrana. Odbor ima sejo danes ob 18.30 na svojem sedežu. Rojstva, smrti, poroke Dne 25., 26. in 27. dec. se je v Trstu rodlo 16 živih in 1 mrtev otrok, umrlo jo 88 ljud1., porok pa je bilo 16. CIVILNE POROKE: šofer Miilar Charles Edvvard in vezalka Martin Ida, ing. Nascimben dr. Claudio in zasebnica Babuder Lina, kemiški delavec Visagglo Leonardo 'lin zasebnica Zanghirella Vagna, tehniški uradnik Krainz Alfred in uradnica Tinta Egle, uradnik Schuett-GVeening Will am In zaseba.ca Ghe-rardl Elvira. UMRLI: 53 letna Mauri Joslpina, 5 mesečni Guido Devertini, 66 letni Anton Fabrlni, 76 letna Katarina Plapan, por. Doce, 59 letna Lucija Gherzutti, vd. Pa-ront, 54 letni Bernard Cantoni, 39 letni Duilo Geg-gla, 70 letna Ivana Marellich por. Tavolato, 84 letna Marija Parenzan vd. Fabbro, 70 letni Anton Birsa, 87 letna Angela Dobrinja vd. Sa-f>-cd, 64 letni Josip Svagel, 77 letna J osip/ra Bccvčič por. Facchna, 81 letna Marija Gherdol vd. Kovačič, 51 letni Emil Pinna, 51 letni Peter Bonazza, 65 letni Angel Ianuszl, 82 letna Torez’ja Supančlč vd. Flcgo, 70 letni Gabrijel Berce, 77 letna Santa Magris vd. De Col, 31 letni Anton Pucci. 23 letni Henrik Kre Čič, 27 letni Just Kac, 65 letni Ivan Razen, 49 letni Kristina Francov'č vd. Mervič, 38 letni Guerrino Cecca rcllt, 62 letni Viljem Ccaseimi, 1 dan stari Viljem Partenini, 18 letna Jo-slplna Kmpez, 53 letni Anton To-nello, 53 letna Jos’p'na Glavan pc-r, Jannl, 52 letini Ivan Semenič, 82 letni Alojz Mont'. 81 letni A'bert di Chito, 62 letna Marija Nider, 43 letna Marija Simeoni por. Colauttl, 65 letni Ivan Stupica, 32 letni Rudolf Glraldi. protislovij ni bilo. Niti ne ve za1 kaj vztraja na razliki med beseda«)1 stopnišče dn stanovanje, ko je PrI' ča vedno govorila le o hiši. Ob liri tudi še ni b’lo temno, saj j* takrat veljala legalna ura in je b»® v polnem poletju, tako da je lab*0 priča videla dogodek. Tudi krat't