NENEHEN BOJ ZA NAPREDEK
Žepred II. svetovno vojno se je prek političnih in kultumih društev delavska moč vzhodnega dela Ljubljane politično zelo okrepila in obogatila. Bila je tudi med najbolj revolucio-narnimi. Spomnimo se stavke ielezničarjev leta 1920 in vev-ških papirničarjev 1936-37, borbenih delavcev v Satumusu, Kemični tovarni, Arbu itn. Delavci so se hrabro bojevali za svoje pravice in proti izkoriščanju človeka po človeku. Boje-vati so se organizirano prek svojih sindikatov, delavskih strank, na shodih, zborovanjih itn. Najbolj revolucionarna sila, ki seje odkrito zavzemala za delavske pravice, paje bila komunistična partija.
Seveda pa buržoaznim vladajočim strankam vse to nišlo v račun. Zato so komuniste in druge napredne delavce prega-njale. Toda zavest delavcev ni popustila. Ustanavljali so kul-turna društva, ki so bila pod vplivom KP in v njih so se de-lavd poMčno in kulturno še naprej utrjevali. Tega pa ne bi bilo, čenebiimeli dobrih, politično močnih članov KP, kiso živeli ati prihajali v kraje naše občine. Med njimi so bili Ed-vard Kardelj, Matija Maček, Boris Kidrič, Tone Tomšič, Boris Kraigher, Pepca Kardelj, Ivan Kreft, Franc Leskošek,^ Jože Moškrič, Joče Mazovec, Adolf Jakhel, Franc Perdan in še mnogi drugi. Po njihovi zaslugi je že pred l. 1941 partija storilavse,dasobililjudjepripravljeninabliiajočiseboj. Ra-jonski komiteji v Polju, Dobrunjah in kasneje v Mostah in drugod so zdruievali komuniste in obveščali druge zavedne delavce o pripravah na revolucionarni boj za enotnost jugo-slovanskih narodov in proti fašizmu. KPJpod vodstvom to-variša Tita je zrasla v organizacijo, sposobno za organizira-nje in vodenje oboroienega boja. Španski borciso ieprestali svoj ognjeni krst in partija jih je vključila kot organizatorje bojnih enot.
Fašistični napad na Jugoslavijo 1. 1941 delavcev naše ob-čine torej ni presenetil. KP je v najkrajšem času pridobila množico borcev in aktivistov za delovanje v OF. Kmalu nato je bil ustanovljen tudi glavni štab slovenske narodnoosvo-bodilne vojske s komandantom Francem Leskoškom in ko-misarjem Matijo Mačkotn. Člani partije in zavedni delavci so pričeli organizirati bojne skupine, ki so pričele odkrit in ovoroien boj proti okupatorju, 13. julijaje bila že ustanov-Ijena Molniška četa, 16. julija pa je Zaloška skupina že na-padla okupatorja in v Besnici je padel prvi okupatorjev vojak na Slovenskem. Vrstile so se še druge akcijeproti okupatorju: uničevanje telefonskih zvez, napad Molniške čete na črno-sračnike, rušenje proge med Ljubljano in Zalogom, likvida-^^jpija iandarmeriiskega mred:i':'.jy Snšniks v Polju, nčšietesa- -botaže železničarjev v Zalogu (miniranje črpalke in polaga-nje peklenskih strojev, razoražitev italijanskega straiarja idr.), uničenjestrojev v Zelenijami, množični odhodivparti-zane itn.' •
Področje bivših občin Dobrunje, PoJje in Moste je bilo prizorišče stalnih oborozenih spopadov in bojev z italijan-skimi in nemškimi okupatorji ter domačimi izdajaki. To do-kazujejo tudi boji na Jančah, Pugledu, Urhu, Orljah itd. Iz današnje naše občineje izšlo 22 revolucionarjev in narodnih herojev. Padle pa so tudi mnoge žrtve, polnili so se zapori, Ijudje so bili preganjani, njih domovi poigani. A zavest je osiala trdna. Na teh in takih osnovah je nastala novcrnašaJu-goslavija in tudi mladina trdno stopa na teh osnovah naprej.
Današnje razmere nas še trdnejepovezujejo v boju r\a go-spodarskem in drugih področjih. Nijesile, ki biuspela zr-ušiti našo priborjeno svobodo, bratstvo in enotnost jugoslovan-skih narodov in narodnbsti,                      .   -                K. R.