LETNIK VI. SLOVENKA ŠT. 8. in 9. ŽENSKA V EKSISTENČNEM BOJU. IVANKA KLEMENČIČ. Danes je več ali manj povsod že prodrlo spoznanje, da j"e naziranje, kakor da je edini delokrog ženske družina, prišlo precej, ako ne celo ob svojo veljavo. Formalno se sicer tega še ne razglaša, razun od jsocijalističnih strani, ali dejanski se že vsi nepremožni sloji ravnajo po tem spoznanju, oziroma po silah razmer. Vedno številnejše so trume proletarskega ženstva, ki vsto- pajo v borbo za kruh, a tudi v meščan- skih družinah se vedno gošče javlja skrb, da se i deklicam zagotovi samostojno eksi- stenco. Res, slep mora biti, kdor še danes ne uvidi, da so socijalne razmere razdrle vsej dosedanje ozire in predsodke o ženski ne- sposobnosti za pridobivanje življenskih sredstev, da borba za kruh ne dela nikake izjeme z ženskami. Slepo ali pa skrajno krivično je tudi postopanje činiteljev, ki vodijo državno upravo in ki skoraj popol- noma zanemarjajo svojo dolžnost, preskrbeti i ženstvu priliko za pošteno pridobivanje vsakdanjega kruha. Sicer v tem oziru tudi za možke ni nepresežno vzorno preskrb- Ijeno, a ženske so gotovo 99% na slabšem."Kakšna velikanska je že razlika pri šolstvu ! | Koliko gimnazij, realk, trgovskih, kmetij- skih, rudniških, umetniških in drugih sred- njih ter visokih šol vzdržujejo država, de žele in občine, ki so vse izključen privilegij možkih in ki istim zagotavljajo istotak pri vilegij do vseh boljših služb ; ženskam ostaja le učiteljska služba na ljudskih in v novejši čas meščanskih šolah ter najskromnejše pisarniške službe, bodisi na pošti ali drugod. Nič boljše ni v obrti, ki je do izginja- jočih izjem izključno v možkih rokah. Ženske tudi na tem polju nimajo nikakih pravic! Nekatera težja rokodelstva so ženskami že vsled njihove telesne zaostalosti nepri- stopna ; druga, lažja, n. pr. urarsko, tiskar- sko itd. pa jim zapira možki brezobzirni egoizem. Ženskam ostaja le krojaštvo, modi- stovska stroka ter takozvana »ročna dela« (vezenje itd.) Pa tudi v teh stvareh nimajo ženske formelno določenih ni dolžnosti m pravic, izvzemši maloštevilne umetno-obrtne šole. Tudi one ženske, ki poslujejo v trgo- vinah, so takorekoč brezpravne nasprotij gospodarjem. Skrajni čas bi bil, da se merodajni I činitelji zganejo ter temeljno uravnajo stvari tako, da bo vsaka ženska -imela priliko usposobiti se in pridobiti si samostojno eksistenco. Ženska je človek in ima kot tak iste pravice do eksistence kakor možki ; zato je dolžnost države, da skrbi jednako za ženske kakor za možke državljane. Edino pravično bi bilo, da se da i ženskam dovolj prilike za srednje- in višje- šolsko izobrazbo. Le proč z različnimi po- • mlsleki in predsodki o duševni inferijornosti ženstva! Pa tudi nič ozirov na njeno] >ženstvo« ! Samo svobodno pot ji dajte v šole, a zahtevajte strogo od nje istega duševnega dela, kakor ga zahtevate od možkeg-a! Ktera ne zmore tega, naj prime za rokodelstvo. A po jednakem študiju, \ jednake pravice in koristi ! V obrti naj se določi čas pouka tudi- za deklice in naj se uvedo i zanje nada- Ijevalne šole. Istotako naj se ob koncu učnih let tudi deklicam izdaja »učno izpri- čevalo«, ki jim dajaj lastnost in pravice- pomočnic. 205 čisto tako naj se tudi urede razmere trgovinskih uslužbenk. Za izvršitev teh edino pravičnih reform je domalega vse zavisno od ljudskih za- stopnikov v državnem in v deželnih zborih ter občinskih zastopih. Pri teh mora žen- stvo trkati, pri njih si mora iskati zaslombe. Slovenke bi, ako nas dosedanja znamenja ne varajo, našle v naših poslanskih krogih dovolj naklonjenosti v boju za ravnoprav- nost. Žal le, da se naše ženstvo še pre- malo zaveda te svoje v naravnem zakonu temelječe ravnopravnosti, da se še vedno ne more prav prebuditi v novi čas. Sicer pa bi bila ljudskih zastopnikov samih dolžnost, da bi vsaj nekaj svojih študij in svoje delavnosti posvetili temu delu soci- jalnega vprašanja. Saj je veliko veliko za- visno od tega, da se vsi deli naroda redno, krepko in zdravo razvijajo v duhu časa. In ženstvo je že po svoji številnosti baš v našem, sicer maloštevilnem narodu faktor, ki zaslužuje vse pažnje. SAVINSKI VENEC. ZLOŽIL ŽIGA LAJAKOV-MOZIRSKL VII. Vrh Ojstrice. v ijrezdanji globlji pod menoj sveta vrvenje, večni boj, krog me vesoljstva mir razlit, bližine božje čar odkrit. V krtišču zemskem skrito past povsod nastavlja skrb in strast, Tu orel čil, svobode sel, drzno se gnezdo je pripel. Jutranji svit gore zlati, A v dolu gost še mrak leži____ Le skrij, le skrij mi, mrak teman, zeleni hrib in cvetno plan! Tam doli sveta tla leže, kjer v bedi bratje mi trpe, kjer solze toči narod moj, ko bič vrši mu nad glavoj ! Solze in kri in toge sled, "boj ljut za skromne zemlje ped, - drhti in trepeta srce le skrij, oblak, prizore te ! Savinski dolini. Ni Bog nam dal srebra, zlata, a dal nam v last je kos sveta, nanj blagoslov nebes razHl in v zemski raj ga spremenil. Ta solnčni svet, ta svet krasan Savinska cvetna je ravan. Kjer biva rod če čvrst in čil v zavetju starih šeg in sil. Kjer bistro je Savine dno kot vitkih postrvi oko, kje sinja višnjevost neba nad njoj se jasno lesketa. Kjer brkih srn se trop podi, zeleni log oko bodri, kjer prsi dviga sveži zrak, cvetlic planinskih vonj krepak. — Dolina cvetna, dom ljubljen, krasan kot prvi božji sen, izročam ti pozdrav gorak, plamtečili čustev skromen- znak ! SLIKAR MARAN. ČRTICA. SPISAL IVO ŠORLI. PODMELEC-TOLMIN, Slikar Maran je imel ljubico. Ljubil jo je, kakor je ljubil one dni, ko jo je srečal prvič, krasno rožo, ki je cvetela pod njegovim oknom . . . Večkrat je moral misliti na ono rožo še pozneje, ko se je bila že davno osula. Posetil ga je bil baš v istem času bratra- nec, ki je predaval botaniko na gimnaziju. Stopala sta po vrtu in prišla tudi do one rože. S ponosom jo je pokazal slikar pro- fesorju. »Ali si že kdaj videl kaj enakega? Ta plameneča barva, ta topel vonj !« In profesor jo je prijel za stebelce, potegnil jo k sebi in jo preiskoval . . . »Premalo prašnikov ima ! Zame nima nobene vrednosti !« je odločil s suhim, za- prašenim glasom. 206 Slikar se je pomilovalno nasmehnil, približal svojo ljubljenko nežno k ustnam in odšel molče dalje. In zdaj je ljubil svojo Borisano, kakor je ljubil takrat svojo rožo pod oknom . . . »Premalo prašnikov ima!« bi rekel moj bratranec, si je mislil včasi, kajti nje- govo bistro, v vse prodirajoče oko je spo- znalo koj prve dni dušo tega dekleta. Danes je videl njeno brezobzirno sebičnost, jutri njeno brezsrčnost, pojutrnjem njeno škodoželjnost. Skoro slednji dan mu je od- kril novo potezo njene duše, da je gledal bolj in bolj pogostoma z neko tajno grozo v bodočnost, ko bo za vedno priklenjen na to brezčutno bitje. Toda ljubil je svojo krasno ljubico, kakor je ljubil svojo krasno rožo, ki je imela premalo prašnikov, in njegovo lepote žejno oko je pilo strastno harmonično lepoto njenega obraza . . . Niti temen izraz na obličju njegovega velikega,- oboževanega prijatelja Otona, ki ga je opazil vselej, kadar je govoril z njim o svoji Borisani, ga ni mogel odvrniti od nje. In ljubil je svojo ljubico in trpel ob vedno globljem pogledu v njo in slikal svoje male skice in obupaval nad svojo umetniško močjo. Oni dan pa je vstopil pri njem prija- jatelj Oton in ga povabil s seboj. Čutil je živo potrebo, da se izobrazi v vseh umet- nostih in nastopi potem kot kritik, kot lestev med občinstvom in umetniki, ker so ga boleli oni bolj in bolj topi pogledi njegovega naroda, strmečega apatično za svoj.imi sinovi, pospenjajočimi se više in više pod oblake, ne da bi imel človeka, ki bi mu tolmačil njihove visoke misli in želje z višave dol. Najprej se je namenil v Monakovo. »Ne misli, da se more umetnost poni- žati do tekmovalke s tvojo Borisano!« je opominjal slikarja. »Odloči se, ali za eno ali za drugo. Ti si velik umetnik, toda dokler te bo tiščalo k tlem tako puhlo dekle, ne moreš tja gor, kamor te kliče tvoj sveti poklic, in ubijal se boš še dalje s takimi slabotnimi poskusi !« In Maran se je vdal in čez teden dnij sta sedela v kupeju. Maranu ni hotelo iz glave sinočno slovo z Borisano. »Naveličal si se me, zato greš. Pa pojdi ; ne misli pa, da bom jokala po tebi. Fej, vsi ste enaki !« To je bil ves njen odgovor na vse ono, kar ji je govoril o svoji veliki bodočnosti, o svojih krasnih ciljih.. . »Vsi ste enaki!« Da, nič drugega ne vidi v njem, kakor bi videla v vsakem filistru, nobenega smisla nima za vzlet njegove duše, niti sluti ne božanstvenih zakladov v njem . . . Srce se mu je stisnilo, ko ji je podal roko v slovo. Njen poljub je bil hladen, da mu je pre- tresel celo telo neprijeten mraz . . . Pod njenim oknom je postal. Težko mu je bilo iti tako ubogemu od tod, — le še eno toplo besedo da bi mu vrgla za slovo od zgor dol v prazno dušo ! . . . Njena senca na razsvetljenih gardinah se je premikala še nekoliko časa, potem pa je ugasnila luč. Odšel je s sklonjeno glavo . . . V Monakovem sta si s prijateljem ogledovala umotvor za umotvorom, a Ma- rana je nekaj sililo močneje in močneje, da bi delal. In stopil je pred platno in slikal ono, česar mu je bila duša še vedno polna, prav iz duše ven. Slikal je svojo ljubico prav tako, kakoršna se mu je zdela. In dan za dnevom je bila nje podoba popol- nejša. Ona gubica ob ustnih — izraz se- bičnosti, ona črtica v očeh — znak trdo- srčnosti, ona potezica med obrvmi — zna- menje plitve domišljavosti, — vsa kakoršna je živela. In vendar čez ves ta obraz razlita neka čudovita, omamljiva dražeštnost . . . Slednjič je bil zadovoljen in pokazal jo je prijatelju. Nekam vznemirjeno je opa- zoval kritikov že skoro predolg^o v nje- govo delo uprti obraz. Pričakoval je, da mu prijatelj izreče pri prvem pogledu za- divljeno častitko. 207 »AU ti res ne ugaja?« je vprašal slednjič hlastno. >Delo je vredno velikega umetnika !« je odgovoril kritik počasi. »Pokaži jo lju- dem, in slavili te bodo. Toda jaz, ki po- znam to dekle, jaz ne morem dobiti po- polnega zadoščenja v nje sliki. Da, tu je oni popolni obraz in na njem je resničen odsev njene nepopolne duše, vse hibe te duše si ji vdahnil, toda nečesa, sam ne vem česa, kar živi na njenem obrazu, tega tukaj na njeni podobi ni. Le še ene same poteze s čopičem bi bilo treba, in tvoje delo bi bilo dovršeno. No, to ni treba, da te moti, to je samo moje mnenje, drugi, ki tvoje ljubice ne poznajo, bodo sodili brezdvomno drugače!« »Meni ni za mnenje drugih!« je krik- nil slikar strastno. »Meni bi bilo tvoje priznanje več, kakor proslavljanje vsega sveta. Ako se mi posreči dobiti ono hibo, ki žali tvoje oko, dobro, ako ne, ne bo videl tega dela nihče več ! In vendar se mi vidi, kakor da se ti vse to, česar ne moreš dobiti na moji sliki, le tako nekam zdi, da sam ne veš, kaj hočeš!« je prista- vil naenkrat počasi, zamišljeno zroč v svoje delo. »Vraga, to je vendar ona! Premiš- ljevati hočem pač o tvojih" besedah, toda ako ostanem s svojim delom kljub vsemu zadovoljen, dam ga javnosti!« In potem je stal ves teden po cele ure pred stojalom in gledal svojo sliko. Že drugi dan je čutil, kaj je motilo prija- telja. Nekaj je manjkalo temu obrazu, toda kaj ? Morda je še preveč zaljubljen in je naredil iz svojega dekleta svetnico ? Ne, tega si ni mogel očitati, teh trdih, sebič- nih potez nimajo svetnice, to je bila ženska, ki pa vendar ni bila prava Borisana, naj je še tako iskal vzrokov. In ker je bil ves njegov trud zaman, zato je sovražil bolj in bolj svoje delo, a sovražil že tudi njo, ki jo je predstavljalo. Ti me oviraš, da mi duša ne more navzgor, ti, ki si nič, ti se drzneš uklepati mene umetnika, je siknil jezno, ko je danes zopet strmel v njo, in zgrabil je že palico ob sebi, da bi jo uni- čil .. . A omahnila mu je in besno jo je zalučal daleč proč. Odnesel je sliko naglo v drugo sobo in jo obrnil z obrazom proti zidu. In nobenega veselja ni imel več do dela, nobenega zaupanja do svoje moči. Bil je prepričan, da vrhunea ne more nik- dar doseči, zato je hotel raje vse pustiti. Dol pojdem med ljudi, in kakor so oni, tak bom jaz ! Dol pojdem k njej, in kakor je ona, tak bom jaz. Tako brezkončno težko mu je bilo. Vso svojo dušo je bil izpraznil v teh ted- nih, in ona praznota v njem je molče kri- čala po kapljici hladilne rose . . . Vse v njem je s silno močjo zahrepenelo po lju- bezni, po BorisanL. . . Zakaj mu neki ne piše ? Dva njegovih listov sta bila zaman, a potem mu ponos ni pustil več, da bi ji bil še pisal. Tudi ga je bilo delo docela prevzelo, da je njen molk jedva občutil... Bil je edino umetnik in mislil je samo na svoje ustvarjanje. Toda zdaj je bil zopet človek in človek v njem je mrl po njej ... »Ti nisi še ozdravljen!« mu je rekel nekaj dnij pozneje prijatelj, ki mu ni ostala na slikarju nobena stvar tajna. »Pojdi k njej! Ako se ljubita, združita se; ako te še ne ume, prideš pač ozdravljen nazaj !« In Maran se je odpeljal na jug. Proti večeru je dospel na domači kolodvor. Srce mu je drhtelo, ko je stopal peš proti mestu. Vse, vse je bilo pretkano s tisočerimi spo- mini na one srečne dneve, ko sta hodila skupaj tod okrog . . . Hotel se je sestati ž njo še le jutri, zato je rad sprejel povabilo dobrega znanca, ki ga je srečal, naj gre žnjim v hotel, kjer je priredila elita nocoj pevski koncert. Prišla sta že skoro prepozno na ob- širni vrt. Vse mize so bile zasedene, samo še dva prostora sta čakala ob mizi na sredi, pri kateri je sedela med dvema mla- dima gospodoma Borisana .. , 208 Slikar se je za hip zdrznil, potem pa ponudil mirno svojo desnico omiznikom, samim znancem, ter prisedel. Borisana mu je bila podala hladno svojo roko, ne da bi ga bila pogledala. Vedel se je neprisiljeno in ogovoril včasi tudi Borisano. Opazil je takoj, da se mu odmika, in pola.ščalo se ga je neko čudno, skoro hudobno zadovoljstvo radi tega, sam si ni bil svest zakaj. Pričakoval res ni, da mu bo kazala že na zunanje bogve kako veselje, da je prišel, poznal jo je v to predobro ; tudi je vedel, da mu bo nekaj časa kljubovala, da ga bo hotela kaznovati radi njegovega odhoda, a uver- jen je bil, da zbudi v njej njegov pogled staro ljubezen, kakor jo je njen v njem. Toda zdaj je dobro videl, kako istinito mrzlo ga je sprejela, in njegov ponos ga je silil, da se dela tudi on, kakor da mu ni nič do nje. Zbadal jo je fino, vsem drugim ne- opazljive so letele njegove bolj in bolj strupene pušice do nje. Čutil je razkošno srečo, ko je videl, kako dobro se ji je vsaka zasadila v srce. Premagovala se je, in nihče ni zapa- zil, kako je vse vrelo v njej srda do tega človeka, katerega vsaka teh prikritih be- sedi ji je sikala v dno duše, kako se mu vidi plitva, kako jo zaničuje . . . Bilo mu je jasno, da je vse izgubljeno, in postajal je od minute do minute zlob- nejši. Ujel je s še nikdar občuteno razkoš- nostjo vsakega njenih besn.h pogledov z ironičnoplašnim očesom, s sarkastičnobo- lestnim nasmehom, trepetal je blaženstva, ko je videl, kako se teže in teže prema- guje. Toda premagovala se je. Čutila je instinktivno, da so njegove zbadljivke po- dobne navpičnemu, ostremu nožu pod prtom : samo ost se je videla izpod prta in opa- zila jo je samo ona, ako bi pa udarila s pestjo po njej, raztrgala bi si vso roko, da bi vsi gledali njene bolečine ... Hotela ga je prezirati, zato se je obr- nila k svojemu levemu sosedu, zdravniku dr. Rajku. Maran ga je poznal kot zelo inteligentnega človeka, dovzetnega posebno za filozofijo. Hudobno-naivno se je obrnil do njega z neko tako opazko in z nervozno slastjo ga je zapletel v zanimivo razmišlja- nje. V vživanju duhovitega pogovora je slikar pozabil za nekaj trenutkov vse drugo in nesel je s seboj tudi Borisaninega ob- miznika više in više. Samo to je še videl, kako ga je ona pogledovala bolj in bolj sovražno, ker ji je iztrgal zabavnega dru- žabnika . . . Vžival je in ob enem trpel, dasi se je tega komaj sam zavedal .... Samo en ljub pogled, in bil bi ji zopet dober. Hrepenel je nezavestno po tem po- gledu, a ni ga bilo. In zato se mu je pol- nila duša bolj in bolj z razkošnoperečim strupom. Naenkrat je obmolknil. Videl je, kako se je Borisana dotaknila dr. Rajkovega ramena s svojim in se na rahlo pritisnila k njemu in kako jo je on pod mizo prijel za roko in jo obdržal v svoji. . . Filozofije je bilo konec . . . Potegnila ga je s svojim mehkim telesom iz vseh nadoblačnih višav zopet na zemljo. Maran se je naredil, kakor da gleda na oder in opazoval neopazen dalje. Vi- del je, da se je tudi levi sosed naslanjal k Borisani in se dotikal druge njene roke na mizi. Pevci so peli krasen zbor, vse oči so bile uprte na oder, — kdo naj bi bil opazoval in opazil ? Slikar je strepetal. Čutil je, da se je v njem dogodilo nekaj odločilnega . . . Ozrl se je še enkrat Borisani naravnost v obraz in ujel oni izraz na njem. Zdaj mu je bilo jasno, kaj je ono, česar je njegovi shki daleč gor v Monakovem še manj- kalo . . . Silna radost mu je vzvalovala vso dušo. Nikdar več ne bo hrepenel po ti ženski, nikdar več ne bo čutil one praznote v sebi . . . Umetnik je premagal in stri človeka v njem ... 209 Vstal je, odšel k drugi mizi. Bil je skoro razposajeno vesel, in njegovim dovti- pom se je smejalo celo obmizje, ki je obsegalo nekako duševno elito cele te družbe. Ko se je vračal na svoj sedež, je sre- čal dr. Rajka. »To je bila nekdaj tvoja ljubica? To je navadna--—« Maranu se ni dalo odgovarjati. Naj- prej se ji sladkajo, potem govore tako o njej ! Fej ! si je mislil. Cela družba seje napravila v kavarno. Maran se je poslovil pred vratmi hotela od vseh. Videl je samo še, kako je izgi- nila v daljavi Borisana v družbi dveh pol- pijanih mladih gospodov, ki sta jo vodila vsak na svoji strani pod pazduho. To je ono dekle, ki sem jo kljub vsem hibam vendar tako cenil kot fino, vsaki umaza- nosti nedostopno dekle ! je zmajal z glavo in odšel spat. Zadovoljno se je zleknil po postelji in kmalu mirno zaspal. Umetnik je premagal in stri človeka v njem . . . Drugo jutro je telegrafiral prijatelju Otonu v Monakovo, da se vrne takoj in da je ozdravljen za vedno. Proti poldnevu se je odpeljal. V Mo nakovem je hitel takoj v svoj atelier. Tri ure pozneje ga je posetil prijatelj, ki ga ni mogel priti čakat na kolodvor. Obstal je zadivljen pred sliko, ki mu jo je Maran molče pokazal. Prijel je slikarja iskreno za roki in ga gledal. »Človek, kako si to storil ?« »Z eno potezo, kakor si rekel, ko si jo videl prvič«, je odgovoril Maran smeh- ljaje se. »Glej, prej je bila ženska, človek, a z eno samo potezo sem ji udahnil ono, česar prej nisem zapazil na njej, a sem videl v nedeljo : — nekaj, rekel bi, podčlo- veškega, živalskega . . . To je bil ves mi- sterij !« Zavila sta na pestro šetališče. Prija- telj je z radostjo opazoval slikarjev veseli, ponosni obraz . . . Umetnik je premagal in stri človeka v njem . . . PSIHLOG. ČRTICA. SPISAL IVO ŠORLI. PODMELEC-TOLMIN. Sodni adjunkt Pasar je bil fin in te- meljit psiholog. Vsi kritiki njegovih spisov so mu priznavali to vrlino, in tudi v vsak- danjem življenju mu je naredil marsikdo tak poklon. Skoro vsi ljudje okrog njega so mu bili le predmet opazovanja in proučevanja, zato mu je bilo povsod zanimivo in pri- jetno. Res, da jih je malo obstalo pred njim in da je imel le malo resničnih pri- jateljev, toda izhajal je skoro z vsakim človekom, kajti geslo mu je bilo : vse umeti, se pravi: vse ne samo kar veleva mu stan«... In častna opravila, narodna dolžnost, domovinska požrtvovalnost, ali niso to na- slovi na praporih prvih odUčnjakov vseh rodov ! Plačilo ? Kdaj ste še čuli, lepo pro- sim, da bi vzor-domoljub zahteval plačilo za domoljubje, sploh da bi idealen človek smel prašati ali celo zahtevati povračilo ka- koršnega koli zaslužka ? Materialist, egoist, filister, vse bi mu smeli očitati. Naši vzori, naši dobri prijatelji, naši dobri geniji bi se s studom obrnili strani ter plakali vroče solze po izgubljenih na- dah, ki so vzklile, vzrastle in se razcvetele 212 v nas. z nami, kdo bi nas potem bodril, navduševal, vodil ? Žalostna nam majka ! S svedočbo zrelosti in nakaznico pri- dobljene službe v žepu smo torej pohiteli za njimi, za svojimi izvoljenci, ki so nas vabili, klicali, čakali ... Najlepše petje morskih Siren, najslajši poljubi in najmehkejši najljubeznivejši ob- jemi, nebo in zemljo obetajoči pogledi iz najžarnejših oči niso zmogli sile, ki bi nas vzdržala. Za njimi, za njimi! Toda po dolgih letih sem našel še ravno tisti vozni listek, ki sem ga kupil tam, kjer so jih kupovali vsi moji najzve- stejši prijatelji, polagaje na žrtvenik za kupno ceno — svojo mladost, celo svoje življenje. Moji prijatelji so se razkropili širom slovenske domovine — za vzori ? Morda, In jaz ? Listek, vozni listek me je izdal, lagati ne morem, ne smem. Ta od- govor je najtežavneji in mi vselej izvablja solze v oči . . . Pomilovalno se mi je nasmehnil sivo- lasi gospod, ko sem mu prvikrat v prija- teljski družbi ob kupici vina dovršil svojo deklamacijo o vsem blagem, lepem, vzvi- šenem in svetem. Drugi so mi čestitali, češ : tako dober govornik ! Vzori kar kipe v njegovi duši. Morda bo še mislec, pisa- telj . . . idealist ! . . . — A postami gospod, ki ni pazil toliko na zanos in obliko, kakor na vsebino in okolščine, ki sem bil v njih vzgojen, se je sklonil k meni in mi rekel mirno, skoro patetično : Gospod, Vi ste še mladi, mladi ! Nič posebno všeč mi ni • bil ta tuš. Ali nisem vsestransko dovršen zemljan po modi in svoji sposobnosti v vseh potrebnih vedah zadostno podprt zapustil šole, da poslej drugim kažem pot k resnici in iz- obraženosti ? In ta starec se mi upa še očitati mladost ! Res, vsakdo je lahko mlad, a ni treba, da bi očitanje njegove mladosti hkrati pomenilo — njega pomanjkljivost, in vse to še brez posebnih dokazov. Nedostatno opiljen, neizobražen, mlad... Ali sem res ? Stari ljudje unajo čudne nazore, čudne muhe. Nič več ga nisem obiskoval. Moj po- nos ni dovoljeval tega. Torej : prva postaja, za me nič kaj vesela. Ko bi bila tudi zadnja, a zanjo še nebroj druzih. Začel sem opuščati prepo- goste, predolge in neumljive govorance, in znanci so me hvalili, da sem se unesel. Razlagal sem v prijateljskem po- govoru svoje nazore o ljudski naobrazbi, navajal vzore iz zgodovine in iz drugih narodov, kolikor so mi bili taki viri do- stopni. Poslušali so me, poslušali, saj jim vsaj ni bilo treba govoriti tisti čas kot meni, potem so pa rekli starejši možje : vse dobro, vse prav ! toda neuk človek čuti veliko manj zla in trpljenja kakor izobraženec. Se^^eda sem zavrnil, da je to sicer ugovor, ali resnica, da izobraženost lajša splošno gorje, je tehtnejši ugovor. Na to se je pretrgala razprava z vpia-. šanjem : — Ali vržemo nocoj — tarok ? Nesrečni ta finale me je tako »panal«, da sem se sramoval celo — odkloniti va- bilo na tarok, kar bi bil na mojem mestu i najbrž storil vsakdo. In naš župan, tedanji moj prvi načel- nik, me je kmalu potem prašal, koliko kronic sem dobil tisti večer na karte, po- leg tega ni zabil skrivnostno mi namigniti, da zna tudi on — pa še marsiktero drugo ; igrico, ki pa tudi več vrže, če so zbrani j pravi tiči in jih ne zasačijo orožniki. Ker sem se nekako čudno sukal ob teh novi- cah, me je pogledal zvedavo in pristavil, da se tako najlažje zasluži kak poliček. Zopet sem mu odkimal — skoro nevoljno, To ga je hipoma razdražilo, pa mi je oči- tal, da smo vsi novejši — izobraženci sama puščoba. 213 Ali naj zamerim možu, ki ni nikoli poznal naših vzorov ? Imel je pač nekaj svojih, a dokaj dru- gačnih. Beseda puščoba me je pekla. Začel sem iskati razloge, ali ni morda opravičena — vsaj po nekoliko. Našel sem, da bi bilo zares marsikaj lahko bolj živahno, ko bi bili ljudje zares vsi — duhoviti in dovtipni. Moj Bog ! Dovtipi, da se prestraši sam sestradani volk, ko bi jih umel ; duhovitih dovtipov pa ni splošno umela naša družba. Pametnih razgovorov ni marala ; morda ji bo všeč zdravilo na sladkorju ? Kaj še ? Samo sladkor ali pa — puščoba. Znanci so mi pritrdili, da vrlo napre- dujem — s sladkorjem. Ob neki drugi priložnosti so me usta- vile tri jezične mamice na ulici in brez posebnega uvoda izvolile vprašati, če znam — kakor moj blagopokojni prednik sestavljati tožbe. Ne spominjam se več, kako sem jim kimal. Razložile so mi v naglih besedah in z ogorčenim srcem vsaka svoje gorje, zaradi česar bi bilo treba, da sodišče nasprotnico kar naravnost uniči in jo za nameček še pogrezne, če ne dlje, vsaj do — peklenskega praga. Tolažil sem jih z vsakovrstnimi na rodnimi rečenicami, kakor : bolja je kratka sprava kot dolga pravda ; med mirnimi sosedi je prijetno življenje. »Bolja je kratka sprava kot dolga pravda«, so mi v zahvalo — menda — očitale zložno vse tri, da le zato tako govorim, ker ne znam sestav- ljati prepotrebnih tožba. In tožba, navskrižja, sovraštva ni bilo malo. Tedaj se je zgrudil moj ideal — moj idealno ljubljeni slovenski narod — kakršen bi moral biti in kakršnega sem si mislil dotlej — v sam prah in blato. Kot sveti njo sem ga nosil v svojem srcu, dokler nisem poznal njegovih napak, njegovih slabosti. »Ljubljeni slovenski narod, dično naše ljudstvo«, kakor sem ga nazival obi- čajno s kupico v roci za obloženo mizo in pri polnih čašah, ko je navdušenost preki- pevala % srcu še živahneje nego šumeči sok v čašah, ta slovenski narod je tedaj izgubil svojo ceno, — sodil sem, da celo pod normalom. Toplota mojega srca do tebe, narod, se je znižala hipno na samo ničlo in še pod ničlo, ko j? začela trpeti moja osebna avtoriteta, ker nisem hotel streči ljudem v njih strasteh, v 'njih ego- ističnih in osvetoželjnih stremljenjih. Tedaj sem mislil, da ga ni naroda na svetu, ki bi bil bolj nehvaležen kot moj slovenski narod. Začeli so mi očitati, da sem vsled svoje sanjavosti celo neraben človek, ker nečem poznati nič tistega, kar se nazivlje v vsakdanjem življenju — zlata praksis. To so pa moji praktični soobčani umevali tako : bodi tam, kjer te potrebujemo vedno na uslugo, ne vprašaj, če je kaj prav ali ne prav — delaj ! Pij, poj, jej, puši, podi- raj dovtipe, da se ne bodo dolgočasili drugi. Plačaj, kadar nimajo drugi denarja ; a za vse to ne zahtevaj nič, nič, vedi, prav nič — ne zahvale, ne priznanja. In nekolikokrati sem sicer z glavo majaje vendar poskusil prav resno, prila- goditi se novim razmeram v novem živ- ljenju, pa se mi je vselej godilo kakor onemu nesrečniku ki so ga položili v Prokrustovo postelj. Vselej sem obupal. Saj me je strašila celo misel, da bi se mi to posrečilo. Ali naj bom potem še vzgled vsem in vsakemu, — luč, ki se ne devlje pod mernik, — če mešam kvarte, izborno sestavljam tožbe, popivam ter junaški za- pravljam bore novčiče in zdravje ? — Iz teorije v življenje je težaven korak, težavneji nego iz noči na dan, mi je pojasnil neke nedelje popoldne moj so sed in dostavil na vse moje ugovore, da je on mislil »v dobi mladi« ravno tako, pa da je bilo pozneje marsikaj drugače in se ni premenilo do dane&; sedaj pa živi 214 tako, kakor žive drugi in — kakor more ob pičlem dohodku in obili družini. Potožil sem mu, da se tu godi krivica mojim vzorom, mojim ljubljencem izza lepih mladostnij sanj. — Moj dragi ! se mi je nasmehnil to- variš, — to mine samo ob sebi ; mora miniti ob neizprosnih razmerah, kamor nas je butila usoda. Tožbo sem mu ponovil v konkretneji obliki. Tedaj mi je svetoval, naj si osnu- jem lastno domačnost, da se lože izognem veseli, popivajoči, vedno bahantski razpo- sajeni družbi. Brez vseh ozirov mi je tovariš to po- vedal odprto, iskreno ; potem je še dosta- vil nekako samoljubno, gladeč si itak gladko lice : — Prvi pogoj rednega življenja je dobra kuhinja, ha, ha ! In polna klet, sem doložil pikro, a sosed je potrdil veselo mlaskaje z jezikom. In polna klet, da ! Zopet sem mu začel — gotovo že sto- tič — razlagati svoje proti - nazore, in sosed moj je vskliknil_skoro malomarno, še prej nego sem končal : — Potem si ču- dak ! Škoda tvoje mladosti in nadarjenosti ! Omahoval sem v veri v svojo sposob- nost, v mladost, vzore in boljšo bodočnost. Ali je res prav govoril naš župan in načelnik, da smo — naduta puščoba? Sedaj mi je prijatelj pokadil — go- tovo ne iz kakršne koli sebičnosti, da sem čudak. Ne, čudak nočem biti ! Modrih mož modri svet slušati, so trdih stari, je že polovica modrosti. In jaz sem slušal. Mojega življenja voziček, ki se je le s težavo pomikal in zelo zastajal za vzori navkreber — tje gor, kjer vzorov je izvor --ta voziček se je obrnil in šli smo in še sedaj gremo ali se peljemo, kdo ne ugane ? — imenitno in lahkotno — navzdol. Iz teh doživljajev se spominjam pri- jatelja, ki se,je menda tudi tako boril za vzore in slednjič z vzori. — Nikakor ni- sem mogel, je pripovedoval, pridobiti si srca brhke hčerke premožnih roditeljev in sosedov. Sam nisem bil zadovoljen z vspehi, a roditelji niso bili zadovoljni s samo grajo brez vspehov. Hčerka se me je celo bala. — E, vraga ! si mislim, če ne gre gori, naj gre pa doli. Poskusimo ! Poskusil je res in šlo je — pa kako ! Roditeljem se je prikupil z izbrano pohvalo o hčerkini malomarnosti, in hčerka je spoznala, da bo že menda tisto prav, kar hvali njen učitelj vpričo njenih rodi- teljev. Prijateljeva taktnost, izlasti sposobnost je pa zastran tega zaslovela daleč, daleč med sorodniki njegovih sosedov. Tudi mene so začeli hvaliti na ves glas in na vsa usta, javno in zasebno, po vsi vasi in po vsi okolici ; celo v tretjo faro se je širil glas moje hvale. Sivolasi gospod, ki se je tako rad izpodtikal nad mojo mladostjo, je zadovoljno trdil, da sem se prej utekel, nego si je mislil, in prej spoznal življenje nego navadni ljudje. Žu- pan pritrdi še danes, če hočete, z obema rokama, da ni imel še nikdar marljivejšega sotrudnika, občinskega svetovalca, soigral- ca, sopivca, sopevca .in veseljaka od mene, nekdanjega nadutega sanjača. Orgle da mi pojo, kakor bi govoril človek, a pevci da mi pojo, kakor bi pele orgije. Vsi nek- danji nasprotniki so se zložno strnili v sklepu, da ga ni kmalu praktičnejega in vporabnejega človeka kot jaz v občini. Duša si, stožer si, okolu tebe se suče vse naše življenje. ]\Ioj sosed se mi pa včasih vendar še zadovoljno smehlja: — Aha—ha ! Ali ti nisem pravil ? Svet se ni obrnil po tebi, ti si se moral po svetu. Ker ni hotela gora bližati se Mohamedu, se je moral Moha- med gori. A, ha, ha ! Življenje, veš, je kakor velikanska reka : kar neče plavati v njeni smeri, potegne šiloma za seboj. 215 Neko jutro pozneje se je poslovila moja kuharica in odšla za svojim ženinom. S pomenljivim nasmeškom mi je svetovala, da bi bilo tudi za-me še najbolje, če si kmalu poiščem — lep, srčkan par .... Človeška pomlad cvete samo edenkrat. Radovoljno sem ji pritrdil na tihem, a naravnost rekel, da to ni mogoče. Po- starna mladenka je še odhajaje ponavljala Svoj prejšnji nasvet, ponavljala ga je go- tovo še pozneje na vasi, ker so ga meni ponavljali sosedje, znanci m nagajivci, ko- der sera hodil in koder nisem hodil. Opravičeval sera se, da je bila to le njena zasebna želja, ko je sodila druge ljudi po lastnih potrebah, in slovesno ugo- varjal, da bi smatrali bivšo kuharico gla- silko mojih najtajnejših misli. Glasno sem se moral smejati toliki budalosti, in na tihem vendar pritrjati samemu sebi : ali je to res taka budalost, da jo nekateri na- zivljejo predzadnjo budalost, ki jo dovrši človek pred smrtjo. Drugi so mi prijazno pomagali v tem razmotrivanju, in z združenimi močmi smo slednjič dosegli sklep, da je prav za prav življenje brez ljubeznive ženske sladkosti — tudi budalost. Odločitev, da sam izbi- ram izmed obeh neumnosti, so pustili moji razsodnosti. No, računaje po dosedanjih pogojih življenja, mi ni bilo težko se odločiti, da mi je ženitev zares potrebna : potem bom šele popoln človek, praktičen človek. Zato nisem zabil vpoštevati prijateljevega prin- cipa, da je prvi pogoj dobra kuhinja in polna klet, razumna potrpežljivost, kadar kaže dobiček in zverinska odurnost, ko preti zguba. Zakaj bi bil čudak ? In prej nego sem se zares domislil, da .sam mislim tako, so me objele bele roke, me uklenile v jarem, moje noge pripele k družini in — da se že v naprej izogne vsakršni nevarnosti — pristrigle moje pe- roti — — — Zopet drči mojega stremljenja voziček navzdol, pa vstrajno, vedno vstrajneje — po izvoženem potu za drugimi in tudi že pred drugimi. Da, to bi bil skoro pozabil ! Sedaj trde moji nekdanji svetovalci, prijatelji in znanci, da še preveč poznam življenje, da sem siten v ig-ri, natančen v računih in izlasti v svojem poslu ; vse da se mi snuje le za dobiček, da tudi njih zasluge in celo lastno slavo ( — o, kaka laž !) da vporabljam za vprego, če mi kaj vrže. V nagli jezi in kipeči nevoščljivosti mi očita ta in ta, da sem nestrpen in se- bičen v družbi, sploh pa preveč — prak- tičen. Celo moj sosed trdi, da sem se vrgel preveč za svetom, da hlepim samo po tisti časti in slavi, ki nekaj nese. Za trebuh se držim in v lice se rau smejem. Ali naj se jezim na celi svet ? To bi ne vrglo nič. Rad ali nerad odgovar- jam jasno in odkrito : — Osli ! Ali me niste hoteli že začetkoma imeti tacega ? Vi ste me vzgojili in za-se ste me vzgojili. Če sem napredoval, je znamenje, da je dober mojster našel dobrega učenca. Drugače jim ne morem govoriti. * * * Le včasih mi vstrepečejo peroti, duh se dviga kot nekdaj v idealne višave, za- man želeč si nazaj nekdanjih časov ; tedaj sedem k orglam, da z milimi glasovi pri- čaram nazaj lepe dneve zastavljene in še sedaj ne odkupljene mladosti. Tedaj po- iščem ono simfonijo, igram in sanjam. Oni dan sem pa našel med drugimi pozabljenimi papirji vožnji listek za vzori in spoznal, da sem že daleč, daleč — na napačnipoti, vprav nasprotno oni smeri, kakor so se pred mnogimi leti pomikali pred menoj moji vzori. Ali nisem prepozno spoznal usodne pomote ? AH naj vrnem vožnji listek in zopet dobim nazaj zanj zastavljeno mladost? Prav srčno rad. Toda kdo mi pokaže pot nazaj na prvotno po- stajo — nazaj petnajst, dvajset let po cesti človeškega življenja. Prijatelji moji, kaj ni 216 to nemogoče ? Zastonj, zastonj. Nazaj ne morem. Izgubljen sem . . . zašel sem ! Moji vzori, moji mladostni prijatelji ! Lahko smo se poslovili, pa za vselej, Sprejmite moje srčne pozdrave — po- zdrave znanega neznanca v neznano biva- lišče svoje. Bledi vozni listič me je opozo-. ril, da sem se vam izneveril, da drčim navzdol, dočim se dvigate vi vstrajno in krepko v azurne višave iz mlake dvomov ' in zmot proti večnemu solncu resnice in pravice. Ali se vam niso izneverili tudi še drugi prijatelji moji? Gotovo vsi korakajo: čvrsto in pogumno po smelo začrtanem potu. Le jaz ... le laz. Moj mili Bože ! Ali je zadosti, če re- čem : homo sum ? Ne. Nočem, ne smem, ne morem se opravičevati. To me itak ne pripravi nazaj ra pravo pot. » Confiteor Deo omnipotenti . . .« Morda je kes že] začetek stezice k resnici in pravici ? Morda, j Meni- ta odgovor vselej izvablja solze v oči, a v srcu budi nado, vstrajno voljo in zopet dvom: če že ni prepozno? FANTAZIJE IZ LJUTOMERSKIH GORIC. SPEVAL V. S. FEDOROV. DUNAJ. III. Sla je deva čez planjavo, čez planjavo zelenečo — tam so plavali metuljčki nad cvetlicami. Pa so cvetke vzdiliov.ale po nedolžnosti zgubljeni, a metuljčki šepetali so v opojnosti : »Xisem hotel, nisem hotel, moja rožica......« Sla je deva čez planjavo, čez planjavo zelenečo, tam so med cvetlicami vodice Sumljale, a ob vodi stal je grm s cveti in pa s trnjem. Pa poredni trnki so devi zasadili se v lehko krilo, potlej pa so šepetali z glasom ljubeznivim deklici : »Nisem hotel, nisem hotel, moja rožica...... Šla je deva čez planjavo, čez planjavo zelenečo, pa je prišel fantič mlad, tiho si popeval. Pa je v devo vprl oko, tiho stopil je pred njo in se zasmehljal. In smehljala se poljana in smehljali so se valčki in smehljale se cvetlice, solnčni žarki se smehljali, ko je fantič jo poljubil na planjavi zeleneči in ko tiho je šepetal fantič deklici : >Jaz sem hotel, jaz sem hotel, moja rožica...... Solnčni žarki se tope na zelenem polji, jasni spevi se glase na zelenem polji ; sanje sanja rdeči male na zelenem polji..... Aj, pravljične sanje so na zelenem polji. vse življenje bujno tak na zelenem polji. Na večer pa .spev zveni na zelenem polji, ko da kose brusijo na zelenem polji. Trave si Sepečejo na zelenem polji: Jutri, sestre, nam je smrt v pokošenera polji..... MORILKA. F. J. DOLJAN. Kadar se spomnim na to žensko, vse- lej me zaboli nekaj, vselej mi je nekako žalostno pri srcu . . . Bila je srednje velikosti, ravno prav obilih udov in čudovito somernega života. 217 Ümetnik-slikar ali kipar bi si ne bil mogel želeti lepšega, popolnejšega modela .... Lepa, gladka lica ji je zalivala temnikasta rdečica in imela je košate, vranječrne lase, ravno take obrvi, pa velike, ognjevite oči... Bila je ena tistih nesrečnic, ki s svojo zunanjostjo v povekšani meri mičejo ter vzbujajo strasti pri drugem spolu . . . ena tistih nesrečnic, ki jih je ustvarila narava tako, da se jim ni treba boriti samo zoper zunanje napade, katerim so izpostavljene, temveč tudi zoper lastno vročo kri, zoper lastno poželjenje, skratka, bila je ženska, ki je bila venomer obdana od nevarnosti, ženska, o kateri se je lahko vedelo že na- prej, da jo prej ali slej doleti usoda . . . Tistikrat, ko so jo izročili kazenskemu sodišču, je bila stara petindvajset let. Umo- rila je bila svoje pol leta staro dete... O tem je pripovedovala pred preisko- valnim sodnikom sama tako-le : »Jaz sem imela že prej enega otroka od — drugega očeta. Za tega otroka sem skrbela z vso ljubeznijo materinega srca . .. Vse sem žrtvovala zanj in lep je zdaj, cve- toč in zdrav — edina tolažba meni ne- srečnici ! . . . Nezgoda je hotela, da sem bila v drugo — zapeljana in da sem dobila dru- zega otroka . . . Dala sem ga v rejo, kakor prvega. Ljubila sem oba enako. Toda zdaj so se začeli zame hudi časi! Z zaslužkom, ki sem ga imela, sem skrbela za enega otroka — za dva pa nisem mogla ! Morala bi bila prikrajšati prvega, če bi bila ho- tela hraniti drugega. V prejšnjih letih sem si bila prištedila nekoliko denarja ; dokler ni bil potrošen ta, je šlo, potem pa so se pričele zame grozne, neznosne skrbi ! Noč in dan sem mislila samo na to : kaj čem, kaj naj storim ? Toda ni mi prišla nobena rešilna misel. »Tvoja otroka bosta stradala, bosta umirala« — ta zavest rne je mučila bolj in bolj in me pripravila na posled tako daleč, da sem začela obupa- vati . . . Ne — da bi moja nedolžna otro- čiča trpela pomanjkanje — te misli nisem mogla prenašati več ! In hkratu sera skle- nila, da se usmrtim ! »Potem vsaj vedela ne boš ničesar«, sem si dejala, »potem te vsaj peklo ne bo in rezalo pri srcu!« Ta moj sklep je bil tako trden, da me ni mogla odvrniti od njega nobena reč več. Bila sera preslaba, da bi bila živela še dalje s to raučno zavestjo, da sem vsled svoje lahkomišljenosti spravila dvoje ne- srečnih bitij v svet ! . . . Preskrbela sem si torej hudičevega olja, katerega sem nameravala izpiti. Toda prej sem hotela še enkrat videti svoja otročiča, hotela sem še enkrat objeti oba črvička, še enkrat ju pritisniti na svoje srce ! , . . In podala sem se ono nedeljo, ko se je zgodilo tisto, najprej do mlajšega. Seboj pa sem imela morilno tekočino . . .« Obrisala si je solze, potem pa je na- daljevala. »Dobila sera ga slabega, bolehnega. Zdelo se mi je, da mu ne privoščijo zraka dovelj, tako bledo je bilo ubogo dete, in skazati sera mu hotela še zadnjo ljubav !... Vzela sem ga v naročje in nesla sem ga ven, da bi se vsaj enkrat naužil čistega vzduha in krepilne solnčne toplote. Ubrala sem z njim pot črez polje proti Savi in skoro pozabila sem pri tem, s kakim na- klepom sem se bila podala z doma. Do- spela sem do prijazne kotajnice, tam se vsedem. Pri tem začutira stekleničico z ono tekočino v žepu in zdreznera se. Sporanira se svojega drugega deteta, kije bilo čvrsto, zdravo, a v nevarnosti, da postane ravno tako, kakor to, ki sem ga držala v naročju. In rekla sem si : »Kaj pomagaš otrokoma s tem, ako se usmrtiš ? . . . Ali ne bosta potem še večja revčka, nego sta zdaj ? . . . In v tem hipu rai zašepeče hudič na uho : »Izlij tekočino temu otroku v usta, ki je slabo, bolehavo in morda itak ne bo ži- velo ! Tako rešiš sebe in ohraniš drugemu otroku mater ! . . .« 218 Predenj sem stvar natančneje premi- slila, je bilo storjeno ! . . . Ko pa se je začel otrok zvijati v groznih mukah, sem tekla takoj z njim do ljudi nazaj, pri ka- terih sem ga imela na hrani, in priznala sem, kakor veste, takoj, kaj sem storila!« »To je res!« pritrdi preiskovalni sod- nik. >;Toda kako ste pri.šli do hudičevega olja, kakor imenujete vi tisto tekočino ?« »Dobila sem jo v lekarni.« »Kar tako ?« Pri tem vprašanju se je zdreznila, potem pa je odgovorila : »Ne, poslal me je moj gospodar z listom ponjo in jaz sem si je nekoliko odtočila ...» Tem besedam ni pripisaval preisko- valni sodnik nikakega pomena, in tudi pozneje pri glavni obravnavi niso polagali nanje nikake važnosti, mene, zapisnikarja, pa je prešinilo, ko sem čul to, takoj pre- pričanje, da za temi besedami tiči še ne- kaj, da ta ženska ni povedala popolne istine, da je nekaj pritajila in sicer nekaj velevažnega . . . Tistikrat, ko je bila zvršila grozno dejanje, je služila pri čislanem meščanu in poznatem trgovcu . . . Sodil je človek lahko že po njeni zunanjščini, da je bila samo v boljših hišah in da ni opravljala težkih del. Znala se je veleukusno oblačiti, to je pričala obleka, v kateri je bila prišla v preiskovalni zapor. Bila je tudi dokaj izobražena. Svojega dejanja se je globoko in isti nito kesala. Prejokala je noč in dan in nikdar je nisem videl brez solz v očeh. Včasi je prišla z razpuščenimi lasmi pred preiskovalnega sodnika in tistikrat je bila v svoji žalosti čudovito lepa. Nikdar pa ni tako jokala, kakor kedar jo je prišla njena gospodinja obiskat. In to se ni zgodilo raalkrat ! Morala jo je imeti ta njena go spodinja posebno rada, pa tudi ona njo. Ko jo je začela gospodinja nekoč tolažiti. se je razjokala na ves glas in kakor je bila dolga in široka, je padla pred njo na obraz po tleh . . . Nobeden si ni mogel prav tolmačiti tega njenega početja, a vsi smo bili glo- boko ganjeni. Preiskovalni sodnik se je obrnil proti oknu, jaz pa sem bežal venkaj na hodnik, da sem si otri solze ... — No in potem je prišla pred porotnike. Tudi ondi se je vsem smilila . . . Toda po- magalo ji ni nič, ker je zločin sama pri- znavala. Obsodba se je glasila : »Smrt na vislicah . . .« »Oh, oh, vislice!« je vskliknila s pre- tresljivim glasom in še enkrat so se ji vsule kakor jagode debele solze po licih ... No, sodni dvor jo je priporočal pomi- loščenju in prisojena ji je bila končno de- setletna ječa . . . * Slučaj je nanesel, da sem prišel po mnogih letih v žensko kaznilnico . . . Kurat, gostoljuben mož, me je povabil na kozarec vina. To, kar mi je pravil o raznih kaz- njenkah, s katerimi je imel opraviti, me je zelo zanimalo. Na ono nesrečnico sem se bil spomnil takoj in nameraval sem ga že vprašati, mu ni li znana, ko mi začne sam praviti povest, o kateri sem takoj vedel, da se tiče nje . . . To, kar sem čul, je bilo povsem kakor kak roman . . . Njena bivša gospodinja jo je tudi v kaznilnici še obiskavala. Nekoč je prišla k nji črno oblečena ter ji povedala, da je njen soprog umrl. Ko je kaznjenka to slišala, je padla baš tako, kakor tistikrat v sobi preisko- valnega sodnika, prednjo na tla, razjokala se ter vskliknila : »Odpustite nama — odpustite nama!« Zdaj, ko je bil on mrtev, se ji ni zdelo več potrebno molčati I . . . Gospodinja je prvi hip ni razumela. Hkratu pa so se ji razširile oči in bilo ji 219 je jasno . . . jasno — — ! A zdaj se ji to nesrečno bitje, ki se je vilo ob njenih no gah, ni smililo nič več ! . . . Obrnila se je vstran od nje in odšla, ne da bi bila iz- pregovorila še kako besedico z njo. Od tistih dob je ni bilo nikoli več k nji !.. . Jaz pa sem se, ko sem bil zvedel nje- nega zapeljivca, takoj domislil, kako sem nekdaj pri preiskavi dvojil o tem, da je govorila ta ženska čisto resnico ... In čim bolj sem preudarjal vso stvar, tim bolj se mi je vsiljevalo prepričanje, da je nosila v svojem srcu še drugo skrivnost in da ni bil tisti »hudič«, ki ji je bil pošepetal na uho, da naj umori otroka, nikdo drug, nego — on, njen gospodar, katerega lju- bica je bila ! . . . Njemu, ki je bil zaradi žene pač v nemali zadregi, je bil otrok na poti. Za to jo je zapeljal k zločinu ter ji presrbel tisto grozno tekočino. Računil je brez dvojbe na to, da bo dovelj trdna, pa da se na kmetih stvar ne bo tako natanko preisko- vala ... V tem pričakovanju se je sicer zmotil, a rešen je vendar bil, ker je vzela ona vso krivdo nase ! . . . Ah, te slabe, te tolikanj zaničevane in prezirane ženske so v svoji ljubezni zmožne tolike požrtvovalnosti, do kakršne se na svoje viteštvo in na svoj heroizem toli ponosni možki spol nikoli in nikoli ne popne ! . . . Da, to bi bil sujet za pretresljivo po- vest ! . . . Toda jaz sem se odločil, podati sama dejstva, ker se mi zdi, da nudijo ti gododki v svoji goli istini zanimivejši in pristnejši prispevek k spoznanju ženske duše, nego če bi jih bil obdal v katerem- koli oziru s plodovi lastne domišljije ... V SLOVO. FRAN ŽGUR. PODDRAGA. Podaj mi roko poslednjič v slovo, glej, jutri odspejera čez strmo goro ! Morda še kedaj spet pridem nazaj — Morda še zagrne ljubezni nas maj. Ljubezni steze držijo v srce, čez reke bobneče, čez strme gore ! Ljubezni nikdar ne vgasne vihar — Ne plakaj, oj dekle, k slovesu nikar ! Kot zvezda ueba, tako lesketa, ne vgasne grabljiva tam roka je zla ! Kako mi trpi srce, krvavi, ko tebe ostavljam, povedati ni. . . V prežalno slovo naj tvoje oko kot solnce mi sije čez strmo goro ! BIORS GODUNOV. A. S. PUŠKIN. PREVEL EDVIČ. VIL Grad vojvode Mniška v Samboru. Soba za oblačenje. Marina, Ruzja (jo oblači), služabnice. Marina (pred zrcalom). No, kaj, je li gotovo, prej mogoče ni ? Ruzja. Izvolite — sedaj najprej se odločite. Kaj pa nadenete, te niti z biseri ? Ali smaragdove nakite ? Marina. Demantni dijadem. Ruzja. Prekrasno ! Pomnite, ko ste ga nadevali. Ko ste hodili, milostna, na dvor. Jaz vem, Na plesu, govore, ko solnce ste bliščali, Možje so ahali, a drugi so šeptali ... Takrat je, mislim, videl prvikrat vaš kras Hotkjevič mladi, ki se je potem pogubil, 220 Da, da, vsi pravijo, da v vas Se je takoj prav vsak zaljubil. Marina. Daj no, požuri se ! Ruzja. Ta čas ! Vaš oče danes upanje 1 ima na vas. Zastonj vas carjevič ni videl. Prikriti mogel ni veselja svojega. Že ranjen je. Kako ste naglo ga Premagali z udarcem krepkim. Da, gospica, zaljubljen je : Že mesec, zapustivši Krakov Pozabil je na vojsko, vse, Tu se gosti, a veča le S tem jezo Rusov in Poljakov. Moj Bog, kdaj pride pač ta čas? Kaj ne, kedar povede v stalno mesto Dimitrij svojo mlado carico-nevesto, Osamljena ne bodem vsaj ? ! Marina. Mar misliš ti, da bodem jaz ca- rica kdaj ? Ruzja. Kdo drugi pa, če vi ne ? Kdo krasoto svojo Primerjal bi z veliteljico mojo ! Rod Mniškov ni nikdar v ničemur zaostal. Vaš um — kje našla bi pohval ? O, srečen on, ki ga s pogledom počastite, Ki ga z ljubeznijo si srčno prisvojite, Kdor naj bi bil, naš kralj celo, Ali francoski kraljevič, Ne le ta revni carjevič, Bog ve, odkod je, Bog ve, kdo ! Marina. On je v resnici carjev sin, cel svet prizna to. Ruzja. A vendar je bil prejšnjo zimo še Pri našem kralju sluga le. Marina. On se je skril. Ruzja. Ne rečem nič več na to. A veste li mogoče to, Kaj vse o njem ne govorijo ? Begun iz Moskve, revni pevec je samo Za klateža ga vsi držijo. Marina. Kakšne neumnosti. Ruzja. Jaz ne verujem to, Samo vam pravim, da bi bil dolžan gotovoj Zahvaliti usodi za to srečo novo, Ker ga vi ljubite tako. Služabnica (vstopi). Že so se gostje zbrali. Marina. No vidiš, ti bi vedno Mi govorila praznosti, A jaz oblečena še nisem. Ruzja. Gotovo bo takoj ! Marina (za-se). Vse moram zvedeti. Vrsta razsvetljenih dvoran. Godba. Višnevjeckij, Mnišek. Mnišek. On govori samo z Marino mojo, Z Marino se edino le peča . . . Stvar na ženitev je zelo podobna. No, mislil si li — reci, Višnevjeckij — Da bode moja hči kedaj carica ? Višnevjeckij. Da, čudo ... se pa ti je kdaj sanjalo, Da bode sluga moj vladar moskovski ? Mnišek. A kaka tudi je Marina moja ! Samo sem ji našepnil : Ti le glej ! Dimitrija ne pusti ... in takoj Vse je končano, že je v mrežah cel. (Godba igra poljsko. .Samozvanec in Marina sta prvi par). Marina (tiho Dimitriju). Ob edenajsti uri danes bom Zvečer pri vodometu v drevoredu. (Razidejo se. Drugi par). Kavalir. Kaj je na njej Dimitrij našel? Dama. Kaj ? Ona je krasna. Kavalir. Mramornata vila, Oči in usta brez življenja, mrzla. (Novi par). Dama. On krasen ni, drugače je prijeten, A vidi se, da je rodbine carske. (Novi par). Dama. Kdaj bo odhod ? Kavalir. Ko reče carjevič. Mi smo gotovi, a gospica Mnišek Nas hoče kakor v robstvu ž njim držati. Dama. Prijetno robstvo. Kavalir. No če vsi potem . . . (Razhajajo se, sobane se prazne.) Mnišek. Nas, starcev, zdaj več plesati ni volja. Glas godbe nas ne vleče več tako, Prekrasn'h roček ne poljubljamo več . . . O, nisem še pozabil mladih let. 221 Zdaj ni tako, kakor je nekdaj bilo. Mladina naša ni tako več drzna, Lepota naša ni tako vesela ; Priznaj mi, dragi, vse je nekam hladno. Pustiva jih, le pojdiva mi dva, Buteljko ogersko odpreti dam. Poraščeno takorekoč že s travo. Prekrasno vince, gosto kakor mast. Posrkava ga kje v kotičku mirnem Med tem pogovoriva se o čem. No, pojdiva, moj brat. Višnevjeckij. Pa pojdiva. Noč. Vrt. Fontana. Samozvanec (pride). Fontana tu je, ona pride sem. No, rojen, mislim, nisem bojazljivec : Pred sabo, blizu videl sem že smrt, A še pred smrtjo nisem se prestrašil. Pogibelj večna mi je že grozila. Preganjali so me — obupal nisem. Nevarnosti sem srečno ubežal. A kaj duši me danes nekam čudno ? Kaj znači nenavaden ta trepet ? Ne, to je strah ... Cel dan samo sem čakal Tega sestanka tajnega z Marino, Premišljeval vse to, kar ji povem. Kako ji rečem: carica moskovska. Prišel je čas — ničesar več ne pomnim. Ne najdem več pripravljenih besed ; Ljubezen moti mojo domišljijo . .. Kaj se je zabliščalo tu ... šum ... tiho ... Ne, to je prevarljive lune luč In zašumel je vetrič. Marina (pride.) Carjevič moj ! Samozvanec. Glej, ona ! . . . Kri mi je stopila v glavo. Marina. Dimitrij, vi? Samozvanec. Prekrasni, sladki glasek ! (Gre li nji). Kaj vendar si prišla, te vidim res, Edino z mano v senci tihe noči ? Kako se je počasi vlekel dan ! Kako počasi noč je nastopila ! Kako sem dolgo čakal v nočnem mraku ! Marina. Bežijo ure, čas je meni drag. Določila sem tukaj ti sestanek Ne, da bi čula nežno govorjenje Ljubimca. To je nepotrebno. Verjem, Da me ljubiš, toda čuj : Jaz hočem K usodi tvoji burni in nestalni Pridružiti še svojo. No, potem jaz Zahtevam nekaj, Dimitrij lahko : Zahtevam, da bi mi sedaj odkril Nadeje skrite, tajne svoje duše, Namere svoje in celo bojazni, Da bi ob tvoji strani mogla smelo Da bi ob tvoji strani mogla smelo Pustiti se v življenje — tja v en dan ne, Ne kakor sužnja svojega moža, Priležnica, ki nima nič pravice, A ko soproga, kj je tebe vredna, ¦ Moskovskega vladarja pomočnica. Samozvanec. O daj, da bi pozabil malo vsaj Mučenja in skrbi usode moje ! Pozabi sama, da je carjevič Pred tabo tu, Marina ! V meni vidi Ljubimca, ki si ga izbrala sama Presrečnega z edinim le pogledom. Usliši mi ljubezni prošnjo to, Da ti povem, kar mi je v srcu polno ! Marina. Ni čas za to, knez : Ti odlašaš, a Privrženost sodrugov se ti manjša: Vsak dan trud, muke in nevarnosti Postajajo težavnejše, opasne. Že čuje se sumnljivo govorjenje. Novica na novico vsaki dan. Da Godunov se nate že pripravlja . . . Samozvanec. Kaj, Godunov ? Mar je ljubezen tvoja, Edina moja sreča, v moči carja ? Ne, ne, sedaj jaz ravnodušno gledam Na prestol in na carujočo moč. Ljubezen tvoja . . . kaj mi je brez nje Življenje, slava, sjaj, država ruska? V pustinji strašni, v revni koči — ti, Ti nadomeščaš meni carsko krono ! Ljubezen ... Marina. Sram te bodi ! Ne pozabljaj Visokega in svetega poklica ! Čast tvoja mora dražja biti ti 222 Od vseh veselj mamljivega življenja. Primerjati ne moreš je z ničemur. Mladeniču, drhtečemu brezumno, Ki od lepote moje je prevzet, Ne dam nikdar svečano svoje roke, A carjeviču, rešenemu čudno, Nasledmikü moskovskega prestola. Samozvanec, Ne muči mene, dražestna Marina, Ne pravi, da ne mene, ampak čast Izbrala si. Ma/ina ! Kaj ne veš. Kako hudo srce s tem meni raniš ! Kako ! Ce pa res ... o pregrozna sumnja ! Povej mi : Če usoda slepa ne bi Podarila mi carskega rodu, Če ne bi bil sin carja Ivana, Ne ta, pozabljeni od vseh že davno. Tedaj . . . tedaj bi še ljubila me ? Marina. Ti si Dimitrij, drugi ne gotovo Ljubila ne bi drugega. Samozvanec. Ne, dosti ! Jaz z mrtvecem ne maram deliti Njegove ljubice, ki mu pripada. Ne, dosti tega je pretvaranja. Povem ti vso resnico. Tvoj Dimitrij Je mrtev, pokopan — nikdar ne vstane Če vedeti želiš še, kdo sem jaz. Tedaj poslušaj : Jaz menih sem revni Presedalo mi je življenje tako In pod meniško kuto si izmislim Namero drzno — čudo vsem ljudem. Nato sem ubežal iz celice Tja k Ukrajincem, tja v vasice bujne. Učil sem se ravnati s konjem, sabljo ; Prišel sem k vam, nazval sem se Dimitrij Prevaril sem Poljake brez možganov. Kaj rečeš ti, oholica Marina ? Si zadovoljna, ker sem vse priznal ? No, kaj molčiš ? Marina. Sramota ! O gorje ! (Molčanje). Samozvanec (za-se). Kam si zavlekla me, nesrečna naglost ! Mogoče sem za vedno si uničil Tako težavno pridobljeno srečo. Kaj storil sem, jaz tepec ! (Glasno). Vidim, Vidim : Sramuješ se nekneževske ljubezni. Besedo odločilno izgovori ; Usoda moja v tvojih je rokah Jaz čakam. (Pade na kolena). Marina. Vstani, bedni samozvanec ! Kaj meniš, da mi bodeš na kolenih Ko lahkoverni, slabi deklici Srce ponosno moje ublažil ? Prijatelj, motiš se : Pri svojih nogah Imela sem že plemenite grofe, A hladno sem odklanjala jih. Ne, da morda ubežnega meniha . . . Samozvanec (vstane). Nikari ne preziraj samozvanca ; Pri njem mogoče so vrline .skrite, Ki so moskovskega prestola vredne. Dostojne tvoje dragocene roke ... Marina. Veša! sramotnih vredne, drznež ! Samozvanec. Zakrivil sem, ponos me je premagal, Prevaril sem vladarje in Boga, Lagal sem svetu, a ne smeš. Marina, Me kazniti. Nedolžen sem pred tabo ; Svetinja si mi bila ti edina. Pred njo se nisem mogel skrivati , . . Ljubezen slepa, ta ljubezen vroča Me je prisilila edina k temu. Da sem ti vse izdal. Marina, S čim hvali se ! Kdo je zahteval tvojega priznanja ? Če si že ti, brezumni pustolovec, Dva naroda preslepil in prevaril. Tedaj bi moral se pokazati, Da vreden si uspeha svojega, Prevaro svojo drzno ohraniti V skrivnosti trdni in globoki vedno. Kaj morem, reci, tebi se predati. Pozabiti svoj rod in sram deviški, Življenje moje s tvojim združiti, Ko sam si razodel sramoto svojo Tako neumno lahkomiselno ? On vse je iz ljubezni zblebetal ! Res, čudim se, da nisi pred očetom. Pred družbo vsega tega še odkril, Od radosti pred samim našim kraljem, In pred gospodom svojim Višnevjeckim 223 Iz zaupljivosti, ko zvesti sluga ! Samozvanec. Rotim se, da si mogla mi samo ti Izmamiti iz srca to skrivnost ; Rotim se ti, da nikdar in nikjer Ni pri popivanjih, ni pri gostijah, Ni pri prijateljskem razgovoru. Ni pri mučilih strašnih, ni pod nožem, Teh težkih tajn moj jezik ne izda. Marina. Rotiš se ti ? Potem verjeti moram. Verujem ! A pri čem, lahko izvem. Rotiš se ? Ne li pri imenu Božjem, Kakor gojenci tam pri jezuitih ? Pri časti, kakor plemeniti vitez, Morda edino pri besedi carski Ko carjev sin ? Ni li tako ? Govori ! Samozvanec (ponosno). Duh Groznega je mene posinovil In me Dimitrija nazval iz groba, Okolu mene narode je zmešal, Borisa mi kot žrtvo je določil. Jaz carjevič sem. Dosti ! Sram me je. Da se Poljakinji ponosni plazim. Na veke z Bogom : Igra vojn krvavih. Usode moje velike skrbi Že zaglušijo, upam, bol ljubezni. Kako te bom začel sovražiti, Kedar sramotni žar strasti preide. Sedaj odidem : Zmaga ali smrt V Rusiji pričakiije mojo glavo. Ce najdem častno smrt v krvavem boju, Sramotno, ko zločinci na morišču. Ne bodeš nikdar ti družica moja, Ne razdeliš usode moje z mano. Mogoče bodeš še obžalovala. Ker si tako zavrgla svojo srečo. Marina. Če pa prevaro drzno tvojo jaz Pred vsemi prej še celo razodenem ? Samozvanec. Li meniš, da se tebe kaj bojim ? Kaj bodo verovali eni ženski Bolj kakor carjeviču Ruskemu ? Ni kralj, ni papež, ni vse plemstvo Ne misli, če je to resnica ali laž, Če sem Dimitrij, ali ne - vse jedno. Jaz sem pretveza vojn in razprtij. To jim je ravno treba. Tebe pa, Veruj mi, že prisilijo molčati: Pozdrav ! Marina. Počakaj, carjevič, nazadnje Govoril si možato, ne otročje. To me je s tabo, knez, pomirilo. Pozabljena naj bode tvoja naglost. Jaz vidim spet Dimitrija. Poslušaj : Cas je, probudi se in ne odlašaj, Povedi svoje polke proti Ruski, Očisti Kremelj, sedi na prestol. Tedaj pa pošlji za ženitev sla ; A, Bog me čuje, dokler tvoja noga Se na stopnice ne upre prestola, Dokler ne vržeš ž njega Godunova, Ne bom poslušala besed ljubezni. (Odide). Samozvanec. Ne ! Lažje se mi je boriti s carjem, In dvornega kaplana varati, Ko z ženskami. Da bi jih vrag ; moči ni : Obvija se ti, plazi se ti zvito. Izmuzne se iz rok, grozi in sika -- Ko kača! Nisem tresel se zastonj. Prav malo še in bi me pogubila. No zdaj sem sklenil. Zjutraj grem na boj. (Pride se). ŠE NEKAJ O CELIBATU UČITELJIC. PIŠE UČITELJICA. Mnogo se je že govorilo o tem ; eni so za, drugi proti. In res, če .stvar dobro prerešetamo, najdemo mnogo dobrih in zlih posledic celibata. Če pa premislimo, da je učiteljica človek in da se človeku naravni zakoni ne ognejo, sklepati pač moremo, da je celibat protinaraven in torej naravnost ovrgljiv. Učiteljica je človek in kot tak pristo- pen ljubezni. Naravno je, da mora o lju- bezni misliti na možitev. Saj pa tudi nihče ne brani stopiti učiteljici v zakon. Se celo predstojniki se zanimajo v slučaju ljubezni ter jo vprašajo, kaj misli. Ako misli sto- piti v zakon, jo puste v miru, če pa tega 224 ni, se ve, očitno ljubkovanje ni dovoljeno. Učiteljici je torej na voljo dano stopiti v: zakon, kakor vsaki drugi ženski. Ali če ? Ko bi tega »če« ne bilo; kajti če stopi v zakon, odvzete so ji vse pravice, koje je vživala poprej, čeravno v nekaterih krajih še podučuje nadalje. Ona postane provi- zoričnu, čeravno je bila prej definitivna. Ona podučuje le, ako primanjkuje svobod- nih učiteljic. Ona nima pravice do kvin- kvenii. Ona zgubi pravico do penzije. Zakaj mora ona vsled zakona zgubiti vse pravice? Zato ker je običaj, da sej ženske obešajo možkim na vrat. Ali so res! vsi možki tako močni v gmotnem in v duševnem obziru, da mora prav vsaka ženska biti odvisna od možkega ? Zakaj bi moral biti vsaki možki primoran vzdrževati žensko? Če pa on, čeprav normalno razviti človek, nima telesnih ali duševnih zmož- nosti, ali pa ima sicer oboje, pa ga je valj življenja zanesel v nasprotno smer, v koji" se gibati ne more? Ali bi ne bilo dobro, da bi mu v takih slučajih prišlo na pomoč človeško bitje, da bi ga vzdignilo? Zakaj; bi naj le možki povzdignil žensko, zakaj bi ne mogla povzdigniti tudi ženska mož- kega ? Ona se zaljubi, ljubezen ne vpraša : kdo je, kaj je? Dovolj: zaljubita se, svo- bodna sta oba. IMladenič je v njenih očeh! okrašen se svemi dobrimi duševnimi inj telesnimi lastnostmi. A žalibog je v slabih gmotnih razmerah, ali ima službico se slabo' prihodnostjo, ali majhno, ali negotovo. Ne pride li ona v takih slučajih med dva ognja? Naj li pusti gotovo za negotovo, i dobro za slabo, ali naj se odpove ljubezni ? Kako vse drugače bi bilo, ko bi zamogla ona še podučevati se vsemi pravicami. Ako ne bi imel on nič gotovega, bi imela pa ona ; ako bi imel on premalo za vzdrže- vanje družine, bi prispevala pa tudi ona. Poročila bi se torej lahko ter lahko vzdr- zavala družino. Kam bi pa šle mlade učiteljice, ko bi podučevale še kot omožene, bode marši- kdo opomnil. Na prvi pogled bila bi ta opomba skoro opravičena ; ali če stvar globlje premislimo, .spoznati moremo, da čeravno ne bi bilo to v korist posamezni učiteljici, bilo bi pa gotovo to v korist stvari sami. Tu se zopet marsikdo ne bode ujemal. Kako bi bilo v korist stvari sami, če bi se odvračevalo mlade sveže moči od podučevanja ter jih nadomeščevalo z uči- teljicami, koje bi bile že kolikor toliko utrujene v službi in zraven bi še imele dolžnosti mater, soprog in gospodinj ? Vse prav na prvi pogled — tudi ta opomba ni slaba, ali če še globlje premi.slimo, spo- znamo, da je vse to krivo. Učiteljica nima opraviti z mrtvo tvarino, koji se snov precej spozna, temveč z dušo človeško, kojo je težko spoznati. Zamore li učiteljica tako blagodejno uplivati na svoje gojence, ki jih komaj pozna po imenih in po obra- zih, kakor ona, koja pozna vso notranjost posameznega gojenca ? Se pa zamore v par letih spoznati notranjost posameznikov ? Gotovo ne ! Zamore li nova učiteljica tako blagodejno uplivati na svoje gojence, do kojih ne čuti ni nagnjenja ni ljubezni, kakor ona, ki ljubi svoje gojence ? Zamore li nova učiteljica ljubiti ptuje otroke, ki jih komaj pozna? Gotovo ne! Spoznanje, lju- bezen, nagnenje dobi se le sčasoma. Uči- teljica je podučevala, recimo, štiri pet let v enem kraju; komaj je spoznala otroke, njih razmere, navade itd., še le sedaj jih je začela imeti rada. Se le sedaj si je pa tudi pridobila nekoliko prakse. Se le sedaj bi se nekoliko umirila, kajti po dveh, treh letih je morala iti k izpitu sposobnosti. Imela pa je tudi morda kakšno srčno raz- merje. Njene misli bile so torej raztresene ; vsled tega ni se mogla dobro pripravljati na posamezne ure, pa tudi v šoli med podukom so ji misli uhajale drugam. A sedaj po štirih, petih letih bi še le začela blagodejno uplivati na svoje gojence, ker se je privadila in so se ji razmere spre- menilo, a sedaj jih mora zapustiti. Ona se 225 poroči. Pride druga, tretja, ravno tako itd. Ali ne bi bilo za stvar mnogo bolje, ko bi vse one učiteljice, koje v resnici čutijo veselje do šole in ljubezen do mladine, ostale tudi v zakonu učiteljice se vsemi prejšnjimi pravicami ? Res, da ima soproga, mati, gospodi- nja preobilo skrbi. Ali to naj bi odviselo od posameznic. Hoče in more li ostati v zakonu še učiteljica naj ostane, noče ali ne more, naj se odpove. (A na vsak način naj bi bila odslovljena s primerno pokoj- 7iino). Ona, ki nima veselja do šole, malo škodi, tudi če se odpove. Vse drugače pa je s tisto, koja čuti veselje do šole in lju bežen do mladine in ki hoče in more ostati učiteljica, pa jo odslovijo, in odvzete so ji vse pravice, koje je prej uživala, a to iz edinega vzroka, ker je stopila v zakon. Ali ni to krivica ? No, saj smo vajeni videti povsod krivice napram ženskam. Ne vem zakaj bi se morala odpove- dati službi vstopivša v zakon ona, koja ima takorekoč poklic k učiteljiškemu stanu. Ali morda radi nosečnosti? Prazen izgo- vor ! Gotovo otrok ne vidi lastne matere v blagoslovljenem stanu ? ! Zgubi li otrok spo.štovanje do matere vsled tega ? Nika- kor ! In pa, govorimo naravnost ! Gotovo se bo učiteljica znala v takih slučajih pri- merneje oblačiti nego priprosta žena. Sicer pa malo pozna otroški svet oni, ki misli, da gojenec zgubi spoštovanje do svojega vzgojitelja radi zunanjosti. Spoštovanje, ki izhaja iz ljubezni med gojencem in vzgoji- teljem, se ne zgubi drugače nego po izgubi ljubezni. Vsa zunanjost je le prazna senca, koja potoma izgine. Vse drugače je pri onem učitelju, ki si pridobi takorekoč pri- siljeno spoštovanje svojih učencev. Ti ga v bistvu ne spoštujejo, njemu se le zdi, da ga spoštujejo, a v resnici se ga le boje v njegovi pričujočnosti, za"^njim mu pa, po domače rečeno — fige kažejo. Ti iztaknejo na njem vsako še tako majhno telesno napako. Ako bi slučajno noseča učiteljica spadala k takim vzgojiteljem, tedaj je pač gotovo najbolje zanjo in za stvar, da se odpove službi. — Nadalje bo kdo omenil, da tedaj, dokler bi bila učiteljica v blago- slovljenem stanu, naj bi v božjem imenu učiteljevala, ako se čuti razpoloženo v to in če res uživa spoštovanje in ljubezen. Toda potem, koliko dela da majhen otrok! Ali naj mati zanemarja lastnega otroka, pa naj si služi kruh, ko je že narava sama preskrbela otroku dva, enega reditelja, druzega oskrbitelja ? Vse prav ! A v pro- letarjatu ? Cele dneve mora mati puščati svojega otroka brez varstva. Pri učiteljici ne bi bilo treba tega, kajti ona bi bila v najslabših slučajih in le nekatere dneve odsotna po sedem ur na dan. A tudi te ure ne bi bilo treba puščati otroka brez varstva, kajti, ako bi bil mož pri domu, bi lahko on nadzoroval otroka med tem časom. Nič smeha ! Vsled tega, ne bi bil še svet narobe. Nikar misliti, da je sra- mota za očeta, če vzdigne otroka, če ga počedi, potolaži itd. Nikako delo ne bi smelo biti nikomur v sramoto v gotovih slučajih, najmanj pa očetu, če izhaja nje- govo delo iz očetovske ljubezni. Človek se privadi vsemu. Sicer bi to bilo le v izjem- nih slučajih. Vse drugače bi bilo v sluča- jih, če bi mož imel primerno službo. Če bi torej služila oba, gotovo bi- si lahko držala pridno, vestno žensko, koji bi lahko zaupala svojo dcco in gospodinjstvo. Po- ročena učiteljica bi torej imela v gotovih slučajih mirneje življenje nego neomožena. Imela bi lastno družino, imela obskrbnico ; kar bi ji ostalo časa pri gospodinjstvu in otrocih, služilo bi je le v razvedrilo. Na zadnje pa bi imela še posebna razvedrila, ko bi kam izšla se svojim soprogom. Ne glede na nejednakopravnost ženstva in na mnenje ljudstva : kam pa hoče in kako veselje ima sam človek, ako nima pri- merne družbe ? Na vsak način bi v ugodnih slučajih poročena, blaga, za šolo vneta učiteljica zamogla vspešneje delovati 226 nego svobodna. — In pa zakaj bi le ženske srednjih stanov morale biti nave- zane le na gospodinjstvo, materinstvo in soprogovo potrežbo, med tem ko ženske višjih in drugih slojev niso navezane na to? Dame visokih stanov izroče otroka oskrbnici. Uboga ženska pa pusti otroka doma brez varstva. Dame visokih stanov se ne pečajo z gospodinjstvom ; vse to prepuste hišni oskrbnici. Uboga ženska se pa ne peča z gospodinjstvom, kajti ves dan je ni doma. Ona mora »s trebuhom za kruhom«. Visoke dame ne strežejo možu, to prepuste hišini. Ubogi mož pa mora večkrat po dokončanem težkem delu še le ogenj netiti ali druga hišna dela opravljati, če žene ni še z dela. — Če se nahaja v visokih in v nižjih stanovih lju- bezen med zakonskimi, čeravno ni soproga strežnica soprogu, če se nahajajo v visokih in v nižjih slojih dobri otroci, čeravno jih mati ni nadzoruje neposredno in vedno, če se nahaja v visokih in v nižjih stanovih dobro gospodinjstvo,' čeravno ne gospo- dinji neposredno zakonska polovica, zakaj bi se ne naliajali enaki slučaji tudi v srednjih stanovih? In pa, ali so res vsi zakoni srednjih stanov srečni, otroci dobri, vse gospodinjstvo tam vzgledno ? O žal ! V visokih, srednjih in v nižjih stanovih so srečni in nesrečni zakoni. V visokih, srednjih in v nižjih stanovih nahajajo se dobri in slabi otroci. V višjih, srednjih in v nižijih slojih nahaja se slabo in dobro gospodinjstvo. Iz vsega tega je razvidno, da se učiteljici godi le krivica, ko jo prisiljina odpovedati se svoji službi pod pretvezo, da ne more podučevati vsled dolžnosti zakonske žene. — Na vsak način učiteljica ne bi smela biti prisiljena odpovedati se službi vsled možitve. Če bi pa sama to zahtevala, ne bi se ji smelo delati ovir. Kajti če poroči velikega tr- govca, velikega posestnika, bogatega krč- marja, visokega uradnika, čemu učiteije- vati dalje, ko ima veliko premoženja, so- prog veliko plačo, ona pa mnogo skrbi ? Posebno pa, če še nima veselja do šole, niti ljubezni do malih ! A vse drugače je za ono, koja bi poročila učitelja, sred- njega ali malega uradnika, malega trgovca, malega posestnika, ubogega krčmarja, ro- kodelca itd. Preveč bi se ponižala, bo tu kdo omenil, če bi vzela rokodelca. A ljubezen ne pozna stanov. Sicer pa po splošni omiki mora postati jednakopravnost med stanovi. In blaga, od svojih učencev ljubljena in spoštovana učiteljica ne bi iz- gubila prav nič na svoji časti, ko bi po- ročila blagega, obče spoštovanega člo- veka, in bodi si že krojač, mizar, čevljar ali krčmar. Marsikdo se bo se o tem na- muznil, ali to nič ne de. Socijalno vpra- šanje bode gotovo prej ali slej rešeno v tem smislu. Ne da bo uradnik kopal, kmet pisal, čevljar slikal, umetnik šival, dekla sedela, gospodinja pomivala, temveč da ne bo človek vsled stanu preziran. Ali to le mimo-grede. — Vrnimo se k stvari. Omožena učiteljica bi torej ravno tako, ali še vspešnejše delovala, nego svobodna, ako ima veselja in nagnjenja do šole. Tu se bode oglasila večina učiteljic, koje do- reko : Komaj čakam, da se poročim, da pustim šolo, pa da bi še potem podučevala ! Oh, ne, ne ! In pa da bi se mož zanašal na mojo službo ! Da bi ga morala še rediti on pa da bi postopal ! Prišedša trudna iz šole, da bi mu morala še streči, in kopa otrok, da bi jokala krog mene ! Potem pa še dekli ukazovati : naredi to, naredi ono. Oh, to bi bilo življenje, da bi človek moral znoreti. No, tudi to bi se le izjemno go- dilo. Ali če premislimo, da je učiteljica sedaj preveč uprežena v šoli, ker se za- hteva preveč od malih, ter je ona vsled tega preveč utrujena, spoznati pač moramo, da v ugodnejših učiteljskih razmerah ne bi prihajala iz šole skrajno izmučena. V ugodnejših družinskih razmerah pa ne bi soprog zahteval postrežbe od svoje so- proge, temveč bi še on njej postregel. Če 227 bi pa tudi on prihajal izmučen iz ene ali druge službe domov, bi pa gotovo lahko vzdržavala eno ali več žensk v lastno po- strežbo in v varstvo in potrežbo otrok. Se j ve da, poročena učiteljica s prenapolnjeno šolo, pod vodstvom stfogega, pedantnega, morda nevestnega učitelja prihajala bi iz šole skrajno izmučena. A to se godi tudi svobodni učiteljici. Rekel bo kdo : Poro- čena učiteljica ne bo doma našla miru ; tu mož, tam otroci, pa še dekla, jo bodo nadlegovali. Svobodna ima vsaj doma mir. Mir, mir ! A kjer so domače sitnosti, so tudi domača razvedrila. Svobodna ne najde doma sitnosti, pa tudi ne razvedril. Sama mora prenašati vsa gorja. »Gorje, mu kdor v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam«. Sicer pa, kar se tiče družin- skih sitnosti, kaj bi pa mogel reči kak učitelj, ko pride ves utrujen in izmučen iz šole, pa najde doma kako prav sitno čudno, nervozno, ljubosumno zakonsko po- lovico ter kopo otrok krog sebe ? Če te- daj učitelj z vsemi družinskimi, zakonskimi, očetovskimi dolžnostim! zamore vsepšno delovati v šoli, ako je učitelj po poklicu, zakaj ne bi mogla učiteljica ravno isto, če je učiteljica po poklicu ! Blaga, vestna učiteljica po poklicu bo tedaj vsepšno de- lovala v šoli, bodi si že svobodna ali po- ročena. Vsled tega poroka ne bi smela biti ovira učiteljevanju ženske, ako je ženska poklicana v to. _____________ VEČERNE URE. UTVA. TRST. III. Objema noč sanjava zemljo in siplje mir na vse stvari ; le od trepalnic mojih težkih sen beži. Ni v srcu mojem več pokoja, duh mi nemiren bega krog in tebe išče, tebe angelj temnook, lložaje čelo ti obkroža, ljubezen čisto dihajoč, ku svet pokoj na zemljo siplje tiha noč. ZDRAVSTVUJ! UTVA. TRST. Za morjem solnčna glorja vgaša, na nebu zvezde se bleste ; na oljki slavec se oglaša, a v meni oži se srce. Okrog pasu mi roko deni, da ti na prsi dem glavo tako, mehko se me okleni, saj vzameva nocoj slovo. Oči in čelo, ustni moji nocoj, nocoj mi poljubuj ; ko me ne bo v bližini tvoji, ne zabi me nikar. Zdravstvuj ! ŠOLSKA IKONA. SRBSKI SPISAL DR. LAZA K. LAZAREVlČ. PREVELA I. IN F. KLEMENČIČ. (Nadaljevanje.) III. Bild je nedelja popoldne. Ljudstvo se je zbralo pri znamenju. Iznesli so iz sod- nice mizo, poleg nje je stala dolga klop in nekoliko tronogih stolcev. Starejši ljudje in pop so se vseli, pa se razgovarjajo o tem in onem, a mladina pleše in se raz- veseljuje. Po cesti proti naši vasi pa se pelje voz in v njem gospodski človek. Malo ču- den na prvi pogled. Na glavi mu je širok slamnat klobuk z rdečim trakom. Izpod klobuka mu padajo rjavi lasje na čelo. Goste obrvi se skoro dotikajo, a med njimi je globoka guba, ki se tudi tedaj ne po- ravna, kedar si gospod klobuk potisne nazaj ter si z robcem briše znoj s čela. Mora biti, da se je ž njo narodih Ona je v čudnem nasprotju z mladim licem, sredi katerega sedi malo sključen no.s, a pod njim majhni gosti brčiči, ki si jih je on 228 na obe strani razčesal, tako da so na kon- cih raztreseni in širji nego pod nosnicama samima. Dohija mu je ustnica malo visela, a gornja je malo vzdignjena, da se vidijo kakor sneg beli zobje, ki stojijo malo po strani, kakor plot, ki se podira. Lice mu je nekoliko bledo, toda ne suho, a velike temno-rjave oči, napol zaprte, žmirijo in gledajo vedno na stran. Star je dva- do triindvajsti let. Ničesar ne govori s kočijažem. Kadi cigaro eno za drugo. Gleda samo okoli sebe in kakor da ni vesel. Toda zaradi tiste gube na čelu ne more človek niti vedeti kako mu je, ker izgleda vedno mra- čen in nevoljen. On se pelje v našo vas, in žeje tukaj. Hajd, hajd, pa naravnost med ljudstvo. Ustavil se je voz. Mi gledamo, kdo bi to bil. Gospodski mož je nespretno skočil z voza ter se težko, in kakor da je Bog ve kako utrujen, približal mizi, kjer je sedel tudi pop. Ni pozdravil, le malo je poki- mal z glavo. — Je-li tu župan ? Mi smo mislili, da je nov pisar, ter smo ustali. Župan je skočil kvišku : — Jaz sem, gospodine ! Gospodski mož je izvlekel gotovo sval- čico ter jo utaknil v usta in se po strani, a vedno gledaje župana, približal mizi, potisnil klobuk na tilnik, se nagnil proti popu in pomolil roko. — Da si mi živ, sine ! — je dejal pop. Ali gospod je prijel škatljico z žvep- Ijenkami, ki je stala pred popom, ter hitro potegnil roko nazaj. Vzravnal se je ter po strani vrgel pogled na popa, še bolj za- škilil, in brazda na čelu kakor da mu je postala še globlja. Potem se je zopet z levo ramo obrnil k županu : — Kje je tukaj šola ? — Tu je, gospodine, takoj pri cerkvi. -— Pelji me ! — je rekel gospodski mož. — Zaprta je ! — A ti jo odpri ! Jaz sem imenovan za učitelja v tej vasi. Glejte ! . . . Nov učitelj ! . . . Kako to ? Pop se je vzravnal pa ga začel gle- dati. Tudi mi smo si oddahnili. Poseli smo zopet ter napravili tudi zanj prostora, toda on se ni hotel usesti, ampak je zopet de- jal županu : — Daj, kmalu! utrujen sem. Odpri šolo in pošlji mi služabnika. — Usedi se, človek ! je dejal ojunačen župan. - -Ni sablja za vratom. Učitelj se je nasmehnil, toda le z le- vim krajem ust, in levo oko se mu je povsem zaprlo, a z onim drugim je pogle- dal župana najprej v opanke, potem pa v kapo. — Nečem — je dejal, — pojdi, pelji me ! — Torej vsedi se vendar, da popiješ kaj ! — je rekel župan. — Nečem ničesar — je dejal on ostro, in vrh tiste brazde sta se pokazali še dve novi zraven, — pelji me ! Župan je šel ž njim. — Kakšen je to čudak? — je rekel Ostoje Purešević — al' je nekoliko preveč moder, al' pa je docela bedak ! Seljaki so skomizgnili z ramami ter se, sami nevede zakaj, udali nekaki temni slutnji. Drugi dan je prišel učitelj v krčmo. Vsedel se je sam za-se, namrgodnil obraz ter molčal. Naročil je nekaj jesti, pa zopet v šolo. Otrok ni bilo, ker je bil že julij mesec, pa zbog teh nekaj dni do počitnic nismo hoteli sezivati otrok. Popa se je ogibal, da je bilo čudno. Že je bil teden dnij tu, a žnjim ni še spre- govoril niti besedice. Ko je bila nedelja, ga je pop čakal, da bi pel pri službi božji. Da, ali učitelja ni ! Po službi božji vzdig- nil se je pop, da pogleda, ni li učitelj kaj bolan. Stopil je v sobo, a on je ležal na postelji, ki je bila napravljena s kuhinjskih vrat, pod katera je bilo podloženo na šti- rih krajih po pet do šest kosov opeke. Na 229 nog'ah je imel hlače, a gori samo srajco. Bosonog je ležal in citai neke raztrgane bukve. — Pomozi Bog ! — je pozdravil -pop. Učitelj je prenesel nogi kakor ojesi ter ji spustil ob postelji navzdol. Položil je znamenje v knjigo ter jo dejal na krilo. Priklonil se je malo popu ter obsedel na postelji. — Pa kje si ti, učitelj ? — je vpra- šal pop. — Evo me ! — Vem ! A kako, da te ni v cerkev pet ? — Nisem pijan, da bi pel ! Pop je stopil korak nazaj, nagnil se pred-se, zamežikal ter gledal v učitelja. — Kaj me gledaš ? — Nič ! je rekel pop. — V cerkvi se s pesmijo slavi ime božje. — Pa če ti je do slave, slavi ga ! A mene pusti na miru ! Vidiš, da delam ! In zopet se je izleknil na posteljo in odprl knjigo. Pop se je prekrižal ter zapustil, nazaj se pomikajoč, sobo. —• Odtod se je podal počasi domov. Se- ljakom ni rekel ničesar. Sam se je zatopil v neke misli. Od te dobe on ni učitelja nikdar več za nič vprašal, niti je ž njim prišel v do- tiko. Tudi učitelj, čim je zagledal popa, je nagnil glavo, izpačil obraz, še bolj, igral se s palčico ter šel mimo njega, kakor mimo turškega pokopališča. Kdo ve, zakaj je on to tako delal? Kdo ve, kaj je pop o njem mislil ? In tako je učitelj osamel. Na prste bi vam lahko naštel, tako malo je govoril. Ko je videl, da mu tudi teh par besedi, ki jih je semtertje spregovoril, nihče ne razume, napihnil je lica, obrnil glavo na drugo stran ter jezen odšel. Enkrat je šel počasi mimo kovačnice. Kovač je nekaj težkega delal, ves moker od znoja, prdepila se mu je srajca na ši- roka ledja, a on je stopil med vrata ko- vačnice ter si oddihal. Nasproti teh vrat so bila druga, in tako se je igral veter skozi kovačnico in hladil znojnega kovača. Ko je učitelj prišel do poleg njega; se je obrnil : — No, kaj pa si se ti postavil sem ? — Ker sem utrujen, — je odgovoril kovač. — Vem ; a zakaj stojiš na prepihu ? — A? — Kaj stojiš tu, ti pravim, da te tako znojnega brije veter ? — Tako sem navajen, kedar se spotim ! Stopim na veter pa čisto zmrznem. Pa kedar pozneje zopet vzamem kladivo, zdi" se mi, da v njem ni pet lotov, in v ledjih mi čisto škripa. Učitelj se je nasmehnil. Tako: z enim krajem usti in z enim očesom. Pogledal je kovača še enkrat, ni mu rekel ničesar. Zavil se je le v ogrinjačo in šel dalje. Drugikrat je Pavel Djerič vozil z vo- loma prazen voz. Živina je bila nekoliko muhasta pa ni hotela z mesta, a Pavel se je razjezil, zarudel v obrazu kakor paprika, vpil na vola ter udrihal s palico, kamor je priletelo. Sedaj je skočil učitelj predenj kakor kakšen stotnik : — A kaj ti — je dejal — biješ živino ? — A kaj čem, ko neče iti ? — Zakaj je ne rediš dobro, pa bi šla? Pavel je debelo pogledal : — Al' ne vidiš, da je vsaki kakor bat, apostola mu njegovega ? Pa da ga naj ne bijem ! — In zopet : pljusk ! ¦— Hujši si od te živine ! — je dejal učitelj. Pavel se je vzravnal : — Ne delaj mi zgage, ti rečem, ampak glej svoj posel! Vem jaz dobro, kdo si ti! — Učitelj je zaškilil z očmi : - A kdo sem jaz ? — Cifut, — je rekel Pavel. — Jaz te nisem videl, da bi se prekrižal ali poklonil. Samo, da ne poznam židovske postave. 230 v tem je še hujše udaril vola na desni. Vola sta na enkrat poskočila. Pavel se je zagrabil za zadnjo os in se vsedel nanjo ; malo oddaljen se je obrnil k uči- telju ter mu zavpil : — Le zapomni si, učitelj, komu si rekel, da je živina ! Seljaki so videli zares, da je ta uči- telj docela nekej druga od prejšnjega, in mislili smo vsi, da je učen mož, ali ma-- rali ga nismo. Zlasti to ga je črnilo v naših očeh, da ga pop nikdar ni niti omenil. Nihče se ni ž njim družil razun ne- kega Jerotija Kovačeviča, ki gaje zagovarjal in branil. Ta Jerotij ga je celo obiskoval. Kaj sta onadva govorila, to se ne ve. Enkrat je privlekel Jerotij amerikanski plag ter se zaćel hvaliti, da ga je učitelj naučil. Ko ga je pa zabodel v neko krče- vino, pa je plug počil na dve polovici, kakor da je z leda. Psoval je Jerotij, kar mu je prišlo na jezik, zakaj da se je dal učiti od koga, ki ni niti oral niti kopal. Tako je tudi on pustil učitelja samega sebi in njegovi glavi. Odsihmal je učitelj postal še bolj molčljiv in bolj osamljen. Nekega večera je pisal nekemu svojemu tovarišu: ».... Prazen trud ! Z ljudstvom se ne da ničesar storiti. Zavzemaje se zanje, pisaje in go- vore, ugonobil sem svojo karijero ter se ponižal do tega, da sem postal učitelj !... Tu so vse moje poskušnje slabo izpadle. Ljudstvo je neumno in zabito ! Imajo enega farja, ki še z dvema tremi kapita- sti pritiska pol vasi, in vse to s pobožnimi ustanovami. On s temi kapitalisti eksploa- tira vaščana — drži ga vse bolj v neum- nosti — a sam ničesar ne dela !... Počil bi, ko gledam to krivico!«... (Pride še). MAGDALENA. J. s. MACHAR. Z DOVOLJENJEM PESNIKOVIM PREVEL ANT. DERMOTA. PRAGA. VIII. »Volny Občan« v novem broju prelepo je presenetil bralce svoje. Dvakrat, trikrat obračali so dva lista — »Volny Občan« ni besede! Trdovraten molk o vsem je, o izletu, o gospici, o blamaži vladne stranke, da, celo gospa županja ima le navadno dozo — ne besede več ! Po mestu — in celo v opoziciji — resno majejo z glavami : »Glej no, doktor ob zobe bo . . .« A prebrisani je doktor segel z roko diplomata v kalno to situacijo. Mesto bilo je pokonci. Cupidi novarum rerum bili so v mravljišči. Več in več hoteli zvedeti so. Razpravljali so povsodi na trgu in po gostilnah, po uradih in družinah. Lahkoživci svoje skušnje dali so občudovati, omožene poslušale to z rdečico so na licih. Patricijske hčerke zvečer na sprehodu zahajale k dvorcu so in kradoma se ozirale po oknih, he sedi-li ondi »ona«. Frau von Janik in županja po posvetovanju v zboru ideta kot delegatki k svetnici. Obe sta polni hvalevrednih sklepov : dobri stari dami, varani tak 231 podlo, hočeta odpreti pogled in posebno mrzkost Jurija ji pokazati ; in postaviti to kačo, >njo« z minulostjo tak čisto, v pravo luč ; povedati vse ji pošteno in odkrito — skratka, ti ubogi dami prezračiti rodno hišo. Svetnici sta dobrodošli kot navadno ; sedeta in govorita v levo, v desno, o vsem možnem dolgo, dolgo, konečno si pa županja odkašlja ; sočutno, mehko, kot spodobi se častiti ženi mestne glave, jame govoriti. Frau von Janik vtika vmes se z »ahi — »ohi« časih s celim daljšim stavkom. Stara dama ju posluša presenečeno in reče, da ve davno, kaj to dekle pred je bilo, da pa vzela jo je k sebi, da jo svetu vrne in ljudem poštenim, češ, da ona dnes je čista kakor dete — deva ta, da niti hčerke lastne baje ne bi mogla tak ljubiti. Frau von Janik in županja zdaj se srečata s pogledom in strmita : kak jo Jurij je omamil ! Da natvezi ji kaj tacega ! O, groza ! Frau von Janik govori zdaj. Spretno v položaju tem na Jurija zasuče govor. Saj je jasno. On je zmislil to lažnjivo bajko o ti novi nedolžnosti, menda rad pred mestom bi i njo, teto svojo, v plašč ogrnil strasti svoje, in da mesto vse je vžaljeno globoko nad ostudno to prevaro, mesto celo obžaluje, da toliko blata meče se na sivo svetnico. Kratko, resno stara dama reče, da to ni resnica. Z indignacijo očitno vstaneta obe zdaj dami in gresta . . . Po mestu znova zašumi ... V ospredje zdaj pa svetnico pomaknejo. Nad opičjo ljubavjo njeno k razuzdancu temu in nad lahkoverno njeno dušo sklepajo ljudje roke ... Doktor, glava opozicije, k Juriju na to zaide. V glavi velik plan osnuje. Jurij motril je nevtralno mišjo vojsko tam po mestu, sem ter tja, kot se spodobi bogatašu patriciju, k vladajoči se nagibal stranki je. V globini duše zoprno mu bilo tisto demokratstvo opozicije. V Pragi često je citiral v govorih političnih z uverjenjem pesnikovo : Odi profanum ... In dokler vrele v prsih so mu težnje, sanjal je, kak morda enkrat »von« pritakne si k priimku ali zvočno baronijo. Doktor ga doma ne najde, češ, na polji je. Za njim gre. In med repe lehami tu, 232 kjer je mrgolelo polno bednih in potnih ljudi, v žaru solnca, v žvrgolenju drobnih ptic, višnjevem dimu cigaret mi hodita in govorita mnogo, mnogo . . . Spet novica gre po mestu : Jurij v opozicijo je prešel, solastnik postal »Prostega Občana«, bode kandidiral za poslanca v zbor deželni, bo v nedeljo govoril, ko prapor belih posvečen bo veteranov na otoku; »Prosti Občan« zdaj izhajal bo s priligo satirično s slikami — in druge stvari bliskovito švigajo po mestu našem ... Pri obedu se župan je silno srdil : »To si ti mi spiskala!« očital svoji ženi. »Kot ose ste na to dekle ! A vse skupaj niste boljše ! In s tem svetovalcem že nehajte!t Zdaj županja vstane, za besedo vsako vrne jih deset, sijajno svojo čast in svoje stranke mi obrani in naposled solz' ji zatrepeče par na obrvih, zaplače, k stropu zdaj župan pogleda in, kot branil bi se, mirno začne : »Aber Kätzchen, saj ti nisem rekel nič tak hudega . . .« Dvajset let je, kar povrnil se domov je od vojakov Vaclav Benda kot narednik. Križ na prsih se mu svetil je (za Solferino namreč) in medalija srebrna (za Sadovo). Vrnil se je v rodno občino z idejo : da po vzoru drugih mest je treba pri nas osnovati društvo hrabrih veteranov. 50 se dobrih mož je precej priglasilo mu. »Radecki« ga je nazival. V praznikih : na telo rešnje, na cesarjev rojstni dan, na vstajenje, pri pogrebih društvo bilo je v paradi. Ko zastavo so krstili, kumica je bila knežnja. Vsaki član je bil ves v zlatu, proge in trakovi hlačni, na našitkih — vse je zlato ; na klobukih se mogočno majalo pero je črno. Vaclav Benda kot predsednik rad je gledal te junake, kako se je v njih oživljal pri paradah duh vojaški ! Kakor če dosluženi konj naenkrat za plugom čuje Evgena koračnico ! Spet ponosno gre po taktu, zarezgeče, glavo dviga — tak gredo s korakom čvrstim veterani, ko pred mestno vlado defilirajo ! A pred 2 letoma spet po navodu doktorjevem novo društvo veteranov je nastalo. .Strogi Benda namreč spodil mnogo mož je leskalačnih, češ, nosili niso ni cesarske suknje. Vboge te brezdomovince doktor skliče in predlaga jim pravila. Novo društvo je nastalo. Član je lahko vsak bil brez izjeme. Društvo 233 štelo mož je skoro sto. Še dražja bila uniforma ta je nego prvih. Še več bilo je na nji zlata, in na klobuku se zibalo belo je pero. Še večje nosil je ime osebe kot je .sam maršal bil sivi — skratka : tekmec prenevaren. In je rastel. Mnogo črnih Bendo brž je zapustilo, zbog peresa šlo je k belim ! Zdaj še beli so dobili prapor svoj. Za kumico je šla seveda doktorica. (Knežnje niso tu imeli, zato doktor je na shodu silno demokratski pravil : češ, mi nimamo več plemstva, narod — to je ljudstvo samo itd.)-- Na nedeljo pri veliki n;aši prapor blagoslovili so, nesli ga na otok. V senci hrastov, sredi miz restavracijskih, oder je govorniški praporčkov poln in zelenja. Otok poln je. Blizu odra mi sedi honoracija. Doktor ondi je s soprogo, teta z Luci, davkarica s plavolaso svojo hčerko (davkarica, modra mati, tudi prešla je v ta tabor ; dobro videla je ogenj v prsih Jurija do hčere. Govorice pač je čula o njega razmerju k Luci, toda hčere ekzistenca bila ji nad vse. O prvi priliki mu reči htela je, da samo ena biva conditio sine qua non : pošlji tisto punco z doma). Davkar, birokrat ta pusti, bil je tu in 2 adjunkta, kupec Iskra s svojo ženo, stotnik Knotek, svetnik Vrzal, kramar Vrba in lekarnar, medicinae universae doktor Rehak, žene, hčerke veteranskih odličnjakov, ki sedaj so stali v krogu okol odra. Tiho vse je, hrastovo šumi vejevje, bližnji jez buči, grmi. Jurij govori, izprva mirno, časih pokašljuje, na papirčke gdeda, časih redke si lase pogladi, vedno bolj se razognjuje, akcentira, treska, časih dela pavze učinljive, geste dobre, kima z glavo : z Belo goro je začel in z dvestoletnim trdim spanjem leva našega, govoril o čudežnem prebujenju, vtaknil sem citat Kolhirjev (tisti o pastirski koči), slikal je konstitucijo, Bachov despotizem, z ognjem je razpravljal o diplomih, februarjevi ustavi, opoziciji pasivni in o vstopu v zbor državni, pravil potlej je obširno o politiki drobtin, o gnili stranki oportunski, vladi zaprodani, in o novi, bližnji eri, ktera mož zahteva novih, nove organizacije ; (tukaj spet Kollarja je citiral : Pracuj každy — in tak dalje), prešel z ličnim tem obratom k belim našim veteranom : zval jih narodno legijo, ki na nje gotovo lahko 234 apelira domovina ; prapor, ta simbol presveti, se sedaj jim izročuje, naj vihra na čast in slavo društva ino domovine. Praporščak zastavo dvigne zdaj v višino vrtoglavo, godba svira: »Kde domov müj ! Temelje otoka stresa burni plosk in vpitje : Slava ! Kutzendorfer, mojster godbe, pa spusti še : »Hej, Slovane«, »Tažete se«, »Moravičko«, »Naprej« —• znova plosk in vpitje. Jurij ves rdeč odstopi. Doktor k sebi ga privije. Občna gratulacija in napitnice, slava, slava ! Davkarjeva plavolaska komično pol, pol resnobno čestitaje vdari z rocco na odprto dlan njegovo. Jurij poleg nje se vsede. Doktor vstane: »Tiho, tiho!« Doktor Juriju napije z zanosom. In zopet : Slava ! In kozarci žvenketajo, godba tuš grmi. In Jurij kumici nazdravi. Zdaj pa strašen furor rhetoricus (strast specifično je češka) zbor obide. Govori se razni mi vrste, pozneje 2, 3 govorniki se v istem hipu kosajo. Kutzendoi fer brezobzirno marš za maršem s polno silo spušča tja na zborovalce. Pivo v grlo vlivajo si. In peresa majajo kaj sumljivo se po strani na buticah. Rdeča zarja solnčnega zahoda pa od Labske reke se odbija in razliva po otoku. Pozlačeni zrak se polni s sivim dimom od tabaka, koji plazi se po kačje skoz vejevje hrasta k nebu. Plešejo komarjev roji sem ter tja v vrtečem krogu. Drobni devajo markerji svečice v steklenih zvonih že na mize. Šum in hrum je. Luci pa sedi kot soba brez življenja. Ta veselost ji je tuja, ne ume je, kot da motri vse z daljave od nekod. Izpregovoril nihče z njo ni, razven stara dobra teta. Ni besede. Čuti, kak se vsi bojijo z njo dotike. Če pogleda kam, oči umikajo se, ki napeto v njo so zrle. V prsih svojih čuje pesem znano zdavnaj zdaj zveneti : — Saj le enkrat smo na svetu, kras je nam le enkrat v cvetu, lice zguba nam starost — aj, kje naša je mladost. — In ta pesem se ji vrača neprestano, v sebi vedno jo prepeva . . . žalostno tak dnes zveni ji, tak obupno, kot bi pokopavala z njo mlado, prazno svoje žitje. Časih bliskne ji na misel tista glava s temnim okom, — desno gleda malce v stran, a vendar le nanjo gleda. To boli jo . . . Kje sedaj je ?.. . Kaj bi raje tam sedela v parku spet tak poleg njega . . zdaj razločno čuje kašelj njegov in se vsa pretrese. — Saj le enkrat smo na svetu Da bi mogla odkupiti 235 njega zi tj e s svojim žitjem, tako ničnim, izgrcšenim ! . . . Sobica se ji prikaže s prejšnjih dob . . . tam v tisti hiši jasno vidi samo sebe pred zrcalom . . . češe se . . . — Saj le enkrat smo na svetu — čuti skoro, da v tem blatu bila srečnejša je . . . Kaj bo ?.. . Strese se . . . in slutnja neke temne grozne katastrofe mrazi jo . . . Večer je bil že. Luč je bila že na mizah. Pestrobarvani lampjončki na drogeh med njimi so se zmajevali. Ljudstvo se je drenjalo. Slaščičar Cvrček, umni mestni pirotehnik, spuščal roj raket je pestrih. O priliki doktor skloni k Luci se, v obraz jo vščipne, izzivaje v oči ji gleda, vpraša jo: »No, kak je, mucka?« In ta ton jo zopet spomni tiste hiše ... in življenja - . . Trpko se zagleda vanjga in ne reče ni besede . . . Doktor pa odstopi zmeden. A v tem pride mimo Jurij, Luci čuje, kak mu doktor po ramenih sladko trka : >Bratec, ti imaš prigrizek ! No, ukus imaš !« In. Jurij mu razlaga nekaj, doktor smeje se in maje z glavo .. . Stara teta, trudna vsa že, gledala je in dremala skoro. Doktorica zdaj se vsede poleg Luci. Krila nje šume svilena, če le malo se premakne, puder vonja z male njene glavce, v bledomodrem oku večno koprnenje po razkošju ji drhti, preljubezniva, gracijozna vsaka njena kretnja je, pogled, smehljaj. Par vsakdanjdi stavkov reče in že lahno na županjo krene, k tistim damam, ki so zjutraj shajajo na trgu v oni hiši k opravljanju. Jako duhovito krsti jih inkvizicijo mesta, in v humorju šepetajo pravi ji o nekih poljskih zgodbicah iz njih življenja, vprašanje nastavi Luci časih ali pogled tak, da kri ji vsa zavre v obličje. Potlej malo ji pokaže bolj zaupno se in slika, daje ji slutiti to in ono — a z vsem tem le rada Luci bila bi ujela, konečno jo skrito vpraša z naivnostjo deve mlade, o skrivnostih ljubavi proste ... Luci jo pogleda v sramu, strahu, presenetju . . , Doktorica šo jasneje vpraša jo . . . A Luci trdno zroč na beli prt namizni zašepeče: »Milostiva, oprostite, nemogoče mi o tem je govoriti ... « »Meni skrivati ni bilo treba se«, ji zašepeče doktorica z ironijo in odide gracijozno . . . »Draga tetka moja«, stresa 236 Luci nežno stari dami roko, »draga tetka moja, prosim, idiva. Vrti se V glavi mi.« »Kje pa je Jurij ?« Tu ostane.« »Pojdiva.« In črez ozki most prišedši sedeta v kočijo. Luci teti vrže se v naročje, glasno, žalno tak zaplače, kot hotela bi izliti vse gorje današnjega dne, vse gorje življenja svojega . . IX. V voglu hiše si je vredil Jurij svojo delavnico. Težke portijére malo v sobo spuščajo svetlobe. Vzorno tukaj je posneta dumna, vznesena poltema kabinetov velikaških. Z Dunaja oprava hišna še bolj je pomnoževala resni vtisek : motni eben, svetli pliš, mahd zelenje. Havlička, Sladkovskega je v lesorezih dovrševih na veliko steno pribil zraven Husa od Brožika. Okrog mize je obesil — vse v okvirjih pozlačenih slike sedmih mladočehov,') ki v državnem zboru prvi so branili sveta prava. Veliki regali bili i so ob stenah, polni zvezkov, knjig debelih in učenih o narodnem gospodarstvu, knjige prvih filozofov, zgodovine in brošure, govori politični vsi od Demostena začenši do Bismarcka ; in citatov zbirke, ki jih Nemci pridni zbirajo, razvrščajo po vsebini v mogočne zvezke, in ki so ca. ornamente prav izvrstni retorjem ; kupil si je protokole in državne in deželne zakonike trdo v usnje vezane --to zmes velika, s ktere vzel je časih to al ono, stran prebral, zazdehal in nazaj položil knjigo. Velika pisalna miza polna aktov je, papirjev, dan na dan sestavlja pridno govore tu kandidatne, polne ognja in obetov, dobrih vseh stanov volilccm, polne bliskov, strel žveplenih zoper Dunaj nepodajni —¦ bližale so se volitve slavne v mescu juliju ! Doktor ga poseča često ; pušita, a Jurij čita krepke svoje filipike. Doktor pa mu jih popravlja, se smehlja in zagotovlja velik vspeh, mandat brezdvomno dopolnilnih volitvah sta bila pa izvoljena le 2 Mlado- Čeha, katero število se je pozneje zvišalo na 7. Ti ]po- slanci so vstopili v dež. zbor, toda vse njih delo in prizadevanje se je razbilo ob brutalni odpor nemškevečine. Vkljub temu so Mladočehi vztrajaliin v grudnu 1874. ustanovili posebno politično stranko, opirajočo se ob demokratična in liberalna načela.« »Mlade inteligenci.« pag 71. ') »Mladočehi in Staročehi so si biU navzkriž zaradi tega, ali naj poslanci vstopijo v dež. zbor ali ne. Mladočehi so bili 1. 1868. že sprva za vstop v deželni zl)ür, a takrat so še prijenjali in se udali večini ; zdaj pa — ko je bila večina poslancev proti vstopu v dež. zbor — je 25./11. 1873. odložilo 29 poslancev mlado- čeških mandate z namenom, da se dado znova voliti pod geslom pozitivnega delovanja v dež. zboru. Pri 237 rekel je, da odbor stranke s Prage pošlje zaupnika, čigar gibčni jezik bode njega spremljal po okraju ; svetoval očetovski mu, naj konča že skoro tisto stvar z Lucijo, češ, da on pač veruje, da častno dela, a volilci v tem oziru da ljudje so nerazsodni, težko bodo razumeli tako rehabilitacjo te poštenosti deviške . . . On naj modro se oženi : davkarjeva Anka deva polna žitja je in ognja, nje naročje da obeta mnogo krasnih hipov možu. Jurij je le z roko mahnil in dejal, da si premisli, a premišljal ni. Zato ni časa imel ni veselja. V dimu smotk pa je sanjaril o bodočih dneh razkošno. Plavolaso Anko vzame kmalu si gotovo. V sladkem je razburjenju drhtel, če mislil je na nje naročje — toda kot mušice zlate misli te si je odganjal. Duša se mu je zdvojila : večji del drugam je stremil. V zbor deželni bo izvoljen, ondi govoril in slaven mož postal. Ime njegovo znano bo po celi vlasti, govore njegove citai narod ves bo v listih stranke, v manjših listkih in potem še ponatiskane posebej. Pridejo deputacije, to in ono si želijo, tu jih vzprejme, v sobici tej (možko jo je ogledoval čehrajoč lase si redke), tu jim bode odgovarjal, roke stiskal in jih spremljal k vratom svojega posestva . . . Stopnja k daljnjim činom mandat je deželni ; v zbor državni bo izvoljen, govoril na Dunaji, grmel in treskal — dalje misliti ne more, sanje se mu zavrtijo divje in glavo upogne, zamiži in potopi se v blaženo, prijetno morje tajepolnih dni bodočih. »—ysské Listy< so začeli boj med tem na celi črti. V uvodnikih in novicah treskali so v kandidata Jurija, v načela, misli njega in načrte. Govor, ki imel ga na otoku, so nazvali blebetanje dojenčka v politiki, javno so pribili žitje njega v Pragi in vprašali, če tako se je pripravljal k serijoznim težkim bojem za naroda sveta prava ; feljeton — z naslovom tem-le : »Zakulisje« — ki prošpikan za vrsto bil ostij pikantnih, ki, kot v mestu vedeli so, zdelala jih v tisti hiši na trgu sesija damska, urednik pa vladne stranke (bivši študent, ki lasje mu svetle barve ržene slame segali so na ramena) jih odel v prozorno formo — ta feljton je pripovedal o spokornih Magdalenah, o egiptski, palestinski, ena z glavo je mrtvaško, drugo ima leva, in o tretji, ki je že bolj modna, 238 . kl za onih vzorom gre po trnjevi stezi kreposti, kamor speljal jo bodoči vodja naroda, zdaj skupaj hodita po nji, in teta daje jima blagoslove — v teh slučajih kajpak mnogo so pomenjala ušesca („"). »Prosti Občan« ni lenaril, z dobro mero je plačeval vsak udarec ; na njegovi strani bili so smejalci mesta, saj v prilogi svoji tak lepo nasprotnike je tepel v ilustracijah: tu je župan, rogat mogočno, gospod svetnik in županja tlačita mu te rogove se smejoč na temeno ; Frau von Janik, komisarka, Frau von Fischmeister in cela hiša na trgu na voglu , je naslikana prekrasno : glave šilaste, iz ust jim seka dolgi tenki jezik kot pri kačah razcepljeni — drugič vrsta čarodejnic na metlah leti ponoči, 5 i 6 je slik se takih vsakih 14 dnij podalo pred požrešne oči mesta. In ti teksti !... Boja strast je kot bolezen nalezljiva zagrabila celo mesto. Zdelo se je kot bi Welti, Ghibelini oživljali v teh ljudeh nekdaj preprostih. Delajo pa i sodišča : tam se vrača čast zgubljena, tam kaznuje obrekljivec, po končani obravnavi zopet priče skregajo se kar v dvoranah sodnih svetih - nova tožba, nove kazni in rekurzi zmiraj višje — kri husitska je zavrela v žilah dobrih prebivalcev; deca božjih vojevnikov zvečer po gostilnah svoje uvjerenje dokazuje s steklenicami in pestmi ; sin z očetom, in brat z bratom se razide v gnjevnem sporu — starci so. majali resno s sivo svojo glavo in sklepali roke koščene . .. * J^uci teklo je življenje pusto kakor dan jesenski, brez bolesti, brez bridkosti, duša njena ni imela več moči nobene že za eruptivne vzbruhe. Neka mutasta rizignacija kot oblaki listopada, ki iz njih ni več nevihte, misli nje zastirala je. Tak sedela je pri oknu, tak mehanično je pletla, nje oči pa gledale so valovito deteljišče — videle ga niso. V tem so ji stvari vsakdanje, proste begale po glavi. Cesto spomnila se je besede kakšne, v duši ponavljala jo je vedno, čula jo je, v notranjem premišljevala, pak si rekla : ta beseda — kakšna glupost ! — Spomnila se je romana, ki ga nekdaj brala je : prizor, ki takrat ni zanimal je prav nič, živo zdaj se ji pojavlja ; iz njega osebe vidi govoriti, smejati se — a vse traje tako dolgo, ti ljudi ne morejo tu priti z ničemer do konca — 239 Luci nepotrpežljivo zdrzne z roko, kot bi htela premakniti jih in misli : kako vendar sem neumna ! — Spomnila se je možaka — nek ubog drvar je bil — ki je vlekel voz drva na visokanski vrh. Očitno vidi, kak moža počasi že moči zapuščajo, na rjavih sencih temne žile bijejo, zatekajo in tresejo se njega meča — ta vrh pa je vedno višji, temena mu ne dogledaš. Vroče kaplje potu lile Luci so po čelu, sencih, težko sopla je, kot sama vlekla bi tam tisto breme — dokler ni očij odprla, se odsopla — zginilo je. — Spomnila se je par tonov iz napevov znanih pesmij, spomnila se njih besed je, čudnih in brez vsake zveze, to ji v duši je zvenelo tako vztrajno enostavno kakor v listopada dnevu mračnem žice telegrafne na planjavi zapuščeni. Redko le prešinilo ji nekaj dušo je kot igla, ostro, brezimensko čuvstvo — a za hip le — njena duša koj zapredala se spet je v tisto trudno polospanje. Cesto se je stara dama v nje zagledala oči ; nekaj žoltega je zdaj v njih trepetalo, kot tiščali bi višnjevi kolobarčki jih v dupline, lahni nadeh radosti razposajene in živahnost odleteli z njih sta, ostal je le dolgi, tihi in brezčutni pogled. Nje obraz imel je barvo alabastra rmenkastega, bil upal je. Ustni njeni. tenki, jasno rdeči ustni sta otprli. Vsaka kretnja težja ji je in okOrna. Salam in besedam tete, knjigam in spominom, vsemu se je medlo le smejala. »Kot gosenica je«, često misHla je stara teta, »predno se zabubi«. — Časih le je jasno videla vse nje življenje zamorjeno, ali v detskem optimizmu duše svoje mislila je, da bo skoro vse drugače. Spremene ljudje se, bodo motrili jo z drugim okom, in bo dobro — teca stara si je znala ohraniti v dolgem vsem življenju svojem trdno vero v neko višjo neupogljivo pravičnost. .. Neko praznično dopoldne v crkev pelje jo. Klopi stare lesketajo v temni rdečerjavi se bhščobi. Prazno je še. Sedeta. Luci nehote pogleda ua altar. Altar je star. Nerazločna črna slika tam med oknoma visi, šipe pestre pa svetlobo barvajo od zunaj. Štirje svetci ob straneh stojijo, delo neokretne roke mojstra iz dežele. V svetlih barvah so se zdaj blisčali. Luci pa je vanje zrla. Komični so se ji zdeli gladki njihovi obrazi, slikar renovator točno jim označil modrosivo sled obritih brk in brade 240 po upalih je obličjih. Gledala je v stolp prahu, ki. z mozaičnega se tlaka napošev vil k oknom pestrim. Vi.šnjev, valovit in lahek kakov dim kadilov ji na cerkvico vasi je rojstne v gorah tam budil spomine. Cerkev v tem se naglo polni. Cvet honoracije mestne v dragih krilih, v biserih je pred altar .šumeč, šusteč šel. V pivonjkovih svojih krilih noter spiove zdaj županja s težkimi uhani z zlata ; doktorica kakor vila bledorožasta strepeče v klop. Nje tilnik Luci vidi in umetni učes na tej živi glavi baš pred saboj. Suha Frau von Fischmeister zdaj pride moški in pokonci, črni kroj kot uniforma ji pristoja. Fran von Janik pride v čudnem žoltem, toda dragem oblačilu — Clotild, komisarka, poštarica, Jskrova gospa in dame odličnjakov veteranskih vstopajo in sedajo. Vladna stranka gre na desno, Opozične dame v levo. V njuno klop pa ni nikogar. Dame, ki so zamudile, vračajo se, zad stojijo. Klop ta bila radovednih strogih je pogledov tarča od obeh stranij. V pobožnih teh ljudeh je vrel gnjev sveti, kot bi pravili pogledi : kak se »ta« predrzne semkaj v hram Gospodov? — Stari dekan z asistenco kapelanov v belem in zlato obšitem je ornatu imel mašo veliko. In s kora orgije so grmele, gosli, basi k glasom hčeric patricijskih — peli mašo Fiihrerja so. Ob tej godbi Luci dušo tesni so obšli spomini tistih maš, nedelj vseh tistih, ki pri njih kot dete drobno pevala je ... Tam na orgije oče njen igral je. Svetlo solnce je skoz eno okno padalo na angelca tam zlatega, ki bil je prva nje ljubezen .. . Stari župnik zmir po maši ji dajal je desetico novo . .. Mamka čakala jih doma je v kuhinji, kjer jedli so ... V kuhinji pobeljeni so letale po steklu oken zlato zelenkaste muhe ... Luci zdaj v naročji sklene roki, moli — ustni njeni bili sta zaprti — v duši le mehanično na pamet, brez namena in brez cilja moli... koprneče bil je to pobožnosti izliv, ki jo prevzela je vsled godbe, vsled spominov, tega vzduha, kjer kadila vonj drhtel je, vsled praznote osamele, ki kot zavoj črn leži na nje nekdanjem svetlem žitju .. V klopi tej sta bili sami celo mašo ... Zunaj solnca rožnikovega jo žar in glasna struja mestnih ljudij 241 ogluši. Kar liehotc je zmir bolj naglo teto s saboj vlekla... * Krasen obed. S Prage prišel je obljubljeni zaupnik. Duhovito je in sladko Jurju jel govoriti. A obleka svetla, hlače jako vzorno zlikane Jurija v oči se bodle, da ga je zavidal misleč : Ta facona ! To je dečko ! Vse je vedel, vse govoril, vse je bil : politik, kritik, literat, najemnik lista v Pragi, o situaciji naši nasituje pet lističev on pokrajinskih s članki temeljitimi, a časih v stolpcih, zmir odprtih njemu, rad zagrabi koga, čast, ime pomaže, delo mu (in pravi : Dnes napisal s Prage sem dopis družabni), Rusko, Francijo, Hrvaško on pozna, razmere poljske, fenomen, steber oorične in kadet poslanstva skrivni, petolizec, ki izvrstno uporabljati zna vsako opravljanje — človek, ki je zlata vreden. Pri obedu z vljudnostjo je delikatno damama dvoril obema, časih motril je Lucijo, češ, saj vemo marsikaj, a smo spodobni — in molčimo. Z Jurijem le je govoril, t. j. govoril je sam in Jurij slušal. Vse poznal je politično zakulisje, o poslancih, žurnalištih, o ministrih — o vseh vedel anekdoto je, pikantnost, v tem pa zvito o priliki Jurija je podpihoval, češ : Ta zna se — ni res ? kaj ? Toda vi ste pravi dečko ! — Jurija je kar očaral. Po obedu v delavnico ideta, kjer koj umestno ta gospod omenja, da tu manjka znanih znakov Češke, a da on mu preskrbi jih. Jurij govore mu čita. V tem zaupnik pije vino (fino vino !), puši, časih hvali, časih pa navdušen ves popolnoma soglaša. Jurij s kota zdaj prinese cel zabojček ; »Prosti Občan« v tisoči izvodov tu na skoro pot je bil pripravljen. Pesen krasna je na čelu (podučitelj mestni zložil skrivši jo po naročilu), apostrofuje volitve slavne, velike volitve julijeve ! Dolje precej govori se o blaniških') vitezih, o Beli gori, o Husitih, o modernih in o starih in o novi eri v zgodovini Češke, kri obeta domovini — in tak dalje, in tak dalje dva predolga, gosta stolpca. Zaupnik razgovori se (povod daje mu k besedi pesem ta na čelu lista) tu o pesmih in poetih, in o kritiki, o sebi. Češ, da strog je, brezobziren, da zato sovražijo ga pesniki. Pa kakšna vendar zdaj je naša poezija ? ') pravljiški vitezi. 242 Li pri nas je kdo napisal »Rolanda besnečega?« Al »Raj zgubljeni?« »Luzijade?« »Fausta?« »Božjo komedijo?« Prazne sanje ! Kaj imamo ? Le par tenkih knjižic verzov »Jitfni pisne«, »Nove pisne«, potlej »Pisne Zavisovy«^) (te poslednje on odkril je, on jih znal prav oceniti). Kaj pa dalje? Vrchlicky ? Hm! Ondan ga lepo strupeno v kritiki je špiknil, češ, da res talent ima, mogoče, da napiše stvar veliko, njega 40 knjig- da doslej so samo igrače. In ostali ? Beda, beda ! Nimamo poetov, ampak le verzifikante. Sladek ? Za nič. Kot Homer ne piše, Krasnohorska ne kot Zola — in sam Zola naj bi pisal, ne kot piše — ampak kakor Tolstoj. Nič ne obrekuje, ne, to vse je pisal javno. Kaj generacija mlada ? J, puščava. Ondan Machar pesmi izdal politične —') dobro ga zato je skresal ! Ta predrznost ! .Še poetje bodo politikovali ! Macjiar bije žurnaliste, retorje, državno pravo, Vseslovanstvo, celi narod rad ozdravil bi ta mož ! Kot da nima zvezd in lune, cvetja, spomladi, šumenja gozdov in potočkov ! Doslej črpali poetje tod so — zdaj pa naj bo brž drugače ? Dobro ga zato je strgal, ne le to, — vse delovanje, ne le to, i čast in ime rebelanta drznega. — Jurij (le na pol ga slušal je in, kar je slišal, vsega ni razumel) mu pokaže daljnje članke časopisa : Svoj životopis, zanosno spisan, in program, s katerim on volilcem se predstavlja ; s perom ostrim »delovanje« uničuje vse človeka, ki 10 let je zastopal ' ta okraj ; statistika je grozna davkov, ki na Dunaj od nas tečejo ; številk par drobnih, ki se vračajo k nam z Dunaja — še .nnogo drugih bomb, katerih v^saka lahko vrgla v zrak bi pozicijo še tak trdno privrženca vladne stranke; a zaupnik prorokuje mu bodočo slavo in velikost. Dalje pijeta in govorita polna ognja do večera poznega... * V grajski park gre po obedu Luci. Vse je tiho. Kalni zlovestni oblački tam na horizontu vstajajo. Ni listek se nikjer ne gane. Prah povsodi siv leži na drevji, travi, po grmovji. Težki vonj akatov z vonjem tu trepeče orehovim, meša se z rož žoltih vonjem. Sto in sto kričečih lastovk kroži okrog pestrega stolpa na višavi. Luci po stopnicah starih gre, po stezi, ki kot s snegom ') Naslovi čeških pesniških zbirk. -) O Vrchlickem se trdi, da je največji iz- med ži-večih pesnikov čeških f vsaj najplodovitejši je. J. Sladek in E. Krasnohorska sta napisala več knjig poezij. Tristium Vindobona. Sedaj že v 2. izd. 243 je posuta — beli listki cvetja čremse tu ležijo. Tiho vse je naokoli. Luci bistro se ozira po vseh stezkah. Vse je tiho. Drobni detel dolbe nekje deblo staro. Lasta vic vrišč razlega se od stolpa časih lahko, časih krepko. Luci pa gre hitro dalje. Tu-le ta klop... Kako silno srce ji sedaj zatolče ! . Kri ji šine v lice kakor ogenj... Klop je prazna ... Gorek vzduh okoli, kot presi čen s starim vonjen po plesnjavi... Luci na obraz lepe se nitke pajčevin in v lica treskajo komarji besni ji... Luci pravi sama sebi, da gre kar tako, na sprehod, da ne išče tu ničesar — toda zmir hitreji stopa, vedno gleda po vseh kotih, po klopeh — povsodi prazno ... Dvakrat park prehodi celi, solnca luč postaja žolta vedno bolj. Ker težke pare so skalile jo deževne. Listje začne trepetati na lahno, kot bi trenotka balo se bodočega ... V tem s cerkvenega se stolpa zvonček oglasi mrtvaški. Tožno presunljivi zvok ta krepko se do sem razlega, zid in drevje ga odbija, da odmeva tu. Kar groza Luci hipomo prešine. Glavo sklone in beži in zdi se ji, kot bi odkodi nanjo gledala ta glava, znana in pi'ečudna glava, ki zaman jo išče danes. Zadnje dni si ni nikakor mogla je predstaviti, zdaj vidi jasno, intenzivno jo : tak mirno gleda vanjo in vendar toliko groze v teh potezah je ... Mrtvaški zvon še vedno poje. Naglo po stopnicah, drevorevu šla je in iz parka... Teta na dvorišču govorila z oskrbnico je. »Pomisli, Luci, vbožec že umrl je«, kliče ji. Ta kratki stavek živce vse izpreleti ji. In zazdi se ji, da to ji . že je znano. Da ji pravil nekdo v parku je. Vprašala po imenu ni... nič več ni vprašala — vedela je ... RUSKE KURZISTKE V PARIZU. j BOŽ. TVORCOV. KALUGA. j Znano je, da ruski mladini domače ; šole ne zadostujejo. Zakaj ne, tukaj nel bomo razpravljali, rečemo samo, da glavni \ uzrok tej anormalnosti ni niti naša svo-j hoda, ili, kakor pri vas mislijo tisti, kteri^ menijo, da Rusijo znajo, naša nesvoboda,; niti inferiornost naše šole i naše vede, a'j razun praktičnih smer, izučenja jezikov, ^ tiči ta uzrok globoko v razvoju ruske i 244 obrazovanosti i ruslvcga značaja v obče : To je tista nesamostalnost, to je tisto nizko poklonstvo, s kterim veci del ruske inteligencije vzira na vse ne svoje ter trepeče pred vsem, kar je za svojo mejo ; pribavimo še neobuzdanost in razposaje- nost slovanske plitve prirode, od kojih posebno ruska mladina trpi i se voljno i nevoljno prši v vse konce i kraje sveta, i anormalnost, o kteri smo spregovorili, "pojme vsak, kdor jo sploh pravilno poj- miti hoče. Posebno mnogo je ruske mladine, možke i ženske, v Parizu, mladine učeče se, ne pa take, o kakoršni vemo še samo iz spominov starih, dobrih časov, ko so ruski plemiči parižke ulice še z srebrom i zlatom posipavali. O možki spregovorimo drugokrat i na drugem mestu ; danes ne- kaj, i sicer nekaj dostovernega, samo o luskih dijačkah, o ruskih učenih dekletih v Parizu, nekaj zanesljivega, bezpristrast- nega i resničnega na podlagi tistih pre- krasnih člankov, ktere je prijavil „o ruski učeči se mladini v Parizu" g. „ruski opa- zovalec" v N.o I20., 121. i 122. „Mosk. Védom." za t. 1. Torej ruskih dijaček je v Parizu mnogo, pa točnega števila jim do zdaj ni, ker do zdaj o njih statistike nikdo še ni napisal, pa kolikor koli bi jih bilo, meneje jih je, precej meneje, nego pa dijakov. Ruska dekleta prihajajo v Pariz, da bi se resno pečale z vedo, i zares pravilno hodijo v Sarbonno, se pridno učijo i se z politiko primerno le malo pečajo i bavijo. Ruske študentke so večinoma ubožne i trpijo telesno nujo, mejtem ko se v nravstvenem obziru obnašajo bezmadežno. V tem obziru v obščenju z možkimi do- hajajo do take resnosti, da prosto šalo možkega prijemljejo v pomenu ne nrav- nem, kakor da bi hotel posegnoti na njihno nedolžnost. Znano pa je, da Francozi burke ljubijo i da bez zabave dveh pomenov z ženskami kar živeti ne morejo. Vsled ta- kih svojih navad, ili prav za prav razvad, naletavali so pri ruskiii dekletih na take neprijetnosti, kterih sami niso pričakovali, kakor, na primer, na osveto z orožjem, kar se je priključilo prof. Deschanel-ju. Zbog tega dobile so ruske dijačke priimek „nedotik" ter imajo mir i pokoj pred studenti, kar je do nravov, pač pa jih dražijo i zasmehujejo, kakor so razva- jeni mladiči siti i pijani, da bez vsakega resnega dela i posla. Mej ruskimi tečajkami je tudi precej Židinj, pa o teh ne bomo govorili, Židinje živijo za se i nikogar v svoj krožek ne puščajo ; beseda bo le o tečajkah ruske narodnosti, ne pa le ruske državnosti. Unajnost študujočih Rusinj je taista, ktera je v sami Rusiji: oblačijo, se pri- prosto, nekoliko umazano, i, se ve da, ne iziskano, i so vselej nekoliko v neredu. Jasneje, da s tem bravujejo, kakor da bi hotele pokazati s tem, da niso navadne smrtne ptičice, posebno pa, da niso Fran--- cozinje. I res je, na mnogoljudnih ulicah parižkih vselej moremo po privedenih uzro- kih razločiti rusko kursistko, i francozke ženske jih ne ljubijo, ker ne skrbijo, ka- kor to delajo Francozinje, najprej i najbolj za svojo unajnost. Opisana črta ruske tečajke je'sama po sebi nesimpatična, pa v danem slučaju jo nadomešča njena nravstvena čistota, njena pridnost v svojem delu i njeno pre- prosto, da, celo pičlo življenje. Navadni ljudje kar strmijo ter se čudijo pičli hrani teh mladenk. Nektere jedo samo enkrat na dan i se pogosto nahajajo v nevarnosti, da jim ne bo, razun milega neba, nikakega prenočišča, ker ne morejo oplačati si stanovanje. Tem ne meneje še pogosto pomagajo ili s koščkom kruha ili s koščkom mesa svojemu bratu-zemljaku, studentu ruskemu, kteri tudi veci del sedijo bez groša v Parizu, na hrani sv. Antonija. Ruske kursistke zahajajo v Pariz naj- bolj zato, ker menijo, da si le tam morejo 245 pridobiti resno naobrazbo, i to je tisti priznak, po kterem se tak odlikujejo od svojih bratov-zemljakov, to je tisti uzrok, po kterem ruska kursistka živi čisto po drugačnem, nego pa živi ruski student v Parizu. Učenje jim je na Francozkem te- žavno; kajti večina ne zna francozkega jezika iz doma, i treba jim je celo leto, da bi se francoščine privadile toliko, da bi mogle slušati francozka predavanja. Pečajo se najbolj z zdravilstvom i slovesnostjo, le V poslednjo dobo so se vzele tudi za pravovedenje ; kajti do zdaj se v Parizu le dve ženski bavite s pravdami, dasi neki prav uspešno. V obče ruske dijačke v Parizu pro- izvajajo boljši utis, nego pa ruski dijaki, kojih prebivanje v Parizu nima nobene raison d'eter : to dela le strast k politi- kanstvu, strast k vsakim reorganizacijam sedanjega socialnega stroja človeške družbe. Pa izjeme so povsod, izjeme so tudi glede čistosti nravov i ukaželjnosti ruskih teča- jek v Parizu. Naj veča poguba pa za nje sanie i velika zguba i nesreča za njih do- movino pa je, se ve da, to, da žive v Pa- rizu po nekoliko let, pozabljajo Rusijo i vse rusko, pozabljajo celo svojo milo ma- terinščino, svoj ruski jezik, kar pa jim, se ve da, prav nič ne preči z aplombom propovedovati organizacijo ruske države po francozkem kopitu, kaj še I Silijo jej še bolj napredne teorije, nego je teorija respublikanska, silijo jej „le mot extreme" najbolj razrušiteljnih socijalnih naukov . . . Vse te prav za prav zgubljene sirote, odtrgane od svojega lastnega telesa — ruskega naroda, sodijo o Rusiji po tistih socialističnih i anarhičnih knjižicah, ktere širijo o Rusiji le klevete, ktere navadno dohajajo do neumnostij za neumneže. Naše dijačke, posebno pa naši dijaki, ruski di- jaki v Parizu, prijemljejo te norčarije pod- polnih izdanij za zlate besede, za neopro- vržno istino, i prav imajo tisti, ki pravijo, da vsak pošten Francoz o Rusiji pravil- neje sodi, nego o njej, svoji domovini, sodi ruska mladina I Žalostna resnica, pa ne menj, če ne še bolj žalostna je slaven- ska slepota. . . NAŠE UČITELJICE. PIŠE X. Mnogo učiteljev in učiteljic na deželi toži zoper sedanje stariše, da zanemarjajo svojo deco, da šola ne more zidati, če starisi podirajo, da matere nimajo pojma o vzgoji otrok itd. Kdo so pa ti starisi, te matere ? Ali ne mar večjidel že gojenci sedanje, nove šole ! Kdo je vzgojil seda- nje stariše ? Ali ne mar učitelji-učiteljice ! Učitelji-učiteljice niso torej le gojitelji otrok, temveč gojitelji gojiteljev otrok, torej sta- rišev. Dajte nam dobrih mater, in narod bo srečen. Od kod pa dobiti dobrih mater? Učiteljica je gojiteljica mater! Dajte nam torej dobrih učiteljic, in imeli bodemo dobrih mater in narod bo srečen ! Vsaka ženska, ki postane učiteljica, mora biti izobražena in dobro vzgojena. Ali je pa mogoče govoriti o človeku v devetnajstem letu njegovega življenja že o dovršeni izobrazbi in vzgoji, med tem ko človek potrebuje poduka od zibeli do groba? Ako človek potrebuje poduka vse življenje, je naravno, da je človeka mo- goče vzgojevati in izobraževati, a popol- noma vzgojiti in izobraziti nikoli, ker po- polnost ni lastnost človeška. A učiteljica je človek in kot tak, dasi ravno sama vzgojevalka in izobraževalka, vendar po- trebuje še vedno za-se vzgoje in izobrazbe. Kdo pa naj spopolnjuje njo ? Šole je do- vršila, izpite prebila. Sedaj ji ne ostane druzega nego človeška družba, knjige in časopisi. Ali se pa učiteljici nudi prilika, da se more prosto gibati v človeški družbi? Ali je učiteljica v takih gmotnih razmerah, da si zamore preskrbeti primernih knjig in časopisov ? Zalibog ni prvo ni drugo 246 ji ni na razpolago. Ozrimo se na človeško družbo. Kako družbo ima učiteljica na de- želi ? V prvi vrsti morala bi biti ta družba v voditeljevi hiši, to je voditelj sam in njegova družina. Nočem tu razpravljati o razmerah med voditelji in učiteljicami na deželi in o vzrokih tem razmeram ; do- volj, če povem, da ona učiteljica, ki je v prijateljskih odnošajih z voditeljeve dru- žino, se lahko prišteva srečnim. Kam naj se pa obrne, ako ne najde primerne družbe v voditeljevi hiši ? Na deželi je lahko najde, a še lažje je ne najde. Ce je blizu mesta ali kakega trga, morda še gre, a če je vas oddaljena od mest in trgov, kje naj najde družbe, da se bode spopolnjevala? In vendar ji je potrebna nadaljna vzgoja kot ribi voda. A družba ji ne nudi tega, kajti v bližini ne najde primerne družbe, a daljna je v zvezi z gmotnimi žrtvami. Učiteljica pa ni v posebno prijaznem raz- merju z dobrim gmotnim stanjem. Vsled tega mora tudi drugi pripomoček k na- daljni izobrazbi gledati le od strani. Kje si zamore nabaviti potrebnih knjig in Ča- sopisov ? Njene gmotne razmere so take, .da mora biti zadovoljna, če si priskrbi, tega, kar ji je neobhodno potrebno v te- lesno življenje, t. j. da si priskrbi primerne hrane, dostojne obleke, da se obvaruje velikih nadležnih dolgov ter da si ohrani kredit za majhne, neizogibne dolgove. Stroš- kov za čtivo in za razne izlete, ki bi ji služili v nadaljno vzgojo in izobrazbo, ne more v sedanjih gmotnih razmerah nika- kor zmagovati, če si noče kratiti neizogib- nih telesnih potreb, da ji začne vsled tega hirati telo in pešati duh. To naj bi pre- mislil oni, ki pravi: Zakaj bi imele učite- ljice enako plačo z možkimi? Saj ženska potrebuje manj. Ženska potrebuje ravno tako kakor, možki tečne in zdrave hrane, da si ohrani čil duh in zdravo telo, da zamore vršiti svoje težavne dolžnosti. Ženska potrebuje ravno tako kakor možki duševne hrane,y. da se zamore dalje vzgojevati in izobra- ževati. Gmotni položaj je torej učiteljici prva ovira, da ne more spopolnjevati lastne vzgoje in izobrazbe. Druga ovira pa je : pokvarjenost člo- veške družbe. Kamor sme šestnajstleten mladenič, tje ne more in ne sme „poštena" ženska v sedanjih razmerah sama. Vse zastonj, emancipacija sem, emancipacija tje, „poštenost" gor, „poštenost" dol — v gotove kraje ne sme sama ženska v družbo, ne da bi se postavilo v nevarnost njeno osebno čast. V gotove družbe „poštena" ženska ne more, ne da bi bil žaljen nje ženski ponos. A kako priti v okom vsemu temu? Kar čez noč ne more priti ženska do zaželjene emancipacije v tem zmislu. Sedaj tudi najbolj modra, zares poštena in zrela ženska še ne more uživati v vsem in povsod popolne jednakopravnosti z mož- kimi. To se bo zamoglo zgoditi še le po- . tem, ko bode možki spol vzgojen v tem smislu. Človek je vzvišeno bitje, ki obstoji iz duše in telesa, ne samo iz telesa kakor nema žival, ki mora slediti le naravnim nagonom. Duh človeški bode z dobro vzgojo in splošno omiko prevladal telo, in tedaj človek ne bo gledal človeka vedno le s telesnimi očmi, da bo v njem vedno pazil na razliko spola in kar sledi temu, temveč človek bo po splošni omiki videl v človeku v gotovih slučajih le njegovo dušo, v njo bode prodiral, žnjo se bode bavil, v njej našel utehe in zabave. Mar- sikdo bo tu vskliknil : to so ideali, koji se nikdar ne uresničijo. No, da svet na- preduje v omiki, to bo vender vsak iz- obraženec priznal. Da ideali morajo iti pred realnostjo, to ve tudi vsak omikan človek. Kako bi pa vedno spopolnjevali omiko, ä ako ne bi imeli idealov. Realnost je do- vršena, dosežena stvar, a ideali se ne dajo dovršiti, niti popolnoma doseči. Na- ravno je torej, da noben človek ne more reči : moja vzgoja, moja omika je dovr- 247 sena. In kako zamore torej biti dovršena omika v človeštvu? Gorje pa narodu, ki nima idealov; tak narod ne more stremiti po vedno višji omiki. Narod, ki stremi po višji omiki, mora imeti ideale, kajti ideali se počasi in deloma spreminjajo v kri in meso človeštva. Kakor se ideali počasi spreminjajo, tako raste omika in žnjo vred tudi ženska emancipacija pridobiva trdnej- ših tal. A pred žensko emancipacijo mora iti dobra vzgoja in splošna omika. A v vzgojo je poklicana v prvi vrsti učiteljica. Učiteljica pa ne more postati nikdar prava vzgojiteljica, ako bo odgojevala mladino le par let, v dobi, v koji bi še sama za-se neizogibno potrebovala nadaljne izobrazbe, da si pridobi višje omike. Česar človek nima, tega ne more oddajati. A nihče nima, ako si ni pridobil. Zamore li vzgojitelj oddajati omiko, ako si je sam ne prido- biva ? Učiteljica pa si ne more pridobivati omike, kajti manjkajo ji, vsaj deloma, zgo- raj omenjena sredstva, in tudi časa nima, da bi se spopolnjevala v svoji stroki. Ko- liko učiteljic se omoži v par letih I Le te nimajo časa se spopolnjevati, čeravno bi jim bila morda druga sredstva deloma na razpolago. Vsled tega ne bi smel biti za- kon ovira k nadaljnemu podučevanju, po- sebno ne onim, koje imajo veselje do šole. Tu bo pa večina učiteljev in učiteljic vskliknila : Kdo pa ima veselje do tako težavnega stanu ? Naj se prišteva srečnim ona, ki se ga more iznebiti. Mimogrede bodi omenjeno, da marsi- kak učitelj, učiteljica ima veselja do šole, in koliko bi si jih pa še le pridobilo ve- selje do učiteljskega stanu, ako bi zavla- dale druge razmere. Druge razmere pa ne bodo zavladale, dokler se ne bo učiteljstvo samo povspelo do višje omike. A višjo, ali tako rekoč pravo omiko si pridobi človek še le, ko z lastnimi očmi gleda, z lastnimi ušesi posluša, z lastnimi mislimi misli, sam presoja po lastnih skušnjah. Ali je pa mogoče zahtevati vse to od mlade učiteljice? Je li čuda, če je njeno delo le nekako mehanično, ki ga mora vršiti, da se preživi? Ali si zamore ona s takim delom pridobiti veselja do učenja ? A kolikokrat pa grenijo veselje do šole tudi privatne razmere I S kakimi te- žavami se mora učiteljica bojevati v za- sebnem življenju, to je bilo že letos ome- njeno v članku: „Učiteljica na deželi". Je li čuda, če zgubi veselje do šole vsled takih razmer? Kako vse drugače bi bilo, ko bi mlade učiteljice nakaj časa nekako prakticirale pri starejših. Tu bi imele nekak dom. Tu bi še le našle j)ravo in primerno družbo, in bodi si že pri poro- čeni ali svobodni. Starejši učiteljica bi mlajšo lahko upeljala v marsikako družbo, kamor sama mlada ženska ne more in ne sme. Priletna, splošno spoštovana učiteljica na deželi, gre skoro lahko v vsako družbo, ne da bi se bala, da bi bila v nevarnosti nje osebna čast, kajti spoštovanje do nje je ukoreninjeno v vaščanih, da ji nihče ne bode predbacival slabih namenov, pa tudi nihče si ne bo upal ziniti vzpričo nje, kar bi žalilo ženski ponos. Mlajša učiteljica bi ž njo gledala, poslušala ter presojevala z lastnimi mislimi. Imela bi potemtakem nadaljno vzgojo. Ne bi se ji li dopadalo v enem kraju, ali ji ne ugajala družba, ali bi imela kake sitnosti, ne bi li se ujemala se starejšo učiteljico, ali bi ji ne bilo kaj po godu, ali sploh, ako bi hotela videti različne kraje, različne navade, spreminjati družbo, spremeniti stanovanje, na voljo bi ji bilo dano preseliti se, kamor bi hotela. S tem bi si še le pridobila sposobnost k samostalnemu življenju. Pa tudi navžila bi se lahko nedolžnega mladostnega veselja. Lepša priložnost bi ji pa tudi bilo dana, stopiti v zakon, ako bi dobila moža po svojem srcu. No potem naj bi že ostala učiteljico ali ne, kakor bi ji bilo sploh ljubo in kakor bi ji razmere nanesle. Saj izobraženo ženstvo ne škodje narodu ! Po prebiti mladostni „norosti" naj bi 248 bila učiteljica še le stalno nameščena in sicer, ko bi spoznala sama, da ima v res- nici poklic za učiteljski stan. A tedaj bi je nobena sila ne smela iztrgati iz kraja, kjer je začela blagodejno uplivati na ljudstvo: Ali kaj, ko je naš narod tako ubog, dn vsaka učiteljica komaj čeka, da postane samosvoja, da ne nadleguje več starišev ! je li mogoče zahtevati od starišev, naj pod- pirajo hčer še dve, tri, pet, morda deset let predno postane samosvoja? — Zakaj pa je naš narod tako ubog? Baš zato, ker mu manjka splošne omike, ker mu manjka prave izobrazbe v posameznih strokah. Pesnik, pravijo, zamore postati vsakdo, da se le količkaj temu priuči, a lavorjevih vencev si ne splete oni, kojega ni narava obdarila s pevsko žilo. — Ku- hati in šivati zna menda vsaka ženska, kajti ni je ženske, da bi ne bila videla kuhati in šivati. Marsikatera se pa uči še posebno teh del, in bodi si že doma ali izven doma. Ali strokovnjakinja v teh delih bo le ona, koja čuti veselje in nag- njenje do teh del. Le strokovnjakinjam v teh obrtih bode odprta na ta način pot do blagostanja. Blag človek v dobrih gmot- nih razmerah bo gotovo dobro odgojal lastno deco, da doseže stan, do kojega čuti veselje ; če pa lastnih otrok nima, bo z veseljem podpiral ali še celo vzdrževal onega, ki bi ga prosil naj mu pomaga do stanu, v katerem misli vspešno delovati v prid človešta. Marsikdo bi bil sedaj pošten človek, koristen ud človeške družbe, ako bi mu bilo dano dospeti ter delovati v stanu, do kojega je čutil voselje ; a ker ni mogel dospeti do tega, postal je ne- vreden ud človeške družbe, sebi v nadlogo, drugim v nesrečo in škodo. Dokler bode človek pa tak sebičnež, da bode sanjaril le o ukusno napravljenih jedilih, dokler se bo tako rekoč zahtevalo, naj polovica člo- veštva žrtvuje svoj talent, svoje nagnjenje, svoje veselje v to, da more druga polo- vica zadovoljiti svojo sladkosnedost, do tedaj gotovo ne more priti narod do splošne omike in prave izobrazbe, do tedaj tudi ne bo blagostanja. Kako more prodreti splošna omika in prava izobrazba v po- sameznih strokah, če se zakopava polovica talentov v človeštvu? Učiteljica bode go- tovo mnogo več koristila narodu, če se drži svojega poklica ter če porabi vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da se za- more spopolnjevati, kakor da bi priprav- ljala ukusna jedila sebi in svojim, če jih ima. Da potrebuje tudi ona zdrave in tečne hrane, to je gotovo. A ni ona, ni človeštvo ne bode trpdo prav nikake škode, če ji pripravi hrano druga, v tej stroki zmožna oseba. V članku „0 ženski izobrazbi" bilo je rečeno, da bi morala biti dana prilož- nost, ne le v mestih, temveč v vsaki še tako majhni vasi, da bi se vsaka deklica učila gospodinjstva, torej tudi kuhanja. Ona, ki bi čutila veselje do tega, postala bi strokovnjakinja v tem. V slučaju po- trebe bi lahko vzdrževala lastne ali pa še celo podpirala druge otroke se svojo umet- nostjo. Srednje bi se naučile dovolj za lastno rabo, ako bi postale gospodinje. Ona pa, ki ne čuti veselja ter nima nagenja v to, njo bi naučila sila v praksi, ako bi morala kuhati. Se ve da, take ne bi nihče poročil radi nje umetnosti v kuhanju ; ali to nič ne de, tudi če ostane sama, ako nima dobiti onega, ki bi jo poročil po srčnem nagibu ! Ali vse to le mimogrede in nekoliko v odgovor I Učiteljica, ako hoče postati dobra vzgo- jevalka ljudstva, mora pred vsem biti sama dobro vzgojena in mora imeti poklic v to. Ne zadostujejo šole, ne zadostujejo iz- piti, temveč mora se vsaka še vedno dalje vzgojevati in izobraževati. A v to potre- buje časa in denarja. — Ako pa narod ni v blagostanju, ne more vzgojevati dovolj učiteljic, niti jih vzdrževati v dobrih gmotnih razmerah, da bi se zamogle spopolnjevati. Ce pa še le po dobro vzgojenih učiteljicah zadobi ljudstvo splošno omiko in žnjo 249 blagostanje spoznati pač moremo, da se bo to godilo le polagoma, ker je zamotano eno v drugem ter se razvija eno iz dru- zega. Omika je predhodnica blagostanju, a blagostanje pospešuje omiko. Omika pa izvira iz dobre vzgoje. V vzgojo je pa poklicana v prvi vrsti učiteljica. Vsled tega je dolžan podpirati učiteljice vsakdo, komur je mar blagor človeštva, kajti : Dajte nam dobrih učiteljic, in imeh bodemo dobrih mater, in narod bo srečen! NOVE KNJIGE. Prešernove poezije. Uredil A. A š k e r c. V Ljubljani 1902. Založil L. Schwentner. 12°. LIV. in 231 str. L. 1847. je dal Prešeren pri Blazniku natisniti svoje „Poezije". Toda Prešeren ni bil moderen ali pa je bil premoderen, zato ga je prav ma o kupovalo slovensko občinstvo, kakor se čita v vseh njegovih životopisih : čez 2 leti je Prešeren umrl, izmed 1200 izvodov njegovih „Poezij" pa ga je preživelo 750 izvodov ! In ti izvodi so se še prodajah in j^rodajali, ne vem kako dolgo, slovenski jezik pa je napre- doval . . . Preteklo je 20 let. V tem se pri- bližala druga cvetoča doba v slovenskem leposlovju s ti-ozvezdo : Levstik, Jurčič, Stritar. Ti so povzdignili ceno Prešerna, ali le literarno, duševno ceno ; nova izdaja Prešerna, ki je vzrasla v njih sredini, je zadostovala Slovencem nad 30 let ; še 1. 1890. je ponujala ž njo vsaka knjigo- tržnica. Ali čim manj seje kazal Prešernov uspeh — v trgovinskem smislu — na zunaj, tem večji je bil njegov upliv na znotraj. Zadnjega je pripisovati Stritarje- vemu uvodu v oni znani štirioglati izdaji, uvodu, ki je bil za svojo dobo fenomenalen in je še dandanes iz raznih ozirov ak- tualen. Ali posoda časa ni ostala prazna ; na- polnjevala se je od leta do leta z razno- iko vsebino ; Prešeren — v generelnem pomenu — se je premotrival vsestranski : životopis, tekst, kanon njegovih pesnitev, estetiška cena, uplivi tujih pesnikov in struj nanj ter naopak, vse tako in enako se je prevdarjalo ; ali zbrano ni bilo. — Prišel je jubilej, ki ga imamo še v živeni sponrinu ; tvrdke in mali rokodelci so iz- delovali ad hoc blago za številne odjem- nike. Mnogo blaga je bilo solidnega, nekaj tudi le reklamnega, s secesionistiško mo- •derno prevlako prikrivajočega nu'tvo, že pred 100 leti pokopano lice. Prešernove svežosti ni ognilila ta njemu namenjena prevlaka ; le maloštevilni — slovenska zemlja je zdrava ! — so imeli nad njo svoje dopadenje . . . Prešeren je vstal na novo zdrav, čvrst in popolnejši ; njegov vestni „telesni zdravnik" L. Fintar je zbiral njegove kosti, spravljal jih v prvotni sklad ter mu umil in počesal telo. Pred občinstvo pa je stopil Prešeren v treh oblekah : dvakrat v slavnosti pisani, enkrat „krotak" v skromnen zelenem platnu. Ali občinstvo je vedno nečesa po- grešalo. Imelo je pred seboj Prešerna v bistvu takega, kakor je bil pred 50 leti. 50 let pa je dolga doba. Kdo bi vse vedel, kar se je godilo tedaj ? Prešeren sam nam res pove nekaj, ali gostobeseden ni in on ni uravnal svojega govora po potrebah poslušalcev čez 50 let. Zato so se rado- vedneži še vedno zatekali k uvodu izdaje 1. 1866. - Uvažujoč, kar smo navedli doslej, spoznamo prav pomen Aškerševe izdaje, ne glede na to, da je ž njo storjen prvi korak k ljudski izdaji Prešerna, ki sem za njo govoril v „Sloyenki" že 1. 1900. Dočim so Pintarjeve izdaje upravljene bolj z ozirom na strokovnega jezikoslovca in se tako oskrbele zanesljivo besedilo za poznejše izdaje, je uveljavil Aškerc, po- služujoč se seveda Pintarjevega besedila, le estetiška načela : uvrstil je n. pr. vsako pesnitev tam, kamor spada po svojem pes- niškem značaju (n. pr. med „Pesmi" : „Sva- rilo", „Vso srečo tj želim" ; med balade in romance: „Nuna in kanarček", „Zarj. devica", „Sv. Senan", ,,0d zidanja cerkve na Šmarni gori" itd.). Izdaja obsega vrhutega vse znane Prešernove slovenske pesnitve. Najpomenbnejši pa je obsežen l i t e- r a r n C - k r i t i š k i uvod „P r e š e r e n in njegove poezije", ki ga je spisal A. Aškerc. Skušnja nas sicer uči, da najboljši pesniki niso vedno najboljši kri- tiki, ali tu vaj lahko rečemo : Aškerc-pesnik - umeva globoko pesnika-Prešerna, ali on najde tudi prave besede, da izraža — in 250 to kritično — oni odmev, ki doni iz nje- gove duše ob zvokih Prešernove Muze. To je tem pomembneje, ker se je prav v najnovejšen času in prav pri Prešernu ho- telo uveljaviti načelo, da presojujmo pes- nika in njegove ideje iz pisen in sličnih podatkov njega samega in sodobnikov, dočim se je pozabilo, da gre pesnika presojevati le iz tega, kar je v s t v a r i 1 pod vplivom inspi- racije. Posebno opozarjam na Aškerčeve besede na str. XXII. id., ki stoje trdo kakor skala : „Prešerna smemo po pravici prištevati ne samo med slovanske, nego tudi med svetovne klasike. •— Prešer- nova poezija je evropska in slovenska obenem. Prešeren e naroden, slovenski pesnik, cer k o r e n i n i j o njegove poe- zije v naši narodni duši, ker je njegov jezi k naroden, in ker zajema snovi svojim pesnitvam iz narodnega življenja in iz narodne zgodovine". — O njego- vem jeziku govori tudi na str. XXXVI. : ..Prešernova pesniška dikcija je narodna. Prešeren je dobro poznal narodovo miš- ljenje, njegov jezik in njegov frazeologijo. P. je vedel, kako se naše ljustvo izraža v pesnih, saj je sam zapisaval narodne pesmi ...'¦) Prešernova dikcija je umetna, k er j e on sam umetni k, ki se ravna po pesniški tehniki ) r v i h evropskih pesnikov." Naj- 3olji dokaz za narodni duh, ki veje iz Pres. pesmi, je ta (gl. str. XXXVI.'), da so „Pesrai" že skoro vse ponarodnele. — Skrajni čas je tudi, da teko enkrat iz od- ličnega in odločnega peresa neaprioristiške besede o Prešernovem slovenstvu, kakor smo jih navedli, ter o njegovem slovanstvu, kakor jih čitamo na str. LI. Naravnost hvaležen pa sem g. Aškercu, daje vendar enkrat našincem povedal jasno besedo o razmerju med romanticizmom in l)oezijo sploh : „Končno je na vsaki pravi poeziji nekaj romantičnega", tako pravi na str. XXIV. Priprosto, kratko in res- nično ! Tako bi našli še mnogotero resnico, ki ne velja le za Prešerna, ampak ima principielen pomen ; ali treba bi bilo na- praviti izvleček iz vsega Aškerčevega es- ') Prim. o tem Dr. Streklja razpravo v lanskem >Zborniku« Slovenske Matice. saya). To pa bi bilo odveč, ker le zaradi uvoda zasluži knjiga, da si jo nabavi vsak Slovenec, star aH mlad. Pri poročilu knjige pa govore še z u- manji oz ir i. — Tu je vse slovensko: pesnik, izdajatelj, založnik, tiskar, knji- govez. Pri današnji razvajenosti pa tudi ne smemo pozabiti: knjižica je na zunaj jako okusna, kakor nalašč pripravljena za nežno darilce, pa tudi pripravna, da jo vzameš s seboj na pot. . . Založnik ji je namreč dal znano elzevir-obliko, z drobnim ostrim tiskom na finem papirju, v temno rudečem usnju z enostransko zlato obrezo. To obliko že poznamo izza Fischerjeve izdaje Prešerna in Simona Jenka. — Tisk je korekten, le nekaj malenkostnih napak "sem zapazil, ki niso vredne naštevanja. K uvodu bi propomnil : da je čitalnica v Kranju dela ob stoletnici Pres. vzidati v hišo, v kateri je Pres. umrl, tudi lepo spominsko ploščo. Knjigo, ki ji je pridejana tudi do- prsna slika Prešerna, kakor jo poznamo iz Jurčič-Stritarjeve izdaje, imej vsaka r o d b i n a n a s a I o n s k i m i z i, v s a k a dama v b u d o a r j u, vsak samec v ž e p u ! Dr. J. T. „Novih akordov" i. štev. II. let. je izšla s sledečo vsebino : Dr. Benjamin Ipavec (Gradec), „Valček" za klavir. Oskar Dev (Brdo), „Vzdih" za en glas in klavir. Josip P r o c h ä z k a (Ljubljana), „Baiada-' za gosli in klavir. Risto Savin (Praga), „Ponočni stražnik" za možki zbor. Dr. G o j m i r Krek (Ljubljana), „Du- hovna pesem" za mešan zbor in orgije. Julij J u n e k (Praga), ., Terj^sihora " Polka fran(;aise za klavir. — „Novi akordi" bodo odslej prinašali tudi umetniški izvr- šene originalne portrete domačih, še ži- večih skladateljev-sotrudnikov, ne da bi se zvišala naročima. — Od nagrad, razpi- sanih v 5. štev. I. letnika, je bila oddana le pod prvo dotično točko navedena ; pod 2. in 3. točko razpisane nagrade pa ni dobila nobena kompozicija. Zato razpi- suje založništvo „N. a" vnovič nagrado 40 kron za najboljšo skladbo za glasovir, ki ne sme obsegati več od pet tiskanih strani v obliki „Novih akordov". Pogoji in formalitete so iste, kakor pri prvem ^) v njem je obdelanega mnogo gradiva, tudi s pri- krito kritiko, ki jo čuti vsak, ki se je bavil v zadnjih letih z našim slovstvom. razpisu nagrad. Rokopisi naj se pošljejo uredništvu „Novih akordov" (Gosjpodske ulice št. lo, Ljubljana) najkasneje do i. novembra t. 1. „Novi akordi" se na- ročajo pri založniku L. Schwentncrju v Ljubljani. BELEŽKE. Na graški univerzi je bila meseca ju- lija gdč. Serafina Puchleitner, bivša Ijud- skošolska učiteljica, promovirana za dok- torja filozofije. Njena disertacija „Ledena doba v južnih Karpatih" je mej strokov- njaki vzbudila zanimanje. Maturantk se je letos v Budimpešti javilo 54. Dve od teh sta odpali od izpita vsled bolezni, jedna bo mora a izpit pono- viti in devet jih je pro padlo. 13 gospic je napravilo maturo z od iko, 19 z „dobro", in JO z .,zadostno" kvalifikacijo. Za doktorico medicine je bila dne 28. junija letos promovirana gdč. Ida Szendeff na budimpeštanskem vseučilišču. Zavarovanje za slučaj brezposelnosti trgovskih uslužbenk snuje trgovsko po- možno društvo za ženske v Berolinu, ki broji 12.000 udov. Prvi ženski postajenačelnik v Avstriji službuje od i. avgusta t. 1. v Vilpiamo na Bolcan Meranski progi. Dovoljenje za predavanje o narodni ekonomiji je kot privatna docentka dobila na univerzi v Genfu ga. dr. Pazmanik. Dva ženska doktorja sta v minoleni semestru promovirala na dunajskem vse- učilišču. To sta gospici Margareta Furcht in Ana Ogrinc, ki sta kot abiturijentki prve gim. ženske mature na Dunaju prvi dosegli doktorsko čast. Gospodinjski poduk v dekliških šolah. O tem predmetu je na nemškem učit. shodu v Chemnitzu, katerega se je ude- lerilo 3000 učiteljev in učiteljic, referiral učitelj F. Wolgast iz Klela ter priporočal, naj se načeloma odkloni uvedenje gospo- dinjskega poduka v dekliške šole ; zahteval jpa je obligatorične nadaljevalne šole za deklice. Vodja Ernst Schneidemühl in de- legatka iz Berolima, gdč. Morius, so ugo- varjali poročevalcu in zahtevali gospodinj- ski poduk za vse, tudi višje dekliške šole. Brinkmann iz Hamburga in Martell iz Frankobroda n. M. pa so se odločno izrekli v zmislu poročevalca ter je bila sploh ve- čina na njegovi strani. Sprejeti so bili ne- spremenjeno sledeči vodilni stavki : 1. Splošno uvedbo gospodinjskega pouka v učni načrt dekliških šol je od- kloniti, ker bi ta poduk naloge dekliških šol kot občih izobraževalnih zavodov ne pospeševal, ker poduk ne odgovarja splošni potrebi in ker je gospodinjski poduk pred vsem stvar doma. 2. Kjer v velikih mestih in industrji- skih okrajih socijalne razmere onemogo- čujejo domači gospodinjski poduk, je istega v korist ohranjenju družinskega življenja odkazati nadaljevalni šoli. Kjer ni nada- ljevalne šole, se mora ta poduk vršiti v posebnih, višjim razredom prislonjenih razredih. Po našem mnenju je to edino pa- metna rešitev vprašanja o gospodinjskem poduku. Ženske železniške čuvaje za poskušnjo vpelje baje južna železnica. Društvo ženskih kemikov se je usta- novilo v Hannovru. Delovanje istega ima temeljiti na mednarodnosti ter ima namen potom organizacije pospešiti tekmovanje ženskih kemikov. Žensko srednje šolstvo na Nemškem. V Sciiönebergu pri Berolinu se, v zvezi z ondotno mestno višjo dekliško šolo, usta- novi šestrazredna gimnazijo za ženske. — Društvu „Mädchengymnasium" v Kolinu je minister za bogočastje dovolil, da v svrho poskušnje uredi šestletni učni tečaj za dek eta, ki naj vodi do ciljev gimnazije. Proti ruskim študentkam je izdal nem- ški naučni minister odlok, ki pravi da zre- lostnih spričeval ruskih ženskih gimnazij v bodoče ni več smatrati zadostnimi za obisk univerze, in to tudi tedaj ne, ako so imejiteljice takih spričeval napravile popolnjevaini razred ali prestale jpopolnje- valno skušnjo iz latinščine. Tudi je jako omejiti izdajanje hospitantskih dovolil te- meljem označenih spričeval. Samostojni ženski bukvovez je postala gdč. Marija Liihr, ki je nedavno prestala izkušnjo za knjigoškega mojstra pred iz- praševalno komisijo mojstrov knjigoveške zadruge. To je menda prvi tak slučaj, dasi se ženske v knjigoveštvu že dolgo časa porabljajo kot pomožne moči. 252