Poštnina plača«© v gotovini. Štev. 33. V Ljubljani, dne 30. novembra 1924. VI. leto. ßimnaxijA^aKw Knjiinioa Healna Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in »pokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani« :: €e »a i@osame.zese $4ev. 1 Din. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina.........201— četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. ===== Oglasi po ceniku. ---------- Uredništvo: Stebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ,e priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno rankirane. Rokopise je adresirati le na urednico. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se N tja 7)0 nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/i. je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. po- Tja Ta uredba ima namen vsaj nekoliko ublažiti nevzdržno gmotno stanje onih državnih upokojencev, ki so bili upokojeni, predno so stopili v veljavo novi zakoni o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, o ustrojstvu vojske in mornarice ter o državnem prometnem osobju. Zvišanje osebnih draginjskih doklad, ki je obseženo v členih 3. in 5. uredbe, pa žal osobito za poslužitelje in zvaničnike ne po- ; menja nobenega poboljška, ker določa člen ! 1. uredbe, da pritičejo državnim upokojencem in upokojenkam razen pokojnine izve- | stne osebne in rodbinske doklade, katerih : izmera je ustanovljena v naslednjih členih uredbe, dokler pa ta uredba izrečno ne določa, da obdrže ti upokojenci tudi stanarin- ; sko doklado, ki jo je uvedel zadnji zakon | o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922 (Služb. Nov. br. 54 z dne 10. marca I 1922). Posledica tega dejstva je, da prejemajo po novi uredbi služitelji in zvaničniki na skupnih mesečnih dokladah manj, kakor so dobivali pred 1. septembrom t. L, ko zakon z dne 28. februarja 1922 še ni bil izpre-menjen oziroma dopolnjen z novo uredbo. Da je ta velika pogreška med upokojenimi služitelji in zvaničniki povzročila poleg nepopisnega razočaranja še večjo bedo, kakor so bili zakopani v njo ti uslužbenci pred 1. septembrom, leži na dlani. Poleg vsega tega pa ugonablja v finančnem oziru takozvane »kronske penzioni-ste« še danes dejstvo, da glede temeljnih pokojnin navzlic neštetim prošnjam in pred-stavkam, ki so jili odpremljale posamne organizacije osrednji vladi, še vedno niso izenačeni z onimi upokojenci, ki prejemajo pokojnino v dinarjih. 2.) Če tudi je prejšnja vlada deputaci-jam uradniških organizacij ob vsaki priliki na polna usta obetala, da se aktivnim drž. nameščencem v najkrajšem času izplačajo razlike med starimi temeljnimi osebnimi prejemki in med novimi osnovnimi in položajnimi plačami, ki jim po odbitku dobljenih avansov pripadajo v smislu čl. 249. zakona o drž. nameščencih z dne 31. julija 1923 za dono od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924, se to do danes še ni zgodilo in to kljub temu, da doživljajo največjo draginjo in tiče državni nameščenci spričo neporavnane terjatve, katere eksistentnost morejo po zakonu napram državi vsak čas uveljaviti, do vratu v dolgovih. Naglašamo že danes z vsem poudarkom, da se osrednja vlada ne bo smela zadovoljiti samo z naknadnim priznanjem stanarin-ske doklade za upokojence, z izenačenjem starih kronskih pokojnin z dinarskimi in z izplačilom razlik med prejšnjimi in novimi osebnimi prejemki aktivnim državnim uslužbencem, marveč bo morala vsled čezmerne Izredni občni zbor (Mje zveze lavi name^encev za Slovenijo bo v nedeljo, 7, decembra t. 1. ob 10. uri v salonu restavracije pri „Levu“ na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Dnevni red je bil objavljen v „Našem glasu* štev. 32, dne 20. novembra 1924. Spomenica O. Z. Na podlagi sklepa širšega odbora je O. Z. preložila predsedništvu ministrskega sveta, Glavnemu Savezu in ministru dr. Gre-K°rju Žerjavu sledečo spomenico: »Predsedništvu min. sveta v Beogradu. Podpisana Osrednja Zveza si dovoljuje na podlagi soglasnega sklepa širšega odbora opozoriti predsedništvo min. sveta na bedno stanje državnih nameščencev in upokojencev, ki so ga v novejši dobi provzročile ali pa ga bodo v bližnjem času poostrile izve-stne činjenice. 1.) Ministrski svet je z uredbo od 8. oktobra t. 1. (Služb. Nov. br. 236, prilog XLIX, z dne 15. oktobra t. 1.) na novo uredil draginjske doklade državnih upokojencev. Dopust na — Tirolskem. (Konec.) Zanimiva je bila vožnja s poštnim avtomobilom po dolini Molltal (85.000 aK je 100 D). Kjerkoli se je avto ustavil, da odda ali sprejme pošto, go obsuli voz šolski otroci, da sprejmejo pošto ter jo poneso na višave, na razne kmetije, ki vise kakor golobja gnezda na pobočjih. Tako opravljajo tu šolski otroci službo — brezplačnega pismonoše. Iz vasi »Heiligenblut« vodi lepa avtomobilska cesta do Glocknerhausa, o kateri Da se da reči s turistovskega stališča, da kvari gorsko pokrajino. Tu sem naletel na slovensko govorico! Bili so trije delavci, kakor so rekli, iz Fliča, ki so popravljali cesto in zajedno tudi verando v Glockncrhausu. Našel pa sem žalibog tudi zelo nekulturne, slovenske sledove na nekem skritem prostoru v obliki zelo nespodobnih, s kredo na les načečkanih verzov, Cesar ne morem zamolčati. Pozornost je vzbujalo, da je obstojala večina turistov iz Nemcev iz Rajha ter da so tvorili ogromno večino turistov sploh — ženske, seveda v neizogibnih breeches-hla-čah. Pametnejše so pač, prišedši v kočo, spremenile hlače v krilo, bilo jih je pa tudi dosti, ki se za take »malenkosti* niso zmenile. Samo ob sebi umevno če, da ni bilo nobenega vpitja, nobenega vrišča in nobenega pijančevanja, kakor v naših kočah. To moram posebno poudarjati. Naše uradnike - planince bo interesiralo, da so bila naša planinska pota, zlasti tako zvana »nemška« pota, poprej — pravim poprej, ker sedaj tega ni več, — ne samo boljše markirana, marveč tudi boljše vzdrževana, nego so tirolska v obče. Zdi sc mi, da je n.-’a. AlDenverein zelo odvisen od vodnikov, ki so vsi zelo organizirani ter imajo, kakor naravno, pekuniarni interes na tem, da ni dobrih potov in markacij ter se pač proti-vijo temu, ker se boje, da bi turisti potem hodili bolj brez vodnikov. Zlasti napisov skoraj ni nobenih. In kakšno je življenje na Tirolskem v obče? Lahko sc reče: prijetno, a tudi drago; sicer Pa tudi poprej pred vojno ni bilo nikdar po ceni, ker je vse umerjeno na tujski promet. Hotel sem n. pr. kupiti pri neki kmetici domače platno, a sem namero opustil, ker mi je imenovala zelo pretirano ceno in ker sem se pravočasno ustrašil — naše carinarnice na Jesenicah. Vendar pa cene fiksni nastavljenci z lahkoto zmagujejo, ker imajo, kakor rečeno, tako visoke plače. Se- veda koliko časa bo to država prenesla, je drugo vprašanje. Za ca 100—120 D na dan si bil preskrbljen z vsem; toliko te pa stane letovišče tudi pri nas, — če ga zmoreš, seveda! A kaj pa politika? Prav nič! Tirolec v obe sicer ne politizira veliko, a ne prikriva v ničemur svoje nenaklonjenosti napram republiki, pred vsem njenim pravim stvariteljem in predstaviteljem — dunajskim socijalnim demokratom. On čaka. Na kaj čaka, ni težko uganiti, če si čul govorico priprostega ljudstva pred cerkvijo ob nedeljah in če si videl povsod sledove, podobe, napise, spomenike iz — cesarske dobe. Kako dolgo mu bo pač čakati? Da je pa vse navdušeno za kance-larja Seipla, to je samo ob sebi umevno. Sicer pa odklanjam načeloma med dopustom obravnavanje politike in branje časopisov, kar se je izkazalo kot za živce zelo prikladno in bi bilo sploh priporočati vsakemu dopustniku. Slabe novice bo človek še vedno prezgodaj izvedel.. Tako je bliskoma potekel čas in kar na-enkra, le prezgodaj, sem se znašel zopet v svoji ljubljanski vsakdanji »Tretmühle«. Le še kakor v sanjah, v megleni nedosežni daljavi, prihaja mi od časa do časa i v spomin moj letošnji, po prevratu pač prvi ' pravi — brezplačni dopust — na Tirolskem. podražitve vseh življenjskih potrebščin brez izjeme že sedaj pristopiti k vprašanju izdatnega povišanja draginjskih doklad v obče in v to svrho temeljito revidirati doslej veljavni zakon oziroma uredbo o draginjskih dokladah. 3. ) Znano je, da stopi zakon o stanovanjih z dne 30. decembra 1921 (Sl. Nov. br. 41 z dne 23. februarja 1922, prilog VII—1922) izven veljave dne 31. decembra t. I. in da bodo vsa stanovanja stavljena hišnim lastnikom na prosto razpolaganje. Razumljivo je, da bo ta okolnost pred vsemi drugimi udarila državne nameščence in s povišanjem stanovanjskih najcmščin, ki ga je s prihodnjim letom brez dvoma pričakovati, zanesla v njihove vrste popolni ru-in. Državni nameščenci sicer brez pridržka priznavamo ustavno pravico do prostega razpolaganja stanovanjskih objektov njih lastnikom, opozarjamo pa osrednjo vlado na katastrofalne posledice, ki bi nastale za nas, ako ministrski svet stanovanjskemu vprašanju ne bi pravočasno posvetil vse svoje pažnje. 4. ) Ponovno smo že prosili osrednjo vlado, naj uvažuje draginjske prilike v mestih Ljubljana in Maribor, s tem, da pomakne ti dve mesti v prvi krajevni draginjski razred. Potom pokrajinske uprave se je svoječasno (leta 1922) predložilo osrednji vladi vse statistično gradivo, ki je neoporečno dokazovalo, da živi jenske prilike — izvzemši stanovanja — v Ljubljani in v Mariboru niso znosnejše kakor v Beogradu, Zemunu ali Sušaku. Osrednja vlada pa je žal prešla preko vseh naših preiskav in resolucij, ki so raz-motrivale to vprašanje, na dnevni red. 5. ) Člen 81. pravilnika o voznih olajšavah na železnicah v drž. eksploataciji, ki je bil za območje direkcije državnih železnic v Ljubljani razglašen v uradnem listu ljubljanske in mariborske okolice dne 17. t. m. pod št. 105, določa, da pripada uradnikom glavnih skupin I. in II. kategorije za železniško vožnjo I. razred, ostalim uradnikom pa II. razred. Nadalje določa člen 82. istega pravilnika, da se sme aktivni državni uslužbenec, ki mu pripada L vozni razred, posluževati samo še II. voznega razreda, uslužbenci, ki jim pripada II. razred, pa smejo uporabljati tudi HI. razred. S tem, da je železniško ministrstvo aktivnim državnim naleščencem dovolilo pri uporabi železnic permanentno polovično vožnjo (čl. 69 cit. pravilnika), je bil storjen velik korak naprej. Obžalovati pa je, da so ostali upokojenci Mez te ugodnosti (čl. 75 cit. pravilnika) in da se aktivni uradniki poleg voznega razreda, ki jim pripada po členu 81 pravilnika, ne smejo poljubno posluževati tudi najnižjega voznega razreda. S tako določbo ni pomagano niti državnim nameščencem, ki jim je zbog slabega materi-jalnega položaja onemogočeno voziti se v II. razredu pa če tudi samo za polovično ceno, niti državnemu zakladu, ki bo poslej pri večini uradnikov ostal brez dohodkov, ki so jih doslej od njih prejemale državne železnice pri uporabljanju III. voznega razreda za polovično ceno. Sklicevaje se na predhodne točke naše spomenice prosimo predsedništvo ministrskega sveta, da blagovoli, bodisi v lastnem delokrogu, bodisi v sporazulu s finančnim odborom odnosno z dotičnimi resornimi ministrstvi rešiti oziroma odrediti: 1.) da se priznajo od 1. septembra 1924 dalje vsem državnim upokojencem in upokojenkam poleg osebnih in rodbinskih draginjskih doklad, ki so ustanovljene z uredbo o draginjskih dokladah z dne 8. oktobra t. 1. (Sl. Nov. br. 236, pril. XLIX, z dne 15. oktobra t. 1.) tudi še stanovanjske doklade in sicer v izmeri kakor jo določata čl. 21. in 22. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922 (Sl. Nov. br. 54 z dne 10. marca 1922) in da se izenačijo vse kronske penzije z dinarskimi, t. j. da se vse penzije, ki se izplačujejo v kronah, avtomatično in at pari izpremene v dinarje; 2. ) da se analogno kot za invalide še do /. januarja 1925 zagotovi potrebni kredit za izplačilo razlik med prejšnjimi in novimi osebnimi prejemki aktivnim državnim nameščencem; 3. ) da se z rešen jem min. sveta zaščitijo olajšave glede najemnine stanovanjskih prostorov vseh aktivnih in upokojenih drž. nameščencev od 1. januarja 1924, t. j. od dne, ko preneha veljavnost zakona o stanovanjih z dne 30. decembra 1921 (Služb. Nov. br. 41 z dne 23. februarja 1922, prilog Vil— 1922), pa vse dotlej, dokler ne bo gmotno vprašanje drž. nameščencev definitivno urejeno; 4. ) da se uvrstita mesti Ljubljana in Maribor v prvi krajevni draginjski razred in 5. ) da se pravilnik o voznih olajšavah na železnicah o drž. eksploataciji, izpreme-ni tako, da bodo imeli uradniki glavnih skupin I. in II. kategorije pravico do polovične vožnje tudi v najnižjem voznem razredu in da se stalna ugodnost polovične vožnje z istimi pravicami do uporabe najnižjega voznega razreda zagotovi tudi vsem državnim upokojencem in upokojenkam.« Naše novine prosimo, da to spomenico po možnosti ponatisnejo.___________ Košačan: Skupščinske volitve in uredništvo. Volitve v narodno skupščino so prišle nenadoma. Vsak, ki je prežet prave ljubezni do nove države in • goreče želje, da bi se čim preje eliminirali plemenski in politični boji, je namreč pričakoval, da se na vsak način ohrani skupščina in najde najprimer-. nejši način za rešitev vladne krize. Mnogi, ki sovražijo bratomorni boj, ki zadržuje politično in gospodarsko konsolidacijo, so celo mislili, da se vzpostavi v interesu pomirje-nja duhov in uspešnejšega skupščinskega dela nevtralna uradniška vlada. Ta bi imela izvršiti po opravljenem daljšem — ali pa tudi krajšem delavnem programu i skupščinske volitve, seveda v miru in brez nepotrebnih stroškov. No, to se ni zgodilo in volitve imamo, volitve, ki bodo požrle na postavnih in zlasti na nepostavnih izdatkih (za volilno agitacijo) ogromne, ogromne milijone. Lahko trdimo, da bi se domala s tem denarjem mogla izplačati znana razlika na uradniških prejem-kih. Pa volitve imamo in uradnikom se no odločiti, Jtako bodo volili. Vabilc nas bodo vse stranke in obetale hribe in doline pred volitvami. Res, ločiti moramo med strankami, ki so uradništvu bolj in med onimi, ki so mu manj naklonjene. Nepobitno dejstvo pa je, da so tudi državnim nastavljencem naklonjene stranke zanje doslej le malo, malo storile. Uradnik je danes, dasi pomeni steber države, slabši od ročnega delavca in sedaj na zimo bi bilo treba nabaviti živila, drva in toplejšo obleko — izročen naravnost gladovanju in prezebanju. Toda ne da se mu niti postavnih prejemkov. Kdaj bo boljše? Nič preje, dokler ne prestane biti uradništvo privesek raznih političnih strank in se postavi na lastne noge in dobi lastne zastopnike v — narodni skupščini. Mi smo res bedaki, da tega do danes še ni- smo izprevideli. V glavnih mestih naše kraljevine in tudi po deželi imamo z učiteljstvom toliko volilcev, da bi lahko dobili 50— 60 poslancev v celi državi. Z nami bi volili’ i mnogi zasebni nastavijenci. Seveda, voliti bi morali večinoma vpokojene tovariše — mnogim aktivnim uradnikom so zaprli iz prozornih razlogov vrata v parlament — ali pa druge osebe, ki bi dale primerno jamstvo. Za izvedbo take akcije že pri teh volitvah nedostaje časa, vnaprej pa je z vsem potrebnim delom pričeti pravočasno. Vendar pa naj bi uradništvo poskusilo 'ev. že pri teh volitvah z lastnimi kandidati v Ljubljani, Zagrebu in v Beogradu. V ostalem pa bo vsak volil, kakor mu narekuje njegovo politično prepričanje, njegova vest in skrb za srečnejšo bodočnost naše države. Ta in oni pa bo, nezadovoljen, sploh izostal. Splošna uradniška kreditna zadruga. V »Činovničkem Glasniku« z dne 15. novembra je natisnjen načrt pravil »Splošne uradniške kreditne zadruge«. Gospod V. Vuj-novič je napisal tem pravilom v isti številki kratko pojasnilo. Na lanski skupščini Sarveza nabavljalnih zadrug je bil izvoljen ožji odbor z nalogo, da izdela pravila velike kreditne zadruge za vse državne uslužbence v nayi državi. Ožji odbor je dovršil sedaj svojo nalogo in prosi vse, ki se zanimajo za stvar, da načrt pravil dobro preštudirajo in da pošljejo svoje predloge za izpremembo ali izpopolnitev določb Savezu nabavljalnih zadrug. Kreditna zadruga, ki bi dajala posojila poedinim Nabavljalnim zadrugam državnih uslužbencev, zadružnikom in nezadružni-kom, samo da so državni uslužbenci, bi se lotila, ako bi bilo dovolj močna, tudi rešitve stanovanjskega vprašanja državnih uslužbencev. V naslednjem prinašamo načrt pravil z željo, da bi jih slovenski državni uslužbenci dobro proučili in povedali potem svoje mne- nje. Pravila splošne uradniške kreditne zadruge. Ime, sedež, število članov in trajanje zadruge Cl. 1. Na podlagi omejene obveze članov se ustanavlja zadruga z imenom: Splošna uradniška kreditna zadruga. Sedež zadruge je v Beogradu, a njen delokrog se razprostira na vse področje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na vse državne uradnike in službenike in na vse ostale osebe, naštete v čl. 3., točka 1. Število članov je neomejeno, doba trah janja zadruge ni odrejena. Namen. Čl. 2. Namen zadruge je: 1.) Da širi in propagira med svojimi člani smisel za štedenje; 2.) da sprejema od svojih članov in nečlanov denar za štedenje; 3.) da daje svojim članom posojila pod najbolj ugodnimi pogoji; 4.) da pomaga delovanju Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev in njihovomu Savezu, kakor tudi delovanju drugih zadružnih ustanov državnih uradnikov in službenikov, ki so njeni člani, tako da jim daje posojila v denarju, ali da sodeluje ž njimi pri vseh onih poslih, ki jih vrše zadruge na korist gospodarskega in kulturno-socijalnega napredka svojih članov (državnih uradnikov in službenikov); 5.) da izvršuje po potrebi nabave za svoje člane; 6.) da pomaga pri gradnji cenih in higijenskih strnovanj za svoje člane in da sodeluje pri gradnji cenih in higijenskih stanovanj * drugimi zadružnimi ustanovami drža.v^, uradnikov in službenikov; 7.) da organizn vse vrste zavarovanj; 8.) da organizira posebne sklade, iz katerih bi se u stan a i in vzdrževale različne socijalno-humane higijenske ustanove v korist članov; 9.) da v svoje svrhe zaključuje povoljna posojila, v kolikor jej primanjkuje lastnih sredstev; 10.) da napram vsakomur zastopa interese svojih članov. Članstvo. ČL 3. Član zadruge je lahko: 1.) Vsak državni uradnik in službenik in vsaka oseba, ki služi ali dela v državnih uradih ali podjetjih, ali ki prejema pomoč ali pokojnino od državne blagajne, kakor tudi rodbine državnih uradnikov ali službenikov (vdove in otroci) brez ozira, da li prejemajo od države pokojnino, pomoč, invalidnino ali ne, in končno vsak uslužbenec samoupravne edinice ali komore — in to vsi našteti, ako so člani katerekoli Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, ki je član Saveza na-bavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. 2.) Vsaka Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, ki je član Saveza nabav-ijalnih zadrug drž. usužbencev v Beogradu. 3.) Savez Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. 4.) Zadružne ustanove državnih uslužbencev za gradnjo cenih in higijenskih stanovanj svojim članom (državnim uradnikom in službenikom), ki imajo najmanj 250 članov in od katerih vsi izpolnjujejo pogoje iz 1. točke tega člena. Zadruga vodi imenik svojih članov, v katerem je vpisan dan sprejema člana v zadrugo, število vpisanih deležev, dan, ko preneha članstvo. Ta imenik je vsakomur na vpogled, i ČL 4. Osebe, natštete v čl. 3., ki žele, da pristopijo kot člani zadruge, morajo potrditi najprej ta pravila in potem zaprositi pismeno pri upravnem odboru za sprejem. Upravni odbor je dolžan, da reši prošnjo v 15 dneh. Odbor ne sme zavrniti prošnje za sprejem razen onih, ki so bili po čl. 10. izključeni iz članstva zadruge. (Konec prihodnjič). „Hotel SlOli , Ljubljana Moderno preurejeno kopfillšče, resta\racija in kavarna Centralna kurjava I VESTNIK. Uvažujte dejstvo gg. naročniki — zamudniki, da mora uprava plačevati tisk in vse druge potrebščine sproti in nakažite danes Vam poleg naslova označeni ostanek na naročnini brez odlašanja. Kdor ima večji znesek in ga težko utrpi hkratu, naj poravna vsaj polovico ostanek pa drugi mesec. Zabeleženi zneski značijo vsoto, ki je po odbitku vseh plačil z dnem 31. decembra tl. še na dolgu, število naročnikov je zelo padlo, In če niti ti ne store svoje dolžnosti pravočasno, ni čuda, da se mora uprava vkljub neprestanemu moledovanju za plačilo naročnine boriti s težko-čami, ki jih komaj zmaguje in ki morajo, če vsi zamudniki nemudoma ne poravnajo zaostankov, ‘imeti le posledico, da je »Naš Glas« bil! Pokopali ga bodo ravno in edino le zamudniki, kojim bo pripadla žalostna vloga grobokopov edinega našega stanovskega glasila. Uprava. Društvo sodnoplsarniških uradnikov In ollcl-Jantov sklicuje izredni občni zbor na 8. XII. tl. ob 9. dop. v Justični palači, soba št. 28. s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo blagajnika, 2.) Nadomestna volitev predsednika in nekaterih odbornikov; 3.) Slučajnosti. — Opozarjamo člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1924. da to nemudoma store, ker sicer nimajo glasovalne pravice. Tovariše izven Ljubljane pa prosimo, da vpošljejo v kolikor se obč. zbora ne nameravajo udeležiti pooblastila. Revizija pravilnika o znižanih vožnjah po železnici. Pravilnik, ki ga Je pred kratkim izdalo ministrstvo za promet o znižanih vožnjah na državnih železnicah, je prinesel uradnlštvu I. kategorije in višjih skupin II. kategorije razočaranje, ker jim prepoveduje, da bi se vozili v III. razredu. Pri sedanjih mizernih plačah je pač olajšava, ki jo Prinaša pravilnik s tem, da dovoljuje neomejeno število voženj aktivnim državnim službencem, postala iluzorna, ker sili uradnlštvo omenjenih kategorij, da smejo uporabljati le najdražji način vožnje. Vsak bo raje kupil vozni listek III. razr. : kakor pa da bi kupil polovični vozni listek I. ali II. razreda. Zlasti za uradnike turiste je ta določba hud udarec. Uredništvo je dobilo več dopisov iz krogov prizadetih s pozivom na naše strokovne organizacije, da takoj izposlujejo revizijo dotični določb pravilnika in sicer še pred novim letom, ko stopi pravilnik v veljavo. Upokojenci s polnimi službenimi leti. Državni : uslužbenci, ki so bili reducirani odnosno vpokojeni s polnimi službenimi leti, ko je bil v veljavi že novi uradniški zakon z dne 31. julija 1923, imajo pravico do pokojnine po novem zakonu. V nekem konkretnem primeru je priznalo ministrstvo za kmetijstvo in vode uradniku s polnimi službenimi leti, ki je bil upokojen z drugimi reduciranimi uradniki, pokojnino po novih predpisih. Proti tej določbi ministrstva je vložila glavna kontrola tožbo na državni svet, ki je izdal sledečo razsodbo z dne 8. oktobra tl., br. 31.581: »Ker je X. X. izpolnil zakonito število službenih let, mu pripada pokojnina po zakonu o činovnikih in ostalih državnih uslužbencih po izrečnem predpisu člena 239 II. odstavek. Ne more se odobriti trditev glavne kontrole, da dotičnik ni preveden in da mu zbog tega v smislu člena 243. istega zakona pripada pokojnina po do takrat za njega veljavnem zakonu. Niti člen 239., niti kateri drugi člen imenovanega zakona ne postavlja pogoja, da bi morali biti uradniki, ki so dovršili zakonito število službenih let, prevedeni, upokojeni pa, da bi dobili penzijo po novem zakonu. Komisije določene po členu 226. omenjenega zakon niso bile dolžne ukrepati o uslužbencih, navedenih v drugem stavku II. dela člena 239. Te komisije so imele sklepati, kateri državni uslužbenci se še nadalje obdrže v službi in -prevedo po novem zakonu. To so torej uslužbenci, ki so sposobni za službo in katere so tudi morali prevesti. JVled tem pa niso bili uslužbenci katere je smatrala komisija za nepotrebne ali nesposobne za državno službo, prevedeni in ž njimi se je dalje postopalo po členu 243., odnosno 239. imenovanega zakona. Komisije bi torej morale, držeč se zakonskih predpisov, imeti v vidu samo te dve skupini uslužbencev, med katere pa ne spadajo oni iz drugega dela, II. odstavka člena 239., ker določa sam zakon zanje izjemo. Na podlagi tu omenjenega in na temelju člena 17. in 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, je četrto oddelenje državnega sveta razsodilo: da se zavrne tožba glavne kontrole.« Brezplačno zdravljenje v bolnicah. Po členu 112 uradniškega zakona imajo državni uradniki in njih družine pravico do brezplačnega zdravljenja v državnili bolnicah. Zdravijo se v prvem razredu uradniki L in glavne II. kategorije, v drugem razredu uradniki pomožne in pripravljalne skupine I. kategorije ter uradniki II. kategorije ter uradniki II. kategorije v tretjem razredu pa zvaničniki in služitelji. Z ozirom na to vest in na enako notico, ki smo jo objavili v prejšnji številki »N. G1.« bi bilo dobro, da bi O. Z. v Ljubljani vprašala gospoda inšpektorja ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani, da imenoma navede one bolnice v Sloveniji, v katerih gre državnim uslužbencem brezplačno zdravljenje. To je potrebno, ker sc je lansko leto oficijelno proglasilo, da bolnice v Sloveniji niso državne bolnice. Zdravniških Izpričeval ni treba kolkovatl. »Poštni Glasnik« poroča: Generalna direkcija posrednih davkov je odločila, da so zdravniška izpričevala, s katerimi opravičujejo oboleli državni uslužbenci izostanek iz službe ali s katerimi prosijo bolniškega dopusta, oproščena od kolkovine. V vsakem takem izpričevalu pa mora Izrecno stati, da je Izostal uslužbenec iz službe zato, ker je bolan, ali pa, da prosi dopust v svrho rekon-valescence. Ce se preišče zdravstveno stanje državnega uslužbenca komisijsko to lahko dovoli centralni urad. Mislim, da ni treba dosti računanja. Na prvi pogled vsak uvidi, da je tako zavarovanje za nas javne nameščence prava blagodat in ni treba še posebej priporočati, da se vpišemo vsi do zadnjega. Načelno je zadeva rešena, le od nas je odvisno, da se poslužimo prelepe ugodnosti. Pričujočo razpravico sem napisal na vsestranska vpraševanja, kaj in kako je z bolniškim zavarovanjem državnih nameščencev. Kdor se želi priglasiti, naj obišče podružnico okrožnega urada za zavarovanje delavcev v najbližnjem kraju, kjer naj priglasi svoj pristop. Tu dobi potrebne tiskovine in podrobna navodila, kako je postopati v slučaju obolelosti zavarovanca samega ali pa člana njegove družine, tu zve tudi vse potrebno radi zadravnika in bolnice. V nadi, da se večina javnih nameščencev zavaruje končam s pozivom: Pomagajmo si sami! Uprava Glavnega Saveza državnih uslužbencev je imela v četrtek- 20 novembra, sejo, na kateri se je v glavnem razpravljalo o bodoči akciji, ker je dobil v zadnjem času Savez iz kroga državnih uslužbencev mnogo pritožb, da ničesar en ukrene. Poleg tega je uprava razpravljala o načrtu pravil nove uradniške kreditne banke. Načrt pravil je bil z nekaterimi izpremembami sprejet. Uprava je sklenila, da Izda poziv za vpisovanje deležev. OBIAVÄ. Nabavljačka zadruga državnih uslužbencev in upokojencev v Črnomlju se je.razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se poživljajo, da prijavijo morebitne terjatve pri zadrugi do konca leta. Črnomelj, dne 21. novembra 1924. Likvidatorji. Malcenelšc stare In noue ISALNE STROJE fcahor tudi ose potrebščine pri L Baraga Llnbljana ljubljan* SELEHBURBOVa UL 6/1 Mehanična delavnica (popravljalnlca) Tovarna čevljev Peter Kozina & Kom». izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1„ Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3. Ip. Žaigi Ji oii ni!" Sv. Petra c. št. 3 nudi za Miklavža in Boise cenjenim odjemalcem veliko Izbiro raznega perila, nogavic, rokavic, trikotaže In raznih damskih vol. jopic, dalje raznih zimskih moških In otročjih potrebščin 1.1. d. Po priznano nizkih cenah. NAJBOLJŠA NUDI f;ŠŠSl! BlACA ED»BiNkfr 6umE|asio paSoga za postelje priporoča tvrdka Henrik Kenda LJUBLJAšM Mcsttsi trg 6čev. 17. Fr. Kham UUBUANA, nasproti hotela „Union“ Nalceneiši In najboljši nakup različnih delikatet In špecerije SOLIDNA in TOČNA POSTREŽBA Priporoča se I. ČERNE Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo. Priporoča se JPF modna trgovina IB® A. Sinkovič El. K. M LJUBLJANA, Mestni trg 19. Tovariši! Priporoča sc Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi In šolskimi potrebščinami I Ljubljana, Kongresni trg št. 8. Prvovrstno blago in zmerne cene. Anton Verbič, Ljubljana Stritarjeva ulica Delikatese ====== špecerija Solidna postrežba, zmerne cene. 'vtiF" sw Hajmaderiielša Staoansa rssta&radja bar „EIH0MS“ v palači Ljubljanske kreditne banke UUBUANA DUNAJSKA C. Za obilan obisk se priporoča restavrater mn IFiALA. Oblačiliio r.z.zo.z. v Ljubljani Centralno skladišče in prodaja na debelo v palači .Vzajemne poso jilnice" na Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. — Prodaja na drobno tudi na Dunajski cesti št. 29 v hiši „Gospodarske zvp?»". Prodaja na obroke proti garanciji uradov. Samo prvovrstni teški Izdelki! — Pred nakupom sl oglejte naSe zaloge! N K m Manufakturna trgovina FABIANI & JURJO VEC Ljubljana, Stritarjeva ul. 5. Priporočata se pri nabavi jesenskega in zimskega blaga. Vedno v zalogi perje In puh od najcenejše do najfinejše vrste. Na obroke proti garanciji uradov. F. Szantner, Ljnuijana Selenburgova ul. 1. Špecijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji. Perje in puh Ivan Jelačin, ■" PfciSkSJ Uvoz kolonijalne In špecerijske robe. Tvrdka ustanovljena leta 1888. C. 3. HAMANN Ljubljana, Mestni trg 8. = Solidna in točna postrežba. M. * Dabljnim Največja izbera vsakovrstnega elektrotehničnejsa materijala Generalno zastopstvo svetovnih tovarn: lilStel, braut 1 JäPli 8 tl, len BmpfloiHeilie. hm a/e. Etiiii, B tm i. drug. Velika in stalna zaloga vseh vrst električnih, žic, žarnic, telefonskih aparatov, lestencev, krlačk za motorje, inštal. materijala itd. Zaloga automobilskoga materijala kakor plaščev, polnogu-mijastih oi>ročev i. dr. Cene vsled dviganja dinarskega tečaja znatno znižane. Mikuš Ljubljane, Mtstni trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov In solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točim in solidno Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. priporoča najboljše šivalne stroje in kolesa, Grltzner6, potrebščine za šivilje In krojače modno blago in galanterijo. Pisalni stroj „111“ molela t najmodernejše konstrukcije. The Rex Co LIUUJANA, BradlšCe šleviliia io. Pred nakupom jesenskih in zimskih potrebščin oglejte si mojo krasno zalogo damskih In moških blagov, Isto blago za damske plašče, velour, pliš, astrahan, žamet, tlftin In drugo modno blago. „Samo čehoslo-vaškl In angleški Izdelek. — Se priporoča modna manufakturna trgovina Lingerjeva ul.,Ljubljana JANKO ČESNIK Ljubljana, Stritarjeva ul. Cene zmerne in znižane! Proti jamstvu prodajam na obroke po navadni ceni. Izdaja Osrednja žveza javnih nameščencev m upokojencev za Slovenijo v L|Ui)ljam Odgovorna urednica Štebl Alojzija — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani