NAŠ ČASOPIS IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA jETO XXII, ŠT. 213 JULIJ 1995 Dan državnosti Osrednja vrhniška proslava ob dnevu državnosti, 25. juniju, je bila v športnem parku na Vrhniki. Živi so še spomini na dneve pred štirimi leti, ko seje množica Vrhničanov zbrala v športnem parku. Tam je bila zasajena lipa miru in sprave ob razglasitvi samostojne države Slovenije. To je bijo 26. junija 1991 ob 22. uri zvečer. Že naslednje jutro pa so nas zbudili tanki jugo vojske, ki so hoteli poteptati voljo slovenskega naroda o samostojnosti. Štiri leta kasneje pa se je zbrala le peščica občanov Vrhnike in Borovnice. Se ti so bili v večini povabljeni veterani vojne za samostojno Slovenijo iz obeh občin, ki jih je povabil Območni odbor ZVVS Vrhnika — Borovnica. Območni odbor je bil tudi pobudnik in izvajalec srečanja ob dnevu državnosti. Sama prireditev je sovpadala s programom Argonavtskega sejma od 23. junija do 25. junija, ko so potekale različne prireditve, srečanja, športne prireditve in zabavna druženja. Vendar pa je mrzlo, predvsem pa deževno vreme pokvarilo marsikateri načrt. Več o praznovanju dneva državnosti in prireditvah ob tradicionalnem Argonavtskem sejmu pa v sliki in besedi na notranjih straneh Našega časopisa. S. S. Loka že odprta Na mestu, kjer je prej stala Kovinarska je zdaj sodoben poslovno trgovski center Loka z veliko blagovnico. Odprli so jo 6. julija, ko sta generalni direktor Ludvik Leben in vrhniški župan Vinko Tomšič prerezala trak. Obiskovalcev je bilo že prvi dan zelo veliko, najprej so samo pasli radovednost, naslednje dni pa so že prišli tudi po nakupih. Izbira je velika, najbolj pa pritegne sveže spečeno pecivo, ki ga nape-čejo kar v blagovnici. Seveda pa je v hiši že zdaj odprtih že nekaj drugih lokalov, pravijo, pa bo hiša polno zaživela. moke in Mecen steber it ft bilo malo Vrhničanov, P ovničanov in drugih, ki so 1 H k vrhniškemu bazenu lušat karaoke, se pravi ,ej* prepevanje, ko ti nekdo t, '■ ritem, melodijo, besedilo, » potem po svoje poješ ,. o, kakor ti je Bog grlo 'aril in ti dal posluh. Če k televizija, vsi letijo len, pravijo povsod, kjer se ogaja. K sreči je bil lep J in je potem dolgo v noč \« luna. Tisti, ki so plačali drago vstopnino, so h ves čas lahko stali tam slušali mile glase, večina ]e bila tako ali tako za njo in je skozi luknje v iji kukala noter, dokler se mveličala umetniškega m, kije bil tisti večer Vpisen in slišen daleč *koli dolgo v noč. vi sekakor so bile tudi ~s\ toke vrhniški dogodek leta, 'J le bil dogodek Argonavtski 1 *n nekaj dni prej ali odprtje te blagovnice Loka nekaj Zatem. Če ne omenjamo tih zadev, ki so se v tem ecu dogajale pod sveto lico. Teh pa sploh ni bilo 9 in povsod se je zbralo precej občinstva, enizatorji prireditev torej mejo biti v skrbeh, če bo le dba dovolj mikavna. *ko kot se je precej jfcvr va na primer zbralo tiste dni tudi v Berlinu, je umetnik za velik denar kel stavbo Reichstaga, se , i nekdanjega vsenemškega , amenta, od vrha do tal. lie so hodili tja, spali na k postavili so stojnice, jati hrano in pijačo - in islite, s tem celo zaslutili, h pa je če že zaradi ega ne, pritegnil rnost lokalne televizije svetovne vasi in so bili vsi deležni tega dogajanja. Reichstagje zdaj spet slečen. Tudi v naših občinah imamo spomenike, ki so sicer zaščiteni, denarja za njihovo obnovo v občinah pa ni. Eden izmed takih je na primer znameniti steber nekdanjega borovniškega železniškega mostu, kije Borovnici v sramoto, dokler ne postane splošna nevarnost za mimohodeče, kar se pri takih zimah in taki zaščiti prav lahko zgodi. Skoda, ker je tisti umetnik oblačil nekdanji nemški parlament, morda bi za začetek poskusil tudi s stebrom borovniškega viadukta. Oblečen v primeren material bi bil prav primeren eksponat za svetovne televizije. Sicer pa, kaj bi hodili v Nemčijo, tudi v Ljubljani so umetniki, ki obvladajo oblačenje hiš celo na ta način, da so še bolj pisane in za oko privlačne. Tisto oblačenje Reichstaga je bilo preveč enobarvno, skratka nepluralno. Zdaj so dopusti in so počitnice. Sonce pripeka, da nam je vroče, tudi za kakšno daljše branje ni volje, zatorej končam. O dogodkih v tem mesecu pa tako na dolgo in široko in od vsepovsod poročamo na notranjih straneh. Imam občutek, da so nove občine ljudem le vlile nekaj novega poleta, saj nikjer ne mirujejo. Če se naši izvoljeni možje ne bodo šli karaok, se pravi, da bodo živeli iz svojega okolja in plesali tako, kot mislijo, da je prav in za domače ljudi najboljše, če torej ne bodo posnemali ritma in melodije mojstrov politične kombinatorike od drugod, se zna zgoditi, da nam bo tudi v koži, ki jo imamo, kar prijetno. TONE JANEŽIČ 1IIRAS i* Hi t III! ii s ■mm ■ Psi na Dolu so cepljeni Zdaj borovniški občinski problem, s katerim se ukvarja tako občinske svet kot vse vrhniške inšpekcijske službe - pasje zavetišče s 158 psi na Dolu 25, se rešuje, kakor pač se. Napisana je odločba, da mora imetnica psov te odpeljati do 15. avgusta ali razdati, prejšnji teden so bili vsi psi cepljeni. Na sliki so pasji boksi v gospodarskem poslopju. V tej številki preberite: * o vrhniški občini na straneh od 2. do 5., o brezovški neh 6 in 7, na stra- o borovniški na straneh 8 in 9, o občini Dobrova-Hor-jul—Polhov Gradec na straneh 15 in 16, uradne objave občin so na straneh 11, 12, 13 in 14, druge strani pa po tematiki predstavljajo športne in kulturne dogodke v vseh teh občinah. BREZOVICA Črpalko bodo delali naprej Krajevna skupnost Brezovica je spomladi opravila vsa planirana dela. Kljub navideznemu mrtvilu je opravljenih kar nekaj nalog, ki so pomembne za razvoj in korist kraja. Prav zdaj potekajo meritve hrupa ob avtocesti, kar je osnova za ponovne zahteve po izgradnji protihrupnih ograj. Meritve bo plačala KS. Za Tržaško cesto in prometno varnost na njej še vedno ni poskrbljeno. DARS je spomladi da! razpis za pridobitev projektne organizacije, ki bo dopolnila projekt z nastalimi spremembami. Sama gradnja pa je izpadla iz državnega proračuna. Za sprejem v vrtec na Brezovici je tudi v letošnjem letu odklonjenih nekaj otrok. Obravnavala se je varianta, ta je, da se opravi rekonstrukcija obstoječega vrtca. Ugotovilo seje, da razširitev ne bi bila poceni (cca 6 mio). S tem pa še ne bi pridobili dovolj potrebnih prostorov, predvsem za otroke od 1. do 3. leta. Tak oddelek ima dodatne zakonske zahteve, ki jih v obstoječi stavbi ni možno zagotoviti. Poleg tega obstoječe otroško igrišče (95 m2) ne zadošča niti za otroke, ki so že vključeni v vrtec. Zato je edina možna varianta gradnja novega vrtca na novi lokaciji. Pričakujemo, da bo občina v letošnjem letu zagotovila sredstva za gradbeno dokumentacijo. Zemljišče, infrastrukturo in ostalo, kar je povezano s postopki za pričetek gradnje, pa bo priskrbela KS. Tudi izgradnja bencinskega servisa, ki ga bo gradila OMW - Istra d.o.o. je v pripravah tik pred pri-četkom gradnje. Stroji naj bi zakopali spet v naslednjem tednu. Predvidevajo, da bo črpalka in njena spremljajoča dejavnost začela obratovati že letošnjo jesen. Obljubljajo, da po konkurenčnih cenah prodajajo goriva, ki so po kakovosti boljša od predpisanih standardih, oprema servisov je na najvišji sodobni ravni in podobno. Bomo videli!! Prav te dni smo začeli z gradbenimi deli na pokopališču. Z obnovo opornega zidu med starim in novim pokopališčem bomo uredili dodatno parkirišče pod mrliško vežico in tlakovali poti na pokopališču. S tem bo dokončana ureditev kompleksa pokopališča. TAJNICA KS GENOVEFA DRAŠLER NA DOBROVI SO IZVOLILI NOV SVET KS — Dobrova ima nov svet krajevne skupnosti. Gre za prve tovrstne volitve v novi občini, ki so jih izpeljali po sprejetju statuta občine. Novi predsednik sveta KS Dobrova, ki šteje 12 članov je tako postalJože Oven, njegov namestnik pa je Marjan Trojar. »Moramo pohvaliti vse krajane KS Dobrova, da so s takšnim razumevanjem sprejeli nove volitve in se jih polnošlevilno udeležili,« je pohvalil odziv krajanov tudi bivši predsednik skupščine KS Dobrova Janez Oven. Na sliki: novi svet KS Dobrova na prvi redni seji. (B. V.) Dragi bralci Našega časopisa Zaradi obilice gradiva in aktualno zanimivih dogodkov, konec meseca /unija in v začetku meseca julija, smo se v uredništvu odločili, da časopis izide 14. julija, še nekako pred »vročimi« zasluženimi počitnicami. Naslednja številka bo izšla 25. avgusta, to je tik pred pričetkom šole. Zato naprošamo vse, da nam gradiva za objavo dostaviti- najkasneje do 20. avgusta. Prav tako opozarjamo vse šole iz ■ območij Borovnice, Horjula, Dobrove, Polhovega Gradca, Brezovice, Preserijin Vrhnike, da nam posredujejo vsa zanimiva obvestila opričeiku šole do 20. a vgusta. Zaradi dopusta bo tudi uredništvo NC (vsak dan od 8.00 do JI.00 ure) pričelo delovali v ponedeljek, 14. avgusta. Ne glede na to, pa članke in ostala obvestila lahko pošljete po pošti na naslov: Uredništvo našega časopisa, Tržaška c. 1, 61360 Vrhnika. Vsem bralkam in bralcem Našega časopisa želimo, da svoj dopust izkoristite tako, kot ste si ga zamislili, da se spočijete, pozabavate ter se zdravi in krepki vrnete v svoje okolje. Sodelavec NČ Simon Seljak 6. SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA Tajne volitve za člane občinskih odborov Konec meseca junija je bila 6. seja Občinskega sveta Vrhnika in obenem zadnja pred poletnimi počitnicami. Na seji je bilo 23 svetnikov od 24, kar se kaže, da svetniki spoštujejo voljo svojih volilcev in se redno udeležujejo sej. Do sedaj tudi ni bilo problema s sklepčnostjo kot nemalokrat pri prejšnjih zasedanjih skupščine. Svetniki so najprej obravnavali osnutek poslovnika o delu občinskega sveta občine Vrhnika, ki ga je po mnenju svetnikov zelo dobro pripravila statutarna komisija. Po razpravi in nekaj pripomah je bil osnutek poslovnika sprejet in dan v 30 dnevno javno obravnavo. Tudi pri obravnavi osnutka odloka o organizaciji in delovnem področju uprave ter o osnutku odloka o gospodarskih javnih službah v občini Vrhnika so svetniki imeli precej priopmb. Oba osnut- ka so sprejeli ter ju posredovali v javno razpravo do 10. septembra ter županu naložili, da v pripravo predloga aktivno vključi tudi pristojne občinske organe in odbore. Nato je sledila točka imenovanja odborov občinskega sveta in nadzornega odbora. Svetniki so se z glasovanjem odločili za tajno glasovanje posameznih članov odborov. Tako so na podlagi tajnega glasovanja tudi izvolili vse predlagane kandidate, katere je uskladila komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja ter jih posredovala svetnikom v izvolitev. Izvoljeni so bili: Odbor za kmetijstvo, finance in proračun: predsednik Ranko Go-stiša, člani Miro Brumat, Pavel Caserman, Vili Granda, Albin Novak, Jurij Petrač in Franc Jelovšek; Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine: predsednik: Zvone Škof; člani: Tomaž Grom, Igor Nov-ljan, Leopold Torkar in Miro Vonča; Odbor za ekologijo in infrastrukturo: predsednik Alojz Suha-dolc; člani: Richard Beuermann, Jože Rus, Janez Suhadolnik in Marija Zvab; Odbor za družbene dejavnosti: predsednik: Vinko Bizjak; člani: Leon Gostiša, Franc Petkovšek, Primož dr. Rus in Zmago Solina; Nadzorni odbor: predsednik: Slavko Gregorka; člani: Leopold Blaznik, Jože Čuden, Bojan Sču-kovt in Amalija Zalar. Na koncu seje so svetniki postavili tudi precej vprašanj. Le te in odgovore bomo objavili takoj po naslednji seji svetnikov. S. S. POGOVOR Z NAČELNIKOM DRŽAVNE UPRAVE ANDREJEM KOSOM Zaradi nekaj novih napisov na vratih za občana ni dosti drugače Nekako s 1. januarjem 1995 se je na podlagi zakona o lokalni samopravi preoblikovala tedanja občinska uprava. Razdelila se je na Upravno enoto in Občinsko upravo. Tako je Upravna enota, podaljšana roka driave, pričela delovati s 1. 1. 1995 in takrat so bili od republiške vlade imenovani vršilci dolžnosti načelnikov Upravnih enot, za obdobje 6 mesecev. Za vrhniško Upravno enoto je bil imenovan Andrej Kos. Po preteka pol leta pa je vlada s 1. 7. 1995 imenovala Andreja Kosa za načelnika Upravne enote, pred tem pa je pridobila pozitivno mnenje občinskega sveta. V tem polletnem obdobju je bilo marsikaj novega narejeno in tudi Upravna enota je pričela delovati, kot določa zakon. Zanimalo nas je, kako deluje vrhniška Upravna enota in kakšne ima sploh pristojnosti do Občinske uprave. Zato smo nekaj vprašanj zastavili načelniku Andreju Kosu, ki je v polletnem obdobju organizacijsko in delavno pripravljal delovanje Upravne enote. Pol leta delovanja upravnih enot je za nami. Katere so bistvene značilnosti tega obdobja? V splošnem so se dogajale tri stvari: tako občine kot upravne enote so se organizacijsko in kadrovsko utrjevale, ponekod so poskušale to tudi ene na račun drugih, na lokalni in na državni ravni so tekli prepiri glede pristojnosti, na srečo pa so uradniki delali naprej, tako da občani tega v glavnem niso občutili. Ali je država občinam res pobrala preveč pristojnosti? Mnenja o tem so deljena, tako v politiki kot tudi v stroki. Po nekaterih ocenah so imele nekdanje občine približno take pristojnosti kot jih imajo občine v srednji Evropi; po tej logiki smo naredili korak nazaj oziroma je država pobrala preveč... Po moji oceni je razdelitev kar ustrezna. Občina je opravljala vrsto zadev, ki pomenijo neposredno izvrševanje zakonov. Če zakon ne omogoča nikakšrnega »manevrskega prostora« za vodenje določene politike, potem je izvajanje zakona stvar države. Za primer, na področju vozniških dovoljenj ali na področju izdaje potnih listov ne moremo voditi nikakršne lokalne politike... Pa še enega vidika ne smemo pozabiti. Nastale so številne majhne občine, z nekaj tisoč prebivalci in z nekaj profesionalci v občinski upravi. Te ekipe bodo skupaj z lokalno politično strukturo lahko uspešno urejale le lokalne zadeve. Primer s potnimi listi morda ni najbolj posrečen. Kaj pa lokacijska in gradbena dovoljenja? Ne verjamem, da gre za veliko razliko. Problem stvarnega odločanja ni v tem, kdo izda lokacijsko dovoljenje. Odločitev, kje in kako se bo gradilo, kaj se bo varovalo itd., je stvar prostorskega plana in prostorskih izvedbenih aktov, vse to pa sprejema občinski svet in ne državni uradniki! Mis- lim, da nekateri novi župani tega preprosto niso vedeli! Država pa mora zagotoviti, da se bodo predpisi, v tem primeru tudi lokalni, spoštovali. Kaj pa prostori, oprema... S tem je dejansko bilo kar nekaj problemov in vsi še niso rešeni. Deloma izvirajo iz borbe za pre- Ne glede na razprtije glede pristojnosti, ali je občanom jasno, kaj je Občina, kaj Upravna enota in kaj npr. Izpostava uprave za javne prihodke? Mislim, da ne. Z vso zadevo je podobno, kot je bilo z novimi in starimi dinarji, nikoli se jih nismo navadili. Veliko občanov vse skupaj pojmuje še vedno kot občino, tudi «davkarijo«. V tem ni nič hudega, ljudje imajo pač drugačne skrbi. Ko nekaj potrebujejo, vedo, v katero hišo morajo priti, tam jim pa že pomagamo do pravnega uradnika, občinskega ali državnega. Problem je v rešit- Načelnik upravne enote na Vrhniki, Andrej Kos stiž, deloma pa, vsaj po moji oceni, iz nekoliko nerodnega pristopa države. Če vso stvar nekoliko poenostavimo, konec lanskega leta smo vsi imeli prostor, obseg dela se ni bistveno povečal, na sedežih bivših občin pa bi se moralo število zaposlenih celo nekoliko zmanjšati, vsaj tam, kjer so se občine razdelile na več novih občin. Glede politike države pa mislim, da bi bilo prav, da prostore vzame v najem, tako za upravne enote, kot tudi za izpostave, sodišča, inšpekcije... Če bi država plačevala najemnino, ali bolje uporabnino npr. 5 DEM za m2, bi bilo manj problemov, saj bi bile stvari bolj čiste. Tudi če upoštevamo argument, da gre v končni fazi za proračunska sredstva, torej denar davkoplačevalcev, je vsa stvar le preveč podobna novi nacionalizaciji. Če administrativno »ukinemo« določene stroške, seveda še ne pomeni, da jih ni. vah, ki dejansko pomenijo nove komplikacije za občane. Takšna rešitev je npr. notariat. S samim institutom seveda ni nič narobe, saj ga poznajo tudi drugod po svetu, problem je v tem, da je država svojo storitev marsikje zelo oddaljila od občanov. Enostavne zadeve, kot so overitve podpisov, bi seveda morale ostati ne samo upravnim enotam, ampak tudi občinam in krajevnim uradom, če je to za občane ugodneje. Kako pa je na Vrhniki, so problemi podobni kot drugod po Sloveniji? Posebnih problemov pravzaprav ni. V vodstvu je ostala praktično ista ekipa, in če smo znali delati drug z drugim štiri leta, ne vidim resnega razloga, da bi bilo zaradi nekaj novih napisov na vratih kar naenkrat vse drugače. Mislim, da se na občini in na upravni enoti zavedamo, da vsi delamo za občane. Smo uspešna finančna institucija, ki išče agente za honorarno zaposlitev. Agentje naj bi opravljali delo finančnega svetovanja in raziskave investicijskih namer prebivalstva, na območju občin Vrhnika, Logatec, Borovnica in Horjul. Za vse nadaljne informacije prosimo, da pokličete na telefonsko številko 574-077, do 13.00 ure, ali pa na številko 754-524, po 20. uri in sicer Aljošo Seljaka. Točno ob 9. uri je pričel delovati Notranjski radio, v studiu pa je bilo okoli 20 gostov. Poslušalce in goste sta nagovorila odgovorni urednik Damjan Zore in župan Logatca Stanislav Brenčič. NOVO NA FREKVENCI 107,00 MHz Notranjski radio pričel oddajati 29. junij 1995 bo nekako zapisan kot datum, ko je uradno začel oddajati Notranjski radio na frekvenci 107,00 MHz. Točno ob devetih se je neposredno iz studia Notranjskega radia oglasil glavni Tako vsaj zgleda z naše strani, občani pa marsikaj doživijo tudi drugače. Če trdim, da ni posebnih problemov, mislim na probleme, ki bi nastali zaradi slabega sodelovanja med občino in upravno enoto. So pa problemi, ki nastajajo zaradi tega, ker se nekatere zadeve rešujejo zelo dolgo. To so nekatera vprašanja na področju državljanstva, lokacijska dovoljenja in predvsem zadeve s področja denacionalizacije. Postopke v zvezi z državljanstvom rešuje Ministrstvo za notranje zadeve, stranke pa se jezijo na nas, saj imajo opravka le z upravno enoto. Problem lokacijskih dovoljenj je v izdelavi lokacijske dokumentacije, ki zahteva določen čas. Vsaj delno rešitev vidim v tem, da bi dokumentacijo izdelovalo več strokovno usposobljenih firm. Na področju denacionalizacije so problemi še težje rešljivi. Deloma izvirajo iz same zakonodaje, deloma pa iz preprostega dejstva, da se na prvi stopnji s tem ukvarja premalo ljudi. Vendar, tudi če bi hoteli zaposliti več sodelavcev, jih ni, vsaj takšnih ne, ki to področje strokovno obvladajo. Kakšno pa je sodelovanje z občinskimi sveti? Tega sodelovanja zaenkrat pravzaprav ni. Delitev dela je pač takšna, da imamo vsak svoje naloge. Ko pa bodo nastala vprašanja, ki bodo pomembna za obe strani, pa mislim, da se bomo znali dogovoriti, tako na Vrhniki kot tudi v Borovnici. Sta občinska sveta v celoti prevzela svoje funkcije? Ocenjevanje dela občinskih svetov seveda ne spada v pristojnost upravne enote. Če pa si le dovolim oceno, je odgovor v celoti pritrdilen. Ocena temelji na dejstvu, da oba sveta delata z zelo visoko udeležbo in da sta sprejela vse najpomembnejše dokumente, predvsem pa statut in proračun. Ne glede na to, daje zakon natančneje razmejil pristojnosti med županom in svetom, pa bo seveda še prihajalo do posameznih kolizij, saj je ločnica med normativnim in usmerjevalnim delom na eni strani, in operativo na drugi strani včasih stvar različnih ocen in interesov. In kakšna je ocena delovanja za naprej? V splošnem bo verjetno še nekaj sprememb občinskih meja, potem pa bi bil čas, da z večjimi posegi na področju lokalne in na področju državne uprave prenehamo, urediti pa bi morali zadeve, za katere se že kaže, da niso v celoti dorečene. Verjetno bi bilo smiselno, da se organizacijske zadeve državne uprave na eni lokaciji urejajo na enem mestu (izpostave, enota, inšpekcije...), da se poenoti najem prostorov, da se prouči institut notariata, pa še bi lahko kaj našli. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da za vse le ni kriva zakonodaja, ampak, da moramo marsikaj postoriti tudi sami. N. Č. in odgovorni urednik Damjan Zore, kije pozdravil vse poslušalce in tudi goste v studiu, med njimi je bil tudi prvi sosed — vrhniški župan. Besedo je prevzel župan Logatca Stanislav Brenčič in pozdravil vse z besedami: »Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, dragi Notranjci — vsem prav lep pozdrav iz studia NTR, ki ima sedež tu v Logatcu na Tržaški 148. Tako, kot se vsak izmed nas razveseli nečesa, kar je novo, nečesa, kar nam polepša dan, se danes lahko veselimo vsi, ki se radi predajamo radijskim valovom, saj vstopa med nas NTR-ja glas. Za nas Notranjce se pogosj^ pravi, da imamo posebno tenk(», čutno dušo, zraslo skupaj s kraj ■ I no in lahko smo veseli, da bot" to našo posebnost predstavi)' vsakodnevno na frekvenci " MHz širokemu spektru poslu l t RAZPRAVA O MOŽNIH LOKACIJAH Doma ne bodo smetili V torek, 20. junija je bila v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki zanimiva razprava in obravnava izvedbe III. faze aktivnosti za določitev lokacije deponije komunalnih odpadkov. Obravnave so se udeležili predstavniki KS Dra-gomer — Lukovica, Drenovega Griča, Lesnega Brda, Podlipe in Smrečja in strokovnjaki, ki pripravljajo oziroma jih zanima izbor nove lokacije. Predstavniki občine so vse seznanili s potekom aktivnosti pri iskanju prostora za deponijo. III. faza, ki jo je pripravil Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora, je izpeljana do te mere, daje določen možen vrstni red lokacij. To pa pomeni, daje na osnovni planskih in drugih podatkov o prostoru (npr. geološke karte) in metodologije strokovno določen ta vrstni red. Te možne lokacije, kot že vemo, so naslednje: • Razorska dolina (KS Podli-pa — Smrečje) • Dolina pod Špičastim gričem (KS Drenov Grič — Lesno Brdo) • Veliki mah (KS Dragomer —Lukovica) III. fazo je že obravnaval občinski svet in svetiki so bili mnenja, da je potrebno razprave voditi in informirati krajane v tistih KS, kjer so predvidene lokacije. Tako da lokacije še niso določene, ampak samo strokovno ugotovolje-ne, kje so možne. Za odločanje pa je še veliko postopkov, od razprav, pogovorov, razlag, zborov krajanov, javnih obravnav do seje občinskega sveta. Prav tako je po-terbno lokacijo spraviti v občinski plan, kar je tudi prcej dolgotrajen postopek. Nato je predstavnik inštituta iz Maribora obrazložil vse dosedanje postopke, ki so pripeljali do možnih treh lokacij. Predstavniki krajevnih skupnosti, kjer so pred- Ljudje se moramo v želji zafl boljšanje kvalitete življenja rOT sebojno spoznavati in prav radj je medij, ki lahko na izjemno sten način opravi vse to za na& Naj bo frekvenca NTR nef našega, nekaj domačega, zato vabim, da sodelujete v prograi NTR tudi vi, ker ta radio je prt vsem vaš, le sedež ima v LogatcU Nato je uspešen pričetek del vanja NTR blagoslovil še gornj logaški župnik, nakar so slovedf odprli šampanjec za res dol popotnico notranjskemu radiu frekvenci 107 MHz. Kot je * nagovoru logaški župan omel daje sedež v Logatcu, na Trža! c. 148, kjer je sedež tudi obrt ^ zadruge Notranjska. NTR že daja 10 ur lastnega prograi ostali nepokriti del pa bo zapot val 202 nacionalnega radia. » Oddajnik je postavljen na Vrl Ci pri Treh kraljih in ima moč ' KW. Tako je slišnost zagotovi iNj na po vsej Notranjski in Ljublj' "P ski kotlini. Program je razdelje| leša tri programske sklope, namenj pa je Notranjcem in vsem oku rj&' čanom. Ponujal bo tematske daje, najrazličnejše glasbene t sti, servisne informacije z obm( ''ta ja Notranjske (kronika, promet J; turistične informacije) in tudi mercialna sporočila. Zaželimo tudi mi uspešno de enski ask ofj videne lokacije, so nato celo zPval strokovno razlagali vse negati posledice, če bi bila deponija njih. Po zelo čustvenih razpra' predstavnikov KS na začetku s pogovor umiril, tako da je po zanimiv in korekten. Vsi pa so odločno proti, da bi bila pri nova deponija, vendar pa je trebno vse sile in strokovne i tovitve usmeriti v iskanje obl ske deponije. Še naprej je pott no razmišljati o regijski depo ter o možnosti sanacije kani lomov in peskokopov, ki so ni dili velike rane v naravi. Zanimiva je bila tudi ideja bi vsaj za nekaj let poizkušali praviti še sedanje odlagališče TOJNICAH, seveda z neko e loško rento vsem, ki žive na področju. Predstavnik IUV pi opozoril, da bodo v enem največ pa v dveh svoje odpa količinsko zmanjšali na 10% sedanjih 58%, to pa je prav g< vo nov spodbuden vidik, na k rega bo treba misliti ob iska nove deponije. Na koncu triurne razprave s izoblikovali nekakšni sklepi vsi se zavedamo resnost nujnosti reševanja proble tike iskanja in odločanja n deponije — za vse tri navedene možne kacije se načeloma priza strinjajo, da se izršijo predvidene strokovne razi ve na terenu, — potrebno bo še dodatno govoriti o možnostih sans glinokopov in kamnolot za možno pripravo odlaga — preveriti sanacijo sedan smetišča na Tojnicah, za rr nost razširitve ter s tem pn riti višine rent, ig^ — že vnaprej pa voditi razgov in aktivnosti za regijsko p< zovanje glede skupnega lagališča. B 7 Si l Dobro pripravljeni predstavniki KS so z argumenti dokazovali, da Pri^g^ ni možno izgraditi novega občinskega smetišča odnosno deponije po! dernih evropskih kriterijih. ÏÏA PROSTORU NEKDANJE KOVINARSKE NOV POSLOVNO « TRGOVSKI CENTER ISÎ Loka odprla veleblagovnico četrtek, 6. julija jc bil velikd an ; H Jko za Vrhničanc in za trgovsko iv| Njetje LOKA iz Škofje Loke. dprla so se vrata novega sodob-nakupovalnega središča, ka-ega je financiralo proizvodno, ku r8°vsko in gostinsko podjetje ; '»ost »LOKE« veliko pomagala, il'a je zrasel sodoben nakupovalni jsfnter. Zbralo seje res veliko Vrhniča-°v in prebivalcev sosednjih kra-v>da si že prvi dan ogledajo ne le Sovski center, temveč tudi po-Hbç. Za kratek kulturni program so skrbeli Vrhniška godba, oktet äskovec in folklorna skupina iz ''olje Loke, program pa je pove-z )val radijski napovedovalec Ja- jc c nez Dolinar. Vsem zbranim je spregovoril generalni direktor LOKE, dipl. oec. Ludvik Leben, ki je med drugim tudi dejal: «Pot do uspeha gre preko ideje, do vere v to idejo in preko sredstev za njeno izvedbo. Daje to res, dokazuje ta lepa hiša, ki jo danes izročamo svojemu namenu. Ideja za njeno izgradnjo je bila izrečena prav tako na včerajšnji dan pred štirimi leti. Nekaj časa je bilo potrebno za njeno zorenje v naši hiši, nekaj časa je bilo za isti namen porabljenega tudi na Vrhniki, ker pa so bili pravi ljudje na pravih mestih, so bile v pravem trenutku sprejete prave odločitve, da se je izgradnja poslovno-trgovskcga centra v mesecu avgustu preteklega leta lahko pričela. Idejne projekte je izdelal gospod Rafael Draksler, projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje Primis iz Vrhnike, izgradnjo pa je prevzelo Gradbeno podjetje Grosuplje. Dela je izvajalo njiho- SKOFJA LOKA V ZAČETKU JULIJA SMO ODPRLI BLAGOVNICO NA VRHNIKI, ROBOVA 6. VABIMO VAS NA OGLED POSLOVNO TRGOVSKEGA CENTRA, V VELIKEM IN SODOBNO OPREMUENEM MARKETU PA LAHKO KUPITE VSE DOBROTE, KIJIH POTREBUJETE V VAŠI DRUŽINI. ZA NASLEDNJE DNI SMO VAM PRIPRAVILI TUDI DEGUSTA CIJEIZDELKO V UVELJA VLJENIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. i LEPO VABUENI. »LOKA« ŠKOFJA LOKA Urnik sprejema odpadkov na deponiji od 15. 7. 1995 (pije: ponedeljek — petek od 7.00 — 21.00 ure Pobota od 7.00 — 19. ure nedelja, prazniki zaprto!! vo podjetje Evgrad iz Vrhnike, ki seje pri tem zelo izkazalo. Če odštejemo čas, ki je bil potreben za rušenje prejšnjih objektov Kovinarske, je bil objekt zgrajen v desetih mesecih. Skupna neto površina jc nekaj več kot 7.700 m2, od tega je nekaj manj kot 2.500 m2 v lasti izvajalca del, t.j. GPG Grosuplje, ostalo pa je v lasti našega podjetja. Ker tudi v trgovino vedno bolj prodira specializacija, smo se odločili, da bo naše podjetje v tej hiši organiziralo le samopostrežbo in bife, vse ostale trgovske branže pa bodo pokrila druga podjetja. Čeprav je ves trgovski del hiše, ki naj bi bil predvsem v pritličju in v prvem nadstropju praktično oddan, danes s poslovanjem ne pričenjajo vse prodajalne. Svoja vrata odpira le nekaj največjih, ostali pa se bodo priključili v naslednjih dveh mesecih. Že pred izgradnjo, pa tudi kasneje, je bilo v medijih zaslediti različno obravnavo tega objekta. Žal, je bila večina povedanega zelo enostransko obarvana. Izpuščen je bil najpomembnejši, to je gospodarski vidik te investicije. Toliko govorimo o brezposelnosti, da doslej še nihče ni izpostavil podatka, da bo ob polni zasedbi v tej hiši lahko zaposlenih do 100 delavcev ali pa tudi več, odvisno od dejavnosti. Ambicija, da Vrhnika postane trgovsko oz. nakupovalno središče, pa tudi ni dobila ustreznega mesta. Prepričan sem, da jc danes informacija o pomembnosti izgradnje tega objekta v tukajšnjem prostoru že precej boljša in sprejeta z večjim razumevanjem. Vsi v tej hiši se bomo trudili, da bo novi V preddverju centra LOKE seje zbralo polno ljudi, vsi niso mogli noter. Upajo, da bo tak obisk tudi v prihodnje. poslovno-trgovski center kraj, kamor boste radi prihajali, ker se bo tu vedno nekaj dogajalo, kjer bo možno videti marsikaj, predvsem pa ob visokem nakupovalnem standardu tudi marsikaj kupiti. Da se vse to tukaj danes dogaja, gre zasluga nekaterim možem, ki jih moram omeniti. Ideja za gradnjo je prišla iz firme AN-RE iz Ljubljane, z njenim lastnikom gospodom Antonom Rezarjem. Podporo je dobila pri takratnem predsedniku izvršnega sveta, gospodu Viliju Grandi, pa tudi pri drugih občinskih uradnikih. Vsem prav iskrena hvala. Zahvalo izrekam tudi prejšnjemu in sedanjemu županu Vinku Tomšiču, kije takoj razumel pomen in smisel gradnje te hiše. Prav posebno hvaležnost izrekam tudi tistim sosedom, ki ste z razumevanjem sprejeli spremembo, nastalo v vaši neposredni bližini. Obljubim vam, da se bomo trudili biti kar se da najboljši sosedje.« Nato je spregovoril župan Vrhnike, Vinko Tomšič, kije poudaril pomen poslovnega centra ne le za Vrhničane, ampak tudi za No- DEPONIJA NA TOJNICAH ŠE 18 MESECEV Ločeno zbiranje in urejanje odpadkov Občani se bomo morali navaditi na nekakšen red in urejenost deponije na Tojnicah. Zaradi prostorske stiske na deponiji Tojnice (možnost odlaganja pri trenutni količini industrijskih in komunalnih odpadkov je samo še 18 mesecev!) ter zaradi časovne odmaknjenosti odprtja nove deponije smo v Komunalnem podjetju začeli pospešeno izvajati ločevanje odpadkov na samem smetišču. Koncept ravnanja z odpadki, izdelan v našem podjetju oktobra 1993, predvideva prebiranje odpadkov šele v drugi fazi, to je v času, ko naj bi bili že izdelani vsi zakonski in podzakonski akti, s katerimi bi dižava urejala področje ravnanja z odpadki in sekundarnimi surovinami. Kot smezgoraj omenili pa nam omejitev odlaganja ne dovoljuje več čakanja, zato v povezavi z podjetjem DINOS, d.d. od 25. junija 1995 izvajamo naslednji program: — Deponijo smo zaprli z zaporno rampo zaradi preprečevanja nekontroliranega odlaganja odpadkov. Občani vrhniške in borovniške občine lahko sami pripeljejo manjše količine odpadkov vsak delovni dan v tednu od 7. — 21. ure in ob sobotah od 7.00 — 19.00 ure. Ob nedeljah bo deponija zaprta! Na deponijo ne smejo odlagati odpadkov prebivalci drugih občin, prav tako bomo zavračali večje količine odpadnega gradbenega materiala, saj to odlaganje prepoveduje novi odlok o ravnanju z odpadki. Pred rampo bodo postavljeni kontejnerji, v katere bodo občani ločeno odvrgli koristne odpadke, neuporabne pa bodo odlagali na čelu deponije. Prosimo vse uporabnike deponije, da upoštevajo navodila zaposlenih in v ta namen sortirajo odpadke že pri nakladanju. — Deponijo smo opremili z boksi za zbiranje večjih količin lesa, železa in gum. Les bomo drobili s posebnim drobilcem, železo in gume pa samo zbirali in občasno odpeljali na kraje predelave. Stroške in organizacijo prevozov bo prevzelo podjetje Dinos. To podjetje je tudi pripeljalo 30 m3 kontejner za zbiranje odpadnega papirja in embalaže, ki ga naši delavci, ki delajo na sortiranju, napolnijo približno v 5 dneh. Ostali koristni odpadki, ki jih tudi zbiramo, so: skoraj vse vrste tranjce in pa druge, ki se bodo sedaj lahko ustavili kar v blagov- nem centru LOKA. Tudi nekaj deset ljudi je dobilo zaposlitev v Loki, kar ni nepomembno v boju za zmanjšanje brezposelnosti. Na-koncu pa seje zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k izgradnji novega trgovskega centra. Svečano otvoritev »CENTRA LOKE« sta družno opravila direktor LOKE in župan Vrhnike tako, da sta prerezala trak. Prvi kupci in ostali gostje so takoj izkoristili priložnost in si ogledali vse prostore v Poslovnem centru. Prve dni so bile odprte le štiri trgovine: samopostrežna trgovina LOKA, Metalka trgovina, Semenarna in Boutique Deborah ter gostinski lokalčck kava bar. Vsi ostali pa bodo svoje trgovine in poslovne prostore odpirali vse tja do jeseni. S. S. PRENOVLJENA JELOVŠKOVA ULICA — Tri dni pred otvoritvijo Poslovnega trgovskega centra LOKA je bil odprl del prenovljene Jelovškove ulice, kjer je tudi uvoz v center. Ulica je pridobila novo razsvetljavo, asfaltno površino in nove pločnike. Pazite, parkiranje v tej ulici je zdaj prekršek. Prav tako je bila izvedena rekonstrukcija vodovoda in izdelana pripadajoča kanalizacija. Prenovo je financirala občina Vrhnika s sofinanciranjem LOKE. Nadzor je izvaja/ Primis, dela pa sta izvajala Gutnik in Komuna/no podjetje Vrhnika. Na dvorišču za sodnijo je tudi obnovljen tlak. Nekateri, ki se hočejo pripeljati celo tja, kamor hodi še cesar peš, so ga že posvinjali. Promet tam je prepovedan. (S. S.) PREUREJAJO POKOPALIŠČE NA VRHNIKI — Komunalno podjetje je v prvi polovici junija 1995 pričelo izvajali ureditvena dela na vrhniškem pokopališču. Načrt ureditve je delo arhitekta Alojza Drašlerja z Vrhnike. Urejajo dostopne poti, ki bodo obrobljene z granitnimi kockami ter asfaltirane. Osrednja poslovilna ploščad je že dobila obliko kroga, poudarjenega z granitnimi kockami, jeseni pa bo rob obsojen z živo mejo iz gabra, ki bo dajala zvočno in vizuelno zaveso nasproti Tržaški cesti. Ploščad bo prav tako asfaltirana. Ker z ureditvijo ne bo več dovoljeno parkiranje na ploščadi, gradijo tudi parkirišče s približno 50 prostori. Za potrebe odvodnja-vanja bodo položili kanalizacijo. Za osvetlitev ploščadi in parkinga je položen nov električni kabel. Dela bodo predvidoma končana v prvi polovici avgusta. yv. C. m3 letno manjša. Mislimo, da je na področju komunalnih odpadkov opisani način največ, kar je možno trenutno, glede na stanje v državi (ni sežigalnic, skladišč nevarnih odpadkov, ni pravnih pripomočkov) narediti. Ostaja pa še problem industrijskih odpadkov, predvsem usnjar-ne. Če ne bodo v kratkem času zmanjšali količine odloženih odpadkov, bo naša tekma s časom kmalu izgubljena. Za Komunalno podjetje: Gunstek Maja plastike, stiropor in steklo. — Ko bomo uvedli ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, to je vsako gospodinjstvo bo imelo posodo kamor bo odlagalo samo biološke odpadke, papir, pločevinke, plastično embalažo pa bo lahko odlagalo v skupne kontejnerje, bomo na deponiji postavili sortirno linijo. Z vsemi temi ukrepi bomo količino odloženih odpadkov lahko zmanjšali za 65% zdajšnje, ki znaša 18.000 m3 letno. Tudi poraba prekrivnega materiala bo za 2.000 SPOŠTOVANI LASTNIKI ZEMLJIŠČ Občinska uprava Vrhnika z upravljalcem javnega odlagališča na Tojnicah, KP Vrhnika, išče primerne lokacije za odlaganje odpadnega gradbenega materiala. Pozivamo občane, ki imajo s pravnomočnim lokacijskim in gradbenim dovoljenjem za gradbene posege predvideno zasipavanje vrtač ali nasipavanje brežin, da sporoče eventualen interes pridobitve odpadnega materiala. Oglase se lahko tudi tisti lastniki zemljišč, ki bi z nasi-pavanjem izboljšali neutrjene poti, dvorišča, ipd. Informacije tel. 755-121 int. 230. Občinska uprava Vrhnika VRHNIŠKI SOCIALDEMOKRATI PO 4. KONGRESU SDSS Članstvo se vse bolj krepi Že v drugi polovici preteklega stoletja se je pri nas pojavilo socialdemokratsko gibanje. Socialdemokratsko stranko so ustanovili 1896. leta (prihodnje leto bomo torej praznovali stoletnico njene ustanovitve) in je delovala do zmage komunistične revolucije, ko je bila z ostalimi političnimi strankami prepovedana, njeni voditelji pa preganjani. Med utemeljitelji slovenske socialdemokraci-je je bil tudi naš veliki rojak, borec za pravice malega človeka in velik NE DESNO NE LEVO, AMPAK OB RIBNIKU Piknik liberalnih demokratov Tehnični muzej Slovenije, grad Bistra je v nedeljo, 25. junija, na dan državnosti, gostil liberalne demokrate ter njihove simpatizer-je iz cele Slovenije. Na travniku ob bistriškem ribniku seje zbralo kar precej ljudi, ki so z zanimanjem spremljali celotno politično — zabavno prireditev. Toliko vladnih ministrov in državnih poslancev na enem mestu še ni bilo videti. Prvi pa je prišel Janez Drnovšek s svojim »znanim« psom Arturjem, ki je požel večje zanimanje kot vsi drugi gostje. Manjkali pa niso Kacin, Thaler, Gaber, Bavčar, Rupel, Skoljč, pač vsi, ki v liberalni demokraciji nekaj pomenijo. Za nekaj časa se je v Bistri ustavil tudi vrhniški župan Vinko Tomšič ter se pozdravil s predsednikom vlade. Prireditev seje pričela z enourno zamudo zaradi problemov z elektriko, ne glede na veliko vode in na dejstvo, da je bilo v Bistri nekdaj dovolj elektrike, ko so jo pridobivali iz lastnih bistriških elektrarn. Za začetno vzdušje je poskrbel poslanec Tone Partlič ter seveda pes Artur. Vsi prisotni so nato le prisluhnili predsedniku LDS dr. Janezu Drnovšku. V svojem govoru se je najprej spomnil desetdnevne vojne, katera se je razmeroma hitro in z majhnimi žrtvami končala. Zahvala za to gre predvsem odločni obrambi slovenskega naroda in dobri pripravljenosti. Ob tem pa je potrebno poudariti tudi spoznanje, da se samo z vojno ne da rešiti krize, ampak da je potrebna tudi spretna diplomatska dejavnost. V nadaljevanju je dr. Drnovšek še dejal, da je Slovenija v kratkih štirih letih pridobila vse atribute državnosti in dokaj uspešno gospodari, čeprav so nekateri napovedovali gospodarski zlom. Tudi glede približevanja Evropski uniji imamo zdaj težave predvsem z našimi sosednjimi državami. Evropa ni več tako idealna, kot smo si jo predstavljali ob osamosvajanju. Zato mora Slovenija zaostriti svoja stališča, predvsem kadar EU od nas zahteva več koncesij in izsiljuje s parcialnimi interesi. Na koncu se je Drnovšek dotaknil še strankarske politike, da mora biti LDS povezovalna stranka, ki probleme rešuje, ne pa ustvarja. Zanimivo je, da stranko napadajo z leve in desne strani, vendar to pomeni, da je stranka na pravi poti, je končal predsednik LDS. Vse udeležence je nato pozdravil predsednik vrhniških LDS IgorNovljan ter jim zaželel dobro počutje v prelepem ambientu bistriškega gradu. Direktor Tehničnega muzeja Bistra pa je predstavil grad Bistra ter pomen ohranjanja kulturne dediščine z vsemi razstavljenimi oddelki. Tone Partlič, ki je bil tudi povezovalec programa, je vse povabil na jelenov golaž; jelena je menda uplenil sam podpredsednik stranke Igor Bavčar. Za pravo zabavno ozračje pa je poskrbel najprej Jani Kovačič in nato še skupina Pop design. S. S. domoljub Ivan Cankar, na kar smo Vrhničani še posebej ponosni. Danes predstavljajo socialno bazo leta 1987 ponovno oživljene socialdemokratske stranke predvsem tisti sloji, ki živijo od lastnega poštenega dela, dobrega in poštenega gospodarjenja, pošteno pridobljenih pokojnin in tudi šolajoča se mladina. Za boljšo prepoznavnost in delovanje SDSS je poskrbel tudi 4. kongres te stranke, ki je bil konec maja vTopolščici. Na kongresu je bil sprejet politični program za prihodnje obdobje njenega delovanja. Osnovne vrednote, na katerih program temelji so zlasti: svoboda, pravičnost, solidarnost in domoljubnost. Sloveniji preti, da se bodo bogastvo, moč in informacije zbrale v rokah ozkega kroga privilegirancev, večina prebivalstva pa bo odrinjena na družbeno obrobje. Program SDSS podrobno opredeljuje stališča stranke do gospodarskega razvoja, sindikalnega gibanja, zdravstva, socialnega varstva, kulture, šolstva, svobode tiska in tudi zunanje politike, torej vse pomembne dele družbenega življenja. Po- stavljeni cilji, med katerimi je posebej izpostavljena pravna in socialna država, bodo doseženi z uveljavitvijo resnične demokracije. Danes, ko mora ustavno sodišče razveljavljati določila zakonov, ki jih izglasujejo v parlamentu, gotovo ne moremo govoriti o pravni državi. Socialdemokrati se bomo povsod zavzemali za to, da bodo bremena »tranzicije« ena-komerneje porazdeljena na vse sloje naše družbe in da bodo davčno bolj obremenjeni dohodki, ki izvirajo iz monopolov, finančnih špekulacij in privilegijev in ne tisti dohodki, kijih pridobivamo s poštenim delom. Program obvezuje vse člane SDSS. Število članov stranke SDSS se je v vrhniški občini v zadnjem času znatno povečalo in to ne samo na račun pridruženih narodnih demokratov. Na lanskih lokalnih volitvah je stranko podprlo 14,2% volivcev in v občinskem svetu imamo 4 svetnike. V kratkem bomo, skupaj z SLS, pridobili prostore za delovanje stranke na Tržaški cesti 3/1. Po. B. Misijonar Jože Cukala (v sredini) na obisku na Vrhniki Izseljenci obiskali vojašnico V torek, 4. julija, je vojašnico Ivana Cankarja na Raskovcu na Vrhniki obiskala skupina kanadskih izseljencev. Slovenski izseljenci, ki že dalj časa živijo v Kanadi, so bili gostje 54. oklepno-mehaniziranega bataljona, ki vedno skrbi za kulturno-zabavna srečanja in prireditve v vojašnici. Izseljenci so namreč tudi na gostovanju po Sloveniji s svojo folklorno skupino. V vojašnici so si z zanimanjem ogledali vozila oklepnega bataljona ter bivalne prostore vojakov. Predvsem mlajši rod, člane folklorne skupine, je ZBOR ČLANIC IN ČLANOV OBČINSKEGA ODBORA LDS VRHNIKA Največ o problemu odlaganja smeti Zadnji ponedeljek v juniju, le dan po uspešnem srečanju liberalnih demokratk in demokratov v Bistri, se je sestal zbor članic in članov, ki delujejo v vrhniškem občinskem odboru LDS. Zbor je otvoril predsednik Občinskega odbora LDS Vrhnika Igor Novljan. Predsednik je podal poročilo o delovanju stranke v času od zadnjega zbora. Prisotne je seznanil z aktivnostjo stranke ob lokalnih volitvah ter delu svetnikov v občinskem svetu. Vrhniška LDS je dosegla na volitvah relativen uspeh, saj je na volitvah v občinski svet dosegla drug najboljši rezultat. (18,9%), kar ji prinaša v občinskem svetu pet mandatov. Na volitvah župana je bil kandidat Novljan in je ravno tako dosegel drugo mesto. LDS ni šla v no- beno koalicijo, toda v občinskem svetu se obnaša konstruktivno in je pripravljena podpirati vse dobro premišljene projekte in pri tem sodelovati z ostalimi strankami. Člani so se seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora ter člana statutarne komisije občinskega sveta. S precejšnjim odobravanjem so prisotni sprejeli poročilo o ustanovitvi občinskega odbora Mladih liberalnih demokratinj in demokratov, ki sta ga podala predsednik Zoran Lončar in podpredsednik Lojze Dolenc. Dolenc je poročal o delu z izrednega kongresa MLD v Izoli, ki sta se ga udeležila Lončar in Dolenc. Na kongresu je bil Lončar izvoljen v kolegij MLD. Lončarje podal tudi pobudo, da LDS v Kljub kislemu vremenu seje ob ribniku zbralo kar precej ljudi, ki so z zanimanjem spremljali program prireditve LDS ob dnevu državnosti. Največ zanimanja je požel Drnovškov pes Artur, katerega je vsak hotel pobožati. Izvršni odbor 00 LDS Vrhnika obvešča članstvo LDS in občane, da so uradne ure LDS vsako zadnjo sredo v mesecu od 18.00 do 19.00 ure v prostorih LDS. V času uradnih ur nas lahko pokličete na tel. 752-001. Članske zadeve lahko uredite tudi s sekretarjem stranke Richar-dom Beuermannom na tel. 753-370. občinskem svetu sproži pobudo za ureditev nevzdržnih razmer na cesti v Stari maln, kjer precej neodgovornih voznikov divje vozi skozi naselje Betajnova in ogroža tamkajšnje prebivalce. V živahni razpravi, ki je sledila poročilom, so člani menili, da je bilo delovanje v stranki v preteklem obdobju relativno uspešno, da pa je potrebno v bodoče več pozornosti posvetiti širitvi članstva in delovanju stranke v krajevnih skupnostih. Posebna pozornost bo tudi v bodoče posvečena vključevanju mlade generacije v delovanje stranke ter strankine mladinske organizacije. Poleg mladih pa bo nujno organizirati še seniorsko organizacijo LDS, tako imenovane Sive panterje, ki bo povezovala tiste liberalno usmerjene ljudi, ki so v tretjem življenjskem obdobju in imajo prav gotovo tudi precej specifične interese. Po mnenju razpravljalcev mora stranka v prihodnjem delovanju tudi sicer precej večjo pozornost posvetiti socialni problematiki. Zbor se je opredelil o položaju stranke v občinskem svetu, ki ni niti pozicijski niti opozicijski, pač pa svetniki, ki jih je kandidirala LDS, ravnajo konstruktivno glede na posamezne projekte. Taka pozicija stranke v občinskem svetu pa ni po volji vsem, saj so poskusi, da se stranko postavi v opozicijo. Sprejeto je bilo stališče, da naj stranka oziroma njeni svetniki še naprej podpirajo premišljene in strokovno dovolj podprte razvojne projekte. Večina razprave se je dotikala problematike vrhniške deponije odpadkov, ki bo po predvidevanju vodstva komunalnega podjetja napolnjena v osemnajstih mesecih, lokacija nove pa še ni določena, oziroma že v fazi izbire možnih lokacij povzroča precejšnje razburjenje med prizadetimi občani. Žal smo v situaciji, ko dolgotrajno reševanje lokacije enostavno ni mogoče, kajti priganja nas čas in do rešitve problema moramo priti. Izrečenih je bilo veliko kritičnih misli, daje na tem področju država do sedaj storila odločno premalo, z novo lokalno samoupravo pa so se stvari še dodatno zakomplicirale. Lahko se nam zgodi, da bo v pomanjkanju politične volje po dogovarjanju in iskanju skupnih rešitev vsaka no-vonastala občina reševala problem odpadkov zase. Pri tem pa je popolnoma jasno, da se razvita Evropa, kamor tako močno želimo, teh problemov že dolgo ne loteva tako neorganizirano in stihijsko. Slejkoprej bo potrebno priče- posebno zanimalo življenje in bivanje slovenskih vojakov v vojašnici, zato so gostiteljem postavljali številna vprašanja. Na koncu obiska pa so na ploščadi vsem vojakom zaplesali nekaj narodnih slovenskih plesov. Spremljali so jih starejši z igranjem na znane slovenske inštrumente. Tako so dokazali, da tudi mlajši rod izseljencev goji narodno izročilo iz Slovenije. Pri prisotnih vojakih so vzbudili odobravanje. S. S. ti razpravo tudi o zakonski ureditvi problematike odpadkov, vprašanju ekološke rente, zagotavljanju primernih, okolju prijaznih tehnoloških rešitev odstranjevanja odpadkov, recikliranju, in predvsem dvigu zavesti ljudi, da je čista in neomadeževana narava nekaj kar ni naše, daje nekaj, kar smo si izposodili od naših dedov, in moramo vrniti našim vnukom. V želji, da tudi LDS prispeva k iskanju pravih rešitev, je bil sprejet sklep, da se takoj po počitnicah na Vrhniki organizira okrogla miza oz. javna tribuna na temo Kam in kako z našimi odpadki, kamor je vabljen minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar ter Ekološki forum pri LDS, ki ga vodi dr. Vladimir Topler. Ker se s podobnimi problemi ubadajo vse okoliške občine, bodo na tribuno povabljeni predstavniki sosednjih občin in občinskih odborov LDS: Zaradi ustanovitve občine Borovnica in občinskega odbora LDS je bilo potrebno izvesti nadomestne volitve v vodstvo občinske organizacije. Tako sta bila za člana izvršnega odbora izvoljena dr. Primož Rus in Zoran Lončar. Na mesto podpredsednika pa je bil izvoljen Tomo Grom. Prihodnje leto nas čakajo dr-žavnozborovske volitve, zato je zbor sprejel sklep, da se prične evidentiranje možnih kandidatov v skladu s pravilnikom, ki ga je sprejel svet Liberalne dmokracije Slovenije. Ob zaključku zbora je bil sprejet sklep, daje potrebno intenzivirati informiranje občanov o delu stranke v lokalnih medijih ter, da je potrebno ponovno uvesti uradne ure stranke. Richard Beuermann SPREJEM PRI VRHNIŠKEM ŽUPANU Misijonar Jože Cukala osemdesetletnic Ob osemdesetletnici jezuitsf ga misionarja in vrhniškega roj' ka Jožeta Cukala je vrhniški ž" pan Vinko Tomšič pripravil prostorih občine Vrhnika kratk" vendar lepo slovesnost. Sprejel"! so se med drugim udeležili p. L4 ze Bratina, jezuitski provinci* dr. Peter Vencelj, državni sekretf za Slovence po svetu, Jože K"' peinig, rektor katoliškega pf svetnega doma Tinjah, Florj* Božnar, vrhniški dekan in druj Na začetku je župan pozdravil P ste in vse navzoče z besedami: "Današnji pozdrav začenjaif vrstico pozdravne pesmi, dan* njega gosta, ki jo je napisal ' prihodu v domovino. »Vsak človek je del zgodovin* vsakdo svojo ima povest.« Sporočilo teh besed izhaja njegove življenjske izkušnje; n" drosti, vere v človeka in v stvS1 stvo. Njegova povest seje začela t' kaj na Vrhniki, na robu Notrafl ske. Mladostna radoživost vstop v duhovniški poklic časo' no sovpadajo z usodnimi zgod1 vinskimi dogodki. Zgodovina naložila v tistem času vsakei" Slovencu posebej veliko odg1 vornosti. Takrat so bile potrebi takojšnje odločitve,« ter na kon< dodal: »Poetski navdih je tisti, poleg globoke vere blaži boleči' bivanja v dveh domovinah, kij1 globoko v sebi združuje. Nam,'' jakom, pa poklanja pesniško zbi ko »Naj se te s pesmijo dotikam Del zgodovine pripada vsak mu izmed nas. S tem pa tudi govornost do lastnega narod Zgodovina ne popravlja razd" jenosti, sovražnosti in krivic, te( več se moramo za narodov jutf nji dan truditi sami. In vstal bo rod, ves drug, nov...« Nato pa je spregovoril dr. Pel Vencelj, ki seje slavljencu zalivi za njegovo poslanstvo v »dru| domovini, ko opravlja svoje 0 sionarsko delo. Poglavitna mu duhovna misel ter skrb za soil veka, ob tem pa vedno misli tU na svoj slovenski narod. Ob priliki je dr. Vencelj Jožetu Cukl izročil monografijo s starimi r3 glednicami pozdravov iz slovt skih krajev. Presenečeni in zadovoljni mi jonar in pesnik pater Jože Čuki se je vsem navzočim zahvalil sprejem in tople besede. Pouda je, da je vesel vsakega napred slovenskega naroda, posebno bratovske sprave med ljudmi.J koli mu tudi ni žal prehojene mi jonarske poti celih 45 let v Ind Rusiji in nazadnje v Banglade-Največja želja pa se mu je uresn' la, ko je lahko obiskal Sloven ter svoje sorodnike. Kot je koncu nato dodal: »Ob tej pri! je nastala tudi pesem »o sprav katera mi veliko pomeni v na ljnjem mojem poslanstvu iz' moje prve domovine.« S I se Po vo k, je Re Prisegla nova generacija V vrhniškem 530. učnem centru slovenske vojske je v petek, 23 junija, prisegla nova generacija mladih fantov. S svečano prisego s1 postali »pravi« vojaki slovenske vojske. V samem učnem centru bo do preživeli okoli 3 mesece, kjer se bodo seznanili z osnovnimi vo jaškimi veščinami ter spoznali svojo osebno oborožitev. Slavnostfl govornik je bil državni sekretar Ministrstva za obrambo Bojan Šul goj. Vse mlade vojake in njihove svojce je nagovoril tudi vrhnišl župan. Po podpisu prisege ter ogledu bivalnih prostorov, so le ti oC šli na prvi prosti vikend na svoje domove. S. ' Ob 'na fen "an odr, nos Ii večj niši juni letn slab Usp, sme je k cev N Vrh Zdr gov ka( >em ttiec gak poz tiar lasi Posi clar dili zaci za v jite so: špo njai naš in c F tud cilj, cele U letn; Za v Pou rem M, izbe dosi izbe 40 LET RIBIŠKE DRUŽINE VRHNIKA Najboljši varuhi voda "Izpod velikih, mogočnih sten Se naenkrat pojavi reka v pravem P°menu besede. Tu je reka z bar-ki oznanja globino, z ribami, !" niso samo kapeljni, s širino, ki J' ni mogoče premostiti z brvjo. Keka skrivnostnega imena. Ljub- delovanje in izvajanje članskih aktivnosti.- Ob ustanovitvi 1955. leta prav gotovo še nihče ni niti slutil, da se nam bodo v tako kratkem času ribolovni, še bolj pa ribobojni pogoji tako drastično poslabšali. Niti največji pesimisti 40-letnici so ribiči prejeli številna priznanja, največ pa jih je prejelo *nak za ribiške zasluge. 'Janica, naša reka. Vsakdo med "ami jo doživlja po svoje in od nje °dnaša delček neskončnih skrivnosti.« Jn prav Ljubljanica jc ena naj-vecjih radosti in pa tudi skrbi vrhniških ribičev, ki so v soboto, 24. Junija, slovesno proslavili že 40. étnico ribniške družine. Kljub slabemu vremenu so organizatorji uspeli izpeljati svoj načrt in tako smo si lahko ogledali program, ki Je temeljiteje predstavil delo ribi-cev v ribiški družini. Na začetku je Pihalni orkester Vrhnika zaigral slovensko himno Zdravljico, sledil paje slavnostni govor predsednika družine Slavka Česna, v katerem seje dotaknil teme o onesnaževanju okolja in med_ drugim povedal: »Štiridest let delovanja kateregakoli društva je doba, ki zasluži ijPozornost in ki nalaga dolžnost wanom, da se spomnimo njenega "astanka, zato mi dovolite, da še Posebej pozdravim vse ustanovne elane, ki so 1955. leta smelo zasadili korenine novi ribiški organizaciji. Še posebej se vam zahvalim ?a vašo vztrajnost, da še vedno go-Me takrat zastavljene cilje, to pa so: skrb za organizirano izvajanje športnega ribolova, skrb za orha-njanje vseh vrst avtohtonih rib v naših vodah, skrb za čistost voda •n okolja. Posebno zahvalo pa si zaslužite tudi zato, ker takrat zastavljene eilje vestno prenašate na mlajše in celo najmaljše ribiče. Uvodoma sem omenil, daje 40-'etna doba delovanja pomembna *a vsako društvo, vendar moram Poudariti, da se prav ribiči ne moremo primerjati z ostalimi društvi, ki iz leta v leto napredujejo, 'zboljšujejo dosežene rezultate, dosegajo nove rekorde,... skratka, 'Zboljšujejo si pogoje za uspešno niso predvidevali take agresije nad vodami in okoljem, kakršno smo doživeli. Ljudje smo strmeli za čim večjo proizvodjo, večja proizvodnja pa je bila pogojena z novo tehnologijo, le-ta pa z uporabo vedno več kemikalij, ki pa so in, žal, še vedno pomenijo uničenje življenjskih pogojev za ribe v naših vodah. Ob takšnih dogajanjih se nasprotno od drugih društev iz leta v leto pri nas pogoji slabšajo. Take razmere so povzročile osiromašenje voda, ribičem pa vsilile vlogo ribogojcev in varstvenikov voda na prvo mesto in kot osnovno nalogo. Zavestno smo začeli omejevati svoje pravice do ribolova in še povečali skrb za vzrejo in vlaganje vodi. Z velikim razumevanjem članov smo lepe lovne potoke proglasili za gojitvene potoke in se s tem odrekli športnemu ribolovu v njih. Z veliko odrekanja, ogromno fizičnega dela in nemalo finančnih sredstev smo uspeli toliko, da še vedno živijo v teh vodah domala vse vrste avtohtonih rib. Resnici na ljubo pa moram povedati, da o taki naseljenosti, kakršna je bila pred 40. leti, zaenkrat lahko le sanjamo. Kljub temu, da so se in se odnosi do varovanja voda in okolja v industriji opazno izboljšujejo, pa je kvaliteta naših voda še vedno porazna, zato bo naša skrb še naprej usmerjena v to, da nam vode ne postanejo mrtve reke. Vemo, da smo ribiči le del tistih, ki se zavzemamo za varovanje narave in da so šole nedvoumno najpomembnejši dejavnik, ki oblikuje odnos mladega človeka do tega področja. Zaključim pa naj z željo, da bi vsaj ob naši 50. letnici tekla iz čistilne naprave neškodljiva voda in da bi ugotavljali, kako prav je, da je odlagališče industrijskih in komunalnih odpadkov daleč od vodotokov, daleč od ribnikov in da vse deluje, kakor je bilo načrtovano in obljubljeno.« Med gosti so bili tudi člani nekaterih drugih ribiških družin, ki so vrhniškim ribičem zaželeli, da bi njihova družina še naprej tako dobro in dosledno delovala. Dobrim željam se je pridružil tudi vrhniški župan Vinko Tomšič in izrazil upanje, da bodo kmalu našli zadovoljivo rešitev glede onesnaževanja vrhniških voda. V kulturnem delu programa so se nam predstavili člani Logaške- Ribiči so 40-letnico praznovali pri svojem ribiškem domu na Tojnicah. rib, ki smo jih vzgajali v lastnih gojitvenih potokih ter vlagali v naše osnovne vode. Uvideli smo, da je samo ta pot, ki nam daje upanje, da preprečimo popolno uničenje življenja v Seveda pa so slovesnost zaznamovali tudi s priznanji delavnosti tistim, ki so jim za sodelovanje in naklonjenost njihovemu delu še posebej hvaležni. Znak za ribiške zasluge so prejeli: Ejub Aljukič, Marko Bizjak st., Ivan Brancelj, Stane Dečman Janko Dobrovoljc, Jakob Du-karič, Mitja Frumen, Stojan Jakin, Janez Jamnikar, Metod Končan, Andrej Lupine, Ignacij Medic, Drago Novak ml., Jelko Orel, Aleksander Rizman, Milan Rodošek, Aleš Sajovic, Boris Skubic, Jože Slabe, Anton Sokač, Anton Susman mL, Branko Todorovič, Janez Zaje, Leopold Škodlar in Stane Šventer. Znak Mladi ribič RZS je prejel Miha Cvetkovič. Red za ribiške zasluge III. st. so prejeli: Vid Bevk, Anton Bu-ček, Gašper Caserman,, Marjan Ciperman, Zdravko Godnjavec, Ančka Grom, Marija Japelj, Marjan Koderman, Roman Kordič, Luka Krašovec, Tatjana Kump, Anton Luglio, Robert Mezeg, Srečo Mihevc, David Mole, Drago Novak st., Janez Petelin, Justina Rapuš, Anton Susman in Jože Šmuc. Red za ribiške zasluge II. st. so prejeli: Marjan Dobrovoljc, Emil Dolčič, Franc Furlan, Silvester Igl, Jože Jeraj, Jože Jerina, Jože Jurca, Adolf Kozinc, Franc Ofentavšek, Maks Petkovšek, Andrej Skrt, Janez Zabukovec in Jana Rus. Red za ribiške zasluge I. st. so prejeli: Janez Cimperman, Metod Gole, Tone Jereb, Vladimir Knaus, Ivan Lebar, Jakob Oblak, Janez Ofentavšek, Viktor Pesek, Niko Puklek, Anton Školjc in Milan Ščepanovič. Plaketo Ivana Franketa sta prejela za delovanje pri napredku in razvoju sladkovodnega ribištva ter varstva narave Slavko Česen in Leopold Rapuš. Bronasto plaketo ZRD Ljubljana sta prejeli Osnovna šola Log-Dragomer in Osnovna šola Ivan Cankar Vrhnika. Bronasto plaketo CO Ljubljanica so prejeli: Janez Obid, Janko Plestenjak, Vinko Ravbar, Vinko Tomšič in Romana Erhatič. Bronasto plaketo RD Vrhnika je prejelo Turistično društvo Vrhnika. ga okteta, tekst dr. Toma Korošca o Ljubljanici so prebrali Boris Juh, Katarina Geroni in Marjan Hrestak, ob koncu pa so plesalci AFS France Marolt pokazali, kako se plešejo Ljubljanski plesi. Po koncu programa so ribiči pripravili za svoje goste še prigrizek in v dobrem razpoloženju še naprej proslavljali svoj jubilej, saj so si v spomin vtisnili zaključne besede povezovalke programa, gospe Jane Ahčan: »Jubilej je kot dan, ki z jutrom se začenja, je kakor tekoča voda, ki po strugi v dalj hiti, je kot kaplja, ki spotoma izhlapi in se nikoli več ne vrne.« Mateja Šmuc Izvolili nov svet KS Drenov Grič-Lesno Brdo Krajani so istočasno kot s samoprispevkom na referendumu volili člane sveta svoje krajevne skupnosti. Na kandidatni listi je bilo 14 kandidatov, ki so pripravljeni delovati v svetu KS. Izmed 14 kandidatov so krajani na tako imenovanih »neposrednih« volitvah izvolili devet članov sveta KS Drenov Grič-Lesno Brdo. Izvoljeni so bili naslednji člani: Franc Jelovšek (255 glasov) Pavle Jesenko (253 glasov) Aleksander Zaje (241 glasov) Jurij Petrač (233 glasov) Janez Donik (223 glasov) Marko Koprivec (222 glasov) Lojze Dolenc (220 glasov) Marija Koprivec (217 glasov) Miran Kržinanc (209 glasov) Vsi ti na novo izvoljeni člani sveta bodo imeli veliko odgovornost, saj bodo morali takoj pričeti izvrševati referendumsko odločitev o 2% samoprispevku. Če bodo aktivnosti potekale po sprejetem programu, bodo s tem izražali voljo volil-cev, ki so jim dali zaupanje. Na prvi seji sveta je KS že izvolil predsednika. To je Franc Jelovšek, ki je obenem tudi svetnik vrhniškega občinskega sveta. S. S. REFERENDUM V KS DRENOV GRIC — LESNO BRDO Dva odstotka samoprispevka za pet let V krajevni skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo so v nedeljo, 25. junija, imeli referendum za izvedbo krajevnega samoprispevka ter obenem še neposredne volitve članov sveta svoje krajevne skupnosti. Za samoprispevek so se odločili na seji sveta že v začetku leta 1995, ko so ugotovili, da z dotacijami občine ne bodo mogli izvršiti svojega sprejetega plana izgradnje nekaterih infrastrukturnih objektov. Akcijo so nato vodili na zborih krajanov, kjer so se odločili in sprejeli celoten načrt del in graditve. Referenduma seje udeležilo 372 volilnih upravičencev od 690 krajanov, ki so vpisani v volilni imenik, to je 54-odstotna udeležba. Za samoprispevek je glasovalo 206 volilcev, ali 55 odstotkov, proti pa je bilo 160 glasov. Tako jc bila glede na glasovanje sprejeta referendumska odločitev o uvedbi krajevnega samoprispevka. Krajani bodo 2-odstotni samoprispevek plačevali pet let, in sicer od 1. 8. 1995 do 31. 7. 2000. Z uspešnim referendumom pa je sprejet tudi program nalog in del za območje krajevne skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo. Program jc po cenah iz meseca marca ocenjen na 46.000.000 SIT in bo vseboval naslednja dela: — asfaltiranje krajevnih cest v dolžini 4500 m (21.600.000 SIT) KRAJEVNI PRAZNIK NA ZAPLANI Gasilci dobili avtocisterno 17. junij je krajevni praznik vrhniške krajevne skupnosti Za-plana. Na ta dan leta 1973 je bilo ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo Zaplana. Zato so se krajani odločili, da bodo ta dan vzeli za svoj krajevni praznik. Tega leta je bil položen tudi prvi asfalt v vasi, saj so tako iz leta v leto krajevne praznike praznovali predvsem delovno z raznimi tako imenovanimi delovnimi zmagami; vasi so dobivale razne infras-trukturne objekte. Letošnji praznik so na zunaj praznovali v nedeljo, 18., junija. Pred domačim gasilskim domom se je zbralo veliko domačinov in gostov. Prave gasilske parade seje udeležilo 22 gasilskih društev iz GZ Vrhnika in nekaterih sosednjih društev. Prišli so tudi predstavniki GD Črnuče, s katerimi so pobrateni že več let, ter gasilci iz Sp. Idrije. Navzoče je pozdravil predsednik zaplaninskih gasilcev Pavle Bizjan, kije poudaril, daje ta dan pomemben ne samo za gasilce, ampak za vse krajane Zaplane, saj bodo predali avtocisterno za namene protipožarne dejavnosti in za prevoz prepotrebne pitne vode ob sušnih poletnih in zimskih mesecih. Avtocisterna je bila dolgoletna želja, zagnani gasilci Zaplane pa so s svoje strani tudi naredili vse in zanjo dobili dovolj finančnih sredstev. Prav gotovo brez prispevkov krajanov, prijateljev, simpatizerjev in raznih organizacij ter podjetnikov akcija ne bi uspela. Ob prejemu ključa je šofer takoj preizkusil delovanje nove avtocisterne. Na govorniškem odru so se zvrstili še ostali: župan Vrhnike, predsednik GZ Vrhnike, predstavnika notranjske in republiške gasilske zveze in predsednik KS Zaplana, vsi po vrsti so čestitali gasilcem in krajanom Zaplane za novo pridobitev, ki bo služila resnično za humane potrebe kraja. Nato je ^cisterno blagoslovil kaplan iz Žirov, trije botri avtocisterne, župan Vrhnike, predsednik GZ Vrhnika in predstavnik Petrola, pa so cisterno polili s šampanjcem, kar naj bi ji pomenilo srečno pot. Predsednik KS Zaplana Jelko Orel je šoferju nove avtocisterne izročil ključe. Na koncu je predsednik PGD Zaplana vsem botrom nove avtocisterne podelil priložnostna priznanja ter se jim zahvalil za vso pomoč. Ti pa so bili: Petrol Ljubljana, SKB Banka Ljubljana, OREL, d.o.o., Pekarna Baškovč, GZ Vrhnika, Občina Vrhnika, Marjan Oblak, Sinja Gorica (avtocisterno izdelal), Zagarstvo Robert Petkovšek, Log Zaplana, Kompas Holliday, PGD Črnuče, Jože Štivan Ljubljana. Zahvalil se je tudi vsem drugim darovalcem, ki so karkoli pomagali pri akciji za pridobitev sredstev za nakup NOVE AVTOCISTERNE. Še posebna zahvala pa velja domačim, najbolj aktivnim gasilcem, ki so največ pripomogli k izvedbi delovnega praznovanja krajevnega praznika. Samo prireditev pa so popestrili godbeniki iz Žirov. S. S. — asfaltiranje manjših odsekov (600.000 SIT) — gradnja mrliške vežice (14.000.000) — dokončanje izgradnje gasilskega doma (4.000.000) — izgradnja javne razsvetljave v dolžini 3000 metrov (5.200.000 SIT) — priprava na izgradnjo novega pokopališča (600.000). S petletnim samoprispevkom računajo, da bodo pridobili 31.000.000 SIT, kar pa je za sprejeti referendumski program premalo. Pomoč prav gotovo pričakujejo od proračuna vrhniške občine 9.000.000 SIT in še razna dodatna sredstva drujtev, podjetij in krajanov 6.000.000 SIT. Krajani so se odločili, delo in zaupanje pa bo slonelo na peščici najbolj aktivnih članov sveta KS. Gotovo je tudi, da vsi niso bili za samoprispevek, ali pa se niso strinjali s sprejetim programom. Vemo tudi, da časi niso najboljši, da je vedno več brezposelnih ali ljudi Z nizkimi osebnimi dohodki. Vendar pa bo ne glede na to treba program izpeljati ter še pri ostalih skeptičnih krajanih pridobiti zaupanje. Moč in povezanost krajanov, bo lahko vodilo za uspešno izpeljavo petletnega referendumskega programa. Krajani Drenovega Griča in Lesnega Brda pa so to že dokazovali pri prejšnjem samoprispevku. S. S. Srečali smo se s pesnico in pisateljico Nežo Maurer V ponedeljek nam jc knjižničarka v učilnico prinesla kose stekla. Čudili smo se. Potem nam jc učiteljica začela brati knjigo z naslovom Koruzni punčki. Napisala jo jc Neža Maurer. Na začetku se nam sploh ni zdela zanimiva. A bolj ko smo poslušali, bolj smo postajali radovedni, kaj se bo zgodilo. Nato smo dobili tuše. Začeli smo risati po steklu, kar se nam je najbolj vtisnilo v spomin. Zelo smo morali biti previdni pri delu. Naučili smo se tudi nekaj njenih pesmic. V zvezke smo zapisali nekaj podatkov o njej. Končno je nastopila sreda, 14. 6. 1995. Ob desetih smo odšli v Cankarjev dom. Tam nas je pričakala gospa Neža Maurer. Tisti učenci, ki so se naučili njene pesmice, so jih deklamirali ali pa recitirali. Ena izmed učenk ji jc zastavila nekaj vprašanj, mi pa smo pozorno poslušali njene zanimive odgovore. Pripovedovala nam je o svojem otroštvu. Ugotovili smo, da ni bilo lahko. Je ljubiteljica živali, zato tudi v njenih pesmih nastopajo živali. Polni Nežinega pripovedovanja smo se vrnili nazaj v šolo. Upam, da bo še kakšen pesnik ali pisatelj našel pot v našo šolo. Veseli smo bili, da smo spoznali Nežo Maurer. V naših mislih je bila čisto drugačna. Mojca Mesec, 4. c Številni gasilci in krajani so pozorno poslušali številne govornike. Občinski vikend miru in dobrote Začel se je že v četrtek, 29. junija na 9. seji občinskega sveta, kjer smo soglasno sprejeli osnutek občinskega proračuna. Še pred tem pa sem povabil vse svetnike k povezavi z odbori sosednjih občin in posameznimi mestnimi službami, ki so po zakonu dolžne pomagati novim občinam do samostojnosti. Rešitev problemov je namreč le v sodelovanju in medsebojnem zaupanju. Po polletnem delovanju se zahvaljujem predsednikom odborov, svetnikom, predsednikom KS in članom organov KS za opravljeno delo in sodelovanje pri oživljanju nove občine. Prav tako se zahvaljujem vsem ljubiteljskim kulturnim in turističnim skupnostim ter šolam in župnijam za razumevanje in sodelovanje. Še posebej omenjam delo Društva mladih občine na področju promocije občine, ekološkega osveščanja, in krepitvi vrednot družine in skupnosti mladih, nekaterih sosedskih skupnosti, ki pravilno razumejo svojo skupno lastnino, saj to dokazujejo s plemeni-tenjem le-te in pa PGD za uspešno medsebojno sodelovanje, pravilno razumevanje občine, opravljeno delo na ekološkem področju in pri gašenju požara v strnjenem starem delu Vnanjih Goric. Našteto izžareva dobroto vseh omenjenih do ljudi in okolja. Prvo soboto v juliju se je kot v zakon povezalo vseh deset gasilskih društev in s svojim menda edinstvenim primerom v Sloveniji dokazalo, da smo občani in gasilci ena in ista ter neločljiva občinska družina in ne dva (nejenakovredna partnerja. Novemu predsedniku gasilske zveze g. Antonu Slana čestitam ob izvolitvi in mu želim še naprej uspešno delo. Podporo pa je dobil tako s strani občanov (na volitvah) in s strani skoraj vseh gasilskih društev. Naslednji dan, v nedeljo, 2. julija, pa nas je na novi maši združil naš občan novomašnik Janez Zdešar. Na dobrodelno službo se je zadnje leto pripravljal na Brezovici in tako povezal obe največji župniji v občini. Po novi maši so v kulturnem programu nastopili posamezniki in skupine iz cele občine, prav tako kot so se tudi same slovesnosti udeležile družine od Rakitne do Brezovice in od drugod. Vse našteto je dovolj velik razlog, da razglašam prvi vikend v juliju za VIKEND MIRU IN D OBROTE z upanjem, da oboje obnavljamo in negujemo vsak dan skozi celo leto. Drago Stanovnik NA BREZOVICI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA: Rešili smo človeka Junij 1995 ostaja zapisan v zgodovini kot svetopisemski primer. Gladovno stavkajoči občan občine Brezovica Marko Jakomin v vlogi Davida in Goljat z imenom koprske policije skupaj s temeljnim in višjim sodiščem. Kot župan in član Slovenske ljudske stranke čutim odgovornost za pomoč vsakemu človeku, še posebej, če zatrjuje, da se mu godi krivica. Marko je to sporočal tako medijem kot odgovornim ljudem, vendar se nihče ni poglabljal v njegov primer — nasprotno, večina gaje sprejemala z enakimi občutki, kot žal bosansko vojno in dvomila o njegovi iskrenosti na podlagi preteklosti. Povprašal sem odgovorne pri varuhu človekovih pravic, na koprskem sodišču, policiji, višjem sodišču in povsod naletel na neargumentirane pavšalne ocene. To je bil razlog, da vključim v reševanje človeka državni parlament. Odzvali so se glavni tajnik g. Jaka Sever in poslanca brata Podobnik. Ob pregledu dokumentacije so ugotovili več nepravilnosti in ponovno zahtevali obnovitev postopka. Vendar koprski sodni aparat ni priznal svoje malomarnosti, češ da bi to dejanje pomenilo razpad demokracije. Nasprotno s to trditvijo pa je vrhovno sodišče v Ljubljani zavrnilo sklepe koprskih sodišč in ugodilo Markovi zahtevi. Kot župan in kot član Slovenske ljudske stranke Vas vse vabim k ohranjanju poštenosti in vsakršne varnosti, ki se krepi s sodelovanjem, to pa gradi medsebojno zaupanje. Drago Stanovnik OBVESTILA IN VABILA USTANOVLJEN ČASOPISNI ODBOR Na pobudo občinskega sveta smo ustanovili občinski uredniški časopisni odbor, katerega sestavljajo člani - dopisniki iz vseh krajev občine. Vodstvo odbora je prevzel g. Miha Černetič, za povezavo z občino pa skrbi ga. Marija Bezeg. Ustanovnega srečanja, kije bilo 6. julija, so se udeležili g. Gorazd in g. Matej Kovačič iz Rakitne, g. Rok Nagode iz Podpeči, ga. Meta Kastelic iz Notranjih Goric, in g. Tomaž Sojer iz Brezovice, urednik Našega Časopisa g. Tone Ja-nežič in g. Drago Stanovnik kot župan in predstavnik Vnanjih Goric. Pregledali smo koncepte časopisa in se dogovorili za mesečna srečanja, na katerih bomo pripravljali in usklajevali prispelo gradivo in se uvajali v delo na tem področju. Kmečki piknik pri lovski koči v Vokah Lovska družina Brezovica pa pripravlja tradicionalni vsakoletni lovsko kmečki piknik in sicer v nedeljo 23.7. 1995, s pričetkom ob 10.uri, pri lovski koči v Vokah. Roman Bokavšek Predsednik LD Vabljeni ste na oder KUD Janez Jalen obvešča vse občanke in občane, staro in mlado in še posebej tiste, ki bi se radi spoprijeli z delom v amaterskem gledališču, da pričnemo z delom v novi sezoni 1995/96 v mesecu septembru. Še prej pa vabljeni na spoznavni sestanek v torek, 8. avgusta 1995 ob 20.30 uri, v prostore društva. Dodatna pojasnila na tel. 651-057 in 651-202. Bogdan Francelj Predsednik KUD-a Gasilski praznik v Notranjih Goricah PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOTRANJE GORICE - PLEŠIVICA VABI NA GASILSKI PRAZNIK, KI BO V NEDELJO 12.8. OB 19. URI V NOTRANJIH GORICAH. ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL KRIM. OB TEJ PRILIKI BO TUDI PREVZEM NOVE AVTOCISTERNE, ASFALTNE PLOŠČADI IN TELEFONA V GASILSKEM DOMU. Srečko Geoheli Predsednik PGD Občinsko srečanje družin Tako se je glasil uradni naziv srečanja. V resnici pa se je tisto nedeljsko popoldne, 18. junija, na Brezovici zbralo poleg brezoviš-kih tudi precej družin iz sosednih občin. Prišle so mame, očetje, pa otroci in še kdo, tako da smo našteli čez 200 prisotnih, od najstarejših do najmlajših. Začetek prireditve je zmotil mokri pozdravček z neba, zato se je žarišče dogajanja začasno preselilo v dvorano Marijinega doma. Tam se je pet družin, iz vsakega kraja po ena, na kvizu pod vodstvom Karline Rus preizkusilo v poznavanju geologije, etnologije, rastlinstva in živalstva Ljubljanskega barja, torej prostora, kjer leži večji del naše občine. Medtem je zunaj že posijalo sonce. Pa ne le sonce, marsikomu so se prav pošteno zasvetile oči, ko je na srečelovu zadel bogato nagrado. Tombolo so organizirali skavti v podporo brezoviški odpravi na avgustovsko svetovno skavtsko srečanje v Holandiji. Pri jutranjih mašah ter na samem srečanju so prodali skupno 650 srečk, od katerih je bila nič manj kot vsaka druga pokrita z uporabnimi nagradami, te jc prispevalo kar 60 sponzorjev. Skavti sc Prihodnjič bo še boljše IH.junija je bilo na Brezovici prvo občinsko srečanje družin in sicer v organizaciji skavtov stega Ostrorogi Jelen iz Brezovice in društva mladih, prav tako iz Brezovice. Zamisel o srečanju družin so vsi sprejeli z navdušenjem, saj lakih oblik druženja in medsebojnega spoznavanja v naši občini primanjkuje. Ravno zato so nam vsi radi priskočili na pomoč. Vendar pa so se pri naši organizaciji pokazali tudi določene pomanjkljivosti, kijih bomo vprihldnosti skušali popraviti. Predvsem bomo iskali načine kako, na kakšen način vključiti v dogajanje vse, ki bi se neke prireditve udeležili. Živa glasba, kije sedaj ni bilo, bi k temu prav gotovo pripomogla. Žal pa nam vreme to nedeljo ni bilo naklonjeno, ker bi drugače na srečanje prišlo mnogo več ljudi kol sicer. Če gledamo na stvari, ki so nam uspele, bi prav gotovo lahko dejali, da je uspeh že to, da je prireditev sploh nastala. Vsi, ki so se je udeležili, so izrazili željo, da bi postala tradicionalna. Zelo uspešen je bil tudi srečelov, ki so ga organizirali skavti, udeleženci 18. svetovnega skavtskega srečanja, ki bo letošnje poletje na Nizozemskem. Njihov celoletni trud, ko smo iskali in se trudili dobiti čim več sponzorjev, je bil tako poplačan. Mnogi so se navduševali tudi nad zanimivo okrasitvijo odra. Predvsem otrokom pa je bila zanimiva polžja kolesarska dirka. Tisti, ki smo to srečanje pripravljali, pa smo se predvsem veselili vseh mladih, ki so po končani prireditvi pomagali pospraviti prizorišče tako, da smo prostor pustili lepši, kot smo ga dobili. Organizatorji prireditve smo veseli, da je bilo srečanje uspešno in je v veliki meri potekalo tako, kot smo si želeli in načrtovali. Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, predvsem pa: - vsem sponzorjem - občini Brezovica in županu, ki je podprl našo idejo in nam pomagal pri njeni uresničitvi - vsem mladim. za organizacijsko skupino: Meta Kastelic Polona Suhadolnik vsem prav lepo zahvaljujejo, še posebno podjetju Vogler, d.o.o., za glavno nagrado, polet z letalom nad Ljubljanskim barjem. Atrakcija posebne vrste je bil 'srčkov ples'. Med udeleženci, katerim so bili razdeljeni listki z znanimi 'ljubimci', so se naključno osnovali plesni pari, kot na primer medvedek in medvedka, Jadran Krtin Pandora, Prešeren in Julija... Žirija je po nekaj plesih različnih sort le stežka razsodila, kateri par se najbolje vrti: naposled so za zmagovalni plesni par razglasili Angelco Plevnik in soplesalca Marka Aliča. Na svoj račun so slednjič prišli še mladina in otroci, s 'špolžjo kolesarsko dirko'. Bistvo te norčije je bilo prikolesariti zadnji na cilj 100 m dolge proge — precej težja naloga, kot se zdi, saj tekmovalci niso smeli stopiti s kolesa, niti zapeljati se s ceste ali nazaj proti startu! Za najspretnejšega polža se je tako izkazal Andrej Rode, Toni Stanovnik pa je dobil posebno nagrado za najmlajšega polžjega kolesarja, saj šteje komaj dve leti in pol. Tekmoval je s triciklom! Veselo razpoloženje je doseglo veliki finale pri karaokah, kjer se je izkazala cela vrsta talentov, od malčkov do župnika. Skratka, bi- Brez čelade nikamor, tudi na polžjo kolesarsko dirko ne! lo je veselo, kot se za srečanje družin spodobi. Najbrž ne bo napak, če zapišemo, da bo srečanje družin prihodnje leto postalo že tradicionalno rajanje ob poletnem enakonočju. Kljub ne preveč obetavnim avantgardnim strujam družina kajpak še vedno ostaja osnovna celica družbe. Mnogi konflikti v kraju, ki se slej ko prej prenesejo na celo občino, nastanejo prav zaradi nepoznavanja družin med seboj. Zato sta skavtski steg Ostrorogi Jelen in brezoviško Društvo mladih organizirala srečanje družin z namenom, da so se družine z vse občine srečale in spoznale, kako imamo pravzaprav vsi enake probleme in se veselimo enakih stvari. Spletlo se je mnogo prijateljskih vezi na vseh ravneh, ki so in bodo občino še bolj povezale. Le tako bo namreč možno premagati razne 'višje sile' s strani republike in doseči zastavljene cilje, ki občanom ne bodo v škodo, marveč v korist. Zakaj bi torej še čepeli vsak zase v svoji mišji luknji? Miha Černetič PREJELI SMO Nesmiselna občine Statut občine Brezovica je ukinil pravni status krajevnih skupnosti, njihova lastnina pa je postala last občine. KS so se na to odločitev pritožile, toda njihova peticija za spremembo tega dela statuta je bila zavrnjena. Statutarna komisija občine Brezovica je zavrnitev obrazložila z argumenti, ki so, milo rečeno, nekam čudni. Po njenem mnenju »nova ustava ne daje KS pravnega statusa«, kar je seveda nesmisel, saj urejanje pravnega statusa KS ni ustavna materija! Meni tudi, da občina »ne more določiti, da je krajevna skupnost kot ožji del občine pravna oseba.« To ni res! Obvezna razlaga 19. člena Zakona o lokalni samoupravi z dne 2. 6. 1995 namreč pravi, da je pri tolmačenju pravnega statusa KS možna tudi naslednja rešitev: »KS je pravna oseba z omejeno pravno sposobnostjo v okviru pooblastil, opredeljenih v občinskem statutu.« V tem primeru »nastopa KS v pravnem prometu v zadevah, ki so ji s pooblastili občinskega statuta poverjene, v svojem imenu in za svoj račun in je lahko nosilec lastninske pravice na svojem premoženju.« Ob tem velja poudariti, da ima edinole t.i. obvezna razlaga nekega zakona, ki jo sprejme državni zbor, pravnomočne posledice, torej velja tako kot zakon. Če je torej z zakonom določeno, da KS V NOTRANJIH GORICAH, k.o., Brezovica pri T. P. Zabnica na 6661 m2 stavbnega zemljišča bo Stanovanjska zadruga RTV, z.o.o., Linhartova 17, Ljubljana z investitorjem firme M-RAM iz Ljubljane začela z izgradnjo desetih atrijskih enodružinskih hiš. Naselje bo opremljeno z vso infrastrukturo s svojo čistilno napravo in kontejnerjem za plin. Lokacijsko dovoljenje za komunalno in prometno ureditev je Stanovanjska zadruga RTV, z.o.o., že pridobila. V izdelavi so projekti infrastrukture in naročena je parcelacija na osnovi katere bomo občino zaprosili za izdajo lokacijskega dovoljenja in izdelali projekte ter pridobivali vsa soglasja za gradnjo desetih enodružinskih hiš na parcelah velikosti 450—650 m2. Gabariti tlorisne dimenzije objekta so 12 m x 9 m, garažni del maksimalno 6,5 m x 3,5 m in 15 m x 9 m, garažni del maksimalno 6,5 m x 6,5 m. Objekti so tipa A in tipa B. Plan izgradnje infrastrukture in začetek gradnje objektovje 1995/1996. O gradnji je obveščena Občina Brezovica, s krajevno skupnostjo pa zelo dobro sodelujemo že dalj časa. Upamo, da bomo z novogradnjo in ureditvijo okolice območje še polepšali, obenem pa upamo, da bomo s tem rešili kakšen stanovanjski problem, verjetno pa bo to za marsikatero družino nov izziv v mirnem novem okolju. Za informacije se lahko obrnete na Stanovanjsko zadrugo RTV, z.o.o., tel.: 061/315-061 — g. Vodopivec. Direktor: Dušan Vodopivec Požar v Vnanjih Goricah preskus človečnosti lahko imajo pravni status in so lastnice določenega premoženja, je to stvar svobodne odločitve določenega občinskega sveta. Vendar seje Svet občine Brezovica odločil drugače. Zakaj? Statutarna komisija je v obrazložitvi zavrnitve peticije podala tudi naslednja stališča. Trdi, da za uresničevanje pobud občanov »ni potreben niti pravni status niti žiro račun«, o premoženju občine pa pravi, daje last vseh prebivalcev občine«. To spominja na čase socializma in družbene lastnine, ki pa so menda že minili! V primeru kakršnihkoli transakcij te lastnine naj bi imeli krajani v skladu z 9. členom Statuta občine Brezovica »vse možnosti argumentirano prepričati občinski svet v zanje ugodno rešitev«. 9. člen Statuta občine Brezovica namreč pravi, da »mora Občinski svet predhodno dobiti mnenje organov KS, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te KS.« Vendar pa je to samo mnenje, ki občinskega sveta pravno nikakor ne zavezuje in tako so vse odločitve odvisne le od njegove lastne volje! Odgovor statutarne komisije na zahteve KS je torej nesmiseln. Zdi se, da komisija sploh nima resnih argumentov, s katerimi bi pojasnila svoja stališča in odločitve. Zato se sklicuje na pravno neveljavno razlago zakona, podano v reviji Pravna praksa. S tem pa kaže, da se na zakonodajo ne spozna kaj dosti. Dokazuje tudi, da svoje odločitve ni sposobna pošteno argumentirati, s čimer njeno dobro-namernost spravlja v sumljivo luč. Hkrati pa tudi izkazuje nerazumevanje interesov ljudi in nepripravljenost na konstruktiven dialog, saj pravi: »Pri pobudah s strani KS pa pristajamo samo na enakopraven dialog in utemeljene predloge, menimo, da je čas groženj minil in se bomo proti takemu načinu borili z vsemi legitimnimi sredstvi.« Statutarna komisija občine Brezovica je očitno prepričana, da ji ljudje, njeni vo-lilci, s svojimi demokratičnimi zahtevami grozijo! Tudi mi menimo, da bi moral čas samovolje oblasti že miniti in da bo ta počasi morala začeti komunicirati z ljudmi ter delovati v njihovem interesu. Sicer pa res ne vem, zakaj smo vas izvolili! Gorazd Kovačič 6 27.junija ob 12.10 je zagof Slabetov hlev v Vnavnjih Gol cah. Po predvidevanjih gospodi ja Slavka Marinka je požar zane' lo zapleteno seno v puhalniku slamoreznici. Takoj po nesreči. Slavko poskušal sam pogasiti p1 žar, vendar neuspešno, zato , odhitel v gasilski dom in ob 12.' vklopil alarm. Istočasno je na p* žar že speljala avtocisterna doirt čih gasilcev in uspela zadrža ogenj, tako da se ni razgorel. j| trebno pa je bilo razkopavati gasiti tleče seno. Po danem alarmu so prihit« na pomoč tudi sosednja gasilsk ^ društva. Glede na to, daje obje' v strnjenem starem delu Vnanjj ¡ Goric in bi razširitev požara la' ko zajela večji del vasi, so na kri požara prihiteli tudi poklicni P silci iz Ljubljane, vendar njiho« intervencija ni bila potrebna, je pravočasen in strokovno prav len pristop gasilcev domačej PGD in PGD Notranjih Goril Brezovice, Dragomerja in Loj uspešno omejil in zadušil pozal' Vodja domačega društva požaru Marko Istenič se je poV zal s predsednikom krajevnef odbora za kmetijstvo Stanetoi Marinkom in skupaj sta mobiliz rala vse lastnike traktorskih p! kolic, da so s požarišča odvaža seno, opeko in druge ostanke. P< zarje bil v gornjem delu vasi, kj1 ima vodovodno omrežje slab tla| sta akcijo reševali voda iz vaški vodnjakov in strokovna uporab ustrezne gasilske opreme. V gašenju požara, čiščenju, sevanju živine in varovanju vnd ljivih snovi ter sosednjih objekto je sodelovalo 50 gasilcev in 5 domačinov. Lastnik Slavko Marinko in ga silci iz PGD Vnanje Gorice se za hvaljujejo vsem gasilcem in d< mačinom za pomoč pri omenjcl p. s. Usoda Slabetove družine nO opozarja na našo občutljivost minljivost materialnega. Ker p nesreča ne izbira in pred njo ni vi ren nihče, je prav, da je ne izivamo medsebojnim nagajanjem. Usmei jajmo svoje aktivnosti v dobro vseli Kako lepo bi bilo, ko bi sosedje mi' seboj vedno sodelovali tako, kot j na primer ob požaru pri Slabeti* spomladanskem čiščenju zeleni površin, urejanju Mavsarjeve cest' asfaltiranju ulice Pot k čuvajnicj na Rakitni in še v mnogih sosešft nah. Zmedsosedsko dobrodelno si Udarnostjo se utrjuje zaupanje, j izboljuje odnose, vse skupaj pa dv> ga kvaliteto bivanja in kultur1 ljudi. Zahvaljujem se vsem dobrotni kom, ki razumete ta povabila, j posebej pa Petru Marinka za pož' tvovalno reševanje živine iz gori čega hleva. Tudi ta nesreča nas opozarja i' potrebo po samozaščiti in medst sedskem sodelovanju, saj nesrec\ nikoli ne počiva. Drago Stanovni\ Ljubiteljska kultura V pevskih, gledaliških, folklornih, plesnih in lutkovnih skupinah se povezujemo zato, ker želimo oplemenititi kakovost življenja. Prepričani smo, da je ljubezen do vseh naštetih in seveda ostalih.dejavnosti dovolj velika, da se predstavniki vseh skupin odzovete vabilu na srečanje 10. avgusta 1995 ob 20. uri v Domu krajanov Vnanje Gorice. Takrat bomo začrtali našo novo skupno pot v letu 1995/96. Vabimo vas, da nadaljujemo ljubiteljsko delo tudi in predvsem v naši novi Občini Brezovica, kjer smo vam za vse podrobne informacije vedno na razpolago. Magdalena Pezdir Ž I Vn lju. bol cio noi iS ] rrir iaj cn: str ial Br riti izc ob hv no ob ko ga vi sv pc ot hv Vs sk dc liti P; S. Pl O! se Ij r( P b P 1 si d n P n P v 19Î^UJ 1995 BREZOVICA NAS ČASOPIS 7 go" God adaj inet iku cči) tip'' to : 12.1 a p« 3111! rža1 . ?< [ti'i ,ite; ilst jjek inj1 lat kri i p K)' , s; •a| :e« Dfi' -0{ ar n oj icjj to« I iz' /i PO kje lal ;kll ni vù ŽUPANOVE POBUDE Izkoristimo prosti čas! »• Naša nova občina je preglednejša od stare in tudi bližja judem. Mogoče je tudi to raz-'°g> da izvoljeni sodelujemo [ned seboj, kot da bi bili vsi iz ■ste stranke. Dovolite, da tudi vse Vas povabim k posnemanju tega zgleda v Vaših soseščinah. Poskusite zaživeti med sosedi kot ena s°sedska stranka — družina! 2. Razumimo na primer dolžno pot kot del svojega, čeprav je v skupni lasti in jo polep-sajmo, tako kot svojo hišo ali domače dvorišče! Tovrstnih zgledov je gotovo v vsakem kraju nekaj, še veliko več pa je priložnosti, ko bi se dalo z malo dobre volje narediti še veliko dobrega in koristnega za ljudi in za okolje. 3. Poskrbimo tudi za »nikogaršnje« kotičke v svoji okolici, saj mimoidoči ne poznajo lastništva le teh, pač pa si kraj zapomnijo tudi po s slabostih, ki mečejo slabo luč na kulturno ozaveščenost vseh krajanov. 4. Če so v vaši bližini okolju •»loteči objekti, se pogovorite z lastniki in sosedi in s skupnimi 'dejami uskladite videz in lunckionalnost. Na primer: V Vnanjih Goricah, pri vrtcu stoji »surov« betonski objekt, katererga bi radi prijazno vključili v okolje. Z vodjo vrtcev go. Aljo Kuk in g. Bojanom Gerdino, lastnikom nove trgovine Nana v Domu krajanov Vnanje Gorice, že iščemo najprimernejše rešitve in seveda k sodelovanju vabimo tudi vse vas. Posredujte ideje v zvezi z omenjenim objektom na občino (653-223) ali v vrtec (651-233). Nova in predvsem mladostna občina, podkrepljena z modrost-nimi izkušnjami upokojenk in upokojencev je namreč deležna vedno večje pozornosti v medijih. To pa bo gotovo pripomoglo, da svoje bisere odkrijemo in \ prav cenimo tudi domačini. Drago Stanovnik Županova zahvala Eno od gesel nove občine, KS Ynanje Gorice pa tudi Slovenske ljudske stranke je tudi to, da čim-bolje izkoristimo (estetsko in funkcionalno) dane prostorske možnosti. Praktičen primer tega je tudi ■trliška vežica na Gulču, kjer je z *aprtjem predprostora nastala še ena vežica in s podaljšanjem na-streška še čajna kuhinja za svojce. Ob tej krajevni pridobitvi se Zahvaljujem predsedniku KS g. Branku Steblovniku, g.Petru Ma-finku - za les, g. Roku Sedeju - za izdelavo vrat in vsem domačim obrtnikom. Seveda zaslužijo pohvalo tudi posamezniki in skupnosti iz vseh ostalih krajev naše občine. V Rakitni se zahvaljujem kolektivu Mladinskega klimatskega zdravilišča za vsa prizadevanja v korist zdravja otrok in občinski svetnici g. Mariji Bezeg za delo in Povezavo med Rkičani in novo občino. V župniji Preserje se zahvaljujem vsem dobrotnikom za Vse delo ob novi maši - Občinskem prazniku prazniku miru in dobrote. V Notranjih Goricah so naredi-'' veliko delo sosedje v Mavsarjevi ulici. Na komunalnem področju Pa je prizadeven svetnik g. Jože Sojer. Na Brezovici pa zasluži vso pohvalo svetnik g. Tone Slana, Predvsem za delo na področju osebne in splošne preventive in samozaščite v odnosu do okolja, 'Judi in lastnine. Prav na tem področju se dogovarjamo s Policijsko Postajo Vič in Komunalnimi službami, da bi dobili predstavniki Prostovoljnih gasilskih društev in Turističnih društev taka pooblastila, kot jih imajo v Ljubljani redarji, in da bi tako lahko skrbeli na svojem področju za varen Promet, red v naseljih in na zelenih površinah ter za vsa ostala Področja, ki krepijo medsebojno varnost. Drago Stanovnik OBČINSKI GRB — Ob vsej pestrosti županovanja ne pozabljam na občinski znak in vam predstavljam dva predloga izpod peresa umetnika g. Boruta Pečarja, seveda z namenom, da ga v času kislih kumaric »raztrgale« oziroma mi pošljete osnutke, ki bodo občinski svet prepričale, da so boljši od predlaganih. V nasprotnem primeru bo svet odločal o tem predlogu. Vsem sodelavcem, še posebej g. Borutu Pečarju pa se zahvaljujem za sodelovanje. Vsem bralkam in bralcem pa tudi lepe počitnice in dogust. Zupan Poletne dogodivščine na Rakitni -otroška likovna kolonija Že tretje poletje zapored organizira Združenje staršev in otrok SEZAM v sodelovanju z Uradom republike Slovenije za mladino slikarske kolonije za osnovnošolske otroke na Rakitni. Letos je kar nekaj sprememb. Nastanjeni so v Mladinskem klimatskem zdravilišču, kjer imajo izredno dobre pogoje za šport, rekreacijo in zabavo. Slikarsko in kiparski del kolonije vodi trio TOMAN: Veljko — akademski slikar, Katarina — akademska slikarka in Urša — bodoča akademska kiparka. Za ustvarjalne delavnice in pedagoški del pa skrbita neumorni Suzana in Anita Guček. Prišlo je 40 otrok iz vse Slovenije, na žalost pa ni bilo dovolj prostora za vse, ki bi radi na drugačen in bolj ustvarjalen način preživeli del svojih počitnic. Otroci imajo pester izbor dejavnosti, izbirajo lahko med slikarstvom, kiparstvom in oblikovanjem. Na voljo pa imajo tudi igrišča za košarko, odbojko na mivki, rokomet, nogomet, tenisin celo plezalno steno. Vsekakor jim ni dolgčas, družbo pa jim dela Tomanova koza, ki prihaja vsak dan in jim požira. Tako so že odli-li večjo kozo iz gline, pri vsaki novi tehniki, ki jo spoznajo pa ni motiva, ki ne bi uporabil koze. Otroci so že kot pravi mali Picas-soji in starši jih bodo kar težko spoznali, ko bodo počitnice mimo in ko jih pridejo iskat. (N. K. Š.) Slike res kažejo na veliko zavzetost in ustvarjalnost otrok. Kaj bi šele bilo, ko bi bil Naš časopis v barvah. Moj kraj, Kamnik pod Krimom Moj kraj je nekaj kilometrov od mestnega vrveža. Je zelo razvit. Kmetje imajo veliko strojev, ki jim prinašajo dodaten vir zaslužka. Tukaj je veliko obrtnikov. Večina so mizarji. Izdelke izdelujejo iz lesa in jih prodajajo. Tu, pri nas je veliko zelenih gozdov, ki se prebujajo iz zimskega spanja. Kraj je še posebno lep takrat, ko vzhajajoče sonce stopi na modro nebo. Sončna svetloba prelije travnike in gozdove. Imamo tudi gasilski dom in gasilce, ki so lani praznovali 80-letnico. Dobili smo nov gasilski avto v pomoč pri požarih, ki so daleč od gasilskega hidranta. V kraju je veliko starih, zavarovanih hiš. Želimo pa si, da ne bi bilo toliko onesnaževanja, odpadkov in izpušnih plinov. Sicer pa sem vesel, da živim v tako lepem in naravnem okolju, ki ga obdaja mir. Anton Šivic, 5. a OŠ Preserje Predstavitev občine Naša občina postaja vedno bolj zanimiva tudi za medije. Tako se pojavlja na TV, radiju in v dnevnem časopisju. Vse to nas spodbuja, da predstavimo svetu naravne danosti in zanimivostmi ter naša znanja in dejavnosti, ki se odvijajo na tem področju. Vabim Vas torej, da posredujete na občino svoje vizitke, da jih bomo objavili ob predstavitvenem zemljevidu občine. Drago Stanovnik NOVA MASA VPRESERJU-2. julija je imel v Preserju novo mašo domačin, doma iz Podpeči, Janez Zdešar, kije do oltarja prišel nekako po ovinku. Starje3l let, najprej pa je šest let delal v kovinarski delavnici svojega očeta, potem pa seje le odločil in vstopil v bogoslovje. Nova maša je bila v tejfari spet prva po 55 letih.zato je bila slovesnost toliko večja. Preserski novomašnikje bil v zadnjem letu, ko je bil že diakon, na praksi v brezovški župniji, zato ga pozna tudi preostali del občine. Novomašno slavje je bilo pred cerkvijo, da so se ga lahko udeležili vsi, ki so prišli - ljudi pa ni bilo malo. Janez Zdešar bo prvo duhovniško službo nastopil kot kaplan pri sv. Križu v Ljubljani. Naš kraj, Jezero V naši Krajevni skupnosti je majhen kraj z imenom Jezero. Tu stanujem s svojimi starši in bratcem. Moj kraj mi je zelo pri srcu, zato si sploh ne morem misliti, da bi živel v Ljubljani. V nekaj letih se je ta kraj kar precej spremenil. Daleč naokoli je najbolj znan po jezeru, ki mu nekateri pravijo Krimsko Jezero. To je zanimiv kraj za turiste. Tod se otroci poleti kopamo, se podimo za žogo ali pa posedamo ob jezeru. V drugih letnih časih pa ga obiskujejo največ ribiči, ki hodijo lovit ribe in si krajšajo dolgčas. Poleg jezera imamo tudi nekaj lepih izletnih točk, kot so: Sv. Lovrenc, Sv. Ana in Planinica. To so lepe sprehajalne poti. Še posebno, kadar je lepo vreme, kar mrgoli turistov. V našem kraju je tudi majhna trgovinica »Stih«. To je zasebna trgovina, znana po tem, daje odprta ob praznikih. S trgovino pa krajani nismo najbolj zadovoljni, ker je v njej premalo izbire. Otroci našega kraja se radi zadržujejo tudi pred gasilskim do- mom, ker je dvorišče asfaltirano in primerno za kotalkanje in rol-kanje. Pred nekaj dnevi pa so nam gasilci postavili koš za igranje košarke, tako da je sedaj zelo živahno. V našem kraju imamo tudi štiriletno podružnično osnovno šolo, kije bolj majhna. Še najbolj pa je nas, otroke, motilo, da nismo imeli telovadnice. V zadnjem času seje razvilo tudi nekaj večjih obrti: ključavničarstvo Pristavec, kamnoseštvo Svete, mizarstvo Kavčič... Če se peljemo po cesti proti Podpeči, opazimo bencinsko črpalko, ki je kar velika pridobitev za naš kraj. Glede na to, da naš kraj ni zelo velik, mislim, daje zelo dobro razvit. Vedno pa sem si želel, da bi krajani zgradili otroško igrišče, kjer bi se otroci lahko igrali. A ga še do danes ni. Mogoče bi lahko zgradili tudi kaj drugega: pošto, večjo trgovino, knjižnico, banko. Če bi bilo zanimanje krajanov večje, bi se to lahko uresničilo. Matjaž Doles, 5. a OŠ Preserje NOVICE Z RAKITNE Prve julijske dni v letu 1995 si bomo Rakičani za vedno zapisali v koledar pomembnih dogodkov. Pridobili smo moderno asfaltirano cestno povezavo z dolino. Sedaj ne živimo več bogu za hrbtom, kot so nam včasih radi rekli, temveč smo od Ljubljane oddaljeni le slabih 30 minut. Ni pa vse zlato, kar se sveti, pravi slovenski pregovor. In če smo po eni strani presrečni, da se hitro in varno pripeljemo v naše glavno mesto, smo po drugi strani prometno ogroženi. Ob koncu tedna lahko samo v enem dnevu naštejemo 1000 in več vozil. In skrajni čas je, da naredimo nekaj tudi za prometno varnost v kraju. Krajani zaselka Hudi konec imajo postavljen radar hitrosti. In če jih »oko« ne vara, so nekaterim voznikom namerili tudi 120 km/h. Tudi če te meritve ne držijo, bližnjega srečanja s kovinsko pošastjo ne bi preživel nihče ob hitrosti avtomobila 80 ali celo samo 60 km/h. To pa so najpogostejše hitrosti vozil. Krajani želimo problem rešiti bodisi s postavitvijo cestnih ovir — ležeči policaji ali policijskim nadziranjem omejitve hitrosti, ki ne bi presegala 40 km/h. Zemeljska dela na krajevni cesti Podgora uspešno napredujejo. Izvajalec hiti z urejanjem posameznih krakov te ceste. Upamo, da se bomo zadnje dni v mesecu juliju že vozili po asfaltirani poti. Dne 26. junija 1995 je bilo v Rakitni ustanovljeno društvo »Lista za Rakitno«. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom: —da pospešuje in skrbi za družbeni, gospodarski in kulturni razvoj Rakitne; — da skrbi za ohranitev in delovanje Lokalne samouprave v Rakitni — da skrbi za zastopstvo interesov krajanov Rakitne v občinskih in drugih lokalnih organizacijah. Zapisal: Janez Kovačič DELOVANJE KULTURNEGA DRUŠTVA RAKITNA Vso pomlad prireditve V mesecu marcu smo skupaj z šolo in vrtcem pripravili prireditev ob Materinskemu dnevu. Nastopali so otroci iz vrtca, učenci od 1. do 8. razreda ter mlajši mladinci. Prireditev sije ogledalo veliko ljudi, kar nam je velika spodbuda za nadaljnje delo. Zahvaljujem se ge. Cvetki Rutar, ge. Mojci Kuk ter ge. Anamariji Borštnik za sodelovanje in pomoč. V aprilu smo organizirali samostojni koncert prvaka harmonike Miha Debevca. Šestnajstletni Miha mojstrsko obvlada svoj instrument. O njegovih nastopih na tekmovanjih doma in v tujini, pa številna prva mesta niso ostala nezaznamovana. Rezultat teh uspehov je samostojna kaseta, ki jo je posnel v produkciji založbe kaset in plošč RTV Slovenija ter številni nastopi na radiu in televiziji. Dvakratnemu mednarodnemu prvaku v igranju na diatonič-no harmoniko v italijanskem Atti-misu lahko rečemo prvak harmonikar, kakor je imenovana tudi njegova samostojna kaseta. 29. aprila pa je v okviru domačega kulturnega društva imel koncert z željo, da tudi svojim sovaš-čanom zaigra nekaj uspešnic iz njegove sicer bogate zakladnice melodij. Na električne orgle gaje spremljal priznani glasbenik g. 11 i— ja Šurev. Sodeloval je tudi mešani pevski zbor KD Rakitna pod vodstvom ge. Jelke Kovačič. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju, za kar se najlepše zahvaljujem. Ker KD ni imelo denarja, so nam ta koncert omogočili naslednji donatorji: — Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna — Trgovina in pletilstvo De-bevec — Pizzerija pri Julči — Trgovina in bistro na Gmajni — Brunarica pri jezeru — Mesarija Lajči — Gostilna pri Logarju — Trgovina Stik Borovnica — Gasilsko društvo Rakitna — Primož d.o.o. trgovina — Cvetličarna in darilni butik Mala floramv — ZKP RTV Slovenija Iskrena zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi koncerta, vsem donatorjem, ge. Heleni Pogačar, ge. Meti Kvas, g. Alešu Petrič posebno pa snemalcu g. Janezu Kališniku TV Slovenija ter g. Branetu Zupanu, ki je poskrbel za kvalitetno ozvočenje dvorane. V mesecu maju je Mešani pevski zbor KD Rakitna pod vodstvom ge. Jelke Kovačič nastopal na reviji pevskih zborov bivše občine Vič-Rudnik v Polhovem Gradcu. 13. maja smo pripravili »Literarni večer« v spomin našega prijatelja, novinarja, pesnika in fotografa Slavka Kvasa. Ogledali smo si lahko tudi razstavo njegovih fotografij, ki jo je postavil g. Veljko Toman. Recitatc iz Kva-sovih pesniških zbirk je recitiral znani igralec g. Zvone Hribar. Sodeloval je tudi mešani pevski zbor KD Rakitna pod vodstvom ge. Jelke Kovačič. Vsem, ki so pomagali pripraviti to razstavo in literarni večer, se lepo zahvaljujem. V maju je KD izdalo odmevni časopis NAŠ KRAJ, katerega idejni vodja in odgovorni urednik je bil Matej Kovačič. Revijo je tudi računalniško in grafično opremil. V pomoč pri nastajanju revije so mu bili: Gorazd Kovačič, Breda Kovačič in Janez Kovačič. V Našem kraju je predstavljeno delo krajevne skupnosti od leta 1989 do leta 1995, ki ga je podal predsednik sveta KS Rakitna g. Peter Kovačič. Matej Kovačič piše o statutu občine Brezovica, predstavil je tudi intervju z županom občine Brezovica g. Dragom Stanovnikom. Gorazd Kovačič pa nas seznanja z zdraviliščem in njegovim razvojem v pogovoru z direktorjem MKZ Rakitna g. Tonetom Mravljakom. V časopisu je predstavljeno tudi delo društev, ki delujejo na Rakitni (o kmetijstvu, delu mladih, ter ostalih aktivnostih v društvu). Prispevke so prispevali tudi naši najmlajši, za kar sta pripomogli učiteljici ga. Cvetka Rutar in ga. Mojca Kuk. Naš kraj je lepo zaključen z prispevkom našega gospoda župnika g. Petra Šetina. Naslov prispevka je Ljubezen do bližnjega. Zahvaljujemo se vsem avtorjem prispevkov in donatorjem, ki so omogočili ta časopis. 29. maja pa je pri nas nastopala igralska skupina Menišija iz Begunj. Naslov veseloigre je bil Glavni dobitek. Vsi gledalci smo zadovoljni in veseli odšli iz dvorane, ker je bila igra zabavna in so nam prijetno popestrili sobotni večer. V tem času je začela delovati tudi mlajša igralska skupina, katero vodita Marta Kovačič in Ajda Toman. Alenka Kovačič pa vodi starejšo igralsko skupino. Vsem želimo veliko igralskega uspeha pri postavitvi igre na oder. Na Rakitni imamo tudi knjižnico, ki jo vodi Gorazd Kovačič. Odprta je vsako soboto. Pripravlja se tudi nekaj novosti. Kulturno društvo Rakitna bo zopet aktivno delovalo po počitnicah v mesecu septembru. Nevenka Bezek PROSLAVA 110. OBLETNICE PGD BOROVNICA Drugič milejše vreme Borovniški gasilci, ki so zaradi vremena prestavili parado ob 110. obletnici društva in veselico, kije sledila, so imeli v drugem poskusu 25. junija nekoliko več sreče. Vreme je bil sicer kislo, vendar ne toliko, da ne bi mogli pripraviti prireditve, pri čemer seje na ulicah zbralo veliko ljudi, še več pa potem na veselici. V slavnostnem sprevodu, ki je šel po borovniških ulicah, so sodelovali domači gasilci in predstavniki okoliških gasilskih društev, zlasti tudi predstavniki preddvorskega društva, ki je pobrateno z borovniškim. Na čelu povorke je zastavo ponosno nosil Jože Brenčič, ki je že petdeset let gasilec (zadnjič smo ga pomladili za deset let gasilskega staža, za kar se mu na tem mestu opravičujemo). Gasilska društva so nastopila tudi s svojimi vozili, na čelu pa so bili bre-žanski gasilci, katerih brizgalno, ki je postala že muzejski primerek in jo posebno skrbno hranijo, je vlekla konjska vprega. Za zaključek so se peljali gasilski pionirji na starem gasilskem vozilu, ki se je posebej za to priložnost pripeljalo iz Bistre. Gasilce in vse druge - slovesnost je posebej po-pvzdognila vrhniška godba na pihala - je pozdravil borovniški župan Andrej Ocepek, za njim pa je imela nagovor podpredsednica Gasilske zveze Slovenije Marinka Turk Čeme., za njo pa predsednik Gasilske zveze Vrhnika Ivan Turk. Na končuje govoril tudi predsednik društva slavljenca Ciril Kos. Da se borovniškim gasilcem ni treba bati za podmladek, so pričali mladi gasilci, ki so z recitacijo poslušalstvu pričakarali delo gasilcev Nato je borovniški župnik Janez Šilar blagoslovil kip svetega Florijana, zavetnika gasilcev, ki gaje borovniškim gasilcem podarila domačinka Katja Kos, ki je tudi prerezala trak. Pevci so tačas, ko so kip spravljali na njegovo mesto, zapeli peem v čast svetega Florijana. Kip zdaj krasi pročelje doma. Namenu so izročili tudi novo orodno vozilo, ki ga je prav tako blagoslovil borovniški župnik. Nato so ponovno prebrali vse, ki so ob letošnjem jubileju prejeli odlikovanja in priznanja. Župan Andrej Ocepek je potem društvu za dolgo čuječnost izročil občinsko priznanje Borovnice. Nato sta predsednika borovniškega in preddvorskega društva podpisala listino o pobratenju društev in si izmenjala priložnostna darila. S tem seje uradni del slovesnosti končal. Nadaljevali so z veselico, pri kateri so glasbeniki iz ansambla bratov Poljanšek dvigali pete in skrbeli za pravšnje ozračje. Veselica je bila kar tam pred gasilskim domom, kjer so prav junija položili asfalt. Pred dežjem so se zavarovali z improvizirano streho. Borovniški gasilci se zdaj zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali, da je bila slovesnost taka, kot je bila. Predvsem pokrovitelju slavnosti občini Borovnica, ki je poskrbela tudi za asfalt pred domom, Gasilski zvezi Vrhnika, botrci, kije darovala kip svetega Florijana Katji Kos, zahvaljujejo pa se tudi vsem, ki so darovali dobitke za srečelov: podjetju Elles Borovnica, Vrtnariji Rahne Borovnica, Gostišču Godec Borovnica in Tiskarni Borovnica, posebej pa še OS dr. Ivana Korošca v Borovnici za prostor, ki ga je odstopila za slavnostno sejo društva. Častno predsedstvo na slavnostni seji PGD Borovnica: od leve proti desni Karel Mušič, Ernest E(ry, Ciril Kos, Ivan Turk in Andrej Ocepek. Na častni tribuni so bili zbrani predstavniki gasilskih organizacij in občine. Borovniški župan podeljuje predsedniku društva občinsko priznanje. Blagoslovitev kipa. Botrica in darovalka Katja Kos je prerezala trak. Slovesen mimohod po Borovnici: gasilci v paradnih uniformah. Prapori gasilskih in drugih društev na praznovanju. Prapor PGD Borovnica je nosil najstarejši član, Jože Brenčič, ki je že več kot 50 let gasilec. Fotografije: Matija Janežič Za prihodnost se ni bati: najmlajši so se pripeljali z najstarejšim gasilskim vozilom. Odbori borovniške občine Na zadnji seji je borovniški občinski svet imenoval nekatere odbore in druge organe občine, tako da bodo zadeve lahko normalno tekle. V projektni svet so imenovani dva predstavnika po izbiri Merca-torja in iz občine župan ter svetnika Maja Makovec-Brenčič in Jože Walner. V svetu krajevnih odborov, ki ga bo kot predsednik vodil Franc Drašler, so imenovani še Rado Mihevc, Aleš Švigelj, Jože Prista-vec in Franc Repar. Na predlog Franca Kavčnika naj bi imenovali še dva člana tega sveta, vendar šele tedaj, ko bosta vprašana svoje sodelovanje potrdila. V nadzornem odboru so Remi-gij Beden kot predsednik in člana Marjan Kermavner in Marcel Turk st. V odboru za cestno prometno varnost so Alojz Korošec, Igor Purlan in Jože Šraj ml. kot predsednik. V odboru za kmetijstvo so Vinko Košir (predsednik) in člani Andrej Bizjak, Janez Zitko, Anton Pristavec in Marjan Kržič. Borovniške razglednice Te dni pridejo iz tiska tri nove razglednice Borovnice in okolice. Ena med njimi je kombinirana, se pravi, da je na njej več motivov, med drugim pogled na borovniško dolino, ki se odpira proti Barju z manjšimi slikami Dolinskega mostu, središča Borovnice okrog cerkve, cerkve v Zabočevem in cerkve na Pakem. Na drugi razglednici bo ostanek velikega viadukta, edini steber, ki tudi simbolizira Borovnico, na tretji razglednici pa bo fotografija tretjega slapa v Peklu. Razglednice je založil MK Slap, katerega člani so tudi fotografirali omenjene motive. Pričakujejo, da bodo tako domačini kot tisti, ki pridejo v Borovnico na obisk, radi segli po njih. Če bo sreča mila in velika volja, in če bo seveda kdo kaj primaknil, bo najbrž kmalu na vrsti tudi borovniški prospekt, in ne nazadnje bi bilo prav, ko bi tudi koledar z motivi iz borovniške občine zagledal luč sveta pred novim letom, če bo seveda za take motive dovolj zanimanja med društvi in podjetji v Borovnici. POLITIČNA KOORDINACIJA - Borovniški župan je pred sejo občinskega sveta sklical koordinacijo vseh političnih strank v občini, ki so šefi udeležili predstavniki vseh strank z izjemo SLS. Pogovorili so se o glavnik problemih, ki zadevajo delovanje borovniške občine, uskladili so tudi predloge kandidatov za različne občinske odbore. Seje koordinacije političnih strank bodo predvidoma do trikrat na leto o večji problemih, ki se bodo pokazali v občini in pomenijo racionalizacijo delovanja občinskega sveti in občinske uprave. NASTOP BOROVNIŠKIH ZBORO V - Pred dnevom državnosti je bila V dvorani gasilskega doma na Bregu pri Borovnici revija vseh domačih pevskih zborov. Rekli so, da je sicer revija premočna beseda, ampak vendar si je začelo povezovanje kulturniških skupin v novi občini. Prepevanje vseh zborov, od šolskega do upokojenskega, je bilo ubrano, vsekakor pa se ji pokazalo, da isti ljudje v različnkh pevskih skupinah in z dobrim glasbenim vodstvom lahko dosežejo tudi zavidljivo kakovost. Če bodo dostopi nI oder, za kar je občinski svet namenil dodatnih poldrug milijon tolarjev, letos urejeni, se bo dalo še nekoliko bolje organizirati prihode in odhode pevcev z odra in bo dvorana še bolj uporabna za različne prireditve. PO nastopu so se pevci preselili v Borovnico, kjer so čebelarji pripravili kreso-vanje ob primerni jedi in kapljici. Skoda le, ker je deževah. Kljub temV razpoloženje pod streho ni bilo slabo. Na sliki: borovniški Štinglci. Pogled na prostor pred gasilskim domom med proslavo. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 72/93, 6/94, odločba US RS 45/94, odločba US RS 57/94) in Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 95) je občinski svet Občine Borovnica na seji dne 29.6.1995 sprejel STATUTARNI SKLEP O OMEJEVANJU REJE IN POSEDOVANJA PSOV 1. člen V skladu z že sprejetimi sklepi Občinskega sveta Občine Borovnica se na celotnem območju občine Borovnica omejuje reja in posedovanje psov. 2. člen Dovoljena je reja oz.posedovanje največ treh psov v starosti nad tri mesece na gospodinjstvo. Lastniki morajo imeti ustrezna potrdila o obveznih preventivnih cepljenjih živali. 3. člen Kontrolo nad izvrševanjem tega sklepa vrši Ministrstvo za kmetijstvo, Republiška veterinarska inšpekcija, Izpostava Vrhnika. 4. člen Ta sklep velja z dnem objave v uradnem glasilu, uporablja pa se do ureditve teh vprašanj z odlokom o javnem redu in miru oz. s posebnim odlokom. OBČINA BOROVNICA PREDSEDNIK OBČINSKI SVET OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič Datum: 29,6.1995 PI Kil. BOROVNICA usoda pasje rejnice zbuja zanimanje Vsi psi v Bistri so cepljeni Stanje glede pasjega zatočišča, e se temu tako pravi, v Dolu 25 Pr' Bistri, ki je povzročilo, da je jProvniška občina postala znana s"om po Sloveniji, je ta teden "»Slednje: .. vsi psi so cepljeni, s tem da so J'h na dan, ko je bil določen zadnji f°k, cepili 156, dva pa se nista da-!aprijeti. Vponedeljek, 10. julija, Jebil cepljen še en pes, v torek pa lovili zadnjega, ki še ni bil cep-Jen. Milena Močivnik je za cepljenje položila varščino v znesku '0.000 avstrijskih šilingov, pri Čemer je cena cepljenja na psa *650 tolarjev. Imetnico psov so veterinarji, ki so jih cepili, tudi °skrbeli z zdravili za pse za pet dni. Obenem so imetnici psov zaradi tega, ker ne izpolnjuje vseh pogojev za rejo psov v takšnem obsegu in na tem mestu, izročili odločbo, po kateri naj bi objekte spraznila do 15. avgusta 1995, pri eemer se ima na odločbo pravico Pritožiti. Pritožbeni rok za višji ■nstanci, na kmetijskem ministrstvu, je 60 dni. Navezani pa so stiki z društvi za zaščito živali in zvedeli naj bi, ali premorejo do-y°lj ljudi, ki bi bili sposobni sprejeti pse. Ugotovljeno zdravstveno stanje med psi je kar zadovoljivo, Vsekakor bolj, kot so pričakovali, Preden so vstopili na dvorišče. S psi se je že drugič, vendar na redni seji 29. junija, ukvarjal borovniški občinski svet. Po ogledu v Dolu, ki se ga je udeležil tudi direktor Veterinarske upreave Republike Slovenije dr. Mihael Ven-Sušt je bilo namreč videti, da se nič ne dogaja. Vendar to ni bilo res. Veterinarska inšpektorica je namreč v sodelovanju še z enim Veterinarjem veterinarskega zavoda in s higienikom zavoda ter ob navzočnosti dveh policistov vstopila v dvorišče, ki je zdaj visoko ograjeno z leseno ograjo, pri če-rner si je lahko ogledala stranke objekte, sodnega naloga za vstop v bivalni objekt pa ni dobila. V Večjem objektu, kjer je bil nekdaj hlev, je lahko vstopila in ugotovi-'a,da je tam 16 z betonsko mrežo ograjenih boksov, da so urejeni tlaki, odtočni kanali pa zarezani v beton, kar ni ustrezna rešitev. Podobno je tudi v manjšem kamnitem objektu, kjer je težko vzdrževati higieno. Pse so potem petkrat šteli in našteli najmanj 158 živali. Nobena žival ni nosila znamenja, da bi bila cepljena, čeprav je bilo v Bukovž-'aku, kjer so bile živali prej, cepljenih 182. Nevenka Stern, ena •zmed imetnic psov, je sicer kazala seznam, na katerem je samo opis živali, kar je premalo za identifikacijo. Veterinarska inšpektorica je tedaj odredila poleg obveznega cepljenja do 7. julija tudi zaporo dvorišča. Po cepljenju je potrebnih 15 Kmetijski svetovalec vsako sredo v Borovnici V skladu s kmetijskim programom v borovniški občini bo kmetijski svetovalec Janez Drašler Vsako sredo od 8. do 11. ure na voljo borovniškim kmetom. Dobijo ga v občinski sejni sobi v pritličju Zgradbe na Paplcrjevi 22. dni, da živali dosežejo imunost, potem pa bo postopek tekel naprej. V glavnem tako, kot je bilo omenjeno, da bi živali glede na to, da objekti niso primerni, saj se v njih ne da vzdrževati higiene in da niso opremljeni z vodovodom, studenec, ki tam izvira, pa ni mikrobiološko pregledan - živalim pa je treba zagotoviti neoporečno vodo - razselili med ljubitelje živali. Opaziti je, da tam ni greznice in da tudi iztrebke spravljajo v vreče. Izjava imetnice psov je bila, da jih vozijo na smetišče. Razdajanje psov naj bi potekalo pod nadzorstvom veterinarjev, ki bodo morali popisati, kam pse oddajajo. Poročala je tudi urbanistična inšpektorica, ki je dejala, da je ograja okrog dvorišča postavljena nelegalno in da je tudi izdana odločba za odstranitev najkasneje do 30. avgusta, sicer 31. avgusta sledi rušenje. Borovniški občinski svetniki so se sicer strinjali, daje veterinarska inšpekcija naredila, kar je v njenih pristojnostih, na ministrstvo za kmetijstvo oziroma ministru pa so sklenili napisati posebno pismo, v katerem ga opozarjajo, da je kot višji pritožbeni organ pokazal pri tej zadevi veliko mlačnost oziroma naj pripravi ukrepe, s katerimi bodo lokalnim skupnostim prihranjena presenečenja, kakršnega je deležna borovniška občina s tem pasjim azilom. Pismo objavljamo posebej v okviru. Občinski svet je nato sprejel tudi statutarni sklep o omejevanju reje in posedovanja psov (do treh odraslih živali), ki ga prav tako objavljamo posebej med uradnimi objavami. Odprto pismo borovniškega občinskega sveta ministrstvu Občinski svet Borovnica je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, oziroma ministru prof. dr. Jožetu Ostercu poslal naslednje odprto pismo: »Spoštovani gospod minister! Kot je v javnosti znano in kakor ste bili obveščeni, je g. Nevenka Stern oziroma njena mati Milena Močivnik iz Bukovžlaka pri Celju v dneh okrog 22. maja v Dol 25 pri Bistri v borovniški občini preselila pse, o katerih pravi, da skrbi zanje. Tako je ravnala kljub temu, da je že lani občinska skupščina bivše vrhniške občine in nato letos še občinski svet v Borovnici sklenil, da taka dejavnost v tej občini ni dovoljena, če ne bo vse urejeno tako, kot je predpisano za zdravstveno varstvo tako ljudi kot živali v ustrezni in ne pretirani koncentraciji. Že lani poleti, ko seje selitev šele pripravljala, so prebivalci najprej Bistre in Dola, potem pa tudi Borovnice na posebnih sestankih sklenili, da ne bodo dopustili nobenih improviziranih rešitev, če bi se izkazalo, da g.Nevenka Stern oziroma Milena Močivnik (njuno sorodstveno razmerje lani kljub dogajanju na Visokem pri Kranju tedaj ljudem ni bilo jasno) selita v naše območje tako število psov, kot sta ga nazadnje le preselili. Lani na omenjenih sestankih je g. Nevenka Stern obljubila, z njo pa tudi predstavniki nekaterih društev za zaščito živali, da koncentracija psov ne bo presegla 50 živali, da jih ne bo preselila prej, preden na Dolu ne bo vse urejeno tako, kot zahtevajo predpisi za pasja zatočišča, pri čemer je bila reja psov predstavljena kot pasji hotel, ki naj bi bil postranska dejavnost, glavne dejavnosti pa bi bile druge (turistična, prodaja hrane za živali, zelenjadarstvo itd.) S preselitvijo iz Bukovžlaka so izneverjena pričakovanja prebivalcev, kajti to, kar danes tam vidijo, ni pravi pasji azil, še manj pasji hotel. Zato je občinska uprava takoj, ko je ugotovila, da so vse obljube prelomljene, zaprosila za pomoč veterinarsko, sanitarno in urbanistično inšpekcijo. Občinski svet pa je na podlagi odloka nekdanje občinske skupščine Vrhnika o reji, registraciji in označevanju psov ter o reji ostalih domačih živali iz leta 1979, ki ve- lja na celotnem območju nekdanje vrhniške občine, se pravi tudi v današnji borovniški občini, zato 29. maja 1995 sklenil, da se mora g. Nevenka Stern s svojimi psi, ki jih oskrbuje njena mati Milena Močivnik, takoj izseliti iz Dola pri Bistri, vsaj v okviru zakonitih rokov, ki so predvideni za postopek v takih primerih. Obenem je občinski svet v Borovnici na zadnji seji, kije bila 29. junija 1995, iz svoje pristojnosti sprejel statutarni sklep o reji in posedovanju psov, ki tako dejavnost omejuje na normalno mero. Ugotavljamo pa, da na državni ravni ni zakonodaje, ki bi lokalne oblasti zavarovala oziroma jim vsaj pomagala pri urejanju zadev, kakršna je ta in tako po politični kot po strokovni plati daleč presegajo krajevno raven. Zato si želimo, da bi ministrstvo ali kakšen drug politični subjekt sprožil zakonodajno pobudo, ki bi enkrat za vselej in dolgoročno uredila tudi taka vprašanja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki nastopa kot drugostopenjski organ pri odločbah veterinarske inšpekcije, namreč po podatkih, ki jih ima na voljo občinski svet v Borovnici, z nezaslišano mlačnostjo reagira na opozorila, ki jih v javnost pošilja prebivalstvo našega kraja, zato sodimo, da bi moralo žaleči ponovno opozorilo, ki ga naslavljamo tako javnosti kot ministrstvu. Borovniški občinski svet se je na omenjeni redni seji 29. junija 1995 namreč seznanil z ukrepi, ki jih je izpeljala inšpekcijska služba in sodi, da kljub dobri volji te službe in ukrepom, za katere je bilo pojasnjeno, da pomenijo strokovno zaščito živali in ljudi, ni vse narejeno, da bi se spoštovalo, kar je bilo dogovorjeno. Občinski svet je tudi pod velikim pritiskom javnosti, ki ne more razumeti, zakaj so pristojne službe nekaterim prebivalcem, ki bi v kraju radi ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo, gradnjo novih hlevov preprečevale z utemeljitvijo, da blizu vodnega zajetja tega ne morejo opravljati, v tem primeru pa država molči. V pričakovanju, da bo ministrstvo ukrepalo v skladu s pristojnostmi, ki jih ima, in da bo omenjeno zakonodajno pobudo sprožilo, vas lepo pozdravljamo. Občinski svet Borovnica, zanj predsednik Anton Kržič.« BOROVNIŠKI ŠPORTNIKI PRED LETOM 1940 (1) Žoga z dušo in žaganjem Piše: Franc Leben »Kej lepega napis«, mi je pred časom svetoval moj dober prijatelj. Ubogal ga bom! Ob športih, ki jim vsakodnevno časopisje posveča polno slavospevov, ne smemo mimo dejstva, da šport ni samo sedanjost, ampak tudi zgodovina. Čez noč ne pride nič samo od sebe, še najmanj pa dejavnost, katere bistveni pomen je boj, rivalstvo in zmaga, kije poleg ljubiteljske rekreacije končni smisel prizadevanja vsakega športnika. Od nekdanjega ljubiteljskega amaterizma seje silno odmaknil profe-sionalizem, ki mu iz globokega žepa streže različna industrija z namenom, da iztrži, kar se največ iztržiti da. O tem ne bom pisal, moj namen je le, da današnje športnike raznih smeri v Borovnici in okolici seznanim z delom naše krajevne zgodovine od leta 1935 do leta 1940. Spomin na ta čas ne sme zamreti, kajti kljub skromni izbiri le zasluži, da ne zatone v pozabo. Kup novosti na podeželju V tem obdobju seje v naši dolini nekaj premaknilo. Seme tega prebujenja je vzklilo pri ljudeh, ki so po prvi svetovni vojni dorasli v mladeniče, polne volje in duha in res, kot pravi entuziasti, začeli vzgajati sebe in k temu delu pritegnili mlajši rod. Ta generacija je v finančnih zmožnostih svojih staršev prestopila prag svojih domov in dobila stik s prestolnico Ljubljano. Ta pozitivni vpliv novega okolja je prinesel tudi na podeželje kup novosti in tistega, kar je mlade vleklo, da so svoj prosti čas namenili koristnejšemu početju od tekanja za Cigani, ki so po vasi preganjali ubogega medveda, od vrtiljaka (ringešpila) in preganjanja veveric (zato je marsikatera streha dobila nove luknje). Oživele so »Sušce«, ravnina ob vodi, ki so postale čez noč pravi »lunapark«. Z regulacijo vode od Cu-kalove do Cerkove žage (ki ne obstajata več) je del te ravnine še viden, vendar razdeljen na dve polovici. To ime »Sušce« so dobro poznale tudi matere nadebudne mladeži, kijih niso iskale nikjer drugod kot ob vodi in pri žogi. Poleg obstoječih virov lahko resničnost navedb potrdi tudi nekaj nas še živečih prič tistega časa, ki smo na srečo med vojno ušli vsemu najhujšemu. Trpka resnica pa je, da smo se tedaj razšli brez slovesa in se po vojni srečevali kot izgubljeni sinovi in spraševali drug po drugem. Bralec naj mi tudi oprosti, če bo vmes zato malo romantike. Zarja že jeseni 1935 Prvo športno društvo, imenovano Zarja, je začelo s svojo dejavnostjo že jeseni 1935. Ustanovitelji mi niso znani, domnevam pa, da so bili pobudniki tega člani, ki so spomladi 1936 ustanovili SK Krim. Da se je šlo zares, dokazuje članska legitimacija (št.8) in pristopna izjava, datirana s 25. marcem 1936. Glede na pomembnost dogodka, ki bi mu lahko rekli rojstvo t.j. začetek organiziranega nogometa v Borovnici, imam za dolžnost, da poimensko navedem imena mladih ljudi, ki so kraj zastopali kot prvo moštvo SK Borovnica. Ti so bili danes že pokojni učitelj Danilo Korče, Ivče Cerk, Franci Lončar, Janez Čerin, Slave Suhadolnik, imenovan Suha, Jože Troha, Franc Modrijan, Jože Krašovic in Jože Čerin. Živi so še Boris Grebene (Portorož), Milan Košir (Črnuče) in Janez Kržič (Zagreb) (glej sliko). Mimo kronološkega navajanja moram čas malo preskočiti (1936-40), da lahko povem, da so se»iz leta v leto pojavljala nova imena članov. Od okrog petdeset evidentiranih članov - športnikov jih danes živi le še okoli deset. Odmaknjenost dogodkov lahko povzroči, da je kakšna izmed navedb netočna, vendar so možni popravki. Te športne dejavnosti so se torej končale v letu 1940, ko nas je kmalu zatem vse presenetila druga Nogometno moštvo, ki je leta 1936 branilo borovniške barve: od leve proti desni trener A. Korče, Cerk, Lončar, Švigelj, Kržič, Suhadolnik, Dolenc, Modrijan, Kopir, čepijo Krašovic, Grebene in Čerin. ¿2- So & 2^Qy Zeč?>:, ¡7*4. i ..." Članska izkaznica iz leta 1936. svetovna vojna. Takrat seje mladi rod razšel in padel pod vpliv raznih ljudi, ki so poštenost teh mladeničev izkoristili za različne strankarske interese. Poudariti moram, da v vsem opisanem obdobju aktivnega delovanja društva Krim in kasneje (1938) SK Borovnica, ni bilo z nobene strani čutiti vpliva politike. Med aktivnimi člani so bili naraščajniki »Sokola«, delavskega društva »Vzajemnosti«, mladi iz vrst »Orla«, desno usmerjenega katoliškega društva itd. Da so bili aktivni člani tudi ministrantje, ni nikogar motilo, ki smo bili športniki z dušo in srcem. Ko je za Jožefovo prišla pomlad in prvo zelenje, seje ta mla-dež že začela poditi za žogo - največ bosonogi, kajti največji greh je bil, da si domov prišel z olupljenimi kapicami na čevljih. To je bil namreč najbolj občutljiv del obutve, ki pa je bila marsikomu tudi po številki prevelika. Kjer je kdo le mogel, je našel neke stare »škarpe« in po vzoru starejših kasneje nanje pribil razne »štopelec«, da so bili videti kot res prave »kopačke«. Rezultat tega je bil, daje imel tak izumitelj po zelo kratkem času sledove žebljev na podplatih. Nekaj dni je šepal po peti ali prstih. Bosonogi so imeli cesto ovite prste v debele cunje in si zdravili olupljene nohte. V Zogobrc je bil nalezljiv Vse te dogodivščine so spadale v obdobje, ko seje vse podilo za žogo, če je ta imela dušo ali pa je bilo usnje napolnjeno s cunjami ali žaganjem. Vzporedno s to nalezljivo boleznijo »žogobrcanja« zasledimo v dokumentu iz leta 1936 poleg nogometne sekcije tudi že nastanek lahke atletike. Vsa tista mladež, ki se po svojem znanju ali moči ni mogla vključiti med junior-je ali mladince, seje lotila raznih zvrsti v lahki atletiki. Da ilustriram, česa vsega so se ti nadobudneži posluževali. Brez smeha, sprijaznite se z resnico. Lep iz vode potegnjen primeren kamenje bila krogla, ki se je kasneje navezala na »štrik«, kar je predstavljalo »kladivo«. Ko se je v z žaganjem začrtanem krogu vsakdo zavrtel, se je masa gledalcev odmaknila, za vsak primer, da ne bi to orodje komu priletelo v glavo. Varnost je pač varnost, tudi ko gre zares in za zmago. Metanje kopja je povzročilo, da so na mah bile uničene vse lepe mladike jesena. Tudi lastniki sosednjih njiv so robantili, ko je fižol ostal brez lepih opor, ki so frčale po zraku zopet z namenom, kdo bo boljši. Večji krivci te nesreče pa so bili skakalci v višino, ki so med dve vzporedno postavljeni golici napeli »špago« in se na vse načine zaganjali v zrak z namenom dokazati, kdo bo največji junak. Nesreča pa je bila cesto v tem, da seje marsikdo pri preskoku spotaknil in podrl obstoječo aparaturo. Smešno pa je bilo opazovati atlete, ki so posebno po dežju nejevoljno vstajali s tal vsi obloženi z mokrim žaganjem. Tega so pridno odnašali z bližnje žage. O kakih blazinah ni bilo govora, če pomislimo, kje vse so se ponoči stiskali ti lahkoatleti. (Se bo nadaljevalo) OŠ BOROVNICA Poletna šola četrtih razredov v Lendavi Četrtošolci in učitelji OŠ dr. Ivana Korošca iz Borovnice smo letno šolo v naravi izvedli v Termah v Lendavi od 12. do 19. junija. Nastanjeni smo bili v hotelu Lipa, ki je visoke B kategorije. Sam hotel nam je nudil 2 pokrita bazena z ogrevano termalno vodo, zunanji olimpijski bazen z navadno vodo ter 2 odprta bazena z ogrevano vodo v 2 km oddaljenem kampu Petišovci. Poleg plavanj,t, ki nam je bila osnovna dejavnost, smo imeli še številne druge aktivnosti. Tovarišici Alenka in Vesna sta se dogovorili za srečanje četrto-šolcev z učenci iz dvojezične šole v lendavi. Borovnicam smo slišali kratek kulturni program v madžarščini in nemščini, Lendavčani pa so bili navdušeni nad pesmicami, ki so jih zapeli gostje. Gospa ravnateljica nas je seznanila z njihovo organizacijo pouka, ki poteka v slovenščini in madžarščini. Petkov dopoldan smo izkoristili za ogled Pomurja z avtobusom. Prijazen vodič, ki nas je vodil, nam je pokazal nekaj znamenitosti: Plečnikovo cerkev v Bogojini. Babičev mlin na Muri, ter domače obrti (lončarjenje in izdelovanej bučnega olja). Seveda pa tudi štorkelj na drogovih ni manjkalo. Imeli smo tudi orientacijo, kjer so morali učenci pokazati, kaj so si zapomnili /.izleta po Prckmurju in uporabiti svoje logično razmišljanje. V večernih urah pa smo imeli športne igre in trikrat tudi ples ob zvokih žive glasbe. Zadnja dneva šole v naravi pa smo učitelji in vaditelji s štoparico v roki spremljali učence in preverjali znanje plavanja. Za zlatega delfinčka so morali četrtošolci preplavati 150 m v času 3 min in 30 sekund in pokazali kako obvladajo 3 različne plavalne tehnike. 10 minut plavanja v globoki vodi in plavanje na čas s skokom v vodo je bilo dovolj za srebrnega Žive priče spomina Prireditev v proslavo 50-obletnice zmage, zadnjič zaradi pomanjkanja prostora nismo objavili fotografij, je zbrala nekatere nekdanje še žive priče dogodkov iz zime 1941/421 Njihove usode so popisane v knjigi Most Vere Hutar, ki je izšla pri založbi Enotnost iz Ljubljane. Borovniški župan Andrej Ocepek je avtorici knjige Veri Hutar in predsednici borovniške ZZB Dragici Turšič izročil sliki kot spominski darili na prireditev.V ozdaju vrhniški pevski zbor in povezovalec sporeda igralec Marko Simčič. delfina. Kdor pa je preplaval 50 m in se vmes obrnil tudi na hrbet, je osvojil bronastega delfina. Ker smo imeli dobre pogoje za delo, smo se domov vrnili brez neplavalcev. Tako učenci kot učitelji smo bili z bivanjem v hotelu Lipa v Lendavi zelo zadovoljni. Veseli smo bili prijaznosti osebja in njihove gostoljubnosti. Prav zaradi lepih vtisov se bomo v Lendavo in v Prekmurje ponovno radi vračali. Marjana Jenko Štorklja pripoveduje Živio! Kol vidite, sem štorklja. Mama in ata sta mi dala ime An/a. Izvalila sem se tu, v Sloveniji. Natančneje v Lendavi na telegrafskem J drogu. Po poklicu sem telefonistka. j Pokličem v bolnišnico m se poza-j nimam za otroke, kijih ho moja sodelavka vrgla skozi dimnik. Me še niste videli? Naj vam povem, kakšna sem? No, naj bo. Imam dolg oranžen kljun. Prav takšne so noge. Rep je črn. Vrat pa dolg in bel. Ali zdaj veste, kakšna sem? Zdaj sedim na drogu in opazujem otroke, kako uživajo v vodi. Oh, pozabila sem na otroke. Poiskati jim moram žuželke. Našla sem primeren prostor. In bom nabrala nekaj žuželk. Pa še kakšna žaba se bo našla zame. Zdaj sem že pri otrocih. Vsi so se izvalili v Sloveniji. A, to vam pa še nisem povedala. Ko sonce več ne sije tako močno, odlelim v daljne kraje. Potem pa se spet vrnem. O, kako sem utrujena od vabljenja. Hvala, da mi pri tem pomaga moj soprog. Kaj vam lahko še povem? Preden odlelim na lov na žuželke, vam lahko rečem le »na-svidenje«. Urška Šivic Predstavitve knjige in osrednje prireditve v Borovnici obv dnevu zmage so se udeležili številni preživeli obsojenci. Vsem so javno izročili po en izvod knjige, v kateri je opisano njihovo trpljenje. Proslave so se udeležili tudi trije predstavniki slovenskega parlamenta. Poslanca Zmago Jelinčič in Polonca Dobrajc (prvi je bil izvoljen v območju občine, druga pa ima sorodstvo in zdaj tudi zemljišča v Borovnici) ter tedaj še državnik svetnik, zdaj pa tudi podpredsednik državnega sveta Marcel Stefančič iz Logatca, kije bil tudi izvoljen za državnega svetnika v našem volilnem okrožju. Takole so se slikali za spomin Štorklja pripoveduje Živio! Jaz sem štorklja. Ravnokar se odpravljam nazaj v svoje rodno Prekmurje. Saj veste, da sem jaz njihov simbol. Tako prijetno je tam. Gnezda si delam na telegrafskih drogovih in na dimnikih. Ljudje so zelo prijazni z mano. Ščiti me lovski zakon. Oh pravkar sem razpela krila. Kako lepo se je vračati nazaj. Ze vidim svoje staro gnezdo. Se vedno je na istem mestu. Nihče mi ga ni podrl. Kmalu bom začela valiti. Upam, da bom zvalila vsaj tri in da bodo luštkani. Seveda pa mi bo pri valjenju pomagal tudi moj mož. Ana Rot VALVASORJEVA KARAVANA -Kot že tri leta doslej, ampak letosprvič tako slovesno, se je v Borovnici ustavila karavana popotnikov po poteh barona Vajkarda Valvasorja. Konjenici, ki vsako leto odide iz Litje oziroma bližnjega gradu Bogenšperk na pot čez hribe in doline, so letos v Borovnici pred gasilskim domom pripravili slovesen sprejem. Litijski župan Mirko Kaplja, ki se vsako leto z Valvasorjevo konjenico odpravi na to pot, je borovniškemu županu s primernim nagovorom izročil listino o prijateljstvu. Sprejem je bil s krajšim kulturnim sporedom v petek popoldne, potem so konjeniki obiskali še Bistro, se vrnili na Dražico spat in potem v soboto dopodne odrinili proti Igu in potem od tam domov. Letos niso imeli sreče z vremenom. PREJELI SMO Polhograjska graščina V junijski številki 1995 časopisa POGRAJSKE NOVICE sem na tretji strani prebral nepodpisan članek z naslovom POLHOGRAJSKA GRAŠČINA. Ker je nepodpisani članek nekorekten in potvarja resnico moram nekaj trditev v njem pojasniti. Najprej o zapletih z najemnino: Zapletov sploh ni — so samo »od-pleti«! Slikarji so z bivšim izvršnim svetom občine Vič-Rudnik kot najemodajalcem oktobra 1994 podpisali najemne pogodbe in v njih sprejeli obveznosti plačevanja najemnine, obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja. V pogodbi je kot upravljalec objekta jasno naveden Javni zavod Polhograjska graščina (v nadaljevanju Zavod). Najemnine so bile s strani najemodajalca dvakrat subvencionirane (znižane): — prvič z upoštevanjem dejstva, da so prostori namenjeni ateljejski dejavnosti in da so ateljeji na najbolj oddaljeni lokaciji občine (na 7,04 DEM/m2) in — drugič zaradi »domnevno« izjemno neugodne lokacije graščine (na 4,22 DEM/m2). Slikarji so uporabljali prostore osem mesecev, za obveznosti iz najemne pogodbe pa do danes niso plačali NITI TOLARJA! Ker pa je Zavod vse tekoče obveznosti in stroške, ki so jih •»povzročili« ravno najemniki, REDNO plačeval, je seveda take »socialistične« zgodbe enkrat konec. Ker se najemniki niso želeli pogovarjati z Zavodom in skupaj z njim reševati probleme neplačevanja, je Zavod vložil tožbe. Od takrat naprej pa je Zavod končno postal sogovornik, verjetno ravno toliko »zaželjen« kot prej, vendar vsaj sogovornik. O »življenju« v gradu: Ne vem, če je s to besedo nepodpisani pisec mislil »maškarado«, ki sojo umetniki priredili za Pusta brez dovoljenja Zavoda in katere sledi so še danes v smrekovem podu v sprejemnici pritličja. Tudi če je, od nje so krajani imeli bore malo. Edini, ki skrbi za pravo življenje v kraju je Turistično društvo Polhov Gradec. Zavod pa mu je pomagal kljub finančni stiski tako, da mu je oddal prostore zastonj, povrnili bodo le porabljeno energijo in vodo. O delovanju Javnega zavoda Polhograjska graščina: Vsaka krajevna ali lokalna skupnost lahko ustanovi javno podjetje ali zavod, če želi da skrbi za zaupanojav- Počitnice za osnovnošolce -mlade raziskovalce Barja »Za Barje — naravni rezervat!« je naslov nadebudnemu mladinskemu taboru, ki poteka v vasi Bevke v organizaciji Združenja staršev in otrok SEZAM od 24. 6. do 1. 7. 1995. Skupino sedmošolcev in osmo-šolcev vodita znani potapljač, raziskovalec Ljubljanice in avtor prvega šolskega arheološkega muzeja v OS Log Dragomer Miro Potočnik in njegova žena Jakica Potočnik. Oba sta velika entuzia-sta in poznavalca Barja. Otroci vsak dan spoznavajo Barje z različnih vidikov preko pogleda posameznih strokovnjakov. Ze prvi dan so si pod strokovnim vodstvom profesorja Ljuba Mohoriča ogledali vse specifi-ke Barja kot močvirja (Mali plač, Kamin, šotišča) in odkrivali ekološke vidike ogroženosti tega specifičnega biotopa. Pod vodstvom Iva Božiča, znanega strokovnjaka za ptiče, so spoznavali vse vrste ptičev, ki živijo na Barju in se seznanili z najbolj ogroženimi vrstami. En dan so posvetili arheologiji, zlasti antiki in pod vod- | stvom kustosinje Eve Kocuvan spoznavali zgodovinsko dediščino tega območja. Da pa ne bi kdo mislil, da so bile to le resnobne počitnice, je potrebno povedati, da so poleg spoznavanja antike, spoznavali tudi dobrote antične kuhinje in da so imeli na voljo čoln, tako da so si lahko ogledal' skrivnostni svet Ljubljanice, kij« sicer avtomobilistom in drugim drvečim ljudem skrit. Spoznavali so tudi živali v živalskem vrtu na malo bolj neobičajen način pod vodstvom mladih biologov (ahko so držali v rokah male živali in kače ter kameleone), skratka vsaka pot je bila na nek nov način osmiš-ljcna in osvetljena s tiste strani, ki je otroci sicer niso vajeni. Tako so na neposreden način sodelovali i procesu raziskovanja (ali bolje rečeno odkrivanja) (ne)znanega. Na pikniku pa so tudi predstavili svoje zamisli in sporočila vsem tistim, ki jim ni do ohranjanja naravne in kulturne dediščine Barja in ki se ne zavedajo, da s svojim odnosom do narave ogrožajo tudi svoj obstoj. Zanimiv raziskovalen teden (ki sta ga omogočila Regionalni ekološki center in Ministstvo za okolje in prostor) no dobro skupne lastnine vseh krajanov v tej skupnosti. Kaj, kako in koliko deluje tak javni zavod, je odvisno od ustanovitelja in sredstev, kijih mora zagotoviti za njegovo delovanje. Bivši ustanovitelj je za Zavod namenil sredstva dvakrat: leta 1992 le za ustanovitev in konec 1994 sredstva za nabavo olja, nekaj orodja in potrošnega materiala. Zavod naj bi s svojim delovanjem ne bremenil občinskega proračuna in naj bi dejavnost (glede na sredstva zoženo le na upravljanje) pokrival iz obveznosti najemnikov po podpisani pogodbi, ki pa — ne plačujejo... Te okoliščine bi morale biti nepodpisanemu piscu, ki naj bi dobro poznal, kaj se v kraju zares dogaja, jasne. Zdaj je ustanoviteljstvo prevzela nova občina Dobrova —Horjul — Polhov Gradec in graščina je preko Zavoda končno v lasti domačinov. Tudi novi svet Zavoda bodo sestavljali domači člani. Nisem pa prepričan da ljudje iz KS Polhov Gradec, ki so me do sedaj povabili na »razgovor« le enkrat, želijo to pridobitev lastništva ohraniti, saj so želeli celo ustanoviti nov paralelni Zavod in dobiti nove ustanovitelje (Ministrstvo za kulturo in če sodimo po članku iz Dela, petek, 3. marec 1995, tudi tuje državljane — založnik Wieser). Soustanoviteljstvo pa pomeni tudi solastništvo! Hkrati bi odgovoril tudi na očitke občinskemu svetu in županu, češ da nimajo usmiljenja in razumevanja za graščino. Nasprotno! Ravno tem ljudem je jasno, da je končno domača občina postala lastnik in kaj tak grad kraju pomeni. Zato se v pogovorih 1 ministrstvom zavzemajo za to, da bi VSI izvajalci programov, kijih podpira Ministrstvo za kulturo, OSTALI samo NAJEMNIKI, ki naj plačujejo svoje obveznosti po pogodbi. Če pa jim razliko, ki se jim zdi prevelika (kljub dvakratnemu znižanju), sponzorira ministrstvo ali kak drug sponzor, pa itak ne bi bilo problemov. Da bo popolnoma jasno: nihče ne podi iz gradu niti umetnikov, niti bodoče najemnike, ki imajo podporo ministrstva — le svoje najemne obveznosti NAJ PLAČUJEJO, kot bi jih morali plačevati mi vsi, če bi kaj najeli! Kot verjetno ž.e veste, je konec maja odpovedal sodelovanje bivši oskrb-nik-hišnik, na katerega delavnost naj bi letele vaše kritike (strešnik, urejenost okolice, pokošena trava...). Upam, da je z nastopom novega oskrbnika-hišnika opaziti spremembe. Da pa se moj prispevek ne bi razumel narobe'— ne želim stati na drugem bregu in želim si sodelovanja vseh zainteresiranih. Pojasnil sem namreč samo najbolj jasna in kadarkoli dokazljiva, ljudem v KS pa tudi znana dejstva. Predlagam raje sodelovanje. Zavod namreč nima sredstev za kosilnico (naj vas spomnim: najemniki ne plačujejo...), KS pa jo ima in to čisto novo. Se ne bi bolje slišalo in tudi bralo, če bi drugič napisali, da ste s tem, ko ste pokosili in uredili park POMAGALI ne pa TEKMOVALI, kako spremeniti podobo parka? V.d. direktorja Javnega zavoda Polhograjska graščina Slave Žust URADNE OBJAVE - URADNE OBJAVE - URADNE OBJAVE OBČINSKI SVET OBČINE VRHNIKA je na svoji seji dne, 29. 6. "95 obravnaval osnutek Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Vrhnika In Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ln ju posredoval v obravnavo do 10.9. "95. Svoje pripombe in predloge posredujte na Občinsko upravo Vrhnika, Tržaška 1. OSNUTEK Na podlagi 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93 in 57/94) je Svet občine Vrhnika na predlog župana na seji dne ...........sprejel ODLOK O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja ustanovitev in delovno področje občinske uprave Vrhnika, notranjih organizacijskih enot ter način vodenja in dela teh enot. 2. člen Občinska uprava občine Vrhnika (v nadaljnem besedilu: občinska uprava) opravlja upravne naloge iz občinske pristojnosti. Občinska uprava odloča o upravnih stvareh, opravlja nadzorstvo in inšpekcijo nad izvajanjem občinskih predpisov, opravlja strokovne naloge na področju občinskih financ, premoženja in drugih področjih. Pripravlja osnutek splošnih aktov, ki jih sprejema občinski svet. Občinska uprava opravlja strokovne in organizacijsko tehnične naloge za občinski svet in njegove organe ter župana občine. Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju. II. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO 1. Notranja organizacija 3. člen Občinska uprava je organizirana kot enotna organizacija z nazi vom »občinska uprava« in oprav-naloge na vseh področjih upravnega delovanja iz pristojnosti občine. 4. člen V okviru enotne občinske uprave so organizirane notranje organizacijske enote oziroma so za posamezna področja odgovorni višji upravni delavci. V občinski upravi se organizirajo notranje organizacijske enote - Oddelek za splošne zadeve - Oddelek za družbene dejavnosti - Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve. 5. člen Oddelek za splošne zadeve ima odsek za proračun in odsek za splošne zadeve.Odsek za proračun opravlja zadeve, ki se nanašajo na financiranje občine, prihodke iz lastnih in drugih virov, dohodke od občinskega premoženja, odhodke za posamezne namene in najemanje posojil; opravlja finančno poslovanje in računovodska opravila za občinski proračun in druge strokovne finančne naloge v zvezi s sprejemom proračuna in zaključnega računa. Opravlja računovodske in knjigovodske naloge za javne zavode in druge javne institucije, ki nimajo organizirane lastne finančne službe. Odsek za splošne zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje uprave, strokovne, organizacijsko tehnične in druge naloge za občinski svet, odbore in župana, kadrovske zadeve za upravo, strokovne in druge zadeve za volitve, priznanja občine in protokolarne zadeve, vodi glavno pisarno ter arhiv, opravlja premoženjsko pravne zadeve in upravlja s stanovanji in poslovnimi prostori in opravlja druge naloge v skladu z zakoni in statutom občine. Odsek opravlja zadeve, ki se nanašajo na požarno varnost in organizacijo zaščite in reševanja. Opravlja stro- kovne in organizacijske tehnične naloge v zvezi s krajevnimi skupnostmi. 6. člen Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo ima v svoji sestavi Odsek za družbene dejavnosti in Odsek za gospodarstvo. Odsek za družbene dejavnosti opravlja upravne, strokovne in druge naloge v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem javnih in drugih služb ter zavodov s področja predšolskega varstva, osnovnega šolstva, kulture, športa, zdravstva in socialnega skrbstva. Pospešuje razvoj družbenih dejavnosti. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na delo z mladimi, štipendiranje, izobraževanje odraslih, zaposlovanje, zdravstveno zavarovanje in ostale naloge, ki so določene z zakoni in statutom občine.Odsek za gospodarstvo opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na gospodarski razvoj občine, pospešuje in ustvarja pogoje za razvoj podjetništva, turizma, kmetijstva, trgovine in drugih gospodarskih dejavnosti. 7. člen Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve ima v svoji sestavi Odsek za urejanje prostora in Odsek za komunalne zadeve.-Odsek za urejanje prostora opravlja zadeve, ki se nanašajo na urejanje in rabo prostora, stavbnih zemljišč, Odsek za komunalne zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na urejanje in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in komunalnih objektov, varstvo zraka in vodnih virov, varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov, urejanje lokalnih in gozdnih cest in poti ter opravljanje pokopališke in pogrebne službe. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na ustanavljanje in izvajanje gospodarskih lokalnih javnih služb in koncesije. Zagotavlja in organizira redarsko službo in lokalne komunalne inšpekcije ter opravlja nadzor nad javnimi prireditvami. 8. člen Občinska uprava lahko na podlagi dogovora opravlja posamezne naloge za druge občine, za javne zavode in podjetja. Posamezne upravnenaloge občine se lahko v skladu z dogovorom opravljajo v upravni enoti ali v drugem organu oziroma organizaciji. Občinski svet Občine Vrhnika z občinskimi sveti drugih občin sprejema akte o ustanavljanju skupnih upravnih organov, oziroma daje soglasje za opravljanje nalog za druge občine in za opravljanje skupnih nalog občine v drugih organih in organizacijah. Občinska uprava lahko opravlja po pooblastilu nalogeiz pristojnosti države (prenesene pristojnosti). 9. člen Občinska uprava izvaja politiko občinskega sveta in njegovih organov. Zupan poroča občinskemu svetu o delu občinske uprave in o svojem delu. 2. Vodenje 10. člen Občinsko upravo vodi župan. Zupan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu. Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet in opravlja funkcijo profesionalno. Županlahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov. Župan lahko za podpisovanje določenih aktov pooblasti tudi vodje oddelkov in vodje odsekov. 11. člen Tajnik neposredno vodi in usmerja delo v oddelku za splošne zadeve. 12. člen Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo in oddelek za urejanje prostorain komunalne zadeve vodita vodja oddelkov, ki ju imenuje župan. 13. člen Vodje oddelkov in vodje odsekov imajo status višjih upravnih delavcev. 14. člen Vodje oddelkov neposredno organizirajo, usklajujejo in vodijo delo oddelkov, skrbijo za učinkovito in smotrno opravljanje nalog, razporejajo delo, skrbijo za delovno disciplino, organizirajo ustrezne oblike sodelovanja z drugimi oddelki in službami, neposredno sodelujejo pri opravljanju najzahtevnejših del in nalog s svojega področja. Vodje odsekov vodijo odseke po navodilih vodij oddelkov oz. občinskega tajnika in so za svoje delo in delo odseka, ki ga vodijo, neposrednoodgovorni vodjem oddelkov oz. občinskemu tajniku. Vodje odsekov opravljajo naloge, ki zahtevajo strokovnost, samostojnost pri delu in poznavanje problematike, vodijo pripravo odlokov in drugih predpisov, analiz, informacij ter drugih gradiv. 15. člen Tajnik in vodje oddelkov so za delo s svojega delovnega področja neposredno odgovorni županu. 16. člen Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni delavci, upravni in strokovno tehnični delavci. Načrt delovnih mest (sistemizacijo) določi župan. O imenovanjih višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev ter o sklenitvi delovnih razmerji zaposlenih v občinski upravi odloča župan ali po njegovem pooblastilu občinski tajnik. 17. člen Višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan. 18. člen Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan. 19. člen Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja občinski tajnik, ki lahko pooblasti delavce, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje ce lotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom ali z aktom o prenosu pooblastil določeno drugače. 20. člen V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po Zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakoni. 21. člen Občinski tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o postopkih ter zagotovi vodenje evidenc o upravnih stvareh v skladu s predpisi. 22. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odločijo samo uradne osebe, ki so pooblaščene in imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo ter opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku. V enostavnih upravnih stvareh lahko na prvi stopnji odločajo tudi uradne osebe, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne uspo- sobljenosti. Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo. III. POSTOPEK S PRITOŽBO 23. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občine odloča župan, če je župan izločen, pa občinski svet. Zoper odločitev župana ali občinskega jsveta je dopusten upravni spor. Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe na drugi stopnji voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka. 24. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi. 25. člen O izločitvi župana odloča občinski svet. O izločitvi občinskega tajnika odloča župan. O izločitvi uradne osebe odloča občinski tajnik. 26. člen Ministrstva na podlagi predpisov nadzorjujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, kijih iz izvirne pristojnosti izdajajo župan in pooblaščeni delavci občinske uprave. Pri prenesenih pristojnostih nadzorjujejo ministrstva, poleg zakonitosti, tudi primernost in strokovnost dela občinske uprave. 27. člen Občani lahko opozorijo pristojna ministrstva, naj ukrepajo po zakonu o upravi, če ugotovijo, da uprava ali župan pri odločanju o upravnih stvareh ne ravnajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi. 28. člen Delo občinske uprave je javno. O delu občinske uprave obveščajo javnost župan in občinski tajnik ter druge pooblaščene osebe. 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu. Številka: Datum: PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OSNUTEK Na podlagi 3. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93), zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93) in statuta občine Vrhnika, je občinski svet na svoji seji dne.............sprejel ODLOK o gospodarskih javnih službah v občini Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa dejavnost, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) v občini Vrhnika (v nadaljevanju: občina) in ureja način in oblike izvajanja teh javnih služb. Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. 2. člen Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne javne službe in dejavnosti, ki so kot javne službe določene s tem odlokom. 3. člen Na območju občine Vrhnika se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, 3. ravnanje s komunalnimi odpadki, 4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, 5. javna snaga in čiščenje javnih površin, 6. urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih površin, 7. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva zraka, 8. urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem, 9. pogrebne storitve, 10. urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, 11. vzdrževanje in urejanje javne tržnice, 12. oskrba s plinom, 13. urejanje javnih parkirišč, 14. javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih, 15. urejanje in vzdrževanje javnih kopališč ter športnih objektov in naprav, 16. urejanje prometne signalizacije in prometnih režimov, 17. plakatiranje, obešanje transparentov in zastav, 18. zimska služba Javne službe se opravljajo na celotnem območju občine. II. STROKOVNO TEHNIČNE IN RAZVOJNE NALOGE 4. člen Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb opravlja strokovna služba občinske uprave. 5. člen Naloge iz 5. člena tega odloka se nanašajo zlasti na: — razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb, — investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb, — postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, — strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb, — financiranje gospodarskih javnih služb, — določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb. 6. člen Posamezne naloge iz prve in druge alinee prejšnjega člena se lahko odstopijo za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. Občina lahko prenese določene naloge kot javno pooblastilo na izvajalca javnih gospodarskih služb. III. VARSTVO UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN 7. člen Za varstvo uporabnikov javnih dobrin občina ustanovi svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin (v nadaljevanju: svet) 8. člen Svet je sestavljen iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin. Podrobnejšo sestavo, delovno področje ter pristojnosti in pravice sveta določi akt o ustanovitvi sveta. IV. NAČIN IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB 9. člen Občina zagotavlja izvajanje javnih služb v naslednjih oblikah: — v javnem podjetju, — z dajanjem koncesij, — z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. 10. člen V javnem podjetju se izvajajo naslednje javne službe: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunal- nih odpadkov in padavinskih 3. ravnanje s komunalnimi odpadki, 4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, 5. oskrba s plinom. 11. člen Javno podjetje ustanovi občina kot podjetje v lasti občine ali kot podjetje z vložki zasebnega kapitala v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Vprašanja, povezana s položajem in poslovanjem javnega podjetja, se uredijo s posebnim odlokom. Javno podjetje upravlja z vsemi tistimi in-frastrukturnimi objekti, ki so s posebnim sklepom občinskega sveta občine preneseni na javno podjetje. 12. člen Koncesija se daje za naslednje javne službe: 1. urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih površin, 2. javna snaga in urejanje javnih površin, 3. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva zraka, 4. urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem, 5. pogrebne storitve, 6. urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, 7. vzdrževanje in urejanje javne tržnice, 8. urejanje javnih parkirišč, 9. javna razsvetljava v naseljih, ki obsegajo razsvetljavo prometnih in javnih površin v naseljih, 10. urejanje in vzdrževanje javnih kopališč ter športnih objektov in naprav, 11. urejanje prometne signalizacije in prometnih režimov, 12. plakatiranje, obešanje transparentov in zastav. 13. zimska služba 13. člen Koncesionirano javno službo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila občine kot koncedenta. Za določitev predmeta in pogojev opravljanja javne službe sprejme občinski svet za posamezno koncesijo koncesijski akt. V. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB 14. člen Javne službe se financirajo: — s ceno javnih dobrin (komunalna taksa, tarifa, nadomestilo,...), — z lokalnim davkom, — iz. proračuna, — iz prihodkov javnega podjetja, koncesionarjev ali osebe zasebnega prava, ki zagotavlja javno slžbo, — iz ostalih virov. VI. PREHODNI DOLOČBI 15. člen Občina z akti podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več javnih služb v skladu s 7. členom zakona o gospodarskih javnih službah. Do sprejetja aktov iz prejšnjega odstavka se za ureditev zadev, ki niso urejene s tem odlokom, za posamezna področja gospodarske infrastrukture uporabljajo do sedaj veljavni predpisi in sklenjene pogodbe. 16. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu R Slovenije. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Brane JEREB COMING Kulturno-prlreditveni center In okrepčevalnica jM|gl OSNUTEK Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Ur.l. RS št. 26/9o, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93), 29.člena Zakona o lokalni samoupravi in statuta Občine Vrhnika (sprejetega 11.5.1995), je Občinski svet občine Vrhnika na svoji seji dne sprejel ODLOK O SPREMENJENEM IN DOPOLNJENEM ZAZIDALNEM NAČRTU MIZARSTVO VIDMAR V SINJI GORICI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Sprejme se spremenjeni in dopolnjeni zazidalni načrt (vnadaljevanju zazidalni načrt) za proizvodno-poslovno območje Splošno mizarstvo Vidmar Branko in Peter, Sinja gorica 3a, v industrijski coni Vrhnika. Zazidalni načrt je izdelal biro Primis, p.o. z Vrhnike pod št. 25/95 v maju 1995. II. VSEBINA ZAZIDALNEGA NAČRTA 2. člen Zazidalni načrt vsebuje sestavine, ki določajo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in arhitekturne rešitve objektov ter rešitve prometnega, hidrantnega in kanalizacijskega omrežja ter drugih posegov v prostor. Zazidalni načrt vsebuje: /. Pisni del: 1.1 Odlok 1.2 Obrazložitev 1.3 Pogoji pristojnih organov in organizacij 1.4 Soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij 1.5 Ocena stroškov za izvedbo 2. Grafični del: 2.1 Geodetski in katastrski načrt M 1 : 500 2.2 Geodetski načrt komunalnih vodov M 1 : 500 2.3 Izvleček iz DP Vrhnika 1986-2000 M 1 : 5000 2.4 Omejitev območja in predlog parcelacije M 1 : 500 2.5 Arhitektonska situacija in urbanistični pogoji M 1 : 500 2.6 Numerični podatki in tloris strehe M 1 : 500 2.7 Prometna in hortikulturna ureditev M 1 : 500 2.8 Komunalna ureditev M 1 : 500 III. OPIS MEJE OBMOČJA IN PREDLOGA PARCELACIJE 3. člen Območje urejanja obsega parcelo št. 3063/1 ter dele parcel št. 3027/2, 3065/3 in 3112/2, vse k.o. Blatna Brezovica. Meja območja obdelave poteka od izbrane izhodiščne točke na skrajnem južnem vogalu območja v nasprotni smeri urinega kazalca po jugovzhodni in delu severovzhodne meje parcele št. 3065/3, po delu jugovzhodne meje parcele št. 3112/2 in po vzhodni ter delu severne meje parcele št. 3027/2. Nato prečka parceli št. 3027/2 in 3112/2, se nadaljuje po severozahodni meji parcele št. 3063/1 ter prečka še parcelo št. 3065/3. Meja območja urejanja se s potekom po delu jugozahodne meje parcele št. 3065/3 zaključi v izhodiščni točki. Območje urejanja meri 9560 m2. IV. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE 4. člen Območje je namenjeno poslovno-proizvodni gradnji za lesno proizvodnjo: — izdelava notranje opreme poslovnih in stanovanjskih prostorov — proizvodnja stavbnega pohištva 5. člen Na obstoječem poslovno-proizvodnem objektu (1) in urejenih zunanjih površinah so možna tekoča vzdrževalna dela. 6. člen Za širitev obstoječe proizvodnje program predvideva sledeče objekte in območja: 1. Lakirnico (L). Ta objekt je že zgrajen in se legalizira. Prizidan je k severozahodni fasadi objekta 1 in poravnan z jugovzhodno fasado istega objekta. 2. Proizvodni objekt (2): SS : skladišče proizvodnega materiala RRR : ročna delavnica za montažo končnih izdelkov Ta objekt se zgradi vzporedno z objektom 1 na sevevrozahodni strani. 3. Med objektom 1 in objektom 2 ter ob severozahodni fasadi lakirnice je predviden povezovalni hodnik (K). 4. Obstoječe skladišče za kemikalije (F), kije tipski kovinski montažni objekt, se prestavi na zelenico na severovzhodnem delu območja 5. Zunanje površine so urejene deloma kot prometno manipulacijske površine, deloma kot urejene zelenice. 6. Lakirnica ima vhod na severni, proizvodni objekt pa na jugovzhodni in severozahodni fasadi. Novi objekti in ureditve so konstrukcijsko in oblikovno usklajeni z obstoječo pozidavo in zunanjo ureditvijo tako, da skupaj tvorijo zaključeno celoto. V. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV 7. člen Urbanistično oblikovanje območja: Situacije objektov, zunanja in komunalna ureditev so skupaj z dimenzijami podane v grafičnih prilogah zazidalnga načrta. 8. člen Arhitektonsko oblikovanje objektov: A. Arhitektura: 1. Lakirnica (L) - obstoječ objekt: — tlorisni gabarit: 10,50 m x 12,25 m + 2,50 m nadstreška — višinski gabarit: pritličje, kap 4,00 m, sleme 6,15 m nad koto tlaka — kota tlaka: +- 0,00 = 292,65 m, enaka koti tlaka v objektu 1 — sleme strehe v smeri jugovzhod-severozahod, vzporedno s slemenom strehe objekta 1; naklon strehe 10%, kritina profilirana pločevina temno rdeče barve kot pri objektu 1 2. Proizvodni objekt (2): — tlorisni gabarit: 50,50 m x 20,50 m — višinski gabart: pritličje 4,00 m, sleme 6,50 m nad koto tlaka — kota tlaka: +- 0,00 = 292,65 m, enaka koti tlaka v objektu 1 — sleme strehe v smeri jugovzhod-severozahod vzporedno s slemenom strehe objekta 1; naklon strehe 10%, kritina profilirana pločevina temno rdeče barve kot pri objektu 1 3. Povezovalni objekt (K): — tlorisni gabarit: 10,60 m x 22,40 m — ostalo enako kot pri objektu 2 Konstrukcijski raster je 10,00 m. Toleranca pri oceni kote tlaka je +-0,15 m. B. Obdelava objektov: Obdelava enaka kot pri objektu: montažna betonska hala s polnilnimi opečnimi zidovi in klasičnim ometom. Okna in vrata so lesena in v obliki pokončnih pravokotnikov. VI. POGOJI GLEDE PROMETNEGA, HORTIKULTURNEGA IN KOMUNALNEGA UREJANJA 9. člen /. Zunanja ureditev in promet Okolica objektov je asfaltirana v enotnem nivoju. Vozišča širine 5 m se zarišejo z barvno črto. Klančina za raztovarjanje je poglobljena do 1 m pod nivojem dvorišča. Za parkiranje je možno uporabiti tudi dvorišče med objektoma 1 in 2 ter manipulacijsko površino na severovzhodnem delu območja. Razširjeno območje Mizarstva Vidmar se ogradi z zaščitno mrežasto ograjo tako, da se z obstoječo sklene v obod okoli celotnega funkcionalnega zemljišča. Na severni in severovzhodni strani je ograja umaknjena za 1,5 m od brežine predvidenega in obstoječega jarka na parcelo Mizarstva Vidmar, s čimer se omogoči prost dostop do jarkov. 2. Hortikultura Proste površine območja se zatravijo in zasadijo z visokim avtohtonim drevjem in grmovnicami. 3. Kanalizacija Fekalne vode se zbirajo v troprekatni nepretočni greznici z urejenim rednim praznjenjem. Tehnološko onesnažene vode iz lakirnice ni dovoljeno speljati v greznico, ampak se uredi reciklažni postopek z odvozom suspenzov na zato določeno deponijo. Po izgradnji F kanala vzdolž magistralne ceste se morajo objekti obvezno priključiti na ta kanal. Meteorne vode s strešin in utrjenih površin se odvajajo deloma v obstoječo meteorno kanalizacijo, deloma pa preko peskolovcev in lovilca olj v novo predvideni jarek na severnem robu območja. Površina, kjer stoji objekt za skladišče kemikalij, mora biti urejena tako, da ob morebitnem razlitju kemikalije ne morejo pronicati v tla ali pa celo teči v naravni recipient. 4. Vodovod in hidrantno omrežje Lakirnica se priključi na obstoječe vodovodno omrežje. Po obodu funkcionalnega zemljišča se izvede hidrantna zanka s skupaj štirimi nadzemnimi hidranti na medsebojni razdalji od 80 do 100 m in kombiniranim vodnim števcem. Znotraj objektov se izvede notranje hidrantno omrežje in namestijo gasilni aparati. 5. Elektrika Objekti se priključijo na obstoječe električno omrežje. Poleg notranje se izvede tudi zunanja razsvetljava z lučmi na fasadah. 6. Javna higiena Običajni odpadki se zbirajo v mobilnem 5oo 1 zabojniku. Način odvoza in odlaganja se določi v skladu z odlokom o ravnanju z odpadki v občini Vrhnika. 10. člen Ogrevanje je individualno z lesnimi odpadki. VII. VODNOGOSPODARSKI POGOJI 11. člen Barjanski jarek v cevi fi 50 s parcelno št. 3112/2 se na območju urejanja zasuje in ukine kot parcela. Namesto njega se izkoplje nov jarek ob severni meji parcele št. 3027/2, v katerega se preusmeri voda, ki je tekla po opuščenem jarku. Parcela novega jarka je široka 4 m, ob njej je predvidena 1,5 m široka dostopna pot. Brežina širine 2 m in 1,5 m široka dostopna pot ob javnem jarku ob severovzhodni meji območja sta tudi izvedeni na zemljišču parcele št. 3027/2. Podlaga za spremenjeno rešitev odvodnjavanja je ustrezna strokovna projektna rešitev. VIII. DRUGI POSEGI 12. člen Pred izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti dopolnilno vodnogospodarsko soglasje. Pogoji temeljenja se določijo s predhodno geomehansko raziskavo izvedenega predobremenilnega nasipa. Izvedbeni projekt mora upoštevati predpise o dovoljenih ravneh hrupa in emisij v zrak. Dostop gasilskih vozil do objektov bo možen po dovoznih poteh ob objektih. Raba površin, ki so del cestnega koridorja D (dovozne ceste, obračališča ter trase komunalnih in energetskih priključkov),je začasna do izgradnje industrijske cone. Vse komunalne naprave se morajo po izgradnji industrijske cone priključiti na skupne komunalne naprave. Za odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji, si mora investitor priskrbeti izjavo ustrezne institucije, da so le-ti nenevarni in primerni za odlaganje na komunalni deponiji. V nasprotnem primeru jih mora skladiščiti oziroma ravnati z njimi v skladu s sanitarnim soglasjem. IX. PREDLOG PARCELACIJE 13. člen Predlog parcelacije zajema parcelo št. 3063/1 ter dele parcel št. 3027/2,3112/2 in 3065/3. Parcelirata se: 1. funkcionalno zemljišča Mizarstva Vidmar 2. nadomestni odprt barjanski jarek na območju urejanja 1. Funkcionalno zemljišče zajema parcelo št. 3063/1 in dele parcel št. 3027/2,3112/2 in 3065/3. Meja funkcionalnega zemljišča poteka iz izbrane izhodiščne točke na južnem vogalu v nasprotni smeri urinega kazalca po jugovzhodni in delu severovzhodne meje parcele št. 3065/3, po delu jugovzhodne meje parcele št. 3112/2 in po vzhodni meji parcele št. 3027/2, nato pa po vzporednici s severno mejo parcele št. 3027/2, ki poteka 4 m južno od te meje. Na sečišču z mejo območja urejanja se obrne proti jugozahodu, prečka parceli št. 3027/2 in 3112/2 ter se s potekom po severozahodni in jugozahodni meji parcele št. 3063/1 zaključi v izhodiščni točki. Parcela barjanskega jarka št. 3112/2 se na območju funkcionalnega zemljišča ukine in pripoji temu zemljišču. Del parcele št. 3065/3 v velikosti 130 m2 se funkcionalnemu zemljišču pripoji v drugi fazi. Funkcionalno zemljišče v celoti meri 7240 m2. 2. Nadomestni odprt barjanski jarek se odmeri na parceli št. 3o27/2 in sicer ob njeni severni meji v širini 4 m. Parcela novega jarka na območju urejanja meri 300 m2. 14. člen Zemljišče na območju cestnega koridorja D, ki služi Mizarstvu Vidmar (dovoz s površino 350 m2 in obračališče s površino 25 m2) se le-temu da v najem. Odkup tega zemljišča ni dovoljen. X. ETAPE IZVAJANJA 15. člen Zazidalni načrt bo v celoti izveden v eni fazi z izjemo dela parcelacije, kot je navedeno v 13. členu. XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 16. člen Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec natančno upoštevati določila zazidalnega načrta. Če se pogoji v naslednjih etapah spremenijo, vendar so še v skladu z osnovnimi določili zazidalnega načrta, si mora investitor pridobiti novo lokacijsko odločbo. Če spremenjeni pogoji niso več v skladu z osnovnimi določili zazidalnega načrta, je potrebno le-tega novelirati. Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvajati tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in ekonomsko opravičljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih. Investitor in izvajalci predvidenih objektov in naprav morajo pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasja pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del zazidalnega načrta. XII. KONČNA DOLOČILA 17. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Vrhnika in na sedežu Krajevne skupnosti Sinja gorica. 18. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 19. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljavnost zazidalnega načrta za proizvodno poslovni objekt Splošno mizarstvo Vidmar Branko in Peter, Rimska c. 33, Log (Ur.l. RS št. 19/91). 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. REPUBLIKA SLOVENIJA PREDSDNIK OBČINSKI SVET VRHNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRHNIKA Brane Jereb AVTO CENTER d.d. Jelovškova 6 VRHNIKA tel.: 755.145; 755.357; 755.720 Na podlagi 37.člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur.list RS št. 26/9o, 18/93) in 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS št. 28/93, 57/94, 14/95), izdajam SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Mizarstvo Vidmar v Sinji gorici 1. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Mizarstvo Vidmar, ki gaje izdelal biro Primis, Tržaška c. 23, Vrhnika, pod štev. 25/95. 2. Osnutek iz 1.točke tega sklepa bo razgrnjen v II. nadstropju stavbe Občinske uprave Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika ter v prostorih KS Sinja gorica, 30 dni od objave v glasilu Naš časopis. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava osnutka. 3. Občani in organizacije lahko dajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali jih pošljejo Občinski upravi Vrhnika. 4. Ta sklep začne veljati z dnem objave v glasilu Naš časopis. Številka: 352-12/95 ŽUPAN Vrhnika, junij 1995 OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ T TARIFE KOMUNALNIH TAKS ' ' i. ;'' ; ' Tarifa št. 1 — Za uporabo javnih površin (JP) 1.1. Uporaba JP za stojnice — za vsak m2 na dan — 10 točk 1-2.1. Uporaba JP za kioske in druge komercialne namene — za vsak m2 na leto — 50 točk 1.2.2. Uporaba JP za nekomercialni namen — za vsak m2 na leto — 25 točk 13. Uporaba pločnika za strežbo — za vsak m2 na dan — 1 točka 1.4. Uporaba nevzdrževanih JP (cirkusi ipd.) — za vsak m2 na dan — 1 točka 1.5. Uporaba JP za gradbene namene in preklope — za vsak m2 na dan — 10 točk 16. Rezervacija parkirnih mest — parkirno mesto na leto — 3.000 točk 1.7. Pretovarjanje razstreliva — 125 točk/tona 1.8. Zapora ulice za komercialno prireditev (najemnina se ne obračuna) — za vsako prireditev (na dan) — 1.000 točk 1.9. Rezervacija parkirnih mest na dan — 120 točk Pojasnila: a) Za javne površine se štejejo ulice, pločniki, ceste, trgi, zelenice, parkirišča ter druge vzdrževane ali nevzdrževane javne površine na območju občine Vrhnika. b) Plačilo komunalne takse za uporabo javnega prostora ne izključuje plačila najemnine. c) Komunalne takse se ne odmerijo za uporabo javnih površin za gradbene namene in prekope, če je investitor občina Vrhnika oz. krajevne skupnosti. d) Komunalne takse se ne odmerijo za rezervacijo parkirnih mest za invalide. Tarifa št. 2 — Za napise, objave in druge oblike reklamnih oglasov. 2.1. stalni reklamni napisi 2.1.1. neosvetljeni — za vsak m2 na leto — 800 točk — za vsak nadaljnji m2 na leto — 200 točk 2.1.2. osvetljeni — za vsak m2 na leto — 1.000 točk — za vsak nadaljni m2 na leto — 300 točk 2.2. občasne reklame 2.2.1. transparenti — na dan — 12 točk ■2.2.2. razdelitev letakov — za akcijo — 200 točk 2.2.3. reklama pred lokalom (A table) — na mesec — 50 točk 2.3.3. zvočna reklama (najava prireditve oz. prodaje) — stalne akcije — na leto 1.000 točk — občasne akcije — akcija — 200 točk 2.3. usmerjevalne table (firme) — prostostoječe, za vsak m2 — 400 točk — na javnih panojih — 300 točk 2.4. plakatiranje 2.4.1. splošno obveščanje (po pogodbi) — za dejavnost na mesec — 1.000 točk 2.4.2. reklamne akcije (veliki panoji) — pano ob M/10 — 6.000 točk — pano, ostale lokacije na leto — 3.000 točk 2.4.3. občasne akcije (npr. cirkus) — akcija — 500 točk 2.5. vitrine — m2 na leto — 100 točk — vsak nadaljnji m2 na leto 50 točk 2.6. elektronski displeji — do 2 m2 na leto 2.000 točk — nad 2 m2 na leto 3.000 točk 2.7. reklamna postavitev proizvodov zunaj poslovnega prostora — za m2 na mesec — 10 točk Pojasnila: a) Javno mesto po tej tarifi je vsaka javna površina in tudi fasada, streha in podobno, površina oz. objekt, od koder je napis (oz. drugačno sporočilo) viden na javne površine ne glede na lastnino objekta, na katerem je takšen predmet. b) Površino takšnega predmeta nepravilne oblike predstavlja najmanjši možni pravokotnik, ki zajema vse njegove točke. c) Za taksni predmet se ne šteje ena zakonska obvezna označba firme, ena označba poslovne enote oz. drugi napis, ki po vsebini označuje dejavnost poslovne enote. Vsaka nadaljnja označba se šteje kot usmerjevalna tabla. d) Za razdelitev letakov se šteje razdelitev letakov v poštne nabiralnike, zatikanje letakov za brisalnike parkirnih vozil ipd. e) Komunalna taksa se ne odmeri od reklam, ki so nameščene v sklopu športnih objektov, katerih upravljalci so društva, organizirana v Športno zvezo Vrhnika. Tarifa št. 3 — Za igralna sredstva in glasbene avtomate v javnih lokalih 3.1. igralni avtomati in druga igralna sredstva (pikado ipd.) — za vsak kos na leto — 1.500 točk 3.2. biljard, namizni nogomet, glasbeni in drugi podobni avtomati — za vsak kos na leto — 1.000 točk 3.3. igralni avtomati kot dejavnost — stalna dejavnost na leto — 10.000 točk — prireditev — 5.000 točk Pojasnila: a) Javni lokali v smislu tega odloka so gostinski poslovni prostori (gostilne, bifeji, restavracije, igralnice, ipd.) in podobni prostori kot tudi k tem prostorom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gosti. b) Taksni predmeti so vse naprave, katerih uporabo morajo stranke plačati ne glede na obliko plačila (gotovina, žetoni). 11. Vrednost točke za obračunavanje taks za leto 1995 je določena s sklepom župana, z dne 7. 3. 1995 in znaša 10 SIT. Občinski svet Predsednik Brane Jereb Na podlagi določil Odloka o komunalnih taksah v občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 19/94), Oddelek za komunalne zadeve objavlja POZIV ZA PRIJAVO NASTANKA TAKSNE OBVEZNOSTI 1. Taksni zavezanci so pravne osebe, zasebniki in druge fizične osebe, ki uporabljajo taksne predmete. 2. Taksni zavezanec je dolžan prijaviti nastanek taksne obveznosti upravnemu organu, kije pristojen za komunalne zadeve, do nastanka taksne obveznosti. 3. Taksnim zavezancem, ki jim je bila odmerjena komunalna taksa za leto 1994 taksnih predmetov ni treba prijavljati, če pri njihovi uporabi ni bilo sprememb. 4. Rok prijave nastanka taksne obveznosti je 31.7. 1995. Prijavo je treba oddati na občino Vrhnika, Tržaška c. 1, v sobi 8 (vložišče) 5. Taksni zavezanci, ki taksne obveznosti ne bodo prijavili do 31.7. 1995, bodo obravnavani po 8. in 12. členu Odloka o komunalnih taksah v občini Vrhnika. Vrhnika, 29. 6. 1995 Občina Vrhnika Oddelek za komunalne zadeve Občina Vrhnika in Krajevne skupnosti Vrhnika (Vas, Center in Breg) objavljajo JAVNI RAZPIS za oddajo prostorov v Domu Krajevne skupnosti v nekomercialni najem 1. Predmet razpisa so prostori v Domu Krajevne skupnosti na Vrhniki, Tržaška 11, ki so namenjeni izključno izvajanju mladinskih programov. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo mladinska društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so registrirana kot društva, oz. da so pričela s postopkom registracije, — da predložijo program delovanja, — da predložijo poročilo o dosedanjem delovanju, — da so nepolitične organizacije. 3. Pri izbiri najemnika bodo imela prednost društva, ki bodo predložila boljši program in ki imajo večje število članov. Razpisana komisija bo upoštevala tudi podatke o dosedanjem delovanju. 4. Mladinska društva naj vloge pošljejo na Občino Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti, Vrhnika, Tržaška 1, do vključno 16. 8. 1995. 5. Najemodajalec bo z izbranim društvom sklenil nekomercialno najemno pogodbo za dobo 1 leta. Občina Vrhnika Na podlagi 49. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,57/94,14/95) in na podlagi 53. člena statuta Občine Borovnica je Občinski svet občine Borovnica na seji dne 29. 6. 1995 sprejel ODLOK o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave Občine Borovnica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa skladno s statutom Občine Borovnica organizacija občinske uprave ter delovna področja upravnega organa in opredeljuje funkcionarje in vodilne delavce občinske uprave Občine Borovnica (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava). 2. člen Občinska uprava je samostojna pri organiziranju svojih nalog v okviru ustave, zakona in drugih predpisov in je za svoje delo odgovorna svetu in županu, v zadevah od države danih pristojnosti pa tudi pristojnemu resornemu ministru. II. ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI 3. člen Občinska uprava je organizirana kot enoten občinski urad, ki opravlja njene upravne naloge in je individualno voden. V občinski upravi se po potrebi lahko organizirajo notranje organizacijske enote — uradi, oddelki ali službe. V sestavi občinskega urada delujejo strokovne službe oziroma strokovnjaki za področja dela: 4. člen Občinsko upravo vodi župan. Delo opravlja neprofesionalno oziroma pol-profesionalno v okviru določenega števila uradnih ur v uradu. Dneve in ure uradovanja sprejme svet s posebnim sklepom. 5. člen Za neposredno izvajanje nalog občinskega urada skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet. Zupan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja. Tajnik je za svoje delo odgovoren županu. 6. člen Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, kijih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta. Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. 7. člen Občinska uprava in njene strokovne službe lahko nudijo določene stro- kovne naloge za agencije, sklade, zveze, društva idr. po predhodno sklenjenem sporazumu. Občinska uprava lahko naroči izvajanje nekaterih strokovnih nalog pri zunanjih sodelavcih, organizacijah in posameznikih, vendar le v skladu s sklenjeno pogodbo in v soglasju z županom ali v skladu s koncesijskim aktom, sprejetim na svetu. 8. člen Če občinska uprava ne opravlja svojih obveznosti po tem odloku kakovostno in pravočasno, lahko svet in župan pričneta in vodita postopek za oceno dela občinske uprave in tajnika. 9. člen Občinska uprava mora v zvezi z opravljanjem svojih nalog skrbeti za napredek in racionalizacijo organizacije in strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev. Občinska uprava mora organizirati opravljanje svojega dela tako, da bo občanom omogočeno, da v čim krajšem času in na najbolj kakovosten način uveljavljajo svoje pravice in potrebe ter izvršujejo svoje obveznosti. 10. člen Upravne naloge občinske uprave opravljajo delavci občinskega urada: tajnik, višji upravni delavec, upravni in strokovno tehnični delavec. Tajnika imenuje občinski svet na predlog župana, ostale pa župan. Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet. O imenovanju oz. sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oz. po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave. 11. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje /a vodenje upravnega postopka po zakonu in občinskem statutu. Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo. 12. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posamične akte, kijih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi. 13. člen Občinska uprava oziroma njeni delavci morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni kot osebna, občinska, državna ali uradna tajnost. 14. člen Delavci v občinski upravi opravljajo dela in naloge po navodilih vodilnega delavca, kateremu so tudi odgovorni za svoje delo. 15. člen Vrednotenje delovnih mest v občinski upravi se določi po zakonu o razmerju plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) ter Pravilniku o napredovanju zaposlenih v državni upravi. Višino plače za delovno uspešnost župana določa komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skladu s sklepom občinskega sveta. Višino plače za delovno uspešnost tajnika določa župan v skladu z zakonom o funkcionarjih in začasnim sklepom. Višino plače za delovno uspešnost delavcev uprave določa župan. Sklep o višini povračil stroškov v zvezi z delom izda župan v skladu z zakonskimi predpisi. III. DELOVNO PODROČJE OBČINSKE UPRAVE 16. člen V sestavi občinskega urada delujejo strokovne službe oziroma strokovnjaki za področja dela: 1. gospodarska infrastruktura, urejanje ter varstvo okolja in gospodarske dejavnosti (industrija, podjetništvo, obrt, kmetijstvo, trgovina in turizem), koordinacija vaških odborov; 2. strokovna in organizacijska dela za občinski svet, odbore, komisije in druge, upravni postopek, volitve in imenovanja, zaščita in reševanje, javni red in mir; 3. družbene dejavnosti, premoženj- sko pravne zadeve in finance (proračun — knjigovodstvo); 4. administrativno tajniške zadeve ter druga splošna dela (zapisnik sveta, odborov, komisij). Za opravljanje del in nalog vodij služb se zahteva visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj. 17. člen Enotne in posebne zahteve za opravljanje posameznih del in nalog ter enoten naziv izvajalcev so določeni v sistemizaciji delovnih mest, ki jo določi župan. Za opravljanje vseh nalog je potrebno znanje slovenskega jezika, ki omogoča pravilno ustno in pismeno izražanje ter uporabo strokovnega izrazoslovja. IV. PRISTOJNOSTI IN OBVEZNOSTI FUNKCIONARJEV, VIŠJIH UPRAVNIH DELAVCEV IN DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI 18. člen Upravne naloge občinske uprave opravljajo delavci občinskega urada: tajnik, višji upravni delavec, upravni in strokovno tehnični delavec. Tajnika, sekretarja imenuje občinski svet na predlog župana, ostale pa župan. Delovno razmerje pa sklene župan z vsemi zaposlenimi v občinski upravi oziroma v uradu v skladu z načrtom delovnih mest. V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 19. člen V roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka izda župan načrt delovnih mest o sistemizaciji delovnih mest v upravi. Na osnovi omenjenega načrta pa lahko župan sklene delovna razmerja zaposlenih oziroma izda odločbo o zaposlitvi. 20. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem uradnem glasilu. Borovnica, dne 29. 6. 1995 Predsednik občinskega sveta Občine Borovnica Anton Kržič, l.r. Poročilo o stroških ureditve in asfaltiranja ceste na Dražico Na sestanku krajanov Dražicedne 18. 9. 1994 je bila izražena želja, da se končno pristopi k asfaltiranju ceste na Dražico. V ta namen je bil 20. 11. 1994 ustanovljen štiričlanski gradbeni odbor v sestavi Turšič Slavko, Hren Franc, Mišic Stane in Turšič Anton in nadzorni odbor Drašler Jože in Hren Janez. Nadzor nad gradbenimi deli je prevzel g. Walner Jože. Vsi krajani so s podpisom pooblastili gradbeni odbor, da tudi v njihovem imenu vodi vse potrebne aktivnosti za izvedbo zastavljenih del in dokončanje le-teh. Na sestanku je bila dogovorjena finančna udeležba posamezne hiše oz. gospodinjstva pri tem projektu. Dogovorili smo se tudi o dinamiki zbiranja sredstev in sicer po 16.000 SIT do končnega pokritja investicije. Ravno tako je bil sklenjen dogovor z vsemi lastniki parcel, ki mejijo na cesto, kako lahko ureditev poseže v njihov prostor. Pri tem smo naleteli na splošno podporo vseh, kajti že skrajni čas je bil, da se grmovje, kije z vseh strani sililo na cesto in tudi oviralo varno in hitro vožnjo odstrani s koreninami vred. Po uskladitvi želja in potreb krajanov smo izvedli trasiranjc ceste, izmerili dolžine in velikost cestišča ter predvideli nujna gradbena dela (odstranitev nenosil-nega zemljišča, poravnavanje bregov ob cesti, razširitve, prekope itd.). Nato smo se lotili zbiranja ponudb izvajalcev za gradbena in pripravljalna dela ter samo asfaltiranje. Pridobili smo ponudbe štirih izvajalcev. Po skrbni analizi smo se odločili, da bo najceneje, če večino pripravljalnih del opravimo sami z lastno mehanizacijo, za samo asfaltiranje pa je bilo izbrano podjetje Primorje Ajdovščina kot najugodnejši ponudnik storitve. Predračunska vrednost je znašala 5,390.000 Sli za ureditev cestišča in asfaltiranje vendar brez ureditve ustrezne meteorne kanalizacije. Izdelavo meteorne kanalizacije je zaradi strmega cestišča in relativno velikih asfaltiranih površin ter nevarnosti, da voda spodkoplje del ceste, ki leži na iz kamenja zloženi škarpi, zahteval nadzorni vodja del. Pripravljalna dela so se začela 11. marca in so trajala praktično do 5. maja, ko je bilo izvedeno samo asfaltiranje. Dela so se izvajala ob popoldnevih in sobotah ob prisotnosti večine krajanov, ki smo s svojo mehanizacijo in ročnim delom ter ob pomoči bagra urejevali in pripravljali traso, kopali jarke za kanalizacijske cevi, zlagali kamenje v škarpo, nasipali in pripravljali podlago ter istočasno urejali tudi bodoče bankine. Pa poglejmo te naše aktivnosti še skozi številke: — izkopali smo 433 m jarkov — položili 289 m meteorne kanalizacije — uredili vse potrebne prekope za bodočo fekalno kanalizacijo in položili že 38 m cevi pod cestiščem — položili 106 m energetskih cevi, da ne bi bilo kasneje potrebno za vsak kabel prekopati asfalt — zamenjali dotrajane vodovodne cevi v dolžini 83 m — postavili in zabetonirali 17 jaškov (vodovodne napeljave, električne napeljave, kanalizacije in komunikacijskih vodov) — zgradili 30 m suhozida — postavili 47 m dvostranskega armiranobetonskega zidu višine 0,8 m — zabetonirali škarpo pod kapelico v dolžini 20 m — vgradili 42 m' betona v glavnem v kanalizacijo — porabili 480 m3 raznih vrst peska za pripravo podlage in bankin — postavili 13 m robnikov Skupna dolžina tako pripravljene trase je znašala 588 m oziroma 2424 m2, pri širini cestišča 2,7 m in skupaj z vsemi razširitvami je bilo položenega 2044 m2 asfalta in 127 m muld. Celotni stroški ureditve ceste in asfaltiranja znašajo: A: Rocena investicije (če bi vsa dela opravila gradbena firma) 10.525.207,— SIT B: predračunska vrednost 5.360.000,— SIT (brez kanalizacije) vrednost kanalizacij.: 1.617.023,— SIT Skupaj: : 6.977.023,-SIT C: Realizacija priprave podlage • 830.205,— Sil kanalizacija 1.617.023,— SIT asfaltiranje_ 2.555.262,— SIT SKUPAJ: 5.002.490,— SIT D: Financiranje: — krajani z lastnimi sredstvi 1.283.722,— Sil — Sklad stavbnih zemljišč 815.000,— SIT — občina Borovnica 1.286.745,— SIT — kanalizacija občina Borovnica 1.617.023.— SIT S tem so se praktično končala gradbena dela, ostala je samo še zaščitna ograja na ovinku. To bomo uredili v prihodnjih mesecih. Gradbeni odbor se zahvaljuje vsem za tvorno sodelovanje in podporo pri akciji. Poročilo sestavil TURŠIČ SLAVKO, dipl. ing. Poročilo o stroških asfaltiranja Rimske ceste Asfaltiranje Rimske ceste seje vršilo 9. 5. 1995. Ker je bila cesta že utrjena, so pripravljalna dela obsegala samo: — navoz gramoza, — odstranitev travne ruše, ki je že preraščala robove cestišča — prestavljanje žive meje v dolžini 6 mm zaradi razširitve cestišča — poravnavanje in valjanje gramoza. Rimska cesta je bila asfaltirana v dolžini 339,2 m od odcepa pri mostu čez Bo-rovniščico do mostička pri Belem potoku. Širina asfaltiranega cestišča je 3,5 m. Položenega je bilo 1247,10 m2 asfalta. Kot najcenejši izvajalec je bil tudi v tem primeru izbrano podjetje Primorje Ajdovščina. Stroški asfaltiranja: — priprava podlage, strojne ure — material za podlago ■ dovoz materiala za podlago lOh 100 m3 28.350,00 + 90.640,00 + 75.600,00 NAS GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS A: Skupaj: priprava podlage 191.950,00 — od tega B m3 za privat uvoze - 13.430,00 178.520,00 B: urejanje bankin 30 m' materiala + prevoz 50.817,00 Skupaj: 242.767,00 A + B C: — asfaltiranje A + B + C: D: Financiranje ceste — krajani z lastnimi sredstvi: — prispevek za asfalt — plačilo privat uvozov — Sklad stavbnih zemljišč — občina Borovnica Gradbeni odbor se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri tem projektu Poročilo sestavil SLAVKO TURŠIČ, dipl. ing. Skupaj: 4 x 83.354,00 4 x 83.354,00 1.472.859,00 1.715.626,00 = 333.416,00 + 51.041,00 = 333.416,00 997.753,00 Pospeševanje proizvodnje hrane Proračun občine Vrhnika namenja za kmetijstvo sredstva v višini 7.000.000 SIT. Sredstva v višini 1.500.000 SIT zagotavljamo za regresiranje semenske koruze in drugih semen, in sicer 20% regresiranja prodajne cene semenske koruze — 10 ton in 50% regresiranje ostalih semen (travno deteljne mešanice). Da bi proces uvajanja posodobitev premaknili iz mrtve točke, v programu pospeševanja proizvodnje hrane v občini Vrhnika za leto 1995 nadaljujemo s spodbujanjem investicijskih vlaganj in sicer z regresiranjem obrestne mere za kredite, za dobo enega leta v višini 50%, in sicer za investicije v sodobne sušilnice krme s toplim zrakom, za mlekovode in ostalo hlevsko opremo ter adaptacije in novogradnje hlevov — znesek 450.000 SIT. Zagotavljamo tudi sredstva za zavarovanje krav in pitancev v A in B kontroli in sredstva za preventivno cepljenje pašnih živali. Skupaj zagotavljamo v letošnjem programu 2.400.000 SIT in sicer za zavarovanje po kravi 1.600 SIT (1.200 krav) ter 40% sofinanciranje preventivnega cepljenja pašnih živali. Za letošnje leto predlagamo podporo pašnikom, ki so še potrebni obnove (200 ha) v višini 5.000 SIT/ha in podporo za na novo urejene pašnike v višini 90.000 SIT za vsak pašnik. Predvidoma bo v letu 1995 na novo urejenih pašnikov 10. S programom bi skupaj v ta namen zagotovili sredstva v višini 1.800.000 SIT. V konjereji načrtujemo sofinanciranje: — osskrbniku žrebca na Lesnem brdu zagotavljamo 30% regresa za skočnino za območje občine po ceniku, ki ga izda Kmetijski zavod Ljubljana, oskrbnikoma se izplača regres na podlagi izdanih potrdil o skoku, od dejanskega števila skokov pa do št. 30 kom (za posameznega oskrbnika) pa se jima povrne skočnina v 100% znesku. * — zagotavlja se tudi 500 kg ovsa za žrebca — udeležba žrebca na lenem financiranju (prevozni stroški in dnevnica). Za navedene naloge zagotavljamo 100.000 SIT. Med dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in uvajanjem novih programov pridelave hrane program podpira prašičerejo s 50% sofinanciranjem nabave plemenskega merjasca za plemenilno postajo. Za navedeno nalogo zagotavljamo 50.000 SIT. Pri zelenjadarstvu s programom zagotavljamo podporo v višini 50% za nabavo sadik ali semen ter sofinanciranje folije in 50% regresiranje obresti za investicije. Za ta pospeševalni ukrep namenjamo sredstva v višini 100.000 SIT. Za program zdravstvenega varstva čebel — zdravljenja bolezni čebel se zagotavlja 200.000 SIT. Program zajema tudi pregled zimskih mrtvic na nosemavost in pršičavost, preglede na hudo gnilobo čebelje zalege in na poapnelo zalego ter zatiranje varooe. Glede na omenjena sredstva je možno 50% sofinanciranje tistih preventivnih akcij, ki so oz. bodo v tem letu najbolj potrebne oz. upravičene. S programom sofinanciramo: — zimski ciklus predavanj za mlade kmete, — posamezna predavanja in tečaje iz dopolnilnih dejavnosti gospodinjstva in novih programov kmetijstva, — vzpodbujanje delovanja društva kmečkih žena, kmečke mladine in govedorejskega društva, — razne analize za pomoč pri svetovanju. Za te namene zagotavljamo 300.000 SIT. Sredstva v višini 100.000 SIT namenjamo za brezplačno servisiranje škropilnic za zaščito rastlin, kombajnov in molznih strojev. Regrese za navedene programe se uveljavlja preko Kmetijske zadruge Vrhnika in Kmetijske svetovalne službe občine Vrhnika, če ni drugače določeno. Varstvo zemljišč Sredstva odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki ostanejo občini, se uporabljajo za varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč v občini. Predvidoma bo zbranih 4.000.000 SIT sredstev. Program zajema kopanje in čiščenje jarkov, vzdrževanje melioracij. Poleg te naloge bo v letu 1994 odbor sofinanciral tudi dela pri vzdrževanju že izvedenih hidromelioracij v naši občini. Vsa omenjena dela se regresira proizvajalcem v višini 50%. Planiran obseg navedenih del v letu 1994 predstavlja obremenitev v znesku 1.000.000 SIT. Odbor namenja 1.700.000 SIT za izvajanje malih melioracij in sicer v obliki 50% sofinanciranja manjših zemeljskih operacij na podlagi interesa posameznih kmetov za ta dela in programe svetovalne službe. Okvirno zagotavljamo sredstva za male melioracije na 30 kmetijah. Sredstva v višini 1.000.000 SIT zagotavljamo za morebitno dokončno izvedbo ureditvenih del na kmetijskih zemljiščih v primerih reševanja pritožb v komasacijskih postopkih Podlipska dolina II. in III, ter sofinanciranje ureditvenih načrtov oz. lokacijske dokumentacije za urejanje zemljišč. Zagotavljamo tudi vzdrževanje dovoznih poti in kolovozov, ki služijo le potrebam obdelovanja zemljišč, po programu svetovalne službe občine Vrhnika, in sicer v višini 300.000 SIT. Kronika dogodkov v Domu upokojencev na Vrhniki 06. 06. smo se podali na izlet v »neznano«. 14. 06. je nastopil pri nas z ubranim petjem pevski zbor Drenov Grič — Lesno Brdo. 22. 06. smo obiskali vrtec pri Pošti. Ljubki malčki so nam peli in plesali, nam pokazali svoje najljubše igrače in nam nadvse gostoljubno postregli s sadjem, sokom in piškoti. Ker je bilo to naše zadnje srečanje pred jesenjo, želimo njim in vzgojiteljcam prijetne počitnice! Sliko, ki so nam jo podarili, smo obesili v dnevni prostor. 22. 06. Prvič po enem letu delovanja so se nampred-stavili pevci Društva invalidov, Vrhnika. Zapeli so nam vrsto lepih slovenskih narodnih in nas pogostili z domačimi piškoti. 23. 06. je naš pevski zbor »Zar- ja« gostoval v Ilirski Bistrici na 2. srečanju pevskih zborov Socialnih zavodov Slovenije. Kot se za taka srečanja spodobi, smo se po končanem programu in dobremu kosilu, še napeli in naplesali ob glasbi ansambla »Ma-libu«. Drugo leto se srečamo na mariborskem koncu. Do prihodnjič nasvi-denje Vera Izlet v neznano 6. junija smo se podali na celodnevni izlet v neznano (zdaj že lahko izdamo: po Notranjski in Dolenjski). Udeležilo se ga je 40 stanovalcev, 12 zaposlenih za spremstvo in vodička ga. Sonja, ki je vso pot neutrudno zastavljala vprašanja v zvezi s potjo in razlagala zanimivosti. Za tiste, ki so se izkazali pri poznavanju naše Slovenije je imela celo skromne nagrade. Upamo, da bo šla še velikokrat z nami. Kaj so povedali udeleženci izleta: Tončka: Všeč mi je bilo, da sem šla na Turjaški grad, čeprav je bilo veliko hoje. Na Trubarjevi domačiji sem kupila spominček. Štefka: Meni pa je bilo všeč, da smo bili ves čas skupaj. Ko sem hodila na izlete z Zdravstvenim domom, kjer sem službovala, je bilo vse razkropljeno. Mici: Naužili smo se svežega zraka, ki smo ga tako potrebni. Marija: Všeč mi je bilo, ko smo se vozili po gozdu in pri ge. Mačkovi, ki nam je tako lepo postregla. Miha: Ni mi bilo všeč, da so me ženske kotrolirale pri šanku. Pavel: Slabo slišim in slabo vidim, pa mi je bilo všeč, da je vodička govorila po mikrofonu. Adolf: Vse mi je bilo všeč. Na Turjaku sem kupil žganje. Prima je bilo organizirano, a če je veliko ljudi, je težko vsem ustreči. France: Vreme je bilo ravno pravšnje — oblačno, da ni bilo vroče. Pepca: Vedno sem si želela videti Turjaški grad, ker sem tudi jaz doma z gradu. Najbolj smešno pa se mi je zdelo, ko je Miha raziskoval grmovje. Kaj so povedali tisti, ki se izleta niso udeležili: Tončka: Jaz bi tudi šla na izlet, pa me niso marali, ker ne morem hoditi. Drugič bomo šli pa s posebnim avtobusom za invalidske vozičke. Ana: Vse vem, čeprav nisem mogla na izlet. Mi je Adolf povedal, pa poznam tiste kraje. Francka: Na izlet nisem šla, ker sem zbolela. Tisti dan je bila jedilnica videti kot »polomljeno grab-lje« —tukaj eden, tam eden.... Naš izlet Dne 6. junija 1995 smo šli na izlet. Obiskali smo naslednje kraje: Rakek, Cerknica, Grahovo, Radlek, Sveta Trojica, Ulaka, Bloke^ Nova vas, Ruparsko, Klanec, Zlebič, Zimarice, Sodražica — gostilna »Kaprol«, Velike Lašče, grad Turjak, Ljubljanski grad. Kosili smo v Sodražici. V gostilni ni bilo nobene ženske, moški so bili kuharji in natakarji. Bilo je že vse lepo pripravljeno: na mizi, ah, lepi beli prti, zelo lepa posoda in pribor. Tudi hrana je bila odlična: juha z domačimi rezanci — v zelo lepi posodi, z lepo zajemalko, meso je bilo pečeno in zelo dobro. Vsega je bilo dovolj, še domov smo nesli te dobrote. Veseli in v dobrem razpoloženju smo se vrnili. Marija Turšič Naš izlet v neznano Dne 6. junija smo se odpravili na izlet v »neznano«. Mislil sem, da vse te ceste in poti poznam, pa sem se zmotil. Najprej smo se peljali v Cerknico, od tam nazaj iz Cerknice, nakar smo šli preko Ukanca. Tam sem pa zgubil nadzor, ker smo se peljali skozi »zeleno džunglo«. Namesto, da bi se peljali mimo Nove Štifte, kjer sem že bil, sem videl samo ozko cesto, obkroženo s samimi smrekami in borovci. Tako smo prispeli v Radlek, kjer nas je že pričakala naša nekdanja stanovalka ga. Maček in nas vse lepo pogostila z napoli-tankami, kavico, »kačjo slino« in še z likerjem. Od tam smo šli v Sodražico na kosilo. Takrat se je vlil dež, bliskalo seje in grmelo. Peljali smo se mimo Trubarjeve domačije. Nismo se tam ustavili, ampak smo se peljali naravnost na Turjak, ki ga pa nisem šel ogledovat, ker so me preveč bolele noge. Nato smo se peljali proti Ljubljani, na Ljubljanski grad, ki sem ga v mladosti velikokrat videl, zato sem kar obsedel na klopi in obujal spomine. Od tam smo se peljali proti Vrhniki in smo prišli malo kasneje domov kot smo načrtovali. Kot ponavadi smo zamudili večerjo. Tako seje končal naš izlet. Mihael Robnik Predsednica DU Dobrova Pavla Ciuha sprejema darilo od koroških upokojencev ŽIVAHNA AKTIVNOST DU DOBROVA »Lahko je delati s takimi upokojenci« Za upokojence ni slabšega kot sedeti doma križem rok in čakati na (največkrat) skromno pokojnino. Včlanjenim v društvu jim jesen življenja prav gotovo mineva bolj pestro, hkrati pa tudi ne manjka tudi družabnosti, ki je na starost še kako pomembna. Društvo upokojencev Dobrova, ki šteje kar 363 članov, tako vsako leto pripravi tudi do osem izletov, redno pa obiskujejo in obdarujejo tudi ostarele in bolne člane na domovih (nedavno so v Domu starejših občanov v Radovljici obiskali njihovo članico invalidko Francko Plestenjak). Letos so bili na izletu v Italiji in Vipavski dolini, za julij načrtujejo izlet na Dolenjsko (spotoma se bodo še kopali v Dolenjskih Toplicah), za jesen pa izlet na pliberški sejem in ponovno pot proti Primorski. Septembra pa jih čaka Teden upokojencev. 16. junija je društvo imelo občni zbor, v Ga-berju pa so pripravili tudi piknik, na katerega so v znamenju dolgoletnih izmenjav povabili DU BREZOVICA tudi slovenske upokojence iz Pliberka. Kar nekaj pozornosti DU Dobrova namenja športu. Njihova ekipa balinarjev je bila prva na občinskem in peta na republiškem tekmovanju. Vsekakor je presednica društva Pavlina Ciuha lahko zadovoljna z vsestransko aktivnostjo v društvu. »Lahko je delati s takšnimi upokojenci. Imamo pa tudi zelo pridno tajnico in blagajnika,« rada pohvali ljudi v društvu. DU Dobrova skupno deluje že kakih 45 let. Najstarejši član društva je Ivan Vampelj, ki bo napolnil že 92 let, najmlajši člani pa komajda presegajo petdeset let. B. V. Pomlad v dolini Soče Na izletu pri Trubarjevi domačiji Sobota, 27. maja 1995. Lepo sončno jutro. Ob 7. uri nas pri trgovini na Brezovici že čaka avtobus turistične agencije GREMO Lj. s prijaznim voznikom Janezom. Poberemo prve izletnike in se odpeljemo do Vnanjih Goric. Nazaj grede se zopet ustavimo na Brezovici, kjer vstopijo še vsi drugi prijavljeni člani izleta. Pri Gorjancu zavijemo na avtocesto do izvoza za Logatec in naprej proti Tolminski. Za dobro razpoloženje v avtobusu poskrbi »šnopček« in pa piškoti pekarne Kovač Brezovica. Prvi postanek smo imeli v Idriji. Popili smo jutranjo kavico in morda še kaj za dobro voljo. Po krajšem postanku se odpeljemo do Mosta na Soči, kjer nas je že čakala vodička Turistična agencija Avanturis prijazna gospa Cilka. Razkazala nam je Most na Soči, izkopanine stare hiše še iz rimskih časov. Povedala nam je tudi, da so vse polno teh izkopanin odkrili po potresu na Tolminskem leta 1976. Povzpeli smo se na bližnji hrib, od koder je bil čudovit razgled po vsej dolini — tja do Trente in naših čudovitih planin. Po ogledu Mosta na Soči in seznanitvijo z zgodovino kraja smo se odpeljali do Kobarida. Med potjo nam je vodička veliko povedala o borbi primorskega človeka za svoj obstoj. Pokazala nam je rojstni kraj Simona Gregorčiča. V Kobaridu smo si ogledali kraj in se napotili tudi v trgovino tovarne Kraš, kjer smo si po tovarniških cenah nakupili njihove izdelke. Potem pa nazaj v avtobus in v Tolmin na ogled muzeja Soške fronte in prve svetovne voj- ne. Ogledali smo si tudi kratek film iz prve svetovne vojne, o bojih ki so potekali v teh krajih. Iz Tolmina pa se odpeljemo nazaj na Most na Soči, kjer imamo na ladji kosilo. Sprejmejo nas prijazni kapitan ladje Dean in njegovo osebje. Bili smo navdušeni. Gospa Ema je vzkliknila: Kaj takega pa še ne — jemo in še peljemo se!« Kapitan je poskrbel tudi za zabavo s pripovedovanjem »vico«. Tudi »tapravo« poroka smo imeli na ladji. Po dobrem kosilu in prijetni vožnji po jezeru smo se odpeljali do zadnje postaje našega izleta v korita Tolminke. Z g. Cilko se opdravimo na ogled teh prečudovitih sotesk reke Tolminke, nekateri pa so se podali do Hudičevega mostu. S Hudičevega mostu je bil prečudovit pogled v 60 m globoka korita Tolminke. Gospa Cilka nam tudi pove, da je bil Tolmin že leta 1065 omenjen kot letna rezidenca oglejskih patriarhov. In kot gost patriarhov se je leta 1319 menda tu mudil tudi pesnik Dante, od tod tudi Dantejeva jama (vanjo se nismo spustili). Po ogledu teh lepot se vrnemo nazaj na izletniško točko k brunarici. Tam nas je že čakal godbenik Miro. Ob živi glasbi smo tudi zaplesali. Vmes pa smo pokušali in tudi kupovali pravi tolminski sir, ki so ga s planin prinesli prav za nas. Vse lepo hitro, prehitro mine. Okoli 19. ure smo se napotili mimo Nove Gorice nazaj proti Brezovici. Okoli 22. ure smo srečni in zadovoljni prišli domov.• Frančiška Štcfančič JULIJ 1995 DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 15 Blagoslov kapele mučencev v Šentjoštu V Šentjoštu je v nedeljo, 9. julija 1995, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar daroval sv. mašo in opravil blagoslov Kapele mučencev, posvečene žrtvam komunističnega nasilja. V kapeli so vgrajene plošče, na katere je vklesano 138 imen. Kapelo mučencev krasi lep vitraž, avtor je g. Marko Jerman. Glavni govornik na svečanosti je bil g. Pavle Kogej, član izvršnega odbora Nove slovenske zaveze. Poudaril je pomembnost iskanja resnice in mlademu rodu povedati zakaj so dali življenje vsi ti mladi fantje in možje, dekleta in žene. Kot domačin in živa priča tistih časov ter predstavnik Slovencev razkropljenih šjrom po Evropi, je spregovoril g. Vinko Žakelj. Pred 50. leti je daroval svojo novo mašo v Vetrinjah na Koroškem. V Belgiji že vrsto let duhovno in narodno povezuje Slovence. Na Višarjah, na stičišču treh dežel, je postavil mejnik — Slovenski dom, ki ga čuva Višarska Marija. Le od tukaj je lahko polnih 30 let, gledal rodno domovino. L. 1975 je prvič po končani vojni, stopil na domačo grudo. V besedi se je spomnil svoje, Krvinetove družine. G. Vinko Zakelj pravi, da moramo več časa nameniti dobremu branju, razmišljanju ter osnovnim človeškim vrednotam. Če ne bomo zanemarjali teh stvari, nam spoznanje o resnici ne bo tuje. G. Vinko je pokončen, odločen Slovence, izjemnega duha. Poznana nam je njegova pesniška zbirka Molitev na gori ter izjemna ljubezen do fotografije. V nedeljo, 16. julija, ob 10. uri, bo v Šentjoštu imel zlato mašo, na katero ste vsi lepo povabljeni. V imenu Slovencev iz Argentine je spregovoril g. Albert Malovrh, vse zbrane sta pozdravila tudi g. Viktor Tominc iz Cleve-landa in g. Janez Grdadolnik iz Kanade. Tako je bil z nami po njih cel svet. G. Malovrh je dejal, da so prav tu slovenski možje in fantje prvič odgovorili na nasilje komunistov. Tudi sam je eden redkih, ki so po božji dobroti ostali pri življenju, da lahko pričajo o teh dogodkih. Spominja se, da je bila v nedeljo, 7.maja 1945, po čudnem naključju, vsa četa doma. Opravili so sv. spoved in vsi do zadnjega prejeli sv. obhajilo. Božja skrivnost je, zakaj je bilo potrebno, da so ti naši fantje in možje, dekleta in žene morali darovati svoja življenja na oltarju vere in domovine. Prepričan sem, pravi g. Albert, da ta žrtev ne bo brez blagodejnega sadu. Pozdrave pa so vsem navzočim — preko tri tisoč jih je bilo, v svoji besedi prinesli tudi vodje strank slovenske pomladi: od krščanskih demokratov g. Lojze Peterle, od ljudske stranke g. Marjan Podobnik in od socialdemokratske stranke g. dr. Jože Pučnik. Ob tej priložnosti smo domačini pripravili v mah cerkvi sv. Jošta, fotografsko razstavo: Šcntjošt pred in med 2. svetovno vojno. Na fotografijah lahko vidimo utrip življenja tistega časa, pomembne dogodke, ljudi,... Izšla pa je tudi brošura: NIKOLI PREMAGANI, v kateri so zapisi in fotografije o pobojih in žrtvah komunističnega nasilja v fari Šentjošt. Ni naključje, da je prav ob tem času izšla tudi knjiga Marte-Milene Keršič: Prva vaška straža v Sloveniji in pa ponatis knjige Snopkove mame. Iskrena hvala trobentačem iz Ljubljane, domačemu pevskemu zboru in kulturnemu društvu za sodelovanje. Vsem vam pa, ki ste se udeležili te svečanosti ter vsem, ki ste nam po svojih močeh duhovno in materialno pomagali — BOGLONAJ! Želja odbora za postavitev spominske kapelice je, da ta del zgodovine ne bi šel v pozabo. Vse kar je bilo narejenega, ves trud, ljubezen in znanje, ki smo ga vložili , naj bo skromna zahvala vsem, ki so živeli v duhu besed: BOG — NAROD - DOMOVINA. Špela Grdadolnik OBČINSKI ODBOR LDS Ali se občina lahko odpove izkušenim ljudem? Občinski odbor LDS nove občine Dobrova — Horjul — Polhov Gradec je bil ustanovljen novembra 1994. Tako je LDS prva poli-l'čna stranka, ki je bila ustanovljena v novi občini. Stranko vodi predsednik stranke in izvršni odbor. Število članstva je sorazmerno nizko, vendar so to ljudje z bogatimi izkušnjami na področju lokalne samouprave, °d predsednikov v krajevnih skupnostih do poslanca v mestni skupščini. Nastopili smo na lokalnih vo-Utvah, vendar s polovičnim uspehom, tako imamo samo enega Svetnika v občinskem svetu. Naša želja je, da'se vključimo v delovanje nove občine, vendar kljub bogatim izkušnjam nismo zaželeni. Pri županu in občinskem Svetu ima ideološka usmeritev Prednost pred strokovnostjo in 'zkušnjami. Naši člani imajo fakultetno izobrazbo, razen dveh, ki imata srednješolsko. Kot stranka se redno sestajamo in spremljamo delovanje občinskega sveta in župana. Naredili smo program razvoja °bčine in želimo biti enakopravni Partnerji z ostalimi političnimi strankami v občini. Želimo polagati županu in svetu pri razvoju občine, ker se zavedamo, da so to začetki nove lokalne samouprave in da župana in občinski svet čakajo težke naloge. Zavedamo se, da smo najprej čani nove občine, šele potem obi čla ni politične stranke in da smo vsi skupaj odgovorni za čimvečji napredek občine. Člani občinskega odbora LDS smo bili prej člani Demokratske stranke, torej ne izhajamo iz prejšnje ZSMS. Tajnik odbora LDS Občine Dobrova — Horjul — Polhov Gradec Ceste na Črnem vrhu dobivajo asfalt_ Letos so na območju ks Črni vrh uspeli asfaltirati kar tri cestne odseke: dvakrat po kakih petsto metrov ceste skozi Potrebuješev graben, cesto od vaškega župnišča do cerkve sv. Lenarta in pokopališča, dvorišče pred cerkvijo ter kak kilometer ceste od Črnega vrha do Smolnika. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Črni vrh Sandi Končan, so krajani Po-trebuješevega grabna sami zbrali kakih dvajset odstotkov sredstev (v gotovini) in jih zdaj čaka samo še zatravitev brežin ob cesti, medtem ko je robnike za cesto in dvorišče pred cerkvijo sv. Lenarta priskrbela župnija, farani pa so jih sami položili. Največ, štirideset odstotkov potrebnega denarja, so zbrali porabniki ceste na Smolnik (skupno 2.700.000 tolarjev). Tudi njih še čaka ureditev brežin in na-sutje obcestnih bankin. Poglavje zase pa je glavna cesta, ki pelje od Polhovega Gradca do Črnega vrha (L 4801). Ta za končno ureditev potrebuje še kakih 7 kilometrov asfalta. O tem pomembnem projektu Sandi Končan pravi: »Na seji komunalne komisije občine smo sklenili, da ugotovimo stanje na žiro računu občine in da se še pred sprejetjem občinskega proračuna gre v tri najnujnejše komunalne zadeve. Ena od teh je tudi nadaljevanje del na cesti L 4801. Najprej bo treba položiti asfalt za cestni odsek Praprotnik, kjer so bila vsa zemeljska dela končana že lani, nato pa bo treba nadaljevati z zemeljskimi deli naprej proti Črnemu vrhu, kakor hitro bo denar.« Tudi za cestni odsek Petačev graben — Zalog so že izdelani projekti, tu pa bo vrh tega potrebna tudi nadaljnja sanacija opornih zidov na Božni. Predračunska vrednost projekta je kakih 70 milijonov tolarjev. »Intenzivno se dogovarjamo, da bi svoj delež prispevala tudi republika. Že od lanskega leta potekajo pogovori prek poslancev državnega zbora, hkrati pa upamo tudi, da bomo uspeli s prekategorizacijo ceste v medobčinsko, to je v republiško regionalno cesto, saj pelje na relaciji Polhov Gradec — Črni vrh — Pasja ravan — Poljanska dolina,« je še povedal Sandi Končan. Branko Vrhovec GZ Dolomiti že dela Z novo lokalno samoupravo so reorganizacijo doživeli tudi gasilci. Na območju nove občine Dobrova — Horjul — Polhov Gradec je nastala Gasilska zveza Dolomiti, ki vključuje tri no-vonastale sektorje: Horjul, Dobrova in Polhov Gradec. Kot nam je povedal sektorski poveljnik Janko Šušteršič, so že marca imenovali pripravljalni odbor za ustanovitev nove gasilske zveze, ki so ga zadolžili za pripravo statuta in poslovnika pa tudi za to, da predlaga kandidate za nove funkcije v zvezi. Sam ustanovni občni zbor nove Gasilske zveze Dolomiti pa je bil konec junija v gasilskem domu v Podolnici. «Na ustanovnem občnem zboru smo izvolili predsednika nove gasilske zveze, poveljnika, tričlanski nadzorni odbor in tričlansko razsodišče. Med gosti so bili tudi predstavniki bivše viške občinske gasilske zveze, republiške in mestne zveze in župan Polde Oblak. To je bil drugi ustanovni občni zbor na območju nekdanje viške občine. Vsa ta naglica za ustanovitev nove gasilske zveze je bila v glavnem zato, da bi dobili svoj žiro račun,« je povedal Janko Šušteršič. B. V. Po polževo do telefona na Črnem vrhu 28. februarja letos so na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem ] opravili tehnični prevzem prosto-j ra, v katerem bo nova krajevna telefonska centrala (v domu kraja-i nov). Centrala bo premogla 240 | telefonskih priključkov, tako da j bodo vsi zainteresirani krajani ■ lahko dobili telefon. Težave pa so pri napeljavi omrežja, saj je veliko Nogometni praznik Sedaj v poletnem času prirejajo na vseh koncih razne zabave in veselice, tudi na Dobrovi je bilo tako. Dne 25. junija je nogometni klub Dolomiti Dobrova pri stari šoli organiziral veliko veselico z vsem, kar sodi zraven. Velikanski šotor je bil premajhen, tako so se ljudje posedli še zunaj, govorilo se je, da jih je bilo okoli dva tisoč. Vstopnina — prostovoljni prispevki, ansambel Doreta Kogov-ška, pevka Helena Blagne in Ivan Hudnik, veselica v pravem pomenu besede. Razlog, zakaj sem vam pisala, pa je tale: stanujem v neposredni bližini šole in ni bilo nobenega razgrajanja, izgredov, tudi avtomobilisti so imeli mir, čeprav jih je bilo ogromno, policija ni imela nobenega dela. Veselica, na kateri seje pilo in plesalo: »oj, kako je luštno blo«, pravi Slakova pesem. Posnemanja vredno. Francka Černič Dobrova zaselkov in domačij precej raztresenih, kar znatno povečuje stroške. »Ljudje sami za to niso nič krivi. Prizadeti so že s tem, da so tako oddaljeni,« meni predsednik sveta KS Črni vrh Sandi Končan. »Zdaj iščemo sredstva za napeljavo omrežja. Avtomatska telefonska centrala v Polhovem Gradcu, na katero bo naša priključena, naj bi bila po zagotovilih direktorja Telekoma postavljena v dveh mesecih. Problem telefonije v naši občini je prav gotov pereč, zato ga je na Ministrstvu za promet in zveze načel tudi naš župan Polde Oblak. B. V. TELEFONIJA NA DOBROVI Nikamor se ne premakne Postavitev nove avtomatske telefonske centrale na Dobrovi je obtičala na mrtvi točki. Kot nam je povedal dozdajšnji predsednik skupščine KS Dobrova Janez Oven, nova občina ni dala soglasja, da bi aktivnosti v zvezi s postavitvijo telefonske centrale vodili isti ljudje, in tako je centrala izpadla iz letošnjega plana. »Na začetku letošnjega leta je občina za urejanje telefonije na Dobrovi pooblastila druge člane, vendar pa so aktivnosti v zvezi s pridobivanjem prostora in vključevanjem telefonske centrale v plan Telekoma za leto 1995 izpadle, pa čeprav smo ob koncu lanskega leta dobili zagotovilo od generalnega direktorja Telekoma, da se centrala še letos postavi. Z ozirom na to, da so aktivnosti s strani občine letos zastale, je veliko vprašanje, če se bo naša telefonija uvrstila v plan Telekoma za leto 1996, tembolj ker Telekom nima denarja. Na razgovoru, ki smo ga imeli 23. junija in na katerem jc bil tudi župan in predstavniki Telekoma, so nam dali vedeti, da kolikor ne bomo nadaljevali razgovorov v smislu, v kakršnem so potekali lansko leto, bo lahko Dobrova še dalj časa ostala brez avtomatske telefonske centrale. Če bo občina dovolila, da zadevo s Telekomom še naprej urejam jaz, bom kljub temu, da smo zamudili bistvenega pol leta, skušal to nadoknaditi in zagotoviti, da se centrala postavi, če ne do konca tega leta, pa vsaj na začetku prihodnjega,« nam je razložil Janez. Oven. B. V. Procesija v Horjulu spet po stari poti Po dolgih letih je procesija v Horjulu (ob sv. Rešnjem telesu) spet krenila tudi v sosednjo vas Ljubgojno, kjer je bila nekoč njena redna postaja. Kapelice to pot resda niso bile tako okrašene, kot so bile včasih (dolga leta so pred njih postavljali mlaje s spletenimi smrekovimi venci), pa vendar sta- proti Šentvidu pri Ljubljani, kjer so prav tedaj proslavljali 800-letnico šentviške fare. Procesijo so v Horjulu pripravljali tudi ob hudih vremenskih nadlogah (predvsem suši), ob svetem letu in ob raznih izjemnih slovesnostih. B. V. ri verski običaj tudi v tem oziru spet dobiva nekdanjo vsebino. Na god sv. Florijana se je procesija nekoč odpravila iz Florjula k bližnjemu sv. Urhu, na god sv. Roka pa celo na Dobrovo. Leta 1895, torej natanko pred sto leti, je procesija krenila tako k sv. Urhu kot na Vrzdenec, leto kasneje pa celo na Samotorico. Leta 1897 pa se je sprevod odpravil na Vrzdenec in na Samotorico. Desetletje poprej, 27. septembra 1885, se je horjulska procesija pridružila polhograjski, in skupaj sta krenili OBVESTILO VODOVODA HORJUL Vse porabnike vode iz vodovoda Horjul obveščamo, da je voda oporečna, zato jo je potrebno za prehrambene namene prekuhavati. Obvestilo velja do preklica. VODOVOD HORJUL NOVA GOSTILNA VZAKLANCU- V zaklancu pri Horjulu so odprli novo gostilno »Pri škofu«, kjer bodo poleg pijače postregli predvsem z domačo kmečko hrano z oddojki in pečenimi kozlički ter z domačim pecivom. Na fotografiji: pogled na lepo urejeno okolico gostilne »Pri škofu« v Zaklancu. (France Brus) V HORJULSKEM METRELU SO KONČALI LASTNINJENJE S sodobnimi izdelki na zahtevna evropska tržišča Od 1. junija letos horjulski Me-trel, še do nedavna Iskra-Merilna elektronika Horjul, ni več član Holdinga Iskre. Dejansko se je tovarna osamosvojila že veliko prej, leta 1985, ko je postala sa-.mostojna delovna organizacija. V svojem skoraj štiridesetletnem delovanju je horjulska tovarna izdelovala marsikaj, marsikateri program pa tudi opustila, se pravi prestrukturirala proizvodnjo. Dolgoletna proizvodna usmeritev je bila vsekakor merilna elektronika, laboratorijska oprema, brezžične zveze za potrebe vojske in najrazličnejše elektronske komponente. Izdelava elektronskih merilnih instrumentov je tudi še danes poglavitni od treh glavnih programov Metrela in predstavlja praktično polovico vsega njegovega prometa. V zadnjih nekaj letih so razvili nekaj novih izdelkov, s katerimi so prodrli tudi na tuja tržišča, v Italijo, Nemčijo in v druge zahodnoevropske države. Manjši del tega programa predstavljajo merilni inštrumenti za ekologijo (PH metri, konduktometri, kisi-kometri). V Metrelu so osvojili nove, zahtevnejše tehnologije, v njihovih izdelkih je vtkano znanje domačih strokovnjakov, ki se, kot se radi pohvalijo, lahko primerja z znanjem katerekoli zahodnoevropske konkurenčne firme. Vse veČ pozornosti namenjajo tudi dizajnu. Izdelki dobivajo čedalje bolj estetska ohišja in so kot takšni pripravnejši za uporabo. Nadaljujejo tudi z izdelavo elementov — transformatorjev in drsnih uporov (tudi v tem programu so razvili nove izdelke, pridobili ustrezne ateste in osvojili nova tržišča), tretji program Metrela pa predstavlja izdelava raznih mehanskih delov, predvsem ohišij za elektroindustrijo in delov za finomehaniko. Pri tem posvečajo vse več pozornosti tudi varovanju okolja. Se zlasti v zadnjem času temu dajejo velik poudarek in namenjajo tudi temu primerna finančna sredstva. Po vseh predpisih so zgradili avtomatsko čistilno napravo za galva-niko, pa tudi lakirnica ima novo potrebno opremo, ki jo v pogledu varstva okolja zahteva zakonodaja. Število zaposlenih spet narašča Ob razpadu jugoslovanskega trga in ob izgubi vzhodnonem-škega, se je horjulska tovarna znašla v nič kaj zavidljivem položaju. Njihovo tržišče se je skrčilo za polovico in v tovarni so se otepali s tehnološkimi viški. V letih od 1990 do 1992 seje število zaposlenih zmanjšalo za tretjino. Tedaj je kolektiv štel le okoli 200 ljudi. Precej delavcev seje prekvalificiralo ali pa so predčasno odhajali v pokoj. V zadnjem letu pa število zaposlenih spet počasi narašča. V Metrelu so sprejeli novih 40 ljudi, in tako se je število zaposlenih spet povečalo na okoli 240. Prek devetdeset odstotkov teh seveda predstavljajo domačini, ki jim je tovarna najbolj pri roki in ki so za tovarno najboljši kader. »Če ne bi imeli tako pridnih in potrpežljivih delavcev, bi najbrž ne preživeli najtežjih časov. Zdaj smo se tudi mi lastninsko preoblikovali in postali delniška družba. Šestdeset odstotkov podjetja je v lasti zaposlenih in nekdanjih zaposlenih, preostalih štirideset odstotkov pa v lasti skladov. Pač, pomembno je, daje lastništvo podjetja v večji meri ostalo v domačih rokah,« je zadovoljen z lastninjenjem v Metrelu njegov tehnični direktor Peter Janša. Branko Vrhovec Brez CNC tehnologije ni konkurenčnosti niti pri obdelavi pločevine Računalniško vodena naprava za SMT tehnologijo Robkanje koruze zahteva kar nekaj spretnosti Sedlar Tone Kopač je predstavil nekdanjo, že skoraj pozabljeno kmečko obrt ANDREJEVO POČITNIŠKO OPRA VILO— Vrhovčev Andrej iz Horjula v tem počitniškem času skrbi kar za petnajst koz in psa, tako da mu ni prav nič dolgčas, kar ga delo nenehno priganja. Dejal je, da to z veseljem opravlja; takole pa smo ga ujeli v objektiv z njegovimi najljubšimi kozami. (France Brus) DAN POD LOVRENCEM Žaganje turistična atrakcija Dnevi pod Lovrencom na trati zraven Turističnega doma v Pol' hovem Gradcu postajajo osrednja polhograjska turistična zanirM" vost, pravzaprav že nekakšna krajevna tradicija. Letošnji obisk Je menda presegel vse prejšnje, ved" povedati obiskovalci, pa čepravj' dež množico kar dvakrat pognal pod streho in čeprav na prizorišč0 ni bilo običajne razstave starih traktorjev in druge preživele kntf' tijske tehnike. Zopet pa so se zavrtele folklorne skupine, nepogrešljiva skupin' iz domačega Polhovega Gradca i' folklorna skupina Klas iz sosei njega Horjula, zapelje moški pey ski zbor Turističnega društva Briše (to društvo je tudi pripravil" celotno prireditev), mladi harmO' nikarji z Briš in okolice pa so raZ' tegnili svoj meh. Na Dnevih pod Lovrencom že nepogrešljiva upO' kojena učiteljica Jožica Kavčič je spet predstavila Polhov Gradec njegovih geografskih in zgod vinskih razsežnostih (»to je tak lep kraj, daje prav, da o njem ve krat kaj slišimo«) in opozorila n razstavo na to temo, ki je bila pograjski graščini. Pravšnji etnografski pečat Dn vu pod Lovrencem je to pot d »zotler« Tone Kopač iz Gaberj pa tudi izvirni prikaz žganjekuh in klekljanja, če posebej ne om njamo povorke, v kateri sta bi poleg športnih jahačev tudi konjska in oslovska vprega. Fantje s Smolnika so na prizo; rišču prireditve postavili pravcat' kozolček in ga pod večer na posebni licitaciji tudi ponudili naprodaj (izklicna cena je bila 239.000 tolarjev). Osrednji dogodek prireditve pa so bile kajpak tudi tokrat kmečke igre, nekakšna polhograjska različica iger brez meja, na katerih so se na hitrico zbrane ekipe iz okoliških vasi (skupno šest) pomerile v »robkanju« koruze, molži, žaganju »špirovca« in v nošenju vode prek ovir. Na kraju je zmagala ekipa s Smolnika pred ekipama iz Setnika in Dvora. Povezovalec pevec Ivan Hudnik je sproti duhovito komentiral nenavadno dirko s časom, kramljal z navijači, bedel nad »izgubljenimi« malčki, naposled pa »intervjuval« še samega Lojzeta Slaka, ki je s svojim ansamblom po končanem uradnem delu prireditve poskrbel, da so si obiskovalci ogreli še pete. Branko Vrhovec Cerkev sv. Neže v Brezju je dobila lepšo zunanjost Potem ko so že pred leti obnovili notranjščino cerkve sv. Neže v Brezju pri Dobrovi, zdaj cerkev dobiva še lepšo zunanjost. Stari, dotrajani omet so odstranili in ga zamenjali z novim, tako daje cerkev videti kot nova (dela izvaja obrtnik Žlebak s Hruševega). Sčasoma bo treba obnoviti še stare freske v notranjosti cerkve, ki jih je prav tako že krepko načel zob časa. O tem, koliko je brezniška cerkvica stara, dobrovski farni kronisti ne poročajo, pač pa je o njej pisec Zgodovine dobrovske fare Anton Lesjak zapisal: »Prijazna cerkvica sv. Neže stoji za kak streljaj od ceste gori na mali strmini. Prejšnja cerkvica je morala biti zidana v gotičnem slogu. Na to nas spominjajo nekoliko svod v absidi, kakor tudi stegnjena gotična okna za oltarjem. Sedaj so ta okna zidana, a sled prejšnjih oken se še prav dobro pozna. Stara je morala biti že prvotna cerkev, kajti žugala se je podreti, in zato so leta 1758 podrli ves srednji del cerkve ter ga na novo pozidali in napravili svod.« Branko Vrhovec 50 let gasilskega društva Brezje V Brezju pri Dobrovi so slovesno počastili 50-letnico tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Na slavnostni paradi, ki so jo pripravili ob tej priložnosti pred obnovljenim gasilskim domom sredi vasi, so sodelovala praktično vsa okoliška gasilska društva, pa tudi društva iz bolj oddaljenih krajev, horjulski gasilci celo s staro ročno brizgalno. Manjkalo ni tudi narodnih noš. Slavnostni govornik je bil poveljnik mestne gasilske zveze Jože Vidmar (prireditve so se udeležili tudi predstavniki bivše viške občinske gasilske zveze), kip sv. Flo-rijana v niši na pročelju doma pa je ob krajšem verskem obredu blagoslovil pater Filip s sv. Višarij. Gasilci med slavnostno parado v središču Brezja. Začetki PGD Brezje segajo v daljno leto 1945, ko je peščica Brezničanov (7) sklenila ustanoviti lastno gasilsko društvo. Sprva so se morali zadovoljiti kar z leseno shrambo za opremo, leta 1956 pa so na istem mestu imeli že zidano. Le leto kasneje so svojo opremo dopolnili s prenosno motorno črpalko, leta 1968 pa se lotili gradnje novega gasilskega doma, ki ga uporabljajo še danes. Na pomembnem mestu v kroniki PGD Brezje bo zapisano tudi leto 1972. Tedaj so dobili 800-litrsko motorno črpalko tipa rossen-bauer. Pred tremi leti so gasilskemu domu dodali še prizidek, lani pa obnovili vso zunanjost in notranjost doma ter vstavili v nišo kip sv. Florijana. Čas je počasi prerastel vozni park brezniških gasilcev. Kombinirano vozilo TAM 5500 in kombi TAM 2000 sta že precej »v letih«, zato ju bodo morali počasi zamenjati. Predvsem bi potrebovali novo avtocisterno. Na domačem območju so brez-niški gasilci posredovali pri štirih požarih, večkrat pa so priskočili na pomoč tudi sosednjim društvom, ko je zagorelo pri njih. PGD Brezje ta hip šteje 86 gasilcev, 28 gasilk, 9 mladincev in 7 mladink, zraven pa še nekaj pionirjev. Najstarejši član društva je Anton Dolenc z 82 leti, ki je hkrati tudi edini še živeči ustanovni član društva. Branko Vrhovec Člani DU Vrzdenec na trgatvi v Vipavi i upokojenci ne poznajo počitka Člani Društva upokojencev Vrzdenec skrbijo, da jim jesen življenja mineva kar najbolj pestro. Vsako leto se odpravijo vsaj na nekaj daljših iletov, tu pa tam pa sedejo tudi na kolo in se zapeljejo v sosednje vasi ali pa zagrizejo peš gor proti Koreni, odkoder se vidi »pol Slovenije«, kot pravijo častilci mične horjulske hribine. Tako so se vrzdenški upokojenci predlani odpravili (z avtobusom) v Lipico, Sežano in v Lokve, leto poprej so bili v Pliberku, lani pa so obiskali Goriška Brda, Podčetrtek, Idrijo, Bovec in Vršič. Bili so tudi na trgatvi v Vipavi. Skupno so se lansko leto odpravili kar na štiri izlete, ne počivajo pa tudi letos, saj so se že maja odpravili v Kamniško Bistrico, s kolesom pa zapeljali na Vrhniko in v Podlipo ter se povzpeli (peš) na Koreno. Kot nam je povedala predsednica DU Vrzdenec Francka Petrovčič, pa s tem letošnji izletniški načrti društva še zdaleč niso izčrpani. »Namen imamo pripraviti še dva izleta, enega proti Gorenjski in drugega proti morju, zapeljali pa se bomo tudi še kam s kolesom.« DU Vrzdenec ta hip šteje 109 članov. Najstarejši član je Bernard Zeleznik z 82 leti, najmlajša članica pa je Tončka Filipič, ki še ni dopolnila šestdeset let. Dva člana sta v Domu starejših občanov na Vrhniki, eden pa na Bo-kalcih, medtem ko je ena starejših upokojenk (stara je že prek osemdeset let) nepokretna in je doma. Društvo teh svojih članov nikakor ni pozabilo in jih redno obiskuje. B. V. ŠTEVILNE PRIREDITVE OB ARGONAVTSKEM SEJMU Dež in mraz usmerjala razpoloženje Vrhnika je bila v dneh od petka, junija, do nedelje, 25. junija v znamenju ARGONAVTSKEGA SEJMA. V treh dneh so se vrstile zanimive prireditve, srečanja, razne športno-kulturne prireditve in zabavna srečanja. Marsikatero Prireditev je pokvarilo deževno in mrzlo vreme, le v nedeljo na dan dfžavnosti je bilo moč izpeljati vse zastavljene aktivnosti. Vse pohvale veljajo Turističnemu društvu Blagajana — Vrhnika, Zvezi kulturnih organizacij, Športni zvezi, piz.zeriji Boter in galeriji Medcja, da so kot glavni organizatorji, ne glede na slabo Vreme, izpeljali in izvedli skoraj Vse načrtovane prireditve. Nekaj j'h je bilo treba odpovedati, kot na primer zanimivo modno revijo v piz.zeriji Boter, vendar so vsi organizatorji obljubili, da bodo odpovedane prireditve nadomestili kasneje. V sliki in besedi vam predstavljamo praznično vzdušje ob AR-GONAVTSKFM SEJMI T. Letošnji Argonavtski sejem je trajal dva dni (v soboto, 24. junija in nedeljo 25. junija). V soboto je vse prireditve na Stari cesti nekoliko pokvaril dež, ne glede na to, pa so otvoritev sejma popestrili člani konjeniškega društva Vrhnika, ki so iz Drenovega Griča na prizorišče sejma prišli s konji, konjskimi vpregami in »zaprav-ljivčki«. Zanimiva konjska po-vorka je spominjala na pretekla leta, ko so mimo Vrhnike ves tovor tovorih s konjskimi vpregami. Na enem izmed vozov je bila celo pokušnja piva UNION. Glavni pobudnik parade konjskih vpreg je bil Jelko Orel. Gostilna »Pri Oblaku« je pripravila pokušnjo vin DOLFO. V večernih urah je Turistično društvo Blagajana podelilo pred galerijo Medeja priznanja »Blagaja-no« za najbolj urejene stanovanjske hiše na Vrhniki. Nekoliko boljše vreme je v nedeljo privabilo na Staro cesto več stojničarjev (48, v soboto 37) ter seveda veliko obiskovalcev, ki so kar zapolnili prizorišče sejma. Gostilna »Pri Oblaku« je spet pripravila pokušnjo vina teran na svojem dvorišču. V cerkvi sv. Lenarta pa je bil nastop ženskega pevskega zbora Ligojna pod vodstvom Edvarda Popita in koncert vokalno-inštrumentalne skupine Metulji z Rakovnika pod vodstvom Katarine Bambič. Lahko rečemo: »Sejem je bil živ, čeprav ga je večkrat zmotil dež!« Ob tem pa je potrebno, kot že prejšnja leta, opozoriti, da je nujno potrebno na Stari cesti obnoviti razsvetljavo in zgraditi električno napeljavo za nemoteno postavitev stojnic. PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI NA VRHNIKI Srečanje veteranov vojne za samostojno Slovenijo 1991 y cerkvi sv. Lenarta je zapel ženski pevski zbor iz L'gojne. Zaradi dežja je bilo srečanje veteranov, z obveznim «veteranskim golažem« v dvorani športnega društva Partizan. Na začetku Stare ceste in obenem Argonavtskega sejma je bila stojnica za »Informacije« Turističnega društva Blagajana Vrhnika Pri Galeriji »Medeja« je bila podelitev »Blagajan« najlepše ocenjene stanovanjske hiše, vendar je dež Preprečil večjo kulturno-zabavno prireditev Sejem in Vrhniko je popestrila kolona konj z vozovi, ki so tovorili tudi »pivo« in spominjali na nekdanje dni, ko so tovore čez Vrhniko vozili s konjskimi vpregami. {"ogled na nedeljski živ-žav na Argonavtskem sejmu, *° je lepše vreme pritegnilo Vrhničane in okoličane ^ed stojnice. V soboto, 24. junija, pa je potekalo tudi igranje 12 ur košarke. Neutrudni igralci so skoraj 12 ur igrali v dežju, kar pa jih ni motilo, da ne bi prikazali v nekaterih trenutkih vrhunske igre. Že tradicionalno 12-urno igranje košarke je namenjeno predvsem predstavitvi vseh igralcev, ki so trenutno v vrhniški in borovniški občini. Razdeljeni so bili po barvi dresov (beli, rumeni). Rezultat je bil 1024 :975 za »rumene« igralce. V vsaki ekipi je bilo po 24 igralcev (3 ekipe po 8 igralcev). Tako, daje vsak igralec dve uri počival, eno uro pa igral. Vse tekme je sodilo šest sodnikov. Na koncu tekme je pokale (zmagovalcem in poražencem) podelil lastnik pizzerije Boter, Franc Pišek, kije že vrsto let glavni sponzor 12-urnega igranja košarke. S. S. Pogreb... Bilo je čudovito nedeljsko jutro. Le tri dni po prazniku sv. Rešnjega telesa. Zaradi praktičnih razlogov Je zunanja slovesnost tega praznika Prenesena na to nedeljo. Prav poseben izraz tega zunanjega praznovanja so tudi telovske procesije z blagoslovom polj in molitvami za dobro letino. Tako je že od nekdaj 'udi na Vrhniki. Tudi to jutro so se številna ban-dera Vrhnike in okoliških vasi, ter ntnožica ljudi, pevcev in duhovščine razvila v procesijo. Pomikala se je Po Voljčevi in Idrijski cesti do Ko-iuhovih, ter od tam po poljski poti °° potoku in med njivami spet v cerkev. Da bi bila prazničnost dne- va še bolj vesela in slovesna, nas je vso pot spremljalo pritrkovanje zvonov sv. Pavla, sv. Trojice, sv. Antona itd. S te poljske poti sem tudi sam spremljal to lepo slovenost. Nenadoma pa po tem kolovozu pripelje kombi. Kljub temu da ga sploh nisem oviral, se ustavi ob meni in mlad voznik me nagovori: »Oprostite če Vas preganjam s poti. Veste, moral sem tod mimo. V Ljubljani imamo festival lutk, pa sem moral po kruh v Pekarno. Saj bi peljal po cesti, pa ne morem, ker gre ravno pogreb!« Voznik kombija je bil prijazen. Prijazno je bilo tudi to nedeljsko jutro. Vendar kljub veselju nad lepim jutrom, kljub lepemu pritrkovanju in prazničnemu vzdušju, me je za- bolelo v duši. Ali prav slišim? Ali je to mogoče? Nekaj minut sva se tako pogovarjala. Ob koncu sem začutil potrebo, da temu mlademu človeku pojasnim, da sprevod, ki se nama približuje ni nikakršen pogreb, ampak je to procesija sv. Rešnjega telesa. Da je to ena tistih posebnosti v naši domovini, po katerih smo prepoznavni da smo Slovenci. Po tem dogodku razmišljam, kako prav in kako potrebno je, da se na vseh stopnjah naših šol dopolni učni program. Še kako potrebujemo vsi skupaj izobraževanja, ki nam ne bo dajalo le strokovnega znanja, temveč bo prispevalo k splošni razgledanosti, omiki in kulturi. J. R. Območni odbor ZVVS Vrhnika — Borovnica je na predvečer dneva državnosti, 24. junija, pripravil prvo srečanje veteranov Vrhnike in Borovnice, ki so sodelovali v vojni za samostojno Slovenijo leta 1991. V športnem parku na Vrhniki seje pod dežniki, pri pred štirimi leti zasajeni lipi, zbralo bolj malo »ostalih« občanov./fL Kratek promenadni koncert je izvedla vrhniška godba. Na slavnostni drog so ob intoniranju državne himne dvignili slovensko zastavo. Navzoče je pozdravil predsednik območnega odbora ZVVS Vrhnika-Borovnica Janez Čerin z naslednjimi besedami: »Spoštovane veteranke in veterani vojne za samostojno Slovenijo 1991, spoštovani gostje. Kljub turobnemu vremenu, vsem skupaj prisrčen veteranski pozdrav na našem prvem, v bodoče pa tradicionalnem letnem srečanju, ki ga organizira OOZVVS Vrhnika Borovnica. Veterani obeh občin smo se na ustavnem zboru 22. 2. 1995 odločili, da tradicionalno letno srečanje organiziramo 2. 7. na dan, ko je pred štirimi leti agresorjevo letalstvo JA raketiralo Vrhniko, štiri dni pred tem 28. 6. 1991, pa je bilo zavzeto eno največjih skladišč JA Strmec pri Borovnici, ki so ga zasedli pripadniki izvidniškega voda 30. Rb (kasnejše brigade MORIŠ), povečini Borovničani, Vrh-ničani in možje iz bližnje okolice. Zaradi začetka šolskih počitnic in prepotrebnih dopustov smo izvedbo našega prvega srečanja premaknili za teden dni. Kljub pomembnosti prej omenjenih dogodkov v letu 1991, nc samo za Borovnico in Vrhniko, ampak tudi za celoten slovenski prostor, ne Borovnica ne Vrhnika ne zavzemata ustreznega in zasluženega mesta v novi slovenski zgodovini. Zato bi želel poudariti, da se bomo veterani vojne za samostojno Slovenijo obeh občin pri- zadevali, da bodo dogodki, ki so se leta 1991 odvijali na Vrhniki in Borovnici, dobili tudi uradno ustrezno težo in prostor v zgodovini nastajanja nove slovenske države.« Spregovoril je tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič, ki se je spomnil predvsem dni pred štirimi leti, ko je nastajala samostojna Slovenija ter na dneve vojne, ki niso obšli Vrhnike. Lipa je bila posajena v znamenju miru in sprave, vendar pa je bila večkrat oskrunjena in že enkrat na novo posajena. Če ima kdo s tem zle namene, da hoče s tem rušiti mir, se moti, saj bomo lipo lahko vedno znova in znova posadili. Navzoče je pozdravil tudi generalni sekretar Združenja veteranov vojne Slovenije Drago Bitenc, kije v kratkem orisal pomen delovanja veteranov vojne za Slovenijo in njeno vključevanje v mednarodno svetovno organizacijo veteranov. Na koncu so bili vsi povabljeni na veteranski golaž, in na družabno srečanje v dvorano športnega društva Partizan. Osrednje vrhniške proslave dneva državnosti se jc udeležilo premalo občanov, nc glede na deževno vreme. Tudi iz republiških vrhov bi lahko kdo prišel, ker se srečanja od številnih povabljenih »častnih« veteranov ni udeležil nihče, čeprav se je vojna za samostojno Slovenijo pričela ravno na Vrhniki z. izpadom tankov iz vojašnice proti Ljubljani. Pač: z zamudo jc prišel Tone Krkovič in v kratkem nagovoru v dvorani pozdravil vse, ki so bili tam. Ob peti obletnici verjetno bolj slovesno. Izlet za invalide Zahvala za pomoč pri organizaciji srečanja veteranov vojne za samostojno Slovenijo 1991 iz občin Vrhnika in Borovnica Območni odbor ZVVS Vrhnika — Borovnica se zahvaljuje vsem organizacijam in posameznikom, še posebej Športni zvezi Vrhnika in Miru Grudnu, za pomoč pri uspešni izvedbi prvega letnega srečanja veteranov vojne za samostojno Slovenijo iz občin Vrhnika in Borovnica, ki je bil v soboto 24. junija na predvečer dneva državnosti. OOZVVS Vrhnika — Borovnica predsednik Janez Čerin Med nami živi mnogo invalidov. Njihovo gibanje jc omejeno, zato Društvo invalidov Vrhnika organizira vsako leto izlet za težke invalide. Stroške izleta v celoti krije društvo. 15. junija smo se zgodaj zjutraj odpeljali proti Beli krajini. Pot nas je vodila mimo pestre dolenjske pokrajine, ki je vsa posejana z nasadi trte in v hrib potisnjenimi zidanicami. Občudovali smo lepo naravo in reko Krko, ki se vije po lepi pokrajini. Za krajši čas smo se ustavili v Dolenjskih Toplicah in nadaljevali pot proti Črnomlju, kjer smo se tudi okrepčali. Ustavili smo se tudi v Adlešičih, kjer smo si ogledali izdelke domače obrti, kot so čipke, prtički ipd. Popoldne smo se polni lepih vtisov in dobre volje vračali proti domu. V gostilni Marinčič v Verdu, pa zaključili čudovit dan, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Želimo si, da bi bilo takih izletov še več. Zahvaljujemo se predsedniku Društva invalidov Vrhnika Janezu Petriču in vsem sodelavcem za ves trud in za dobro organiziran izlet. Članica DI Vrhnika: Tončka Bizjak Poletje s koktaili v pizzeriji Boter Pizzerija Boter jc ob svoji 5. obletnici delovanja pripravila zanimive večere, imenovane »Poletje s koktajli«, kjer so znani slovenski barmarni mešali svoje koktajle. Ti večeri so bili tudi v sklopu prireditve »ARGONAVTSKEGA SEJMA«, OD 23. junija do 25. junija. Čeprav je bilo mrzlo in deževno vreme, pa jc mešanje coetailov polnoma uspelo, saj je vsak za naročeni kok-tajl prejel še spominski kozarec. Pijače so mešali Mladen Čoka in Aljoša Bajt iz Portoroža, Mateja Furlan iz Nove Gorice ter Dragica Osmanagič (Galerija Medeja) in seveda domačin Aleš Ogrin. Da pa so bile mešane pijače pripravljene iz res dobrih alkoholnih in brezalkoholnih sestavin, so poskrbele znane firme: — Hiram WALKER AGENCIES, d.o.o., (finska vodka, gin Beefeater — FRUCTAL Ajdovščina (juice — Sanny day, sadnilikerji) — FILCO BAR Ljubljana (sirupi Fabbri) — TEHNOCHEM (zwakekunicum — grenčica) S, S. Po slabem vremenu so prav gotovo zmešali več alkoholnih coetailov (od leve proti desni: Aljoša Bajt, Franci Pišek —lastnik Botra, Dragica Osmanagič, Mladen Čoka, Aleš Ogrin). 18 NAS ČASOPIS KULTURA ŽIVLJENJA julij m POPISANE SKORAJ VSE K A ŠČE — Ob koncu šole je Zveza kulturnih organizacij Vrhnika in Osnovna šola Vrhnika pripravila prvi občinski raziskovalni tabor, kije raziskal domačo kulturno dediščino — kašče. Tabor je potekal od 19. junija do 24. junija, na njem je sodelovalo 15 učencev in dijakov, ki so pod vodstvom petih mentorjev popisali, poslikali in pregledali večino kašč na Vrhniki, vLigojni, Sinji Gorici, Blatni Brezovici in v Bev-kah. Na koncu tabora pa so v galeriji Kašča v Verdu vsi udeleženci pripravili razstavo o opravljenem raziskovalnem delu. Otvoritev razstave pa je bila popestrena z zanimivim kulturnim programom. (S. S.) OKTET RA SKO VEC SE JE PRED STA VIL — Nekako ob koncu glasbenega obdoja 94/95je oktet RASKOVECpripravil celovečerni koncert, ki je bil v mali dvorani Cankarjevega doma v četrtek, 29. junija. Poslušalcev je bilo kar veliko število, saj je na Vrhniki veliko ljubiteljev glasbe in pesmi okteta RASKO VEC. Koncert pa je prav gotovo nekako vrhunec delovanja v letu. Osmero pevcev je v letošnji sezoni nastopalo v nekoliko spremenjeni sestavi. (S. S.) ANDREJ ROGELJ IZ PRESERJA EVROPSKI PRVAK Prej je igral kot bral ogromen aplavz. Tudi pri podelitvi priznanj je moral še večkrat zaigrati svoje najdražje skladbe. Ob tem pa je potrebno poudariti, daje tudi Postojnčanka Alenka Hladnik v absolutni kategoriji postala evropska prvakinja ter s tem dopolnila slovenski uspeh v Italiji. Andrej Rogelj mlajši je končal 7. razred osnovne šole Preserje. Izhaja iz družine, ki ima znano gostilno »ROŽCA« v Preserju in mogoče je tudi tu iskati vzrok, da je že s štirimi leti vzljubil harmoniko in pričel nanjo igrati. «Fraj-tonarico« je znal igrati prej kot pa brati in pisati. Andrej se je učil harmonike kot samouk, na nižji glasbeni šoli na Viču pa se uči sin-tesajzer. Šele številni uspehi v Nemčiji, Avstriji in Italiji so ga pripeljali do znanega profesorja Zorana Lupinca iz Trsta, ki mu sedaj večkrat pomaga z inštrukci-jami in vajami. S tem kvalitetnim delom pa se pride do uspeha. Andrej sam pravi, da z diato-nično harmoniko vadi povprečno dve uri na dan in da izredno rad igra skladbe Franca Miheliča, ki mu je tudi velik vzornik. Tudi osebno bi ga rad spoznal, za kar doslej ni imel priložnosti, vendar pa je mladost velika Andrejeva zaveznica, tako da se mu bodo še večkrat lahko uresničile vse želje. Največja podpora za učenje frajtonarice pa sta mu prav gotovo starša, ki ga nenehno spodbujata. Razumevanje za njegove večkratne odsotnosti imajo tudi v osnovni šoli Preserje ter v glasbeni šoli Vič, za kar se jim zahvaljuje. Mladost, zagnanost in ljubezen do frajtonarice so velika popotnica Andreju Roglju na njegovi nadaljnji glasbeni poti, vendar je tudi poln energije in živahnosti, kar vse vključi v igranje na harmoniko. Najbrž je res, da ga zdaj skoraj bolje poznajo po Evropi, kot pa na domačih tleh, predvsem v tem našem barjanskem kotlu. Zato naj tudi ta prispevek pripomore k spoznavanju in afirmaciji mladega harmonikarja med bralci Našega časopisa. S. S. Andrej Rogelj s pokalom evropskega prvaka v kategoriji diatoničnih harmonik do 14 let. Da glasba ne pozna meja, dokazuje 13-letni Andrej Rogelj, ki je kot samouk na frajtonarici obiskal že pol Evrope. Mladega harmonikarja že vabijo na razna tekmovanja in prireditve, za kar je zaslužen prav gotovo sam, predvsem pa dobro ubrane viže iz njegove diatonične harmonike. Največji uspeh pa je doživel te dni, točno v nedeljo, 2.7. 1995, ko je v Attimisu v Videmski pokrajini v Italiji, na prvem evropskem prvenstvu za diatonične harmonike v kategoriji do 14 let osvojil prvo mesto in s tem postal prvi evropski prvak. Mladega Andreja so spoznali, da dobro igra na »frajtonarico« že v Nemčiji in Avstriji, tako da ga organizatorjem v Italiji ni bilo težko povabiti na I. evropsko prvenstvo. V hudi konkurenci mladih harmonikarjev iz Nemčije, Italije. Avstrije, Hrvaške in Slovenije, je stroga mednarodna žirija prav Andreju Roglju podelila zasluženo največ točk (97 od 100 možnih). Komisija je ocenjevala zunanji videz nastopa, (izvirnost kostumov), tehniko igranja, izvedbo skladbe, tehnično zahtevnost in pravilnost igranja. Andrej je zaigral dve skladbi Franca Miheliča (polko in valček) ter med poslušalci požel Namesto smetišča svetišče V kamnolomu Lesno Brdo, Drenov Grič se že kar nekaj tednov dogajajo zanimivosti. Sprva so nekateri mislili, da se s proglasitvijo tega dela opuščenega kamnoloma za naravni spomenik preneha sicer esploatacija in da ta del narave ostane nekakšno odlagališče smeti. Našlo pa se je nekaj posameznikov, ki jih lahko poimenujemo vizionarje ali pa entu-ziaste, ki bi želeli iz tega kosa ranjene in uničene narave narediti nekaj, kar bo ostalo tudi zanamcem. Predvsem pa sedanje in bodoče generacije opozoriti na človekovo minljivost in tudi na minljivost narave z njegovimi nesmotrnimi posegi vanjo. Pobudniki in prvi snovalci idej so se našli v različnih društvih kot so društvo Rosika in neumorni Ljubo Mohorič, društvo Meček, ZKO Vrhnika in gospa Marta Ri-javec, gospod Veselinovič iz podjetja Mineral, Nada Kirn Špolar iz Združenja staršev in otrok SEZAM ter umetniki: Jirži Bezlaj, Rene Rusjan in Boštjan Potokar. Zadnja dva sta velik prispevek k urejanju kamnoloma, ki je sedaj že dobro viden, prispevala v času od 12. 6. do 26. 6. 1995, ko je njuna šola uporabnih umetnosti Fa-mul Stuar pripravila teren. Tako so študentje te šole zaprli dostop do nevarnega dela kamnoloma, naredili razgledno ploščad s klopco z avtentičnega kamna v skladu z okolico. Eni pa so začeli pripravljati potko za samotnejši sprehod. Glavna ideja je bila, da se za naravni spomenik poskrbi na nek nov, originalen način da zato poskrbijo krajani sami. Naravni spomenik ni le nekaj, kar samo po sebi nima nobene vsebine, z ureditvijo pa lahko postane zanimivo za izobraževalne namene (začenja se urejati geološka učilnica na prostem) in pa v kulturne namene (zato poskrbijo umetniki, ki bodo letos prvič priredili kiparski simpozij z mednarodno udeležbo) in ne nazadnje s popolno in dokončno ureditvijo bo del kamnoloma postal zanimiv tudi kot turistična atrakcija. Za krajane je to možnost in izziv za oživitev kulturne podobe kraja. Treba je omeniti, da je pred pripravo vseh del, ki jih bodo izvedli umetniki, ogromno naredil tudi Ljubo Mohorič s svojimi dijaki Srednje gradbene šole, ki so ne le v lepem, temveč predvsem v grdem vremenu počistili vso okolico, posekali šavje in grmovje, pripravili ves teren za ureditev potk, pripravili kotanjo, v kateri bo nekoč voda in iz katere bo prišla barjanska nimfa Equrna. Tudi ta Equrna bo nastajala vse poletje na kiparskem simpoziju. Za vse radovedneže je to zanimivost, ki si jo je vredno ogledati. Kiparski simpozij se je namreč pričel 5. 7. 1995 in bo trajal približno tri tedne. Za druge kipe, ki bodo ostali na tem prostoru ne le kot neka forma viva (pri nas v Sloveniji so forme vive bolj mrtve kot žive, saj se ponavadi v majhnem prostoru nagnete toliko kipov, ki so si le napoti in ki motijo drug drugega in izgubljajo na neki umetniški iz-povednosti. Tu pa bodo postavljeni vsak na svoji točki, ki bo značevala tista zgodovinska dejstva, ki so povezana z Barjem, Vrhniko, Rimljani, mostiščarji in z miti iz preteklosti). Nekateri se bodo ustavili pri problemih ureditve poti (morda z mozaiki), saj je največja težava ta, daje dostop v kamnolom poln blata. Poti pa se bodo skladale z okolico, saj noben poseg v ta prostor ne sme kaliti naravne podobe kamnoloma. Nada Kirn Stolar Študentje šole uporabnih umetnosti Famul Stuar so dobro pripravili »črni kamnolom«, za prave kiparje. PREJELI SMO Čistoča Vrhnike Vrhnika, prečudni kraj, je zapisal Ivan Cankar. Te besede bi lahko uporabili tudi danes. Glede na njeno geografsko lego, konfiguracijo, bi lahko tudi rekli, daje strateškega pomena in zelo lepe oblike. Vendar pa me moti naš odnos, odnos občanov do te lepe pokrajine — Vrhnike. Ko gre obiskovalec ali občan tega kraja skozi mesto, naleti na razna odlagališča na ne zato odrejenem kraju. Odvržene odvečne stvari vidiš ob cestah, na cestah in v raznih parkih. Na vodi Hribskega potoka, pri Habe-tovih na Stari cesti se nabira plavajoča nečistoča. Tega pa niso krivi Habetovi, ampak tisti občani, ki mečejo v potok odvečne stvari. Različna navlaka je tudi na Drči pred spomenikom. Ob poti proti Staremu malnu so tudi odvržene stvari. Skratka povsod, kamor greš, vidiš slab odnos do čistega okolja, tako ob blokih in privatnih hišah se vidi slab odnos do ureditve našega okolja. Tako je tudi na gradbeni parceli na Loš-ci med hišnima številkama 10 in 12, pravi nered in sramota za občane Vrhnike. Na južni strani hiše so odsluženi avtomobili in drugi odpadki, ki nc spadajo sem. Koprive ter nepotrebna visoka trava dajejo tej hiši zelo slab videz in kalijo ugled tega gospodarja. Sedaj, ko je poletje, bo skozi Vrhniko šlo veliko tujih ljudi, ki si bodo hoteli ogledati znamenitosti kraja, videli bodo tudi nepotrebno onesnaževanje okolja. Vse te pomanjkljivosti in neurejenosti, nepotrebna smetišča in podobno pa z malo pozornosti in dobro voljo lahko odpravimo sami občani, saj nas nič ne stane, če odpadkov ne bomo metali kar vsevprek, okolje pa bomo imeli mnogo čistejše. Kot občan predlagam, da tudi občinski redar ukrepa v okviru svojih pravic in kršilce čistega okolja predlaga na pristojno mesto, da jih primerno kaznuje, oziroma proti njim sproži postopek. Pavel Dobrovoljc Naš vrtec -vrtec življenja Tako smo pred štirimi leti poimenovali projekt, v katerem naj bi otroci spoznali, kako lahko tudi oni sami varujejo okolje. Po navdušenju, ki so ga pokazali, pa smo sklenili, da bomo kar ostali Vrtec življenja. Prvo leto smo postavili kompostnik za bio odpadke. Pridno ga polnimo. Vanj nosimo vse od listja, trave, do olupkov pomaranč in banan. Kompost bomo porabili, saj je na oknih igralnic veliko rož. Naredili smo tudi cvetlično razstavo naših, v vrtcu vzgojenih lončnic. Ker jih je bilo preveč, smoodprli cvetličarno. V njej so starši lahko kupili lončnice, rezano travniško cvetje in v vrtcu narejene vaze. Izkupiček smo porabili za prijeten konec šolskega leta. V naslednjem letu smo z gojenjem lončnic nadaljevali. Skupaj z otroki smo razmišljali, kaj še lahko storimo za naš vrtec. Kompostnik imamo, zabojniki za steklo so pri vseh večjih trgovinah, akcije zbiranja starega papirja potekajo, pa vendar vsak dan vržemo toliko papirja v koše za smeti. Tega ne bomo delali, smo sklenili. Klicali smo na KP Vrhnika in jih poprosili, naj nam v bližini vrtca postavijo zabojnik za papir. Kmalu so nam enega pripeljali. Zabojniki pa so se pojavili tudi ob trgovinah in blokih. Zal pa ugotavljamo, da jih veliko Vrhničanov ne uporablja, le jezijo se, če so njihovi smetnjaki prehitro polni. Dajte, naredite nekaj korakov več, da bomo prihranili drevo. Naše zabojnike v vrtcu pridno polnimo. Vsak odvoz v papirnico pa si označimo na našem drevesu v igralnici. Se nekaj smo naredili letos. V okolici vrtca smo zasadili drevje in grmičevje ter ustanovili ZELENO STRAŽO, ki še vedno deluje. Najpomembnejša naloga straže je, da skrbi za okolico, zaliva cvetlice, okopava gredice, skrbi, da otroci ne lomijo vej in ne trgajo cvetja. Tudi to šolsko leto smo končali z razstavo. Počitnice so hitro minile in treba je bilo na' rediti načrte za novo šolsko leto-Predlogov je bilo veliko. Kar dva naključna dogodka sta nam p0' magala pri odločitvi: razstav3 zdravilnih zelišč in majhne rastlinice v lončkih, ki smo jih čez p0' letje pustili na oknih. So ali nis" mlade smreke, bori, tise in drug' drevesa, katerih semena smo pf sejali v lončke, so ugibali otroci Vse leto so nas spremljala zdra-vilna zelišča. Nabirali smo jih p° travnikih, jih sušili in spravljali* platnene vrečke. Naredili smo ma-li leksikon o zdravilnosti posa-meznih rastlin. Ob koncu leta srn" naredili samostojno razstavo zdravilnih rastlin in pokušino čajev-; Starši so si z zanimanjem oglede vaji rastline in opise, ki so jih na- ; redili otroci sami. Opis je obsega' čas nabiranja, kateri deli so zdravilni, za kaj jih uporabljamo. Zel° so se nasmejali ob leskovih šibah-Navodila so bila taka: nabiramo vse leto, uporabljamo jo za masiranje zadnje plati — riti, preganja lenobo, lenoritis, trmo. Naj vam povem, da pri nas v vrtcu nimam" takih bolezni, zato tudi leskovi«1 šib ne nabiramo. In naše rastline v lončkih-Skrbno smo jih zalivali in opazovali. V enem letu so toliko zraslei da smo lahko ugotovili, da so to majhna drevesa. Presadili smo jih v večje lončke in jih postavili nazaj na okenske police. Letos smo si tudi v igralnicah postavili živ« kotičke — gojimo paličnjakc, deževnike, ličinke hroščev mokar-jev naredili smo valilnice za ptičke. Žal so nam nepridipravi en° uničili. Le zakaj? Okoli vrtca smo uredili skalnjakc. Zelena straža vsak dan zalije rože in poskrbi za urejeno igrišče. V tem letu smo posejali še nova drevesa. Drevesa bi radi gojili, radi bi jih sadil' — pogozdovali, radi bi imeli senco in čist zrak, radi bi imeli svojo drevesnico. Je kje v bližini vrtca HRIB kakšen majhen košček zemlje, da bi lahko uresničili naše želje? Sporočite nam, čc ga imate morda vi in nam ga odstopite-Verjemite nam, da bo to dobra naložba — saj veste: KAR SE JANEZEK NAUČI, TO JANEZ ZNA. Otroci in delavci iz enote Hrib Viri ruske tradicije V ponedeljek, 3. julija, so vrhniški kulturni organizatorji priredili celovečerni koncert ruske folklorne skupine južnega Pod-moskovja iz Podoljska z imenom Istoki, katerega glavni pokrovitelj je bil Liko Vrhnika, poleg tega pa sta koncert sponzorirala tudi Občina Vrhnika ter 530. učni center Ivan Cankar Vrhnika. Folklorna skupina Istoki je bila ustanovljena v okviru narodopisnega centra v Podoljsku leta 1978. Njihova glavna naloga je zbirati, dokumentirati in prenašati bogata, še živo kulturno zapuščino iz bližnje in širše okolice na mlade rodove. Ob močni družbeni podpori je center zaposlil 20 strokovnjakov različnih profilov za zbira-teljsko, pedagoško in znanstve-no-raziskovalno delo, v katero uvajajo svoje člane, mladinke in mladince, katerih število se je do danes povzpelo že na 200. Veliko zanimivega gradiva priredijo tudi za odrsko prikazovanje, za plese, pesmi in običaje, katere so predstavili tudi na koncertu v Cankarjevem domu na Vrhniki. Da bi lahkko še bolj nazorno predstavili svoje običaje, so si člani po originalnih vzorcih in navodilih starejših domačink sami seši-li noše in izdelali številna ljudska glasbila. Program folklorne skupine Istoki temelji na običajih letnega cikla. Že v začetku leta se pojavijo priložnosti za prva svatbena vese- lja, ki se zavlečejo v predpustm čas, imenovan Maslenica. Ta je ohranil obrise nekdanjih demonskih sil in jih združil z veseljače-njem in pripravo na prihajajoči post. Prihod pomladi naznannja praznik svete Trojice, ki je s svojimi bogatimi obredji podoben našemu Jurjevanju, poleg tega pa so tu še žrtveni dari za večjo rodovitnost polja, živine in ljudi. Ob vseh teh priložnostih so prisotni tudi glasba, petje in ples. Znamenite so predvsem ruske lirične pesmi, ki v tradicionalnem molovskem načinu izražajo hrepenenje in otožnost. Le-tem se pridružujejo starinske balade, ki opevajo nesrečne dogodke iz preteklosti. Vse te pesmi zvenijo malo drugače, saj je posebej poudarjeno bogato večglasje, kije značilno za ruske ljudske pesmi. Za razliko od mnogih drugih ruskih ansamblov se skupina, ki deluje pod okriljem direktorice centra Istoki, gospe Elene Vladi-mirovne Bessonove, trudi prikazati zaklade svoje ljudske tradicije v čimbolj nepotvorjeni, izvirni obliki. Izvajalci pojejo in plešejo za sebe in so zelo veseli, če jih pri tem še kdo opazuje. Na Vrhniki so imeli dober razlog za veselje, saj jih je opazovala polna dvorana ljudi, katerim so se zdeli ruski narodni običaji izredno zanimivi, saj so jih po vsakem končanem plesu nagradili z močnim aplavzom. Mateja Smuc BALINANJE Vindišar Damjan notranjski prvak Igralec BSK DREN Vindišar Damjan je postal članski prvak v balinanju posameznikov. Preden je sploh lahko gral v finalu, se je moral večkrat do-azovati z dobrimi igrami v predsku-P nan. Prepričljivo je premagoval na-Protnike in s tem dokazoval svojo dobro igro. V sredo, 14. junija je bilo finale v '"Ji Gorici. Po težki živčni borbi je gnal domačina Mira Dolničarja. Za Pfvo mesto se je boril z Mirkom Kolkom, kije premagal Podlipec Mina- Za tretje mesto sta se borila Dol-™car in Podlipec, oba člana BŠK Sinja orica (velik dosežek za domači klub), kjer je Dolničar zmagal in osvojil 3. mesto. Čeprav je Kogovšck lanski notranjski prvak, se ni dolgo upiral Damjanu in tako je moral priznati premoč boljšemu. Osem prvih igralcev je dobilo praktične nagrade, prvi štirje pa še medalje. Tako so imeli prvi trije pravico na izbirno tekmovanje v Postojni. V nedeljo, dne 18. 6.J995, so se na dveh igriščih Sovič in Železničar pomerili naši finalisti. Žal se Kogovšek in Dolničar nista uvrstila v državno prvenstvo. Je pa zato Damjan Vindišar z enim porazom ter z dvema zmagama napravil izjemen uspeh. Izgubil je z lanskim državnim prvakom Boro-vino, zato pa premagal dva zelo dobra nasprotnika Gorazda Ferfoljo in Vi-čiča, prvaka obale. Tako seje uvrsil med 16 najboljših v državi, zato mu lahko za tak uspeh samo čestitamo. Toprvenstvo bo v Ljubljani, dne 15. in 16. julija v športnem parku Krim. Balinarski klub Dren mu čestita za ta izjemen uspeh in mu želi še veliko športne sreče. Franc Langevvalter Finalisti notranjskega prvenstva v balinanju od leve proti desni: Podlipec W- mesto), Dolničar (3. mesto), Kogovšek (2. mesto) in Vindišar kot notranjski prvak. Kvalitetne igre . balinarsko društvo Vnanje Gorice jc bilo ustanovljeno konec leta 94, v 'etu '995 smo se včlanili v 3. LJUBLJANSKO LIGO, kije najbolj razširja. Sestavljena je iz treh območij: Center, vzhod, zahod. Balinarsko društvo Vnanje Gorice Jastopamo v zahodnem delu 3. LJUBLJANSKE LIGE. V letošnjem delu Prvenstva smo pokazali zelo kvalitetno igro. Pridobili smo še dva nova 'gralca, tako, da letos računamo na V|soko uvrstitev na lestvici. Možnost *a uvrstitev v 2. LJUBLJANSKO L'GO pa ima samo prvouvrščena ekipa iz posameznega območja. V Vnanjih Goricah imamo dvo-stezno igrišče, ki ga bomo letos prenovili. Zahvalili bi se KRAJEVNI SKUPNOSTI Vnanje Gorice, ki nam je stala ob strani pri ustanavljanju Balinarskega društva Vnanje Gorice. Letos vas vabimo na naslednje tekme: Vnanje Gorice — Grosuplje Dobrova — Vnanje Gorice Vnanje Gorice — Gradišče Vnanje Gorice — Krim Vnanje Gorice — Ig BALINARSKO DRUŠTVO VNANJE GORICE VEČ KOT 500 MLADIH KOLESARJEV Rumena majica za Notranje Gorice Na tretji kolesarski dirki osnovnošolcev za veliko nagrado mesarije LaJči se je letos zbralo več kot 500 jnladih kolesarjev iz vse Slovenije, pri-"i pa so tudi šolarji s Hrvaške in Madžarske. Zaradi velikega števila tekmovalcev ^° letos uvedli ločeno kategorijo za vse dečke, ki so že vključeni v kluba, ostali Pa so bili razvrščeni po razredih ne glede na spol. In deklice niso prav nič postajale za fanti saj sta Urška Šebe-n'k in Špela Oter osvojili kolajni. Za sProstitev vse nakopičene energije in nervoze pred startom so poskrbeli prireditelji s spremljevalnim programom 'n zanimivi gostje in znanci otrok. Meta in Robert bosta z Rino gotovo '^vedela kaj novega o barju, Bojan ^'ender jih je opozarjal na najpogo-stejše napake kolesarjev, za piko na i Pa so poskrbeli padalci, na čelu s svetovno prvakinjo Ireno Avbelj, ki so s s*okom v cilj oznanili začetek tekmo-Vanja. Mlade kolesarje in bodoče re-Prezentante pa sta bodrila tudi pred-|ednik države Milan Kučan s soprogo S(efko, in ob koncu najboljšim tudi Podelila kolajne. Prehodni pokal je letos ostal v Notranjih Goricah, kot posebno darilo učencem, pa je gotovo rumena majica Roberta Pintariča z dirke po Sloveniji, ki bo krasila šolsko v'trino. Poleg vseh kolajn so ob koncu razdelili tudi več kot dvajset koles šotam, ki so nastopile z več kot dvajse-t,fni tekmovalci. . Da je bilo v Žabnici vse živo in zanimivo sta povedala tudi nekdanja ko-'esarja in državna reprezentanta Pri-mož ČPerin in Bojan Ropret, ki sta tokrat pripeljala na start svoje sinove, "ejc Čerin je bil med cicibani drugi. »Presenečen sem nad tako velikim zanimanjem za kolesarstvo in velika škoda bi bila, če bi tak podmladek kar spustili iz rok. Prepričan sem, da bomo čez nekaj let med reprezentanti prepoznavali prav imena s tega tekmovanja,« je povedal Bojan Ropret. Tekmovalci pa so gotovo zadovoljni odhajali, saj so vsi dobili spominske kolajne in majice pokroviteljev, da pa želodčki niso ostali prazni, so poskrbeli pri Lajčiju in v Perutnini Ptuj. Če se bo število tekmovalcev tako vztrajno večalo, bo prav gotovo smiselno razmišljati o regijskih predtekmova-njih. Izidi, dečki A (7 krogov): 1. Koncilja (Rog), 2. Trček (Astra TT), 3. Vrščaj (Črnomelj); dečki B (5 krogov): 1. Zrimšek (Krka NM), 2. Faijt (Portorož), 3. Stergar (Astra TT); dečki C (3 krogi): Rozman, 2. Kraker (oba Sava), 3. Ivanetič (Astra TT); cicibani (500 m): 1. Jerina, 2. Čerin, 3. Šebenik; 1. razred (1 krog): 1. Šebenik, 2. Bernik (oba Not. Gorice), 3. Švigelj (Preserje); 2. razred: Balantin (Novo mesto), 2. Štebej (Brezovica), 3. Zalar (Preserje), 3. razred: 1. Šebenik (Not. Gorice), 2. Škof (Šentjošt), 3. Jakomin (Brezovica); 4. razred (2 kroga): 1. Kocjan (Vič), 2. Kiderič (Kozje), 3. Vrh (Ribnica); 5. razred: 1. Štefanac (Log Dragomer), 2. Oter (Škofja Loka); 3. Bogičevič (Brezovica); 6. razred (3 krogi): 1. Maček (Brezovica), 2. Šile, 3. Mikulin (oba Ribnica); 7. razred: 1. Tanko (Ribnica), 2. Klopčič (Vrhovci);8. razred: 1. Pejič (Preserje), 2. Stupica (Komenda), 3. Sok (Kozje); skupaj: 1. Notranje Gorice, 2. Brezovica, 3. Ribnica. Simona Ziernicki Prvi trije, Željko Rot (2. mesto), Boža Grom (1. mesto) in Alenka Voljč (3. mesto) so prejeli pohvale in lepe praktične nagrade Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika izpolnjuje svoj program Program, ki smo si ga v tem letu zastavili člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika, pridno izvršujemo. V maju smo sodelovali pri tekmovanju učencev v kolesarskih spretnostih na poligonu Osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika. 20. maja pa smo organizirali preventivne tehnične preglede motornih vozil. Pri izvedbi te akcije je sodelovalo pet naših uniformiranih članov in uslužbenec vrhniške policije, kije poskrbel za ustavljanje motornih vozil. Pregled je trajal od 8. do 11. ure in to pri vrhniški Mlekarni in sicer v obe smeri — proti Logatcu in proti Ljubljani. Ustavljeno je bilo 168 vozil, pregled je bil osredotočen na svet- SPUST Z GORSKIMI^KOLESI Andrej Škrbec dvakrat dobro zvozil Gorsko kolesarjenje, posebno pa še paradna disciplina spust (downhill), ima v svetu in v zadnjem času tudi pri nas čedalje več privržencev med tekmovalci, rekreativci in tudi med gledalci. To dokazuje mednarodna dirka, ki je obenem štela za državno prvenstvo v Idriji 2. julija pred nekaj tisoč gledalci, ki so ob celotni progi vzpodbujali drzne tekmovalce. Na 4,5 km dolgi, tehnično zelo zahtevni progi sta bila favorita lanska državna prvaka; pri članih Ljubljančan Kušar, pri mladincih pa Novogo-ričan Bizjak. Slednji je vlogo favorita upravičil in postal vnovič mladinski državni prvak, nadvse veseli pa smo drugega mesta, ki ga je osvojil Borov-ničan Andrej Škrbec, kije odlično speljal obe vožnji. Članski prvak je postal Strancar pred Merljakom. Proga je speljana po izredno težkem terenu skozi gozd s ciljem v centru Idrije. Med prvo in drugo vožnjo je teren še dodobra namočil dež. Kako težke razmere so bile na progi povedo številni padci (za gledalce pogosto zelo atraktivni), ki pa so se končali tudi s poškodbami (Kušar izpah rame, Gantar zlom roke) ter številne okvare koles. Andreju, ki je končal prvi letnik Gradbene šole v Ljubljani, za doseženi uspeh iskreno čestitamo in mu želimo še nadaljnjih uspehov na njegovi tekmovalni poti! E. M. lobna telesa, stanje gum na vozilu, obvezno opremo, uporabo varnostnih pasov, stanje karoserije vozila in zračnost koles. Če je bilo vozilo brez napak, je voznik prejel nalepko o brezhibnosti vozila, v nasprotnem primeru pa smo jih obveščali o ugotovljenih napakah in opozarjali, da je potrebno vozilo popraviti, da bo varno za vožnjo. Voznike in sovoznike smo opozarjali na uporabo varnostnih pasov, predvsem tiste, kateri niso bili pripeti in jim izročali nalepko »PRIPNITE SE, PROSIM«. 17. junija smo organizirali že tradicionalni turistični avto rally. Za to prireditev se je prijavilo 25 ekip. Pomen tega rallyja je tudi preventiven, saj vozniki s sovoz-niki rešujejo teste iz cestno-pro-metnih predpisov in si tako osvežujejo in utrjujejo znanje. Po opravljenih testih, razdelitvi štartnih številk, tehničnem pregledu motornega vozila, je bil start spretnostne vožnje, po opravljeni spretnosti pa start vožnje, ki je potekala na trasi Vrhnika —Ligojna — Sinja Gorica — Log — Blatna Brezovica — Sinja Gorica — Vrhnika s ciljem v Verdu. Časovno merjenje je opravil g. Možina Marjan s svojo ekipo, z elektronskimi napravami in računalniškimi izračuni tako, da tekmovalci niso imeli pripomb. Na vrtu gostilne Marinčič so bili razglašeni rezultati, g. Janko Marinčič pa je poskrbel, da so se vozniki in ostalo osebje, ki je sodelovalo pri izvedbi rallya, okrepčali in odžejali. Ob glasbi in srečelovu so udeleženci nadaljevali prijetno sobotno popoldne. Po izračunu vseh podatkov v skupni razvrstitvi je prvo mesto 17. Turističnega avto rallya osvojila voznica Boža Grom, drugo Željko Rot, tretje mesto pa Alenka Voljč. Za prva tri mesta so ekipe prejele pokale in lepe praktične nagrade, ravno tako je bilo nagrajeno četrto in peto mesto, vse ostale ekipe pa so prejele vrečko s to-lažilno nagrado, posebej pa še zadnje uvrščeni in voznik trinajstega mesta. Vodja Turističnega avto rallya je bil g. Srečko Krašovec, predsednik ZŠAM Vrhnika, za varnost udeležbe je s svojimi uniformiranimi člani skrbel g. Jože Mesec, poveljnik uniformirancev Gneča in nervoza na startu sta bili veliki. Mladi kolesarji so stvar vzeli zelo resno, in marsikateri je bil žrtev prevelike želje po uspehu, saj je proga v Žabnici s svojimi pastmi in makadamskimi odseki razcefrala kar nekaj kolen, preluknjala nekaj zračnic, nesrečnežem pa pustila na licih sledi solz, ki so bile bolj izraz nemoči, kot bolečin. ZŠAM Vrhnika. Tehnični vodja pa je bil g. Jože Voljč, podpredsednik združenja. Spretnostno vožnjo udeležencev si je ogledalo kar precej ljudi, med njimi tudi naš župan g. Vinko Tomšič in ob tej priložnosti se mu zahvaljujemo za pomoč pri organizaciji rallya. G. Simon Seljak pa je poskrbel za nekaj fotografij še poleg naše fotografinje. Za organizacijo in izpeljavo srečelova je bil zadolžen g. Karli Jurjevčič s svojo ekipo, kije imela veliko dela s prodajo srečk, pripravo in izdajo dobitkov. Za bogate nagrade in dobitke srečelova se zahvaljujemo vsem podjetjem, gostincem, privatnikom in posameznikom, ki ste finančno ali s praktičnimi darili omogočili, da smo lahko organizirali Turistični avto rally in ga tudi uspešno zaključili. Prav tako se zahvaljujemo vsem našim članom in članicam ter uniformiran-cem, ki so s svojim delom pomagali pri zbiranju nagrad in dobitkov, ter tako ali drugače pripomogli k uspešnemu zaključku rallya. Ob koncu vas obveščamo, da smo v letošnjem letu organizirali ekipo, ki bo skrbela za športno dejavnost ZŠAM Vrhnika. Imamo ekipo balinarjev, ki so že upravičili svoj obstoj, saj se prvi osvojeni pokal že nahaja v pisarni združenja, za kar jim seveda čestitamo in jim želimo še naprej veliko športnih uspehov in sreče. SREČNO VOŽNJO! ZŠAM Vrhnika Tajnik: Ivo Šraj BOROVNIČANI NA PLANINSKEM TABORU Na planincah luštno biti ■■■ Planinski tabor na Zelenici je potekal od 2. do 6. julija. Udeležilo se ga je 7 mladih planincev pod vodstvom 2 mentoric. Organizirali smo ga skupaj s planinci iz Križ pri Tržiču. Prvi dan smo se skupaj s starši povzpeli do planinske koče na Zelenici, delavci Kompasa pa so nam vso prtljago in hrano zastonj prepeljali s sedežnico. Takoj smo se porazdelili po sobah, nato po-malicali. Ko so se starši vrnili v dolino, smo odšli na raziskovanje okolice. Najprej pa smo se seveda spoznali s Križani (bilo jih je 18). Spustili smo se v dolino Žavrš-nice, kjer smo nabirali hribjo vreso in materino dušico. Ob 16. uri nas je v koči čakalo obilno kosilo, ki gaje pripravila oskrbnica Cvetka. Zvečer smo pripravili podroben načrt za naslednji dan. Pripravili smo se za na turo in o'd-šli spat. V ponedeljek smo vstali že ob <^ 7/ peti uri. Pred nami je bil vzpon na najvišji vrh Karavank, Stol. Kolono je vodil Ivan, izkušen vodnik iz. Tržiča. Ker je poznal veliko planinskega cvetja, nam na poti ni bilo dolgčas. O vsaki cvetki nam je vedel veliko povedati. Skozi daljnoglede pa smo opazovali trope gamsov. Po 4 urah hoje smo prišli do Prešernove koče na Stolu. Oskrbnik nam je postregel s toplim čajem, hrano pa smo imeli kar v svojih nahrbtnikih. Nato smo se podali na sam vrh, kjer pa je močno pihalo, zato smo se po obveznem fotografiranju spustili nazaj na Zelenico. Oskrbnik Janez in Cvetka sta bila vesela, ker smo se vsi srečno in zadovoljno vrnili. Spet nas je čakalo dobro kosilo s sladico. Nismo bili pretirano utrujeni, zato smo zaigrali nekaj iger odbojke. Zvečer so bile na vrsti naše kvartopirske sposobnosti. Otroke smo s težavo spravili v posteljo, vedno so bili polni energije. Naslednje jutro smo vstali ob 6. uri. Podali smo se proti Begunjš-čici. Prvi del poti je vodil skozi ruševje in po melišču. Paziti smo morali, da nismo krušili kamenja. Južno pobočje pa je poraslo s travo. Tu je pot še bolj zahrbtna, predvsem če je mokro. Spolzka trava in skale so nam dale vedeti, da moramo hoditi previdno. Kljub rahlemu rosenju smo se podali proti vrhu in ko smo ga dosegli, se je za nagrado pokazalo sonce. Megle so se razkropile, pogled je segel na bližnje vrhove. Nato smo se spustili na Roblckov dom, kjer smo se poslikali, žigosali planinski dnevnik ter podprli s čajem in malico. Spustili smo se v dolino Završnicc in nato po njej navzgor do Zelenice. Ta tura nas je kar zdelala. Zvečer smo učitelji pripravili kviz. in skeč Hama — hama, otroci pa izdelali ikebane. Ker se je vreme »skikalo« smo plan za sredo spremenili. Otroci so potegnili s spanjem. Ko so se končno vsi primajali v jedilnico, smo se skupaj z njimi odločili, da ne gremo na Vrtačo ampak na Ljubelj. V dolino smo odnesli odvečno prtljago ter se na mejnem prehodu posladkali s sladoledom. Ko smo se vračali na Zelenico, smo občutili, kaj pomenijo nevihte v gorah. Vse okrog nas je bobnelo, zato smo urno pohiteli proti cilju. Popoldne smo zapolnili s kartanjem in zabavnimi igricami. Obiskala sta nas alpinista Janez in Marija Primožič iz Tržiča. V bližnji steni nad kočo sta nam pokazala, kako se pleza. Vsi smo imeli možnost, da preizkusimo svoje plezalne sposobnosti. Četrtek je bil dan, ko smo se vrnili v dolino. Kar težko se nam je bilo posloviti, zato smo sklenili, da se dobimo 26 in 27. avgusta na Kriški gori. Izmenjali smo si naslove. Na Ljubelju so nas že čakali starši. Bili so veseli, ko so videli naše presrečne in zadovoljne obraze. Mentorica borovniškega planinskega krožka Alenka Petkovšek NEPREMIČNINE Tel-fax: 061/754-393 061/754-272 061/755-194 HITRO IN UČINKOVITO P0Sfi6DUJ€M0 Pfil UPU, PBÖDRJI. NM, ODDAJI IN MOTI Û NÉÉÔÉ SV6TUJ6MO Zfl VfiS NfiJB0UŠ6 R6ŠIM NUDIMO S0DN6 ŒNITVG IN UR6DIM0 VS6 VRST6 POGODB POKLIČITE od 8.00-16.00, sobota 8.00-12.00 62 ODBOJKA ODBOJKA NA MIVKI Državni reprezentanti na drugem turnirju Na dveh igriščih z mivko Športne zveze Vrhnika je vrhniški klub Sport-way Casino Ljubljana, organiziral drugi turnir v odbojki na mivki za pokal Slovenije (WEST BEACH VOLLEY CUP). Na turnirju, ki je trajal v Matjaž Hafner, naš občan iz Dragomerja, kapetan državne odbojkarske reprezentance v enem izmed elementov igre na mivki. soboto, 8. julija in nedeljo, 9. julija, je tekmovalo 28 mešanih in 10 ženskih ekip. To je bil drugi turnir od štirih, ki se v skupnem seštevku štejejo za pokal Slovenije. Zadnji peti turnir pa bo samostojen v Portorožu, in bo veljal za državno prvenstvo. V dveh dneh zanimivih, predvsem pa borbenih tekem, se je pri moških zvrstilo v različnih ekipah 12 državnih odbojkarskih reprezentantov: Najdič, Pušnik, Hafner, Fujs, Bračka, Mažič, Odcrlop, Berdan, Jerončič, Urnaut, Šiftar in Rozmen. Čeprav prijatelji v reprezentanci pa so na terenu vodili zagnane borbe za vsako osvojeno točko. V kvalifikacijskih in četrfinalnih tekmah so se v polfinalu pomerili: Komadina, Čuturič (Galeb-Maribor) : Najdič, Pušnik (Vindija) 4:15 in Škorc, Bračko (Gin Art Optika): Mi-klavc, Vukovič(Salonit) 15:8. Natopa sta v finalu igralca^ Vindije Najdič in Pušnik premagala Škorca in Bračka z 12:8, 7:12, 15:13 ter tako postala zmagovalca turnirja. Pri ženskah pa ni bilo skoraj nobene reprezentantke. Zmagala je ekipa 3 Port (Legač — Klepač), druga je bila Mitra (I.ukienka — Kolar) in tretja Metal Prim (Smodič — Živka). Tako močnega turnirja v odbojki na mivki še ni bilo. Tudi orgaizacija je bila izvedena brez pripomb, kar so potrdili številni igralci in igralke. Sportway Casino je za turnir pridobil sponzorje: gostilno -Pri Oblaku«, nočni klub Leskovec, RcG, ATED rent a car, U'REDU in pizzerijo BOTER. Generalni sponzorji vseh turnirjev, ki so pod okriljem odbojkarske zveze Slovenije, pa so WEST, Radenska, Spol-dingin NIKE. Na turnirju sta nastopili dve domači ekipi (z Vrhnike in ena iz Borovnice), ki sta se srečno borili, vendar je kvaliteta državnih reprezentantov le prevelika. S. S. Finale moških sije ogledalo veliko gledalcev Odbojkarska šola v Borovnici Tudi met letošnjimi letnimi počitnicami smo organizirali ŠOLO ODBOJKE. Prvi termin je potekal od 26. 6. — 2. 7. Vadba je potekala v dopoldanskem času od 9. — 13. ure in v popoldanskem času od 16. — 18. ure. Osnove odbojkarske igre je predelovalo 13 učencev. Šolo sta vodila Klemen Stojanovič in Gregor Rozman. V soboto so si učenci lahko ogledali odbojkarske mojstre, ki so igrali na turnirju v Borovnici. Nekateri od njih pa so se tudi pomerili z njimi. V nedeljo smo organizirali še zaključni turnir, kjer so vadeči pokazali že visoko stopnjo odbojkarskega znanja. Po končanem turnirju pa so se še posladkali z zasluženimi nagradami. Že takoj naslednji dan smo nadaljevali s ŠOLO ODBOJKE. Tokrat smo izvajali dva različna programa. Ponovno je vadbo vodil Klemen Stojanovič, pomagal pa mu je tudi Simon Grdina. V prvem je bilo 6 učencev in so vadili isto kot v prvem tečaju. Drugi pa so vadili od 9. — 11. ure, potem pa smo jih odpeljali na bazen, kjer so imeli hrano in kopanje. Vendar pa nam dvakrat vreme ni bilo naklonjeno. Tako smo preživeli dan v telovadnici. Ta program je obiskovalo 14 učencev. Tudi najmlajši so pokazali visoko odbojkarsko znanje na zaključnem trnirju, ki smo ga priredili v petek. V soboto pa smo vse odpeljali še na ogled državnega prvenstva v odbojki na mivki, ki je bilo na Vrhniki. Tako so učenci lahko v živo videli vse slovenske mojstre odbojke. Mislim, da smo s to odbojkarsko šolo popestrili počitniške dneve in s tem tudi delno razbremenili starše, otrokom pa ponudili dobro počutje, obilo zabave in kanček odbojkarskega znanja. Na koncu pa bi se radi zahvalili za pomoč TVD Partizanu in podjetju Copia. Klemen Stojanovič Turnir v odbojki na mivki V soboto, 1. 7., je bil na šolskem igrišču v Borovnici turnir v odbojki na mivki. V zanimivih medsebojnih bojih je sodelovalo 12 moških in dve ženski ekipi. Na naše veselje so se turnirja udeležili tudi nekateri državni reprezentanti, kot so Matjaž Hafner, Gregor Rozman, Avguštin Pleško, Bernard Pungart id. Pri moških je zmagala domača ekipa Zmuk-a (Klemen Stojanovič, Gregor Rozman), ki je v finalu premagala ekipo Sportway Casino iz Vrhnike. Tretje mesto pa sta osvojila Avguštin Pleško in Bernard Pungart iz ekipe Tidva. Pri ženskah pa je zmagala ekipa KK, ki je premagala domačo ekipo Čebelic. Po končanem turnirju pa smo se zabavali še s skupino Charlie Brown's Blues Band. Tako smo mladim omogočili druženje in zabavo, ki v Borovnici žal ni tako pogosta. Ob tej priložnosti pa bi se radi zahvalili tudi vsem sponzorjem, ki so prispevali praktične nagrade. Klemen Stojanovič Vabimo pa vas tudi na naslednji turnir, ki bo 22. 7. 95 v Borovnici s pričet-kom ob 9. uri. Po končanem turnirju pa bo pre-mierni nastop skupine 'Round Midnight. Po zaključku v Logatcu. Stojijo od leve: Hiti, Smirnov, Logar, Košak, Remec, Nik. Cepijo od leve: Lavrenčič, Bokavšek, Gaberščik, Hafner. Člani ekipe so še: Kristan, Pičulin, Krvina, Mencej. Foto: Nik Osemnajst let uspešne odbojke Sekcija odbojke pri Špoi tnem društvu Dragomer je tudi osemnajsto leto uspešnega nastopanja, kronala z velikim uspehom, saj je osvojila odlično drugo mesto v Notranjski odbojkarski ligi. Notranjsko ligo sestavljajo ekipe, kar iz štirih notranjskih občin. Odbojkarska ekipa Dragomerja se kljub dolgoletnemu obstoju prvič pojavlja v Našem časopisu, čeprav bi zaradi njenih uspehov lahko večkrat kaj zapisali. Vse preveč so se njeni za-gnanci ukvarjali z osnovno nalogo, kako vzgojiti čimveč mladih kvalitetnih igralcev in pri osvajanju veščin igre s poudarkom na pravilnosti in čistoči igre. V svojem obstoju sta bila vzgojena v sekciji dva državna reprezentanta (Hafner in Purkart), ki uspešno zastopata barve Slovenije v odbojki. Čeprav ekipo sestavlja kar nekaj igralcev, ki so si naložili že čez 50 let, je ekipa pomlajena s mlajšimi člani še vedno spoštovanja vredna, saj po prikazani igri sodi v vsako trim ligo. V svojem obstoju je ekipa dosegala rezultate, katerih bi si želel vsak športni kraj, kar Dragomer vsekakor je. Večkrat so odbojkarji Dragomerja osvajali prva mesta v ligah občine Vič- Rudnik, Šiška in Vrhnika. Redno je bila ekipa vabljena na razne turnirje, kjer je skoraj vedno pobirala prva mesta, kar se vidi tudi iz dobljenih pokalov, diplom in priznanj. Športni uspehi so bili za ekipo tisti pravi stimulator, kije držal ekipo skupaj, in kakor kaže, da bo ekipa z vključevanjem mladih lahko še uspešno igrala naprej. Seveda je ekipa za svoj »milje« dajala velik poudarek tudi na družabnosti in prijateljstvu, druženju tudi na drugih področjih športa, medsebojne pomoči pri vsakdanjem življenju. Kljub občasnim iskricam je kvaliteta igre in rezultati te igre vedno združevala te »vztrajnike«, saj razen nekaj posameznikov, ki so zaradi bolezni in drugih obremenitev morali prenehati z igranjem, motor ekipe še vedno sestavljajo igralci, ki so pred 18 leti pričeli z odbojko na travniku v Dragomerju. V teh 18 letih je ekipa redno trenirala dvakrat tedensko in opravila cca. 3.600 ur vadbe in odigrala okoli 280 tekem. Ob 18. letnici želimo ekipi Dragomerja še dosti zdravja in uspešne igre, ki bo počasi morala preiti na mlajše rodove, saj se že sedaj zelo uspešno vključujejo v ekipo. Ker je Naš časopis prestopil kar v nekaj drugih krajev, kot je bilo do predkratkim, hkrati obveščamo vse odbojkarske ekipe, da se bo v jeseni ponovno pričela Notranjska odbojkarska liga, katere organizator bo v tej sezoni ravno odbojkarska sekcija iz Dragomerja. Matija Nik ATLETIKA Veliki atletski pokal v Borovnici V Velenju je bilo 6. 6. finale velikega in malega atletskega pokala Slovenije. Na področnih tekmovanjih so učenci dosegli rezultate, ki so jih vodila med 15 ali 20 najboljših atletov v RS v posamezni disciplini. IzOŠdr. I. K.seje na to tekmovanje uvrstilo 9 osnovnošolcev. Blaž je v skoku v daljavo zasedel 4. mesto, Bojan pa je z 9. mestom v teku na 60 m za stotinko zgrešil finale. Matevž je v teku na 1000 m zasedel 3. mesto, Andrej 11., Tomaž pa seje v teku na 300 m uvrstil na 8. mesto. Dodatne točke pa je prispevala še štafeta, ki seje uvrstila na 3. mesto. Seštevek točk je pokazal, da so doseženi rezultati dovolj za prvo mesto. Generacija osmošolcev, ki je imela skozi vsa leta načrtno vodeno športno vzgojo pod vodstvom učiteljev športne vzgoje, se je zopet zelo izkazala. Preden so zapustili šolo, so osvojili veliki atletski pokal Slovenije. Njihov atletski trener Klemen je dejal: »Bili so izredna generacija. K atletiki so začeli hodi v 6. razredu in vseskozi so dosegali vidne rezultate. Cilj pa so dosegli, ko so postali ekipni državni prvaki in sedaj ko so osvojili veliki atletski pokal.« Za njimi so mladi atleti, ki bodo morali preliti veliko znoja, da bodo dosegli to, kar so dosegli njihovi predhodniki. Tudi dekleta, Mojca v skoku v daljavo, Marjanca v skoku v višino in Jana pri teku na 60 m so se zelo izkazale. Da smo se lahko udeležili tekmovanja, se moramo zahvaliti občini Borovnica, g. Andreju Occpku in g. Ha-zimu Frljaku, (predstavniku za šport v Borovnici), ki so nam nudili finančno pomoč. Poleg tega se zahvaljujemo tudi kolektivu učiteljev O. Š. Borovnica, ki so omogočili udeležbo učencev na tekmovanjih. Marjana Jenko Odbojka Mi, najmlajši borovničani, imamo med počitnicami zelo malo možnosti za zabavo. Zato je bila ponudba našega trenerja Klemena, da bi nas en teden učil odbojko, toliko bolj vabljiva. Seveda sem se takoj prijavil. Kar precej se nas je zbralo. Resda nekoliko težko zjutraj vstanem in res je tudi, da pridem po treningu domov precej utrujen, toda kljub temu se imam lepo. Vreme nam nekoliko nagaja, toda vseeno nam je uspelo igrati tudi na mivki. Bilo je super! Tudi družba je super in všeč mi je, da se s trenerjem Klemenom zelo dobro razumemo. Mislim, da nas bo res veliko naučil. Na žalost bo ta teden kar prehitro minil. Nejc Asanovič Takole je stala na najvišji stopnici zmagovita ekipa borovniških mladih atletov. LETALSTVO Novi in novi uspehi Jadralni padalci z Vrhnike so se udeležili še treh tekmovanj v točnosti pristajanja. Na vseh smo se kar dobro odrezali, saj smo posegali tudi po najvišjih mestih. Pa pojdimo po vrsti: 29.4.95 Racna gora v Loški dolini in prelepem vremenu. Sodelovalo nas je 10 članov, najboljši pa je bil Tomaž Gorišek, saj je odnesel 2. mesto. On je tudi eden redkih, ki redno pobira pokale, kar se bo pokazalo v nadaljevanju. 27. 5. 95 Kriška gora nad Tržičem. Zal tu ni bilo vseh naših najbolj natančnih tekmovalcev, pa smo vseeno dosegli prvo mesto v ekipni razvrstitvi, saj je ta tekma ena od šestih, ki bodo skupaj štela za odprto prvenstvo v točnosti pristajanja. Torej bomo sedaj imeli še nalogo obdržati prvo mesto in z udeležbo več članov bo to lažje doseči. V posamezni konkurenci je od naših na 3. mestu TOMAŽ GORISEK s petimi centimetri, na 5. mestu Stanislav Rus s slabim metrom od centra, v krog pa so prileteli še Tone Sluga, Bojan Skilan in Mojca Rus. 17. 6. 95 Kobariški Stol nad Kobari-.dom. Tuje bila mednarodna udeležba, saj so se pomerili tekmovalci iz Italije, Avstrije, Nemčije in seveda Slovenije. Zaradi napovedanih popoldanskih neviht so prijave pobirali samo do 10. ure, nato pa nas odpeljali na start, od koder smo imeli prelep razgled po soški dolini. Ob 12. uri je termični veter že močno nagajal, zato so prvi štar-tali bolj izkušeni. Močan čelni veter kar ni pustil leteti proti cilju in nekaj jih je pristalo kak kilometer pred krogom s piko. Ko so ostali videli da se da bolj ob hribu lažje doseči cilj in da veter le ni tako turbolenten (»preživeli« so vsi, ki so odleteli), se je pričel pravi desant na Kobarid. Na cilju je pihal dokaj enakomeren veter, pa je o uspehu odločalo predvsem znanje. Spet ga je pokazal največ naš TOMAŽ Gorišek, saj je sonožno doskočil prav v center kroga. Na drugo mesto je pri-frčal Italijan Fabrizio Lorenzzoni, tretje pa spet Slovenec Iztok Gole in četrto domačin Aleš Mišic. Posebej so pohvalili še najboljšo in tudi edino tekmovalko Mojco Rus iz našega Kluba letalcev Vrhnika, saj je ugnala večino nastopajočih s 7. mestom. Piko je zgrešila za 3 metre in pol. Od naših je na 10. mestu obstal še Stanislav Rus z 410 cm. Žal leteti nismo mogli več zaradi prihajajoče nevihte in kot sem že nekje v prejšnjih izdajah tega časopisa omenil, je letenje varno, če se ravnaš po predpisih in ne tvegaš z letenjem v nevarnih razmerah. Hrib počaka na boljše vreme, mi jadralni padalci pa tudi. Od 1. 5. do 7. 5. 95 je bilo tudi državno prvenstvo v preletih v dolini Soče, katerega so se udeležili štirje naši. Med 70 tekmovalci sta se uvrstila na 14. mesto Stanislav Rus, na 17. pa Stane Zalaznik. Urščena sta bila še Janez Caserman in Andrej Erznožnik. Zaradi slabega vremena se je letelo samo tri dni 41, 60 in 70 km daleč. Ekipno smo se uvrstili na 8. mesto od skupno 16 klubov. Tekem bo še veliko (ena od njih bo 2. septembra v Borovnici, ki jo bomo organizirali skupaj s Turističnim društvom Borovnica in kjer si boste lahko ogledali točnost pristajanja), in tako se bomo še oglasili. Stanislav Rus Prvi dve mesti Jadralni padalci iz Kluba letalcev Vrhnika smo zopet uspešno nastopili na tekmi v točnosti pristajanja, ki je bila 2. junija v Drežnici pod Krnom. Napovedani jugozahodnik, med nami, piloti mehkih in občutljivih letalnih naprav nepriljubljen zaradi velikih hitrosti in močnejše turbulence, je povzročil manjšo udeležbo kot navadno, toda dobri poznavalci razemr v Soški dolin smo vedeli, da je ta veter tam manj izrazit. Torej smo se podali v prelepi kotiček naše domovine, ki ga tamkajšnjim jadralnim padalcem kar malo zavidam zaradi izredno dobrih pogojev za jadranje. To bodo potrdili tudi motorni in jadralni piloti letal, saj tam radi letijo in preživljajo počitnice. Kraj Drežnica je odmaknjena od Kobarida proti Krnu (loči ju manjši hrib in reka Soča), tja pa prispeš po lepi vijugasti asfaltni poti. Sprva ni videti nikjer prostora za varen pristanek, ko pa prispeš na vrh klanca se izkaže, da je veliko primernih travnikov. Takoj po prihodu smo se prijavili in poskakali na kamion, ki je bil opremljen prav za te vroče dni, namreč brez cerade. Smo pa zato imeli veliko dela z vejami, ko smo se peljali skozi gozd. Iz vroče doline smo se dvignili na hladnejše sedlo pl. Zapleč 1200 m n.viš., saj je bil v senci oblakov, ki so nastali zaradi segrevanja tal in zraka. Pomislil sem, kako bo lepo jadrati, preden bom pristal v Drežnici, pa sem se zmotil. Izkazalo se je celo, da bo težko prileteti na 4 km oddaljeni cilj, ker je vrneš še malo manjši hrib, ki ga je treba preleteti. Od Drežnice se J1 videl samo cerkveni zvonik, tako* nas Franc Gorišek do zadnjih 200 nif mogel spremljati drugače kot po ww ski vezi. Franc nam večinoma P° maga z informacijami o vetru na cii in kontrolira dosežke drugih tckntf valcev, da ne bi komu namerili pf malo ali celo spregledali dotik z /effllj0 z roko ali katerim drugim delom V lesa, ker razen nog vse drugo velja* padec in kazenske točke močno p* kvarijo uvrstitev. Torej termikc i" bilo, bilo pa je mirno ozračje za "f tančne pristanke, seveda ob znanju1" mirnih živcih. Pa smo pri najvažnejšem v tem p°j ročanju. Ko sem po olajšanju prile" nad pristajalni prostor, ki je bil veS obkrožeri z žicami, sem opazoval T"" neta Sluga, ki je kot prvi od naših m»' nevriral in zbijal višino, ter čakal * pravi trenutek, da s prave višine H1 vetrom v čelo poleti na piko. Uspe rt"11 pristati 1,48 m od pike a glej j? j zlomka, malo trši pristanek ga prisljjj da se opre na roko in 500 kazensk'" točk mu ne uide. Se bolj se skonccntP' ram na center kroga in pazim naSj" tekmovalce, ki so v podobni višini ena nevarnost vec, saj ne moreva dva —-----------—, —j ..„-------- naenkrat v cilj. Ko vidim, da se ta*' zakadi v končni dolet se še jaz z ma!° rezervne višine usmerim proti pik' "1 pazim na smer in propadanje. A g'£! ga zlomka. Kot da me nekaj drži na"! višini in me ne spusti. Bližam se >' bližam cilju, pa sem še vedno previsok-Zategnem zavore do skrajne še vaHj* meje, da padalo komaj še leti in " malo se položaj izboljša. Tedaj se pa' dalu nenadoma «utrga« in le izk ušnf pomagajo rešiti situacijo pred zruši'' vijo. Za las zgrešim krog (6,71 m °" centra) in obstanem na nogah. Kos{ malo potolažim opazim Tomaža G"' riška, kako ravno preleti vetrokaz in s« odloča o smeri doleta. Naprej gre vs{ po starem. Elegantno brez kakih od' večnih zavojev prileti proti cilju z fla' Tomaž Gorišek s pokalom za prvn varno pristala 1,48 m od središč11 kroga. Sedaj je bilo šele napeto. Kdla/M Telefon: 755-195 Odprto — bar: Vsak dan: S. — 23. ure Pet., sob.: 8.00— 1. ure Nedelja: 10. — 23. ure Na Vrhniki, Stara cesta 50, je ponovno odprta Gostilna »Pri Oblaku« Gostilna vam nudi: • specialitete iz konjskega in žrebičkovega mesa, • razne morske jedi, • različno ostalo meso na več načinov, • več vrst sladic Iz prave male vinoteke pa vam nudimo 50 vrst vrhunskih buteljčnih vin znanih vinarjev Slovenije. V DNEVNEM BARU in v POLETNEM VRTU lahko posedite ob hladnih pijačah, raznih coekta-ilih, različnih sladoledih in številnih sladicah JULU 1995 NAŠ ČASOPIS 23 MEDEJA 3alerija-kava bar, Stara cesta 39, Vrhnika. tel.:061/754-703 K sodelovanju vabimo mlade ustvarjalce z likovnega podreja, ki lahko svoja dela predstavijo na razstavi. Razstava del Mitje Bobnarja (likovna šola — Modic) na ogled d° začetka septembra. Vsak petek zvečer VABIMO na Cocktail party z barmanko Drago, ki je na državnem tekmovanju na Bledu letos osvojila 'fetje mesto. Priložnostno prirejamo tudi druge party in večere s priznanimi proizvajalci in zastopniki. SE PRIPOROČAMO! AViO 3000... Drenov Grič 144, Vrhnika Telefon: 061/755-244 Mobitel: 060/961-8724 Izvajamo tehničen preglede za traktorje in traktorske priklopnike vsako prvo soboto v mesecu od 9.30 do 11.30. po naročilu pridemo tudi na dom. Se priporočamo! ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ata Franca Kolerja se zahvaljujemo vsem, ki ste se tako številno poslovili od njega in niu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Prebilovi, dr. Kavčiču in patronažni službi, ki so skrbeli za njegovo zdravljenje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sostanovalcem iz bloka, ki ste ga pospremili k preranemu počitku. Zahvala velja tudi gasilcem PGD Liko in PGD Verd. Hvala Pogrebni službi in pevcem ter gospodu dekanu za lep obred in poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA V maju je končala svojo življenjsko pot naša mama, stara mama in prababica Marija Turk po domače Grilceva Micka z Grilcevega griča Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji kdajkoli pomagali, predvsem negovalkam iz doma upokojencev na Vrhniki, dr. Rožmančevi, oktetu Raskovec, gospodu dekanu Božnarju ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot. Otroci z družinami, vnuk Bogdan in vsi njeni Srce hrepenelo ti v prsih je vroče, domu je velelo željam. Zastonj je bilo hrepenenje pekoče, trpel, umiral si sam. ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti našega dragega moža, atija, sina in brata Marjana Ogrina iz Verda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsestransko pomoč, še posebno pa kolektivu IUV za organizacijo pogreba in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Mihelčiču in dr. Heleni Rozmane Drašler za hrabrilne besede. Iskrena hvala gospodu dekanu za lep obred, g. Tonetu Rožman-cu za poslovilne besede, pogrebni službi PIETA, pevcem in trobentaču ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marinka, sinova Boštjan in Blaž, mama, ata, brat Marko ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 59. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustila naša mami Ida Jerina roj. Recek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo tako množično spremljali na njeni zadnji poti. Se posebno zahvalo nosi teta Lučka Nagodc, sosedom Oblakovim, Jesenovče-vim, Gabrovškovim, dr. Rusu, pogrebnemu zavodu Pieta, pevcem, Ireni Oblak za lep nagovor in g. Božnarju za lep opravljen obred. Vsi tvoji Jani — Helena — Mojca ZAHVALA Ljubil si družino, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, v našem domu je praznina, v srcih neizmerna bolečina. Tiho, nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, ata, tast in brat Luka Mesec iz Vrhnike Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetja Elektro Lj — DESA, ISKRA Vrhnika, Kovinarska Vrhnika in prodajalni Semenarna Vrhnika za izrečeno sožalje, denarno pomoč, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebni službi —g. Tršarju za skrbno opravljeno delo. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči njegovi ZAHVALA Tiho in za vedno je brez slovesa odšel od nas naš ljubi in dragi mož, ata, stari ata, pradedek in tast Vincencij Prelec Žalost in bolečino pa nam lajša spoznanje, da ste ju delili z nami, ker ste se tako številno poslovili od njega na njegovi zadnji poti, od kjer ni vrnitve. Vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje ter sveče, izražena pisna in ustna sožalja, izrečene besede tolažnice. Se posebej se zahvaljujemo g. dekanu za lepo opravljen obred ob slovesu, pogrebni službi in pevcem za odpete žalostinke. Vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate, hvala! Vsi njegovi OPRAVLJAMO FINANČNO-RAČUNOVODSKE STORITVE ZA OBRTNIKE IN DRUŽBE (d.o.o., d.n.o.) INTREX, d.o.o, Središka 4, Ljubljana Tel: 061-13-13-321, 061/753-206, zvečer, OSREDKAR, Sinja Gorica 45, 61360 VRHNIKA. ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in prababice Katarine Sveticic se iskreno zahvaljujemo dr. Dunji Piršič Koren iz ZD Vrhnika za dolgoletno zdravljenje. Srčna hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Bevke, 9. 6. 1995 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša dobra mami, mama, sestra, teta, svakinja in tašča Minka Smrtnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se tako številno poslovili od nje, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala OŠ Dobrova za izkazano pomoč in g. ravnatelju M. Rodetu za poslovilne besede. Hvala g. župniku A. Golobu in g. župniku M. Arharju, pevcem ter gasilcem GD Dobrova. Hvala tudi zdravnici dr. Ž. Trčič in zdravnici prof. dr. Z. Remškar, zdravnikom in med. sestram OI Ljubljana, OS Vič ter družini Knific. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili'na njeni zadnji poti. Franci, Helena, Marinka z družino, ostali sorodniki ZAHVALA Od nas je odšla Antonija Rode iz Stare Vrhnike Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče, ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se kolektivu Doma upokojencev Vrhnika. Zahvaljujemo se tudi oktetu Raskovec za lepo petje. Hvala gospodu dekanu g. Božnarju za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, brata in starega ata Franca Feferja iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! TENIŠKE NOVICE Aljoša Kucler notranjski prvak Rakek je bi! v nedeljo, 18. 6. 1995, organizator notranjskega prvenstva v tenisu /a fante do 14 let. Nastopilo je 18 mladih tenisačev i/ vseh notranjskih teniških klubov — Cerknice, Postojne, Logatca, Rakeka, Loža, občino Vrhnika pa so zastopali mladi teni-sači Teniškega kluba Dren iz Drenovega Griča. Prav ti mladi tenisači pa so presenetili, saj sta se v finalu pomerila dva najmlajša (stara 11 let) Aljoša Kucler in Marko Veselinovič. Po lepi in borbeni igri jc zmagal Aljoša Kucler z 9:3 in tako postal notranjski prvak v tenisu za dečke do 14 let. Njegov uspeh pomeni, da Teniški klub Dren pravilno vlaga upe in denar v mlade perspektivne tenisače. Zanesljivo bodo uspehi še prihajali. S. S. Aljoša Kucler s pokalom notranjskega prvaka RiTOsistemi Canon FAX T20 754-292 Od leve proti desni: Kukec, Božič, Debevec, Jakus, S. Petkovšek, Kavčič, Brajkovič in Kunstelj so tenisači s pokali Pizzerije Boter. Pokal Boter -dvojice 23. -25. junij Tudi na tem tekmovanju nam je nagajal dež, vendar je turnir v nedeljo stekel po načrtih. Naj omenimo, da je turnir za prehodni pokal letos prvič v konkurenci dvojic, predvsem zaradi časovnih stisk v preteklih letih, zaradi vsakoletne zabave pri Pizz.eriji Boter oz. Argonavtskcga sejma na Vrhniki. Rezultati: polfinale: Božič — Kukec : Braja-kovič — Kavčič 9/3 Petrič — Debevec : Petkovšek — Jakus 3/9 finale: Petkovšek — Jakus : Božo Kukec 9/1 Zmagovalni par je s svojo igro navdušil občinstvo in zasluženo osvojil Botrov pokal! M. K. Pokal Medeja, 17. junija 95 V tretje nam je uspelo. Dvakrat nam jo jc zagodel dež, tako da nam jc šele v tretje uspelo spraviti pod streho turnir v posamezni konkurenci na igrišču TS Vrhnika. Na turnirju je presenetil mladi Jure Potočnik iz. Bevk (14 let), kije ugnal tudi favorizirana S. Petkovška in R. Podojstiška. Nastopilo je 40 tekmovalcev. Rezultati: polfinale: J. Potočnik : S. Petkovšek 9/7 J. Škof; R. Podojstišck 6/9 finale: J. Potočnik : R. Podojstišck 6/2, 6/4 Med tremi dekleti jc slavila Drago-merčanka Maruša Šerjak pred Vesno Lovrenčič in Nino Bcve. M. K. Prvenstvo v tenisu osnovne šole Log Dragomer Na igriščih Teniškega kluba Dren je bilo 22. junija (predzadnji dan šole): prvenstvo osnovne šole Log-Drago-mer v tenisu za tri kategorije igralcev. Pri fantih od 4. do 8. razreda je nastopilo 16 tekmovalcev, kjer jc v finalu Jure Potočnik premagal Aljoša Kuc-lerja z 9:3. Osem mladih tenisačev je nastopilo od 1. razreda do 3. razreda. Tu je v finalu Peter Veselinovič premagal Domna Kegljeviča z 9:2. Dekleta pa so tekmovala v eni kategoriji, kjer je sodelovalo 10 tenisačic. V finalu jc Nastja Krašovec premagala Tino Bakovič z 6:2. Za vse zmagovalce je osnovna šola Log-Dragomer pripravila in podelila lepe pokale. S. S. Valus iocunda Lazo Krompič KARATE Državno prvenstvo v Bohinju V nedeljo, 28. maja, je potekalo v prostorih telovadnice Osnovne šole v Bohinjski Bistrici državno prvenstvo za malčke (-ice) in mlajše in starejše šolarje (-ke) v katah posamezno in ekipno. Tekmovanje se je udeležilo 92 tekmovalcev iz 8 slovenskih karate klubov. Nagradna križanka Birosistemi Vrhnika Biro združuje štirinajst let izkušenj servisiranja fotokopirnih strojev s prodajo celotnega programa priznanega vodilnega proizvajalca Canon. V sodelovanju z uradnim zastopnikom, Avtotehna, d.d., Ljubljana, prodajamo fotokopirne stroje, mikro filmsko opremo, faximilne naprave, foto-tehniko, računalniške periferije, kalkulatorje in medicinsko opremo. Podatek, da predstavlja Canon fotokopirna tehnika v Sloveniji več kot 90% vseh uporabnikov, nas obvezuje, da pri tako vrto-glavnem razvoju tehnologije s susnan jakob hera za električno kapaciteto naziv del kroba oranje (starinsko) ¡6o0f.n goden , zrel kostnica, brobnica modri jas, hodroslo-vec izraz za ljudezni-vo, nežno v blaz8i pre60-vor , fraza aneri »i otok v aleutih vas in potok pri rakitni avstriji, pritok donave odtis herce-60vec L slovenski pisatelj cankar zanak za stroncij AVTOM«. POKRAJINA STARI SLOVAN WW o MU» , LOPATICA ZA ČIŠČENJE PLUGA diapozitiv VZHOD, EAST SMMSTI, SRNI HAL I m-raoMi ŽVEPLO mam hmcuiio- JIS_ DDER m— kontinent nasprotno OD nokriti TM za lantan hera za čistost zlata polher Titrer; cvek zivljenska tekočina za fluor drog za lov ljehje lesa HtW V bani- 7ÑÜÜ za hnozenje ■SSjTDTnT7 nelacni, zasičeni DEL POSODE um min največji ptic mu II TRETJI SAH06LS-NIK GR.DtIGIN. ŽIVLJENJA mu M BftACU znak za du9ik MEHKI KLUB JAPONSKI MH_ OBLIKA, PODOM ZNAK ZA KOSITER pomočjo zastopnika sproti izobražujemo kadre v servisni in komercialni dejavnosti. V prodaji in servisu že več kot desetletje uspešno pokrivamo celoten prostor Slovenije, v veselje pa nam je dolgoletno zadovoljstvo petstotih uporabnikov in kupcev. V sodelovanju z uredništvom Našega časopisa smo v reklamne namene, kot sponzorji julijske križanke reševalcem pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: fotografski aparat Canon-Junior 2. nagrada: organizator — data bank Canon DM-1020 3. nagrada: namizni kalkulator Canon P-10 DH 4. nagrada: multifunkcijski kalkulator Canon F-602 Nagrade bodo razdeljene na sedežu Birosistemi, Stara cesta 7, Vrhnika. V želji, da nagrade poiščejo srečne reševalce, Vas lepo pozdravlja kolektiv Birosistemi! Rešene križanke pošljite na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška c. 1,61360 Vrhnika, zob-veznim pripisom »KRIŽANKA« Č. B. Nagrade izžrebane V uredništvo smo prejeli okoli 200 rešenih križank, katere sponzorje bila Turistična agencija Vrhnika (COM-TAR). Izžrebali smo prve tri pravilno rešene križanke, lastniki le-teh pa prejmejo naslednje nagrade: 1. nagrada: tečaj CPP in 5 ur vožnje Vesna Krašovec, Jelov-škova 6,61360 Vrhnika 2. nagrada: 5 ur vožnje Petra Vinšek, Bevke 96 a, 61360 Vrhnika 3. nagrada: izlet v Garda-land za 1 osebo Jože Pečan, Brezje 56, 61356 Dobrova Vsi nagrajenci naj se zglasijo na sedežu agencije na Cankarjevem trgu 5, če pa bo poslovalnica že pričela delati v novem Poslovnem centru LOKA, pa agencijo poiščite v tem novem objektu na Robovi 6, Vrhnika, na nekdanjem prostoru vrhniške KOVINARSKE. S. S. KATAPOSAMEZNO MALČICE 1. mesto: Nataša Zuljan ŠTK Črnuče 2. mesto: Maruša Skrjanec TAK Olimpija 3. mesto: Tadeja Petrovič TAK Olimpija MALČKI 1. mesto: Mak Grgič ŠTK Črnuče 2. mesto: Nejc Urbajs TAK Olimpija 3. mesto: Luka Kavrin ŠTK Črnuče ML. ŠOLARKE 1. mesto: Erika Gričar ŠTK Črnuče 2. mesto: Ljubinka Džukič TAK Olimpija 3. mesto: Maja Fatur ŠTK Črnuče ML. ŠOLARJI 1. mesto: Darko Malinovič KK Vrhnika 2. mesto: Mitja Topalovič ŠJK Ravne 3. mesto: Aleš Keren ŠTK Črnuče ST. ŠOLARKE 1. mesto: Teja Raspotnik TAK Olim-Pija 2. mesto: Emina Mulalič ŠTK Črnuče 3. mesto: Maja Renko ŠTK Čr nuce ST: ŠOLARJI 1. mesto: Milenko Cvijetinovič ŠTK Ravne 2. mesto: Bor Dereani ŠTK Črnuče 3. mesto: Jani Krcbs ŠTK Ravne KATA EKIPNO ML. ŠOLARKE 1. mesto: ŠTK Crnuce 2. mesto: TAK Olimpija 3. mesto: KK Vrhnika ML. ŠOLARJI 1. mesto: TAK Olimpija 2. mesto: KK Vrhnika 3. mesto: ŠTK Črnuče 4. mesto: K K Bohinj ST. ŠOLARKE 1. mesto: ŠTK Črnuče 2. mesto: KK Vrhnika ST. ŠOLARJI 1. mesto: ŠTK Ravne 2. mesto: ŠTK Črnuče 3. mesto: KK Vrhnika 4. mesto: KK Bohinj Slavko Zorko Najmlajši segajo po pokalu Od 17.6. 1995do 18.6. I995jevmf stu Cervia (pri Riminiju) v Italiji p0'^ kalo 4. evropsko otroško prvenstvo tradicionalnem karateju. Tudi 'elj smo se v KARATE KLUBU VRHNIKA odločili, da se tekmovanja udf ležimo in zastopamo Slovenijo. I" pot se je odpravilo 8 članov našel kluba: Maya Petkovšek, Lara Petko*" ček, Mirsard Rizvič, Dejan OloV* Darko Malinovič, Darij an SuhadoW Miha Rivo in Zoran Zelič (vsi čla* KARATE KLUBA VRHNIKA); Spremljal jih je trener kluba Mustaf1' Džemal (črni pas 3. dan). Prvenstva se jc udeležilo 190 tek' movalcev iz 13 držav, ki so nastopi'1.! izvajanju karate kat v štirih starostni' kategorijah: malčki, mlajši šolarji, s* rejši šolarji in kadeti. Naši tekmovalci so dosegli našle'1' nje rezultate: 2. mesto Dark« mest« POSAMEZNO MLAJŠI ŠOLARJI Malinovič STAREJŠE ŠOLARKE Lara Petkovšek STAREJŠI ŠOLARJI: 5. mesto Mil* Rivo KADETINJE: 3. mesto Maya P kovšek EKIPNO STAREJŠI ŠOLARJI: 4. mesto(MÜ1' Rivo, Darko Malinovič, Dejan Ol°' vec) KADETI: 3. mesto (Zoran Zelič, Mi'' sad Rizvič, Darijan Suhadolc) Glede na to, da na tem tekmovanj* vsako leto dosegamo boljše rezultat' upamo, da bomo prihodnje leto ; Tomaž Tom?1' Notariat na Vrhniki ()d 12. junija na Vrhniki v stavbi Društva upokojencev na Tržaški 12 deluje notariat. Notarka je Albina Krašovec, ki ureja vse zadeve, s katerimi se ukvarjajo obnovljeni notariati v Sloveniji. Uradne ure so vsak deloni dan od 9. do 12. in od 14. do 16., ob petkih popoldne pa od 13. do 14. Glede na pomembno delo, ki p notar opravlja pri pravnem posle vanju med ljudmi, bomo več o ten1 napisali v pogovoru z vrhniško ne tarko v naslednji številki Našega časopisa. NAŠ ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno /a občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Naš časopis izhaja praviloma prvi teden v mesecu. Uredništvo: Tone Janežič (v.d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator).Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1,61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11.ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222. Telcfax:"(061) 755 I5K. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 400 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Cena celostranskega oglasa 80.000 SIT. Zahvale so po enotni ceni 7000 SIT. Mali oglasi so brezplačno. Oglase lahko naroČite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.