I4 he best medium to reach the best cu * t ome r s.
litMH>»iim> ^
LaftMtfe Jva urat
oa tedcn
Vdw ca cele leto tv*°
t
^mbecription retrW
ŠTEV. (No.) 89.
(vLtASLLO SLOVKESSKEGA KATOLlSKJiitiA UfcLAVSTVA V AMi^KiKi
&NTSRKD AS SECOND CLASS MATTKR OCTOBER 1«. 1*1*. AT POST OKPlCK AT CHICAGO. LLl*^ UNDKK THE ACT OF M AKCH 3rd 1879.
CHICAGO, LLL„ TOREK, 15. NOV. 1921.
t> i§i7, m tu* tic reet Ottacc et
^iirmiiiwiaiimiMBOwimm
t
I 'EDINOST-I r(49 W » St
Telephone Canal 98.
p Chicago. 111.
ZA RESNICO IN PRAVICO.
♦OMDMMI
LETO (VOL.) VBL
A 1 Stirleeen P<
OeneraL
AMERIKANSKE NOVICE.
NEW YORŠKI ŽUPAN ZMAGAL
NaŠ prijatelj in dobri znanec iz New Yorka, župan Hylan je pri zadnjih županskih volitvah veličastno zmagal s toliko večino, s kakoršno se ni bil kmalu izvoljen kak New Yorški župan. Nad 418.000 glasov je dobil več kakor pa njegov nasprot-
ce izleda .ep. če bojo državniki ki RAZGLED PO SVETU ! NOTO IZ JUGOSLAVIJE.
so poklicani k rešitvi te naloge, vre-1	__:
snici delovali nesebično, imeli pred . kt/^tta c, avtt a n.M «««	^^ ^ v_Z,unchu neka)
seboj blagijno narodov, kateri že kar FRANCIJA SLAVILA DAN PRE-|nad poldrugi vinar. Tako znajo go
ječe pod težo velikanskih davkov, ki jih stalno bolj in bolj požira nenasitno vojno žrelo. Dal Bog, da bi državniki enkrat prišli do prepričanja, da samo v medsebojni ljubezni,
KATOLIŠKI VESTNIK
Za proste, katoliške šole se bort tudi katoličani v Ameriki. Po zmag
MIRJA. jspodariti liberalci s svojimi samo-jv Michiganu so osnovali katoKšte Paris, 13. nov. - Cela Francija je bojnimi podrepniki!	« —■.........—^
na slovesen način slavila dan premirja 11. novembra. Po vreh večjih mestih so se vršili slovesni obhodi
starši centralno tajništvo za vzgoje
! v Washingtonu. Da bodo imeli ka-Pašič ima več ko eno miljardo toU^ni ložje staližče v borb; 2opC7
kron premoženja. Kaj pravite, ko- predIofr<!t ki zahtevajo podržavljc-
nik, republikanec Curran, ki je kan- kaj dobrega zgraditi. Kadar bo njih
na poštenosti in enakosti je mogoče in tudi tovarne in vse delavnice so:liko *a £°sPod» kl f1 ,astl naslov nje vseh šol, bodo svoje lastne šok
didiral na koalicijski listini. S zani manjem smo sledili sedajnemu volil-
srca prešinil ta duh, potem bojo imeli lahko pot do cilja, po katerem na-
boju New Yorskemu. Gnusilo rodi že stoletja hrepene.
nemu
se nam je, kakoršniH" sredstev so sej niegovi nasprotniki poslužili, da bi bili omajali zaupanie ljudstva do tega svojega ljubljenega župana. Pa ni šlo! New Yorcani preveč mislijo
bile zaprte na čast dnevu, ki se je | ustanovitelja naše države, podpisal izpopoIniu ter tako odvzeli vsaW -------------• —= 'državnega posojila? 200.000 kron. možnost napadanja. Ustanovili bo-
podpisalo premirje pred tremi leti.
|To je toliko, kot bi naš srednje pre- do tudi yeč nQvih učniš- za v2go}c
IRSKI DELEGATJE SE VRAČ A-1d°b«*a "čiteljstva. Po porazu vMi-TO DOMOV	j krone državnega posojila. Rade Pa- chif?anu so sWušali liberalci prodrl
J	'	lšič Pa ustanavlja vsesrbsko družbo. s svojini pred,0g0m 2a podržavlje-
London, 13. nov. — Vsa irska de- da se očetova blagajna preveč hitro n-e vseh šol v državi 0regon. Sena_ legacija zapušča London in odhaja | ne posuši s podpisovanjem držav- tQr Hume je zahteval, naj se vsen domov na Irsko, da se posvetuje za nega posojila.	'privatnim in župnim šolam vzatirt
ipravica, da bi smele izročati odhod-
HUGHES IZVOLJEN PREDSEDNIKOM KONFERENCE.
Kmalu za predsednikom pozdrav-9 svojimi možgani, zato se ne dajo nem otvoritvenem govoru, se je o-tako kmalu omajati in pregovoriti glasil Mr. Balfour angleški zastop-za kaj, o čemer se prepričani, da ni ntk na konferenci in se ie nekako ta-res J	j kole izrazil: '"Predsednik Združenih
Župan je odločni katoliški mož in Držav je dal nam s svojim izvrst- bi žnjimi .izpeljal Irce na led. Toda Hh letih obHo zaslug za narodno izo- je proti šolam katol Cer^ve čbn Holv Name društva in gre ja- nim govorom nailepši povod za to irski zastopniki
1 t c	i-i	________r:i t__: 7narai in cum n;
ko velikokrat med letom k sv. za-
nadalino akcijo ki jo naj podvzame na bodočem sestanku, ki se bo vršil nekako prve dni v decembru. Lloyd
Novo mesto. V spomin gospodu ' spHčevaIa. Senat je vso stvar od Ivanu Kraicu. Izmed narodnih mož, ;ložn Vsled novet?a pt-itiska je
Georgre je poskusil vsa sredstva, da ki so si pridobili v zadnjih p<?tdese- predlo!? zavrnien, češ da je naperjen
1 • » • * * •	1 • 1 T	1 f T^ 1 il 1-t 1	»1.. _____ „ ^ J _ ! _ .—.
imajo p-epošten braženost in gospodarsko blagosta-
konferenco. On je nam označil kaj značaj in svoj narod preveč liubno. "je. je na Doleniskem prištevati go- Ločitev zakona napravlia resne kramentom Nie-ova poštenost in je odkritosrčnost, poštenost in čast. <la bi se dali zasleoiti lisjaku Lloyd jspoda Ivana K-ajca. tiskarnarja, biv- skrbi državnikom v Združenih dr-značainost imponira vsem. Ko je žu-1 Narod, ki nas je povabil na kon- Georgeu. Tako delijo zastopniki, ki sega hranilmčnega ravnatelja novo- ž^vah Sev. Amerike. T.. 1884. je bi-
... . . ... .. . f^r^nm in mm irkamie p-osto1iub- v resnici liubiio svoj narod. Ali mo-pan videl zvečer s koliko večino je terenco in nam izkaz Me gosto juu	j	. ' ,	.
zmagal ^e rekel- l'To ie veli^ nska "ost. bo preskrbel predsednika zato remo Jugoslovenj kaj takega trditi zmaga ljudstva za ljudstvo in proti konferenco.-Jaz nvslim da državni o naših predstn^niVih? Ah Pnsic. raznim izkoriščevalcem, ki so me tajnik nima samo te tehnične pravi- I rumbic m Vesnic, kaj ste V, v pn-skušali iz-nati iz županske hiše in ce, ampak tudi osebno zmožnost, ki meri s predstavniki irskega naroda r
Vas prevarati. Ta zmaga je velikan- omogoča za izvršitev te dolžno-
sko zadoščenje. Ponujali so mi veli stl-
Takoj za Mr. Rnlfourom govorom
kanske svote denarja da bi me podkupili. dn bi bil izd''! ljudstvo. To-4a raje sem sprejel boj, kakor pa u-mazani denar!" _
Kako smo katoliki lahko ponosni na te besede enega izmed naših vrst. Da, takole govori katoliški mož.
O, ko bi imeli katoliški Slovenci kaj takih-le mož!
JAPONCI SE UPIRAJO.
Osaku, 13. nov. — Poročila ki pri-ie sledil velik aplavz državnemu taj- liajajo iz vseh delov Japonskega ceniku Hughesu, ki je nato v daljšem sarstva, naznanjajo, da je bilo vče-govoru, označil srčne želje naše re- raj aretiranih nad 400 raznih revolu-
meške hranilnice in posestnika p-i lo ločenih 23.000 zakonov, leta 1919 Božiem grobu, ki smo ga dne 28. pa 129 tisoč. Zadnjih 20 let se je iz-septembra t. I. spremili na zadnji po- vršilo t.88^.ooo razporok: nesrečnik ti k večnemu počitku na novomeško je postalo vsled tega 1,318.000 otrok pokopališče. Velikanska udeležba Vzrok? Mnogokrat se poprej bol; občinstva ie pričala o izrednem spo- siromašni ženini dokopljejo do ve-štovanju, ki ga je pokoini užival čjega premoženja, pa se skušajo izmed nami. Rodil se. ie 1. 1842. v Lo- nebiti svoiih soprog, ki so nosile te-škem potoku nad Ribnico. Deloval žo siromašnih dni, da se nato .poro-je mnogo let v tedanii Blaznikovi ti- če z raznimi igralkami, plesalkami skarni v Ljubiiani. Izdal je po Val- ;n drugimi osebami te vrste. Raz-
publike, pb razofoBtvTintrajhemu^^	se baje raz-|vazorju k^i'R0 "Čast vojvodine koš ie in gizdavost pa vleče žene dru-
miru.
širjali po deželi med prebivalci duh K™",ske*' in ceI° vrsto kniJ^ so	gam, ker možje ne morejo njih vi
revoluciie in upora. Vsi ti so bili iz*,e v ^akozv^ni '-narodni biMiote-	šokih zahtev izpolniti.
baje tudi v tesni zvezi tajno organi- ki Krištofa Šmida". Ustanovil je	-
ziranega umora, ministrskega pred- "Dolenjske Novice", ki so 34 let bo-	Ameriški škofje in Irska. Kardi-
drile Dolenjce k spopolnitvi novo-	nal O'Conell, nadškof bostonski,, je
dobnega vinogradništva, ki repre-	poslal v imenu konference ameriške-
washingtonski konferenci da se' POIZKUŠENI NAPAD SO-! zentuJ*e danes miliiardsko na"	^ episkopata brzojavno Čestitkt
L ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ - rodno premoženje. Vsa narodna dru-	kardinalu Loguemu. irskemu prima-
A.M ERIKA ZAHTEVA DESETLETNI MORNARNIŠKI PRAZNIK.
To je geslo Združenih Držav na
sednika Takahashi Hara.
HARDING SE IZRAZIL ZA RAZOROŽITEV.
Washington, D. C., 12. nov. — vstavi za deset let vsako grajenje] VJETSKEGA MINISTRA.
Delegatje zavezniških velesil ki so bojnega brodovia. Poleg tega je tu-1 R.	p ... .	__ e	. .f ,
J i-	1 , r	di državni tainik Htttrh^ nr^dlntral Kl^a» l2' nov* — Poročilo iz Mo- katerega so mogla vsikdar v sili ra-
dospeli na razorozevalno konferen- ai orzavni tajnik rtugnes predlagali	; , - .	~	^ , . f . .
CO V Washington, so se danes zbra- predlog, ki določa, da bi skupna ^oL na ruskega zuna ne^ m ni Z	^	P° 't^08' 79
li pri formalni otvoritvi konferen-1 mornarnica treh pomorskih sil A- napad- "a rUsk^a	»««- ^t in zapustil dva sinova, ki zavze-
ce, katero je otvoril državni tajnik rnenke, Anglije in Japonske takoj se Hughes, takoj zatem ko se najprvo »ižala, in da naj bi se takoj uničilo ^ .n sre„. opravilo molitev. (To naj bi bilo za ^ glavnih bojni ladij, katere vse-	s
štva so imela v niem podpornika, na
stra Čičerina. Dva strela sta padla mata odlično mesto v naši družbi, na Čičerina v njegovi sprejemni so-j	-
f Pojasnilo glede denarja. Gospo-Napadalec je bil takoj prijet in je darski krogi, politiki, kmetje, delav-__ _____izjavil, da je pristaš menjšinske ci, skratka vse ljudstvo maje z gla-
srhes predsednika Hardimra kateri	in J^po~nska'imeie"bojno b^o- ^nke. Takoj nato se je izdalo po- vo in se povprašuje, zakaj je vred-
ghes predsednika Wardinga, kater	j v	Amerika |velJe ^ baje nad 3.000 oseb se je po- nost našega denarja tako padla in
>e cital svoj govor. Pozdravni del, *>v,e s sledečo tonazo. Amerika, ^^	^^	I zakaj država ne mJQre dobitlPkredita
v inozemstvu in to kljub velikemu
zgled našim rdečkarjem!) Takoj zatem je predstavil državni tajnik H.11
buiejo 1,878.043 tonov tonaže. Za v bodoče naj bi Amerika, An
•težkih bojnih ladij 18. s skupno to- 2aprl° radi vladne&a sumničenja.
predsednikovega govora je bil:
"Združene Države Vas prisrčno pozdravljajo z nesebičnimi rokami. Mi ne gojimo nikakega strahu in ne-razumemo nikakega osvajanja. Smo zadovoljni stem kar imamo in ne iščemo ničesar kar je druzih. Mi samo želimo sodelovati z Vami za vzvišene cilje, za katere pa nobeden narod nemore delati sam. Želimo sesti z Vami k mizi mednarodnega sporazuma in dobre volje. Z dobro zavestjo želimo odkritosrčno se sre-l ponska 54,000 tonov, čali z Vami in vabiti in nuditi so-1 Avijatike ali letalnih st-ojrv: A-delovanje.	) merika 80.000 tonov; Anglija 80,000
Svet zahteva treznih načrtov in u- tonov; Japonska 48000.
nažo 500,650 tonov; Velika Britanija, 22. s skupno tonažo 604450 tonov ; Japonska, 10. s skupno tonažo 299,700.
Brodovje manjšega tipa, kakor lahki križarji, torpedni rušilci in druge manjše ladje, Amerika 450,000 tonov; Anglija 450.000 tonov; Japonska 270,000 tonov.
STRELA UBTLA u MUL MED ! naravnemu bogastvu v državi, za SNEŽENJEM.	I katero jo smejo veliko večje države
Dixon. M, I*, nov. - Med zad-' t™*""	Z 'n°2em«m-
njimi sneženji viharji ki so krožili £ '	'	^T'^
.	. . kakšne mazace da imamo za drzav-
po severnem in centralnem de u „„	...	...
Združenih Držav, je tukaj nekakih ne uPrav,tel'e- kl da na "erazumlj.v
15. milj severno od mesta Dixon u-
način jemljejo kredit države v ino-j zemstvu in naravnost umetno ubi-
a 270,000 tonov.	darila strda v cerovQ d	. kaj "V-- .....«««««	UU1-
Podmorskih čolnov: Amerika terim je bilo zbranih ii mul in vseh	JosP^arstvo. G. finan-
000 tonov; Angliia 90,000 tonov;Ja- u ubila.	*Cni minister dr- Kumanudi je v svo-
POZOR!
jem ekspozeju v finančnem odboru j sam razkril nered in korupcijo, ki j vlada v finančnem ministrstvu, de-
su, v kateri mu čestita k srečnemu uspehu v boju za svobodo irskega naroda. Dalje priznava ameriški e-piskopat M. de Valero za predsednika irske republike.
Prizn?nie katoliškemu redovniku Meseca julija letos je umrl v Kolumbiji prednik don Boscovih salezijan-cev v Kolumbiji in Venezueli p. Ai-me. Njegovo truplo so iz Bogote prepeljali v Mosquero, kjer je novi-ciat za obe deželi. Pogreba se je u-deležil tudi zunanji minister, vlada pa je izdala odlok, v katerem priznava velike zasluge pokojnika za državo, cerkev, mladino in reveže ter priporoča njegov zgled kolumbiiskemfc (Nadaljevanje na 3. strani.)
1
Ravno ob sklepu te številke smo	jal je, da na curiški borzi umetno
videvarfja!" da "v" c^štoječemšisternu' »Za nadomeščanje predpisane to- Prejel» naslednjo not;co od policij-	tlačijo našo valuto, obtoževal je za-
ne moremo nuditi svetu zdravil naže. bi se ne smelo nadomestiti no- ske&a departmenta iz Des Moines,	veznike, ki nam za eno in isto stvar
brez samožrtvovanja Tega nemore bene velike bojne ladje preje, dokler IoWa: "v st*edo ve^er na dan vseh	izstavljajo dvakratne, trikratne ra-
Bikdo izmed nas posamez, lahko pa ™ bojna ladja stara dvajset let. La- vernih duš 2- novembra t. 1., je v tu-	čune. Bo vse res! Toda glavni vzrok
bomo to izpeljali skupno. Stem pa d;e manjšega tipa moreio b*ti stare kai v bližini dobrodelnega zavoda	je lastna nemarnost, ki jo pazljivo
nikakor ne mislim izročevanje ka- sedemnajst let, pred se jih ne sme na- St- Joseph Academy pridrvil z veli-	oko tujcev dobro pozna in si zato
kih pravic, ali omejitve svobode ali domestiti. Za nadomeščanie avija- ko na^ico avtomibil "Winton clos-	upajo počenjati z našo državo, kar bi
teženj kakor tudi ne ignorirati na- tike še ni natančno določeno.	ted car" Podrl dv« sestre gori imeno-	si napram urejeni državi ne drznili,
rodnih potrebščin. Naša republikJ T	~——	_	'vane^a zavoda in jih namestu usmr- V poročilu o devizni centrali ie
ce bi nič več istih zahtevala, kakor	BOMO DOBILI 5c VOŽNJO, til. Prepričani smo. da je avtomobil	dejal minister, da se je v njej vršila
dala drugim. Nobeden po-1 V C^icagi se zopet ož;v1'"a zahte- nosil številko države Illinois. Zato	grda korupcija. Sami uradniki so
nos ne potrebuje biti ponižan No- va po vožnji na pouličnih želez- prosimo, da nam čttatelji vseh kato-	sodelovali pri tihotapljenju zlata inf beden narod ne potrebuje biti pod- n,*c*h' tZares skra;ni ie- da se ,iških 1istev pomagajo naiti krivca,'
bi istih dala drugim. Nobeden po-
va po vožnji na pouncnih zelez- prosimo, da nam čttatelji vseh kato-k
srebra. Da so se gotovi uradniki o-
ložen ampak rad pa bi soojil naše to dosesrl°- Vzemimo n. pr. mesto ki je s svoio malomarnostjo povzro-( koriščali tudi sicer na račun države, misli da bi skupno sklenili manj se New York* k'er FO ves ^as ^eli med čil sm-t. dvem nedolžnim redovni- sledi iz konstataciie, da se je država pripravi i a ti za voine, ter da bi tem-; v?in? in sfda^: vožnio na p->u1ič- cam. Vsa poročila, ki bi dnte kak udeleževala borznih špekulacij z na-
„ nih železnicah. Župan H^dan. ki je vspešen povod do zasledovanja, naj kupovanjem in prodaio deviz, da pa-mož in vzor župana ni nikdar dovo- se pošlje na doli podpisanpga." ! je imela vedno 20 odstotkov izgube, lil izkoriščati ljudstvo. Tako je, kjer	R. C. Sa«nd»rs. Chief of dinar pa je neprestano padal. Tako
večje bilo uživanie srečnega miru.'
VAS DENAR
ZAČETEK IZGLEDA LEP. Začetek washingtonske konferen-' je dobra mestna vlada.
Police, Des Moines, Ia.U (Nadaljevanje z 3. strani;
■iBf^lfiiiii'i; 1"-'"rtIriifrrirfftifflfflvitiliiifi'ft" ■ .m m* -v



bo doma najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje.
Mi računamo po najcenejšem dnevnem kurzu istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar. .
Ob izidu te številke smo računali ;
Za jugoslovanske krone:
500................$2.^0
1.000 . ............... 4.^0
5.000................22 Z O'®
IO.OOO ... ............. 42.OO
Za italijanske lire:
50.................$ 2:7 s
too ... ............... 5.00
500 ... . .............22.O
tooo.................44.00
Vse .pošiliatve naslavljajte na:
"EDINOST". i8ao W. 22nd St.. Chicago. Ill
>=• . ■ : - ■ - - •• *
... li."«;. -
•	.--v --	*
-EDINOST^
EDINOST.
GLjtSIL.0 SLOVENSKKOA K.A1UL1SKK(jA DELAVSTVA V AMERIKI
l z jaha avakrtt na ieden

Iz slovenskih naselbin.
Slovenian Franciscan Press.
1*49 W aand St.
Telephone Canal 9S.
Chicago. IlL
advertising rat^s on application
Published S<«mi-Weeicly by II.OVBNTAN FRANCISCAN FATHERS. t8±q W a*nd St.. CHICAGO. ILL
E»t*red as n^cnnd-cUs« matter Or 11, 1919. at the poat office at Chi cap-o. Illinois, under the Act of March 3. »870
.4___
uiWfc-
CHICAŠKE NOVICE.	sestanku, ki se bo najbrže vršil pr-
,Zopet ima naša naselbina za se- ve dni prihodnjega tedna. Odtoj to-boj lepi dan. Ki bo ostal dolgo
MIMOGREDE.
V dandanašnjih dneh človek veliko več misli o dolarju, kakor pa
samemu sebi.
* * *
Prijatelji so kakor denar. Najprvo jih je treba znati pridobiti in potem,
kako jih držati pri sebi.
* * *
Politika Anglije in Washingtonska
Konferenca«
Na poziv našega predsednika Združenih Držav G. \V. Hardinga, se pravkar zbirajo v Washingtonu zastopniki zaveznikov, katerih naloga je ugladiti pot splošni razorožitvi in do trajnega miru. Lepa in plemenita je misel, da bi se svet razorožil, se odpovedal medsebojnemu sovraštvu, ter da bi mesto tega se oprijel lepših ciljev, medsebojne ljubezni in sloge, ter skušal delovati za izboljšanje razmer v družbi in skušal dovesti civilizacijo hutj^njtete na svoj vrhunec.
Pravimo lepa je ta misel sama ne sebi. Toda vprašanje je, ako Je
Sebični ljudje se ne smejejo niko-
v	reJ Je izrastla ideja, ki kliče po ta- H odkritosrčno, razven na stroške
spominu vseh župljanov slovanske koJšni Odpomoči v naši slov. našel- svojCga bližnjega.
župnije sv. Štefana. Preteklo nede- bini' Naš Iist ^^	Pod;
ljo priredila je naša Amerikansko ietJe se ie P°dP<salo zato v resnici
Slovenska mladina tretji Minstrel	P epotrebno zvezo naših trgovcev in Show pod vodstvom Mr. G. Stalzer- obrtnikov. Slovenski trgovci, naš ja. Zadeli smo jako nesrečen dan za list' kl 2aha*a v teJ sosescinj skoraj
tako priredbe, kajti ravno ob tistem	v sleherni kraj naših rojakov, Vam
času je bila v mestu parada'na čast	nudi svoi° roko v Ponioc in Je Vam
francoskemu generalu Fochu. Ker	na razpolago, skaterim se bo najlož-
je bila vsa parada v rokah Kolum-	ic zaneslo v srca naših ljudi zavest
bovih vitezov in drugih katoliških	,n Prelepo geslo: "SVOJI K SVO-
organizacij, tako nismo imeli pri za-	J^^ *
bavi nič Amerikancev, temveč smo (	-
bili prav sami. Najmanj 600 ljudi New Duluth, Minn. — Sneg je pa-
Nekateri ljudje so kritizirani, ker ne govore, dočiin so drugi, ker preveč govore.
* * *
Veliko ljudi bi ne imelo ničesar proti temu, če bi bili revni, samo, da bi bili njihovi bližnji malo bolj" revni, kakor bi bili oni sami* * * *
Človek ki preveč sodi samega sebe, zelo slabo sodi svojega bližnjega. * * *
Kadar človek ne more prenesti ne-
imeli do 800 ljudi, kar pa silno ve- ^ pogrnjena s belo sneženo odejo. Tu
.	-	- ----j_ liko pomenja, namreč to, da je toli- gori v Minnesoti, kjer sem pričako-
tžpeljiva, v sedajnem času in razmerah. Časnikarji vseh političnih struj ko rojakov se udeležilo prireditve, val da bom našel kar par čevljev de-
nami'oravain A -i io frt c-imrt nUnnvn.'^«,«:. Z _____1____„.'• 1	IT • .	.
tek.
Finančno ta prireditev ne bo ime-
namigavajo, da je to samo slepomišenje in popolnoma nič drugega. Najbrže iinajo prav. Predno smo v stanu razmotrivati predmete in namene Washingtonske konference, moramo dobro poznati politične cilje onih, ki so se spravili k rešitvi teh predmetov.
Prva inštanca ki stoji na političnem obzorju Evrope je Anglija. Za njo stoji Francija, tretja je Italija, katera ima pa že bolj zadnjo besedo pri vseh kočljivih svetovnih vprašanjih. Kar potrdite in sklenete Anglija in Francija, je postava v Evropi.
Da pa ima Anglija najbolj spretno politično diplomacijo, nam priča zgodovina že od započetka angleškega kraljestva. Zlasti v zadnji vojni, kako spretno je potegnila Anglija s svojo diplomatično znanostjo mogočno Ameriko v vojno, brez katere bi mogla Anglija brezpogojno upogniti svoj tilnik pruskemu militarizmu. Zadnji dogotki in cela zgodovina nam jasno potrjuje, da angleška diplomacija je v politiki nedosežna in nepremagljiva.
In pred par dnevi, ko smo čuli oklic našega predsednika Mr. Hardinga, za splošno razorožitev sveta, smo videli Anglijo prvo, ki se je odzvala temu oklicu. Kaj je vendar Anglijo dovedlo do tega, je prav lahko sklepati. Anglija ima za par let prav dosti dela doma. Pred njenim pragom je vsa polno brunja, s katerimi se Anglija resno trudi, kako bi ga odstranila. Irska zahteva neodvisnost, druge kolonije ki spadajo pod angle- znajo to najbolj naši dolenjci. ško kraljestvo, nasprotujejo Londonski politiki. Povrhu tega pa ji kra-iKe^ Pa ie tudi v Chicagi mnogo do-dejo trgovske postojanke, Francija, Italija in drugi. Vse to je pa več, lenicev* zato so g* marsikje, na slo-kakor je Anglija zmožna za enkrat rešiti.
Povrhu vseh teh čezmernih nadlog, ki so dan za dnem težji za Anglijo, pa jo teži še velikanski dolg, ki ga dolguje Ameriki iz zadnje vojne. Amerika s svojo obsežno trgovino, pa ji je na svetovnem trgu največja ovira. £ato tudi vidimo Anglijo dan za dnem šepetati prav tajno z Ameriki neprijazno Japonsko. Toda, da bi očividno in odkrito podpirala agresivnost Japonske proti Ameriki, se pa Anglija boji Kanade, ki bi gotovo
bi bili mi imeli več v dvorani ko bi dal kakor mana Izralcem, ko sem se te parade ne bilo. Vendar pa to nam odpeljal iz Chicage proti mrzli Min- sreče, tedaj še leT je v resnici nesre-ni kazilo veselja, kajti v dvorani smo nesoti. Tudi držnva Wisconsin je čen.
* * *
Nespameten je on, ki čaka na srečo, da bi mu jo kdo prinesel na krožniku.
kar mora gotovo zveseliti vsakega bel sneg, ga pa ni niti toliko da bi ga naudušenega Chicažana. Katera slo- mogel komu pokazati za "sample.1 venska toliko
prireditev je spravila skupaj (Pa bi ga bi bili vzeli malo seboj v j	Konda včasih tudi kako resni-
občinstva?	|kaki škatlici. Op. stavca.) Najprvo čno izusti. V svoji 89 štev. je obja-
. _»_ j-____ • • 1 «	J_____I__li:_____ a.______clprlp^i tTrol- • '' M ^ A Z. 1 —___t___t •
vil sledeči izrek: "Nad človekem bi morali jokati kadar se rodi in ne ka-
in njegove soproge. V New Duluth sem dospel ravno na sv. Martina, na
la tako velikega vspeha, ker je bilo dan ko Slovenci krstijo svoje vince. manj ljijdi in ker so slabi časi. Ven-j Tako smo pridno izvršili te obrede dar pa je bil moralen vspeh toliko tudi pri Mr. Špeharju, zakar je to
Naša mladina je lahko ponosna na sem dospe! v Minnecoto sem se simpatije, katere vživa v župniji. Ce- vstavil v New ulut^ški slov. nasel-la prireditev je bila dovšečno lepa in bini, pri našemu dobro znanemu za- dar umre." No, če kdo spada med kdor razume amerikanski duh, ta se1 stopniku Mihaelu Špeharju, kier ta razred ljudi, tedaj spada prav go-ie izborno zabaval in imel velik uži- sem bil z veseljem sprejet od njega ttovo naš 4 'Kondeljček". Ce bi bila
vedela njegova slovenska mati ob rojstvu njenega Martinčka, da bo on povzročil toliko gorja med svojim narodom v verskem oziru kakor ga je, bi najbrže ne samo bridko jokala, ampak . . .
* * *
"Enakopravna Urša" je pri zadnji politični kampanji tako strahovito pihala, da je njen piš dosegel celo joli dolino in tamkajšni klepetec se
je glasno zavrtih
* * *
Kakor obcestni paglavček, tak je naš dražestni Klepec v joli dolini.
večji in ta nas še bolj veseli. Toliko za danes.
O sv. Martinu pravijo, da se mošt v vino spremeni. Da pa se prav spremeni, ga je treba krstiti, kakor
vesen način krstili v navzočnosti pečenih gosk.
simpitizirala v takem slučaju z Ameriko. Boji se pa tudi Avstralije, ka-i tera je odločna sovražnica Japoncev. Pa tudi irski narod, bi najbrže ne^ sodeloval mirno, v takem slučaju. Zato bi pomenila vsaka taka akcija Anglije v prid Japoncev proti Ameriki — samomor Anglije. In Anglija se tega prav dobro zaveda. Zato pa odobrava Washingtonsko konferenco, kjer se baje namerava rešiti problem spora med Ameriko in Japonsko.
Mrs. Albin Zakrajšek je prejela od doma novico, da je njen oče Mr. Joseph Pekolj, resno bolan in da se nahaja v bolnišnici Presvetega Srca v Eau Clare, Wis.
sam predložil nam vsem, kot incija-tivni predlog, ki smo ga pa ostali enojrlasno sprejeli na splošnem glasovanju.
Delavske razmere so seveda bolj slabe tudi tukaj, vendar pa ni ravno mnogo liudi brez dela. Le pritožujejo se, da so jim skrajšali plače, da se sedaj komaj zasluži za vsakdanje življenje.
Kadar takega paglavčka kaznuješ za Ilste 1,nai° tudi tuka3 ze!o njegovo nagajanje, ti obljubi pobolj-radi, radi lepe vsebine in pravega šanje. Ko pa uide iz tvojih rok, ti katoliškega duha, ki veje po spisih 2opet "zijala" pokaže in te zmrcja
in člankih v naših listih.
Ob poslavljanju od New Duluth-_	.	i ških Slovencev se prav prisrčno za-
SE* ŽZŽtttSr.r »-Ujujen, najprvo M, špebarju. 2a
naprej.
V sedel se je Klepec na pegaza, da bi sklepal pesem, kakor kura na gne-
brtmkov je novo delo nas.h zaved-j nj 0 izvrstno poStre£bo in zdo. Iznesel je jajce, pa je bilo -n.h slov. ch.cask,h trgovcev >n obrt-! stoliubnost> potem se najl še n.ko v Zadnjo nedeljo popoldne »e je hvaljujem Rev. AIoiziju pirnaUj zbrala skoro vec.na slov. podjetn.-l sIovenskemu ŽUpniku v New DuIu_
klopotec
* * * Kadar se bo Klepec iznebil svo-
Zato bo Anglija raje skušala podpirati sledeči načrt: da se Japonski do- kov v prostorih nam dobro znanega*£hu> za pr{jazeni sprejem in njego- Je^a otroškega značaia. tedaj bo lah-voli prosto pot v Sibirijo, a Ameriki se naj dovoli gotove koncesije v Ki- ™-»aka m trgovca. z mehkimi pija- pomoč pri mojem agitiranjem za ko sam sebi rekel "VI"!
tajski. Tako se bo to vprašanje rešilo natančno po načrtu, ki ga je zasnovala angleška diplomacija. Japonska se bo okoristila s Sibirijo na škodo Slovanov Rusov. Amerika pa se naj pomaga s Kitajsko. Stem še bo obe Japonsko in Ameriko začasno potolažilo. Mej tem, pa bo sku-- šala Anglija urediti svoje lastne domače razmere, se bo okrepita in odpočila ter pripravila na novo spletkarjenje v svetovni politiki. Ko se ji pa ta želja izpolni, potem bo pa njena diplomacija ubrala druge strune, katerih glas pa najbrže ne bo preprijeten, za ušesa Amerikancev.
To je kratka označba oficijelne Anglije take kakoršna je, če se jo dobro in previdno pregleda od blizu.
Izkoriščevanje farmarjev.
Menda še nikdar v zgodovini Amerike, ni bil farmar tako izkoriščan, kakor je prav v sedajni dobi. Na posestva farmarjev so nabili tekom vojne davke do vrhunca. Koncem zadnje vojne, je farmar prodajal svoje pridelke za ceno, s katero je lahko plača davke, če je bil dolžan je lahko pla-, čal-obresti in oblekel sebe in svojo družino pošteno. Tako >e bilo tedaj. Danes pa, farmarski pridelki so se pocenili tako, da jih farmar ne more izvesti niti za 75 odstotno nižjo ceno, kakor pa ob koncu vojne. Kaj pa z davki? So li tudi davki za 75% nižji kakor med vojno? Ne, davki so :sti, in če se jih ne plača, oblast poseže vmes in nad lastnikom se izreče sodbo po paragrafu "hočeš ali nočeš, moraš 1"
Postava ne pozna usmiljenja, ga seveda tudi ne sme, ona mora biti ^ trša od kamna. Toda vprašanj« je, ako je postava, ki tira marsikaterega farpiarja pravkar y obup, pravična?
Ce pogledamo stvar od blizu, bomo našli kmalu velikansko krivico, ki se godi amerikanskemu farmarjem. In, ali ne pove že pamet vsakemu . da če so padle cene, farmarskim produktom, .da farmar ne bo v stanu dol-; go plačevati iste visoke davke, kakor jih je plačeval tedaj, ko je tudi svoie J produkte prodajal za visoke cene? To razliko vidi vsak, ki ni slep. Le f možje, ki sede v kongresih in dirugih merodajnih mestih tega ne vidijo. k O krivici, ki se godi farmarjem nočejo slišatL Odprta ušesa imajo za vse, vsak najmanjši dogodek, ki se završi kje na drugem koncu sveta, vzamejo takoj v pretres; za domače ljudi in to one ljudi, ki tvorijo najmočnejši steber države, ki producirajo življenske potrebščine, brez katerih bi ostala družba niti en sam teden ne vzdržala, te pa prezirajo in dopuščajo da ječe pod težo visokih davkov, kar tira male in srednje farmarje v obup. To je navadno izkoriščanje, ki kliče po takojšni odpomoci!
Leo Mladich, pot. zastop. Ave Maria in Edinosti.
cami in raznimi slaščicami Mr. Iva-	i- . . __ . .	....
. ,T	.	nase liste, ter vsem, ki so mi sli na
na Kusar. Na tem sestanku se ,e roke tekom • bjy -a ^ de,o
pojasnilo namen .n potrebo trgovske vanja v njjhovi naselb;ni.
zveze, ki bo gotovo imela velik po-	- ...
A . .. .	„ .	i Vsem najlepši in prisrčni poz-
men za tukajsno slov naselbino. Za (jrav t	.	r
trgovsko zvezo se je podpisalo 36.,
trgovcev in raznih obrtnikov. Mejo
do kjer, bo segala ta zveza se bo pri-
čela na vzhodni strani na Ashland POŠILJATELJI DENARbA PO-avenue in bo segala proti zapadu do	ZOR!
Western avenue in na južni strani;
se bo pričela na Blue Island avenue' Vsi tisti' kl so nam Uročili za po-in bo segala do 21 ulice severno. j slati denar v stari krai P° zaključku v Torej prvi korak za uresničenje te soboto naznanjamodajevponedeljek ideje je storjen in seme je padlo po Posk°čila cena jugoslovanskim kro-brazdah.	llam in sicer za 10 centov pri sto
Odkar se nabira in agitira za našo slovensko šolo v naši naselbini, katero se bo pričelo graditi nekako spomladi, so pričeli tudi tujci spoznavati, da bo soseščina okoli slov. cerkve in šole sv. Štefana izborna trgovska postojanka. tZato jih vidimo da računajoč nato, kar s sil o silijo med nas in posebno židje, bi se radi vgnezdili med nami, da bi tako izkoriščali slov. ljudstvo in izpodrivali slov. trgovce in obrtnike.
Ce pomislimo, da na stotine in stotine dolarjev roma od naših ljudi k tujcem zidom, kateri jih izko< riščajo s svojim slabim blagom že f sedaj, koliko več bi naši ljudje zne- J sli tujcem še le potem, ko se bo od-1 prlo slov. šolo in ko se bojo Slovenci naselili bolj skupaj v našo soseščino. Vrhutega je pa še več dru gili potreb, ki jih bo mogla sprejeti v rešitev-ta zveza slov. trgovcev in obrtnikov. Vse to bomo skušali natančneje obrazložiti na prihodnjem
kronah. Za nje veljajo cene v današnji številki. To naj blagovolijo pošiljatelji vzeti na znanje.
Šančni Oddelek " Edinosti."
ZA BOŽIČ
je gotovo da se boste spomnili svojih domačih v stari domovini in jim poslali kak dar za praznike. Ako hočete da bo denar v pravem času na svojem mestu, pošljite to takoj in sicer skozi podjetje, ki Vam nudi 1 najhitrejšo postrežbo, zanesljivost in pa tudi najcenejše cene evropskim valutam. To podjetje pa je:
Bančni Oddelek "Edinosti", 1849 W. 22 St., Chicago, 111.
4 i
Za učenje angleščine
je najbolj pripravna "SLOVENSKA-ANGLEŠKA-SLOV-NICA", ki je prirejena za slovenske izseljence v Ameriki. Knjiga vsebuje blizu 247 strani in obsega zelo važna poglavja, ki se jih naj bol j nujno potrebuje pri učenju "ANGLEŠČINE", \ kakor n. pr. "Glasoslovje, Oblikoslovje, Vaje, Pogovori iz 1 vsakdanjega življenja in Besede ki se največ rabijo v navad- A nem govoru. Za onega ki se hoče hitro naučitti "ANGLEŠKEGA JEZIKA", je ta knjiga zlata vredna in najboljši uči-

CENA KNJIGI JE SAMO: $1.00.
Pišite po knjigo takoj, predno zaloga ne poide.
KNJIGARNA "AVE MARIA", 1849 W. 22nd Street,
Chicago, 111.
_
_
_


p "EDINOST'


NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje z i. strani) so trdili lani belgrajski listi o načelniku finančnega ministrstva dr. Baj-kicu, da je igral na borzi z dolarji
__ državnimi seveda — in si zaslužil
milijone. Bil je "državotvorni" demokrat ali socialist.
Beograd, n. nov. — Javljaju iz'vja je enak. Vi morete Vaše telo Prizrena da su dvadeset vojnika iz najprvo očistiti strupa. Ako je Va-Tirane, kojima su Miriditi presekti.ša kri prosta teh nevarnih okoliščin, odstupnicu k Malesiji. Predali se vi ne morete dobiti prehlada, Nahod,

Dolg Jugoslavije in Češkoslovaške Ameriki. Češkoslovaška dolguje Zdr. državam Amerike $9*. 179,527,* Jugoslavija 62 milijonov dolarjev. Cela Evropa pa dolguje Ameriki o-frrog 20 miljard dolarjev.
našim trupama prosle noci. Ovi voj-nici če biti internirani u unutrasnjo-sti zemlje.
iZvanični Obavestajni Biro Kraljevine Srba Hrvata i Slo-venaca u Washingtonu. Washington, 12. nov. 1921.
KATOLIŠKI VESTNIK.
(Nadaljevanje z 1. strani)
revmatisem, trganje, po živcih, vnetje sapnika, itd., vse to se porodi radi zabasanja Vašega želodca in ne-dobrega teka. Nobeno zdravilo ne-more regulirati Vašega telesa bolje kakor pa Trinerjevo grenko vino. Deluje gotovo in to brez vsakih neprijaznih znamenj ali občutkov. Vsakdo ki ga poizkusi, ga pronajde kot najzanesljivejše zdravilo. Mrs. W. Lasco je nam pisala iz Genoa Junction, Wis., 6. oktobra: "Posku-
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
U17 ST." CLAJK AVINUB CLEVELAND, O.

•e priporoča sa nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVIL IsdeluJ« IfO Ur OBLEKI naročilu točno in cono.
Mr
prebivalstvu v posnemanje. Prepis ^-------- '. '. . , . .
Državnotvorni učitelje" ne vedo, Qdloka so pos,aU sa-lezijanskemu gc- siIa sem Trmerjevi grenko vino, in M
neralnemu tajniku v Turin.

kaj bi vse počeli sedaj, ko je treba, da se pokažejo Jugoslovane. V Cerknici je učitelj III. razr. dal učencu za kazen 20 krat prepisati sokolsko pesem. Fantič prijoče domov in po-
Versko življenje med Italijani v
mislim da je izvrstno." Skoraj isto-časno je 'nam pisal Mr. James p. & Vail iz Rosary Hill Home, Haw-
New Yorku.Newyorški katoliški|thornc N. Y 5 oktobra: "Jaz sem ^
list " Corriere dela Domenica" pisei.^P!1 ve kako nalogo da ima. Stari Korče «Katero vero izpovedujejo naši tu->£renke pa ni pustil vnuku pisariti tacih pes-«	katoliški rojaki ? Imenujejo naJbolj
mi, zato je bil učenec močno kazno van. — Nadučitelj v Begunjah, nek Istrijan, že prerokuje ljudem: Otroci niso Vaši, marveč državni in mi ukazujemo. Vi nimate oblasti nad šolskimi otroci.
KJE VARČUJE FRANCIJA IN KJE JUGOSLAVIJA?
Pariz, 6. okt. — Predsednik zbornične finančne komisije je povabil Financ. ministra Doumerja k udeležbi seje finančnega odseka, ki se je bavila z ukrepi za kritje primanklja-la 2610 milijonov. Namerava se črtati več proračunskih postavk in u-vesti veliko varčevanje. Kakor poroča "Petit Parisien", so v programu ti predlogi: 1. zmanšanje števila uradnikov do konec tega leta za 50.-000; 2. velike izpremembe v državni oddaleč ni v soglasju z njihovimi so-
organizaciji; 3. ukinjenje več okrajnih sodišč; 4. zmanjšanje števila podprefektur ali njih popolno uki-
cialnimi pogoji; tisoči dolarjev se mečejo stran. Mnogokrat dovajajo h krstu nad loletne dečke, ker prej njenje in preobrazba prefekturnih j sredstva družine ali botrov niso bi-svetov; 5. natančno izvajanje ose- ia zadostna za razkošen nastop, brez
katerega se raje odpovedo krstu. Po italijanskih naselbinah se mnogo-
murnika, tako da se zahteva od vseh delavcev, zlasti pa železničarjev ne 5amo osem urna prezentna služba, marveč osem ur efektnega dela. Vse le reforme naj se sprejmejo v prihodnji finančni zakon, ki naj zajam-ci takojšno izvedbo. V demokratsko pros veti jeni Jugoslaviji pa črtajo v svrho varčevanja do skrajnosti proračun za prosveto in ustavljajo fakultete in druge velepotrebne prosvetne institucije. Potem se pa še bahajo koliko store za izobrazbo in napredek. Da, da. Napreduje njih žep in njih trebuh in hudobija.
Iz proračuna vojnega ministra. Za
nove kasarne in zgradbe pri kasar-
list -Corriere dela Domenica" piše:,^Pl1 štiri steklenice Trinerjevega M
tu_ J grenkega vina, ter ga vsakemu kar « priporočam." Kupite si ga
se^katolike", ker "izhajajo iz naroda,'P* Vašem <lrugistu ali lekarnarju in j|
čigar prvi ustavni član je katoliška	ie da se boste strmJah z 8°\
vera, ker je Rim sedež in središče omenjenem mnenjem.
katolicizma in ker so jih njihovi starši kot otroke prinesli h krstu. Toda potem — koliko katolištva še ohranijo in izpovedujejo z dejanjem? Iz-vzemši neznaten del, popolnoma prezirajo zapoved o posvečevanju praznikov in še manj prejemajo sv. zakramente. Toda na zadnjo uro, ko je mnogokrat že prepozno, pa z nerazumljivo nedoslednostjo in protislovnostjo zahtevajo duhovnika, ki so ga v življenju poznali le zato, da so ga psovali in obrekovali. Mnogokrat vidimo pred italijanskimi cerkvami dolge vrste avtomobilov, vrši se krst ali poroka katerega naših rojakov, ki razvijajo razkošje, ki niti
Hiše in farme.
Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind., Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. — Prodajava bonde in mortgage.
MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street,
Chicago, 111.
w
gr
w fp
sr
SJ*
ZANIMIVA TEKMA.
Z amerikanskimi izdelovatelji se ne more meriti nobena druga državaj na svetu, ker opremljene amerikan-skih tovarn je nekaki notranji faktor, ki vedno izboljšuje delo ki se ga proizvaja. Za ilustracija tega zatrdila naj Vam sporočamo o tekmi, ki je pravkar v polnem zamahu pri dobro znani tvrdki Joseph Triner Co., izdelovatelju. Trinerjevega grenkega vina in drugih Trinerjevih zelo popularnih zdravil v Chicagi. —
Na banketu ki je bil prirejen za vse zaposljence v pondeljek večer 31. oktobra 1921, je predsednik družbe Mr. Joseph Triner naznanil nagrade vsem delavcem, ki bodo razdeljeni onim delavcetta, ki si bojo o-mislili kako novo koristn&<£ligestijo, s katero naj bi se produkt ali pa tržne metode izboljšale, s katero bi se prihranil čas in povečala možnost produciranja bodisi v tem ali onem
4
* * * * * *
FIDELITY ELECTRIC COMPANY
Fran.c J njnt 1, lastni „ Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, gladitnike, štedilnike, itd. Vsakemu, Id nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade.
Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke.
2049 West 22nd Street,	Phone: Canal 5190.
4> *
Ž
krat vrše tako imenovane verske slo- oddelku. Iz te tekme so izključeni vernosti na čast temu ali onemu edino posiovodje. To nagnilo je
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na sveto za rast in proti izpadanja las. Alpenpomada za brke ia brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jth zastonj.
JAKOB WAHCIC
6702 Bonna Ave., N. £.	Cleveland, O.
svetniku, a vselej neodvisno od župnika, ki je zaradi ljubega miru prisiljen, da zatisne oči in molči."
Priprave za bodoči katoliški kongres v Nemčiji. Za bodoči 62. nemški katoliški kongres, ki se bo na predlog kardinala Faulhaberja vršil v Monakovem prihodnje leto, so te dni izvolili krajevni pripravljalni odbor. V odbor so izvoljene tudi tri ženske, ena od teh v predsedstvo.
"Škof" odpadniške češke cerkve, nah se zahteva 516 milijonov 349.- ki v Jugoslaviji sploh ni priznana, je 212 kron, to je za 324,000.000 K več prišel v Belgrad, kjer so mu prire-nego lansko leto. Za orožništvo se dili velike svečanosti na državne zahteva 756,000.000 K, dvakrat več stroške. Kdo ga je povabil? Morda ko lansko leto. Poleg teh ogromnih pravoslavni škof Dositej kot agita-Izdatkov za orožništvo se zahteva tor za razkolniško cerkev. Vlada vsaj še 660,000.000 K za obmejne čete, to za tako vabilo nima pravice, ker i-je za 432 milijonov kron več ko pre- maj° v teJ državi tudi katoličani teklo leto. Letos se torej samo za svojo besedo. Katoliški denar pa za nove kasarne, za orožnike in za ob- take namene ni na razpolago. Ena-mejne čete zahteva 2 milijardi kron kopravnost pa taka ... da sme že več ko lansko leto. Istočasno se vla-tvsak framazonski pritepenec žaliti da bavi z namero, da ukine kar dve verski čut polovice državljanov te
fakulteti na ljubljanski univerzi .
Kako stedijo v Belgradu. G. Mat-ko Kosi, uradnik pri socialnem skrbstvu v Ljubljani, pride zjutraj v službovanje in čita v "Službenih Novi-nah", da je razrešen službovanja in
države in je zato še odlikovan! (Nadaljevanje na 4 strani.)
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dopisniku iz Jolieta: — Hvala za
poslano. Stvar ki jo objavlja Glasi-
..	.	m » •__lo, je v resnici malo kosmata, ven-
postavlien na cesto, ne da bi se mu	.
. .. . .	t dar nirjo nebomo priobčili, dasi smo
o tem prej tudi sanjalo. — G. Lju-	.	* ....	.
devit Dermelj, učitelj na gluhonem-nici, dobi od prosvetnega ministra dekret, da ima celo leto dopust, da pomaga pri pripravah za jugoslovanski sokolski izlet. Ljubljanska šolska oblast ni ničesar poprej vedela, da dobi učitelj za strankarsko prireditev dopust na državne stroške. Pa naj še kdo reče, da ni centralistična belgrajska uprava pravi mojster v štedenju in pravičnosti!
Ranjen ob demarkacijslci črti. Ko
je 23letni posestnik Lovrenc Debe-Ijak iz Stare Oselice dne 17. obto-bra v Koprivniku prekoračil mejo, je italijanska obmejna straža streljala na njega. Smrtno neparno ranjenega Debeliaka so prepeljali 18. oktobra v ljubljansko bolnico.
prepričani, ako bi naši listi kaj takega objavili bi se poslužili gotovi faktorji gotovo tudi prižnice, pri svojem napadu. In oba lista bi tudi gotovo tako vest prinesla na prvem mestu, kot najbolj važno novico.
..... v,:... i
Prijatelj Joliet, I1L: — Nič se ne bojte, stvari ki ste jih nam poslali bomo porabili ob svojem času, tako da bo narod znal, kaki velikani mu načelujejo!
KLJUČ DO ZDRAVJA.
Vsak lastnik avtomobila bi Vam povedal, da ako bi Vi imeli karbon
v Vašem cilindru, da Vaš avtomobil bi ne deloval. V takem slučaju bi Vi morali najprvo izčistiti karbon iz stroja. Ključ do Vašega zdra-
bilo sprejeto z velikem naudušenjem in nobenega dvoma ni, da bo ta tekma rodila važne rezultate ki bojo velikega pomena za nadaljni razvoj Joseph Trinerjeve tvrdke.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom Slovencem v Duluthu, Chisholmu, Evelethu, Ely Gilbertu in po vseh slovenskih naselbinah v Državi Minnesoti, naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, kateri je pobla-ščen pobirati naročnino za naše liste Ave Maria, Edinost in Glasnik Presv. Srca Jezusovega in sploh vse, kakor oglase in drugo, kar je z zvezi z našimi listi.
Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom ga naj topleje priporočamo, ter jih obenem prosimo da mu grejo na roko v-vseh ozirih.
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
W. Szymanski.
Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vse pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago.
Se priporočam vsem Jugoslovanom 1
190'/ BLUE ISLAND AYE, CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 597.
Pripravite se za neodvisnost
Tama banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in poeta- 1 li boste samozavedni.
Conservative in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AYR* CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.




Neznani Bog.
(Priredil FR. BLANKO.)
(Nadaljevanje)
VI.
Na koncu večerje je zopet prišla Krispina noseč sadje na mizo in majhne lončene skodelice, katere je Benigna urno postavila na sosedno mizo. "Častitljiva gospa", pravi Krišpina in z pozornostjo dobre in snažne gospodinje ogleduje mizo in krožnike svojih gostov. Pri tem se je približala k materi Agate. "Upam, da boste skazali moji kuhinji Čast. — damo. kar premoremo, ali pa smem najponižnejše vprašati, koga imam čast prenočevati v svoji hiši?" Pri teh besedah napravi dobra žena globok poklon.
"To ni nobena skrivnost, moja dobra gospodinja, takoj boste zvedeli," odgovori Lea prijazno. "Zdi se mi pa. da bi veliko več vzroka imela vprašati jaz, odkod to, da nas niste sprejeli kakor tuje potnike, ampak kakor ljube, prijateljske goste. Glejte, vaša Benigna si je že popolnoma osvd-Jila srce moje hčere. Zraven tega vam moramo biti še enkrat bolj hvaležni, ker zaradi nas ne morete sprejeti onih judovskih kraljevih družin Ti bi vam gotovo več dobička dale, kakor ga morete pričakovati od nas." Pa Je določenih le 10.903.993 K; raz-
"Da, moja gospa, — kraljica Berenice, sinaha umrlega kralja Heroda, |ika znaša I3°-342 443 K. Zanimiva ldumejca, njenega sina Agripo, divjega dečka, kakor pravijo in njeno'Je ta~le podrobnost: Za katoliško hčer Herodijado. A jaz hvalim bogove, da so mi privedli vas, ne pa one." versko upravo v Belgradu, kjer ie
Krišpina je to govdrila z jokajočim glasom in pri tem vedno pogleda- danes nad desettisoč katoličanov in vala Pavla. ~	•	ie Belgrad vrhu tega prestolica pre-
"Zdi se mi, kakor da bi nas poznali, ali vsaj moja otroka," pravi Lea, *eŽn° katoJiškf ^žave, je v prora-"a vendar ju niste nikdar videli."	I cunu ločenih 66.400 K, za prote-
"Nikdar, častitljiva gospa, a bila sem v mladih letih dojilja mladega stantsko. vfrsko upnwo istotam pa potomca plemenite rodovine. ki mi je bil tako drag, kakor lastno dete. ' , t,S"C kr°n' Protestantov ie v Oh, mislila sem. da vidim njega, ko sem zagledala vašega sina. Strah me Bel^radu 9°° ter v ostali državi le je skoraj umoril."	neznaten drobec. Za protestantsko
KATOLIŠKI VESTNIK.
(Nadaljevanje z 3 strani.)
Verska ravnopravnost v proračunu. Čl. 12. ustave pravi: V kolikor i so v državnem proračunu predvidje-ni izdatki v verske svrhe, se moraio razdeliti med posamezne priznane veroizpovedi sorazmerno številu njihovih vernikov in dokazani stvarni potrebi. Kako je vlada v letošnjem državnem proračunu vpoštevala to ustavno določbo, nam povedo naslednje številke: Za pravoslavno versko upravo v Srbiji, Črnigori in Vojvodini je določenih 130,168.160 K, v1 Bosni in Hercegovini 9,783.120 K, v Dalmaciji 547.735, v Hrvatski in Slavoniji 747.420 K, skupaj torej 141,-246.435 K. Za katoliško bogočastje v istih deželah (Hrvatska s Slavonijo, Dalmacija in Vojvodina so popolnoma katoliške, pravoslavni tvorijo le drobec, a tudi Bosna s Hercegovino sta v velikem delu katoliški)
Agata vstane in je šla k kipu na mizi. Vzdigne kip kvišku in pravi z bleščečim pogledom: "Ta je bil, kaj ne?" kazaje na mali kip-
"Pri bogovih! Kako pride ta sem?" zakliče prestrašena. "Nihče ni
vedel o njem — ali zaradi nas vseh je sreča, da da ga ni nihče drugi našel, ti' pnč 'ni
— In vendar, dragi moj sinko, si že zdavnaj pokopan in pozabljen! — A • 1	, ,. , . ...	k ti ic» m ca ni v
Vi, draga gospa, obljubite mi, da boste o tem molčali — in ti moja bela pravoslavni lilija, "pravi skozi solze se smehljaje Agati. "Vas pa, plemeniti vitez niti 1 ' ' *
pa. plemeniti
ne prosim, saj se mi zdi, kakor da bi bila vas samega dojila s svojim mlekom."
*
"Ali, dobra Krišpina, — kaj vas tako silno vznemirja njegov spomin? Jeli mrtev?" pravi Lea ginjena.
"Oh ! visoka gospa, — že dvajset let je tega! Bil je približno toliko star, kakor vaš sin tukaj, ko so ga umorili.
"Umorjen ! — Od koga? — Zakaj?" —
"Oh! Mecenas in Avgust sta hotela tako. — Pa boljše je. nobene besede več o tem! Celi svet je poln vohunov, posebno pa še gostilna! — O takrat, — kako strašen čas! Vedno se mi je zdelo, da tudi moja glava ne stoji trdno med pleči in more vsak dan pasti! O! in moj rejenec! On1 je še sanjal o stari svobodi Rima in ni delal drugega, kakor prebiral Tu-lija Cicerona."
"In zaradi tega?"
"Da, o gorje, zaradi tega je moral dati svoje mlado življenje. Gleite," nadaljuje šepetajoč, potem ko je zaprla vrata sobe, — "glejte, on žalibog ni bil stričnik Avgustov — ampak ravno nasprotno, — sin prejšnjega za-mrženega tekmeca. Nekega dne je nnšel cesar v trikliniju svojega nečaka, ko je bral Ciceronove spise, katerih ni mogel več skriti. Avgust vzame liste in bere nekaj časa. Potem jih pa zvije skupaj in pravi: "Velik mož — velik duh je bil to, moj nečak P in to je bilo vse, kar je rekel inla deniču, ki je mislil, da je že izgubljen. Le predobro je namreč vedel, da je njegov stric izdal Cicerona Mark Antoniju, ki ga je dal umoriti. — Moj ubogi mali ni mogel preboleti nekdanje svobode in lahkomišljeno, kakor je mladina, je šepetal na všesa vsakemu, kdor ga je le hotel poslušati, da je prepustil Avgust svojega prijatelja in dobrotnika morilcu Mark Antoniju le zaradi tega, da ga je mogel nekaznovan in neodgovoren spraviti s poti. Imperator je namreč kmalu sprevidel, da ne bo našel ne on, ne svet miru poprej, dokler ne bo odstranil Tulija s sveta. Cicero se je upiral že prvemu Cezarju, a Julij je bil sam prevelik, da bi zahteval življenje *~oža, na katerega je bil ponosen ne samo Rjm ampak celi omikani svet. isti mož pa je držal z Avgustom in ne proti njemu, celo povzdignil ga ie in vendar je zapadlo njegovo življenje, katero je veledušni neprijatelj visoko cenil, ko žrtev izdajalskega prijatelja. In sicer zato, da bi zad> ' rveri, — ki se je na srečo človeštva kmalu zadušila v svoji lastni k^vi. "To niso nikakoršni prijetni spomini za Avgusta," je običa-val reči, moj ubogi Pavel. Potem so pa naenkrat rekli, da je zapleten v zaroto; nesrečnež! Ali častiljiva gospa, zda^ sem se zaklepetala, — kaj čem — beseda da besedo. Odpustite mi — in pred vsem, ne izdajte me, zaklinjam vas!
"Brez skrbi! Nasprotno moram vam še nekaj povedati," pravi Lca resno. "Moj sin, ki je tako podoben vašemu dojencu, nosi isto ime. In ono njegovega očeta je bilo prvo na listi triumvirovi Moj soprog je bil brat triumvira Marka Emilijana Lepida."
"O, bogovi!" zakliče Krišpina silno iznenadena. "Vi ste soproga njegovega brata? On je bil naš gospodar, namreč Emilij Lepid. Jaz in Krišp sva bila njegova sužnja rojena in sva bila od otroških let v njegovi hiši. Bil nama je dober. Oprostil naju je in nama še daroval ko poročni dar lepo okroglo vsoto, da bi začela kakršnokoli obrt. Bil je dober gospodar svojim sužnjem, — gotovo! — O častita gospa, vi mi kličete zopet vse v spomin! Saj vem, da se je ostudno pregrešil triumvir nad svojim bratom. Kako popustljiv, kako boječ pa je bil nasprot Avgustu! In njegov sin, ki je imperatorja tako ostro karal, ker je izdal Tulija sovražniku, — pač ni imel slutnje, da je njegov oče storil isto hudobijo nad svojim lastnim bratom."
"Ni toraj čudo, da je Pavel tako podoben svojemu bratrancu 1" pravi Agata.
"Ne, čudo pa je, da smo prišli ravno v to hišo k tako prijateljskim ljudem." nadaljuje mati.
'"Milostijiva gospa", reče Krišpina ginjena, "ne vem, česa ne bi storila moj mož in jaz za vas in za vaše otroke! da, za vse ude plemenite
družine Emili	_
(Dalje prifiM^ijič)
JE—f
((NAJLEPŠI DAR ZA BOŽIČ
je draft ček za 1000 dinarjev, ki velja danes samo $1560
Jutri bo morda ceneji. ali pa dražii, kakor cena nanese.
Vložni oddelek moie. pod nadzorstvom državnega bančnega departmenta stoieče b->nke ie najboli varno mesto za pohrano vašeera denarja. Plačan 4 odstot. obresti.
Prod "Mam šifkarte. Cena do Trsta $8=; in vojnega davka. Jaz	i^vni nof»r.
EMTL KISS, bankir. 133—2d Ave., New York. N. Y.


VINKO ARBANAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šop ke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Sloven cem. kakor tudi vsem Hrvatom i*. Slovanom v Chicagi in okolici. 1330 West x8th St., Chicago, Ili Phone: Canal 4340.
J KOSMACH
1804, W. 22nd St., Chicago, m.
Rojakom se priporočam pn nakupi raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno traj. pokladam stenski papir. NajboljSe delo, nanilje cene/ Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
VIDNI MADEŽI.
kakor bradovice in drugi taki izpuščaji se odstranijo z znastveno metodo brezbolečin. Pišite po podrobnosti.
NATIONAL CERATE CO., Dept. L.
4844 Winthrop ave., Chicago, 111.
lir r r .r-Y.t
I	FRANK TOMAŽICH
^	SLOVENSKI GROCER1ST
«ft	Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo Slovencem
«ft	Hrvatom. V zalogi imam vedno najboljše salatno olje,
^f	narejeno kislo zelje in pravo kranjsko ajdovo moko.
1858 W. 22nd Street,	Chicago,
+	Phone: Canal 2910.
DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E.'62nd Street, nad Sloven*^ Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio.
Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici.
Moje delo je zanesljivo.

neznaten drobec. ■ vedsko organizacijo je vlada določila 80.000 K. katoliški župnik v Bel-
S krikom začudenja je skočila krčmarica k njej, vzela mali kip v roke	pa d°hivn n*"mesec 500 dinar-
in ga pokrila s solzami in poljubi.	'	j kar Jf. ravn° za stanovanje in
zajutrek; k'e nai dobi denar za kosilo in večerjo ter obleko; mora bi-iegova skrb. Tvorimo pa v tej državi 30 odstotkov, pa 47 odstotkov celokupnem prebivalstva. Katera evropska v1-*da. ki ima nekoliko čuta za meje dovoljenega in nedovoljenega bi se upala na dan s takim proračunom ?
bU

Prepričajte se!
Da mi resnično izdeluj*, mo najkrasnejse z eni to vanj-ske slike.
Da imamo na razpoia^o za slikanje najleoae pozicije.
izdelujemo vsa dela točno in po najzmemejših cenah
Vsem »e priporočam.
mec
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHOVE: CANAL 2534	|
HURA! PRVI SNEG! HURA!
Tako kliče vsak ki ima na svojih nogah dobre in trpežne
črevlje. Kdor pa nima dobrega obuvala, ta pa se seveda zime boji. Zato pa, ako bi radi imeli za sebe, svojo ženo in otroke dobre črevlje za letošnjo zimo, tedaj iste kupite pri meni, kjer ne boste dobili svojih črevljev samo za nizko ceno, drugače pa za nič, ampak dobili boste črevlje skaterimj boste zadovoljni in se z veseljem spominjali trenutka, kdaj da ste jih kupili.
Praznične črevlje za može !n fante in najfinejšega usnja, vsakovrstnega tipa se dobe pri meni od $4,00 naprej.
'^osebno trpežne črevlje do-h"te * '•eni za Vaše dečke in deklice, ki hodijo v šolo.
Črevlje za delo iz najtrpežnejšega usnja se dobi pri meni od $3.50 naprej.
Praznične črevlje za žene in dekleta iz finega mehkega usnja, kakor tudi razne sliperje, dobite pri meni ceneje kot drugje.
ROJAKE SLOVENCE vabim, da kadar se nahajajo v bližini, da pridejo in si ogledajo mojo trgovino. Rojaki nepo-zabimo na geslo:
"SVOJI K SVOJIM !"
JOSIP PERKO
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI,
2101 W. 22nd St.
Chicago, 111.