PHIHOHSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
DELEGACIJA PREDSTAVNIKOV SLOVENCEV V ITALIJI BO DANES PREDL02ILA DE GASPERIJU PROTESTNO RESOLUCIJO PROTI POIZKUSU ITALIJANSKIH OBLASTI, DA BI UNIČILE SLOVENSKE SOLE V GORIŠKI POKRAJINI.
Uto V - Štev. 285 (1375) PoStnina plaCana v sotovini
Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, sobota 3. decembra 1949
Cena 15 lir
nada kapun s
Okrajni skupščini OF
v Nabrež ni in na Opčinah
Po večtedenski predpripravi] do s svojim požrtvovalnim delom utrjevali organizacijo.
— v nedeljo, 4. XII. 1949 o-'rojni skupšč-ni OF nabrežin-lfcesa in openskega okraja. Dej-Jo. da sta to prvi okrajni ‘^Pščini po objavi zloglasne 'ftolucije 1U, je člane OF v na-“ vaseh vzpodbudilo, da so iz '“oje srede izbrali najboljše Hate. Prepričani so, da boksamo tako skupščini dcpri-» k nadaljnji utrditvi naše fanizacije v gornji okolici hta.
'jMasovni sestanki za volitve RNgatop so bili zelo živahni — pili so sc o dneh, ko je naše Mstco najostreje obsoja.o Po-^°Panje Uidalijevih oočinskih ^tnikov in županov, ki so tako kot svetniki sloven-f?* dolaiske zveze odklanjali “SaJco borbo za uveljavljanje kopravnosti slovenskega je-P« v občinskih svetih. češ da * la borba «protizakonita» — ■“losno, da ne smemo zahteva-■ temveč «prositi>! Članstvo
Op
je obsodita početje prvih m
Hifi, ker je to ustvar.lo po-wJe, da se je današnja okupn-uprava združena } re-ybllitiranimi o Stanki ncsilcev Ffatisočletne kulture* ojun.či-Jf *n začela posegati po našiu "genskih šolah. V openskem raiu je protestne resolucije penjene šolskemu odseku Vo. "tke uprave podpisalo 1260 šnikov. Člani OF se zave-. da je enotnost in borbe-J0*1 slovenskega ljudstva tega Janija v obrambi svojh pra-, c danes prav tako potrebna v času fašizma in nacistič-^ okupacije, diskusije so na teh sestankih {.n°vno potrdile, da je naš l^stuo politično do orelo v iz-NOB — ponosno na Tj* dopr nos v slavni protiim-^listični borbi delovnih jJ^ic Trsta od osvoboditve 0,e to nezaželenega razkroja °bjavi resolucije 1U. V novo alem položaju je lahko dos'eden član OF priča ne-lifi ustrahovalnih uprepriče-%J» novopečenih sinternacio.
%
0V» m zainteresiranemu
Jčeplazenju eksponentov slo-
ske dolarske zveze, ki so si %i v blatenju NOB in po-Carjanju resnice o novi Jugo-"Oviji. V dosledni borbi proti IJ^Peraiizmu so člano OF na okretnih dejstvih najbolj spo-, an zlonamerne napike enih 11 ^ugih.
^Prašujejo se n. pr. kako naj “bi Malalan interese sloven-volivcev, ko si v občin-*** svetu sam ne upa spre-
v materinščini. Je pa -e(* ljudstvom soodgovoren,
Je moralo sprejeti enojezič-{j izkaznice — menda je zanj lit ?ak.teva «protizakonita». — I re 7°, naj zaupajo njemu, ki z akcijo tekmuje v brisanju , 0rn nskih nap sov iz NOB in spojim razbijaškim delom v j£*‘ ustvarja pogoje, da si re-Clonarna «Democrazia cri-tUna» po ameriškem vzorcu $0rja pozicije, kot je «La j9 dei ragazzU, kjer se vzga-® vazali italijanskega impe-^ «bia, saj je ta ustanova fi-C^ana naravnost iz Rima. Idi	naj bi verjeli, da bo Ma-
Ij	branil slovensko kulturo,
L en razvoj ovira na vsakem jj. “leti? 2 roko v roki z onimi, ^ do včeraj prišteval med tL^ee, ki se boje nove Jugn-E??Je, danes blati FLRJ. Sem Srjajo razni «tajnilci», ki so §?lbili, da je končno le na-jj*9 Ugodna situacija «za ne-tjen° snemanje» protijugoslo_ t, kepa filma «La linea bian-jl{.'~ Pace o guerra«, in pod-o temu obvestili; ljudje, jk°Devajo narodno zavednost, Ijjj °9 ni sram, da sirote pad-Aj Pošiljajo v počitniške kolo-f**Lege nazionales, odkoder L^raeojo prepleteni z De Ca-L ‘JeL'o trikoloro; razni aslo-W*ki kand dati«, ki so privo-kandidaturo na povelje hnskega škofa itd.
dogodkov ]Xi objavi (j “elJe IU je šel tako daleč, j s° ne samo člani OF čeda-rojU°lj strnjeni v vrstah OF, tudi !judJe, ki so v pr-] ^ kipu nasedli vidalijevskim Slo kim frazam — danes | > (,y° s soojo glavo in ker so u pošteni, ne nasedajo j	provokacijam. Ti
' kfle so sicer še pasivni, ven-°d° z doslednostjo OF « u v njenih vrstah. \sr>°darski problemi so bili . % . iznešeni in volivci Ljud-1 VJr°'*te kažejo polno razu-SjQ'lle, da morajo biti v na-S((,.’noino povezani z našimi % ^uvniki v občinskih sve-jftL Prvi pogoj, da bodo ti u neenaki borbi z zdru-ret‘kcijo pravilno zasto-\'!®cionaine in socialne pra-V el°vnih ljudi.
[%7a,l9$nji ostri politični dir v naših vaseh — v W ki so v času NOB stale "o e OF kot en sam mož — !tid ‘‘ izmed nalog od član-^J^ljenih delegatov, da ' *■ - 0 na obeli konferencah
Delegati, ki so šli skozi preizkušnje eno in polletne borbe proti razbijaški politiki lokalnih kominformistov, šovinistični reakciji in njen-h podrepnikov iz dolarske zveze, bodo v nakazanem sj deiu ostali zvesti tradicijam NOB — programu in duhu OF.
Ena izmed glavnih nalog članov OF bo, da organ zacijo na bazi utrjujejo, da se naš narod kulturno dviga v tesni povezavi z matičnim narodom, da predstavn ice Ljudske fronte v občinskih svetih podprejo v njihovih zahtevah za naš gospodarski in kulturni naprredek.
Člani Osvobodilne fronte naj bi bili aktivni v vseh ostalih masovnih organizacijah — v sklopu SIAU pa pobormki za ponovno ojačanje slovansko-ita. lijanskega bratstva in enotnosti delovnih mncžic Trsta — glavni prgij rspcšn bo-be proti imperializmu, proti novim krivicam in za zmago resnice!
GOVOR TOV. DEKLEVE V PRORAČUNSKI DEBATI
DVE MILIJARDI LIR
proračunski primanjkljaj
znaša
za iržaško občino, pri čemur niso všteti niti izdatki za javna dela -Odvisnost izvoljene obč. uprave od neizvoljenega conskega odbora Slovenščina mora postati uradni jezik na občini
Sinoči je tržaški občinski svet začel razpravljati o občinskem predračunu tržaške mestne občine za leto 1950. Med prvimi govorniki, ki so se oglasili k besedi ie bil tudi predstavnik Slovansko - italijanske ljudske fronte, tov. dr. Jože Dekleva, ki je dejal;
«Ko preučujemo predvideni predračun dohokov in idatkov za leto 1950, nam v prvi vrsti Pade v oči ogromna pasiva, ki znaša več kot dve milijardi lir. Lahko trdimo, da v primeri s preteklimi leti beležimo znatn0 poslabšanje:	od prijnarkljaja.
je bil leta 1946 malo večji od 150 milijonov lir in ki je leta 1947 znašal 1 milijardo in 700 milijonov lir, prekašajo primanjkljaji predračunov zadnjih
dveh let kar dve milijardi lir.
Pclcžaj je tem bolj težak, v kolikor postavke za izdatke predstavljajo čisto stroške rednega značaja; izključen; so n. pr. vsi izdatki za javna dela, katera se izvajajo pod vodstvom občine, toda v breme predračuna državne uprave. C-lede tega lahko med oklepaji omenimo predračunov občin republike Italije in sicer mestnih občin ki štejejo dvakrat ali štirikrat toliko število prebivalstva kot n„pr. Torino (primanjkljaj za leto 1949 znaša 2 milijardi 113 milijonov) Milan (primanjkljaj za leto 1948 znaša 3 milijarde 500;nilijonov). To primerjavo je večkrat uporabljala bivša uprava, čeprav ne more predstavljati podlage, v
kolikor primerjava predračunov teh občin predvideva znatne vsote tudi za javna dela in precejšnje stroške za občinsko po ličijo, kar so vse stroški, ki jih tržaški predračun ne vsebuje Ne glede na vse ostalo torej takšna primerjava ne more opravičiti obupnih finančnih pogojev tržaške občine.
Primanjkljaj kot takšen ne bi spričo splošnega položaja zadajal preveč skrbi, če bi lahko računali Ca boljše gospodarske perspektive v bodočnosti ne samo v ozkem občinskem okviru, temveč v splošnem okviru gospodarstva cone.
PodalSd, ki jih navaja zadnje poročilo generala Aire.va Varnostnemu svetu OZN vsekakor ne predstavljajo prav nič vab-
RA2PRAVA PF OTI RU5K«M BELOGARDIS t OM V SARAJEVU
Glavni
priznava
obtoženec
svoja ziočinska delanja
c btoženec Nehjudov se je v zaporu obesi', potem ko Je napravil zap-ske, ki v njih po rjuje svo e vohunsko deovanje
Hi
'*«o take tovariše, ki bo-
SARAJEVO, 2. — Danes s je nadaljevala razprava proti skupini ruskih emigrantov z zasliševanjem obtože c v. Pred sodniki je od 12 obtožencev samo 10. Kakor je javil včeraj predsednik sodišča, je ravna-
pariiiani
na proslavah v FLRJ
LJUBLJANA, 2. — Lve ue legaciji bivših partizanov, ena iz angloameriške cone Tržaškega ozemlja, druga pa iz italijanske strani Gorice, sta obiskali Ljubljano na vabilo glavnega odbora Zveze borcev r.a-rodno-osvobodilne vojne. Udeležili sta se proslav dneva republike ter obiskali Litostroi in nekatere druge tovarne pt t-letnega načrta. Delegati tržaških partizanov so se vrnili v Trst. Poslal; so brzojavko maršalu Titu, v kateri pravijo: «Mi, ki smo se pod vašim vod stvom borih proti naci ašizmu, se borimo in se bomo borili z iste odločnostjo proti klevetam in lažem, k: jih na Jugoslavijo mečejo informbirojev-ske države, ter bomo ostali zvesti pristaši pravice in resnice. Z vsemi silami bomo pomagal; soc alistični Jugoslaviji za dobrobit	proletariata vsega
sveta.
Delegacija bivših goriških partizanov pa bo ostala šq neka; časa v Sloveniji in si ogledala še druge tovarne.
Mifenlije Popovič
nadomešča Radosavljeviča
BEOGRAD, 2. — Z ukazom prezidija Ljudske skupščine FLRJ bo finančnega ministra FLRJ Dobrivoja Radosavljeviča med njegovo boleznijo nadomeščal minister za notranjo trgovino Melcntije Popovič.
leljstvo zapora, kjer so obtoženci z-prti, jav.Ho s d.šču, da se je obtoženec Vladislav Neh-Ijudov obesil v zeporu 30. novembra med 4. in 5. uro zjutraj. Izvedli so takoj preiskavo. Na včerajšnji razpravi je sodišče odredilo ukinitev po stopka proti Nehljudovu.Samo-morilec je zapustil zapiske, ki se nanašajo na njegovo obram-do, in nekatera pisma. Obtožnica obtožuje Nehljudova, da je izročil sovjetski informativni službj več poročil in da je vodil lažno propagando proti Jugoslaviji. V zapiskih, ki jih je Nehljudov zapustil, ne zanikuje tega zločina, pač pa smatra, da je bila izročitev teh poročil sovjetski informativni službi njegova dolžnost kot sovjetskega državljana. Malo pred samomorom je Nehljudov napisal 2 pismi; eno javnemu tožilcu, drugo pa ravnatelju zapora. V teh pismih izjavlja, da bo napravil samomor po svoji lastni volji in izreka hvaležnost za dobro ravnanje na-pram njemu.
Predsednik sodišča je včeraj izjavil, da je sodišče glede obtoženca, ki ne more priti na sodišče zaradi bolezni, skleni lo na predlog javnega tožilca, da se proces proti njemu odloži. dokler ne ozdravi.
Na današnji razpravi je A-leksej Kriško, ki je glavni obtoženec, priznal svoje sodelovanje pri organiziranju korpusa dobrovoljcev «Scjiutzkorp», v katerem so bili ruski belogardistični emigranti, in da je med vojno izvršil številna nasilja protj jugoslovanskim narodom.
Sledilo je zasliševanje Ksenje Komad, ki je potrdila, da je bila v nacistični tajni službi in da je med nemško okupacijo vodila protisovjetsko propa-
gando. Obtoženka je nato p trdila, da je bila po resoluciji kominforma V sovjetski tajni službi.
Nova rad’0-poslala v Novem Sadu
BE-GriAD, 2. Na dan republike so slovesno otvoril novo kratkovalovno radijsko postajo v Novem Sadu v Vojvodini. Nova poetaja bo oddajala svoje programe ne samo v srbščini, p č pa tudi v jezikih narodnih manjšin, ki živijo v te. pokrajini, t- j. V madžarskem slovaškem in romunskem je ziku.
flfil izvoljena
v glavni odbor FAO
VVASHINGTGN, 2. — Mednarodna organizacija za živila In kmetijstvo (FAQ) je izvolila Jugoslavijo v glavni odbor kot predstavnico evropskega vzhoda. Jugoslavija je prejela 27 glasov, CSR pa 22. Češkoslovaški delegat je kot zvest pristaš kominformistične protijugoslovanske politike izjavil, da je glasovanje «politično» in da je možno, da bodo CSR in ostale države ljudske demokracije kakor tudi Sovjetska zveza odklonile, da bi Jugoslavijo smatrale kot «primerno» predstavnico tega področja.
Razkrinkane laži
Hnlonslillne propagande
BEOGRAD, 2. — AFP javlja, da je jugoslovanska vlada prejela 5. septembra t. 1. protestne note bolgarske in češkoslovaške vlade proti postopanju z nekim češkoslovaškim novinarjem in učenjakom, ki se je
rodil v Bolgariji in je p toval z bolgarskim potnim listom. Gre za Lodmila Gočeva. Ta Je prišel v Jugoslavijo preteklega junija in nocoj so ga predstavili inozemskim dopisnikom na tiskovni konferenci. Gočev, ki je bil vpisan v slovaško KP. je izjavil, da je prostovoljno pribežal v Jugoslavijo in da je zaprosil notranje ministrstvo-FLRJ dovoljenje za bivanje kot politični izseljenec. Izjavil je. da niso nart} izvajali pritiska in tudi ne z njim slabo postopali.
ZILLIACUS OBSOJA
vilanie odbora za mir Inlormaciiskomu uradu
ljive slike sedanjega gospodarskega pležaja. Proizvodna kapaciteta je izkoriščena komaj s 70 odst, v ladjedelnicah Sv. Marka, s 68 odst. v tvornici etrojev pri Sv. Andreju, s 30 !o 35 odet. v tvornici barv, s ,13 odst. v tvornici testenin, s 67 odst. v koncpljami, s 40 do 55 odst. v papirnati industriji, s 50 odst. v tvornici mila ne upoštevajoč male in srednje in-dustrije kakor tudi obrti, za katero general Airey ne navaja podatkov temveč se — kakof vsi vedo — nahaja v težkih gospodarskih pogojili.
Številni bistveni temelji blagostanja v Trstu gredo mimo naše kontrole. Mislim zlasti na imetje, ki je osredotočeno jn ki ga upravlja IRI v nasprotju z določbami mirovne pogodbe, ki daje ta imetja našemu ozemlju. To imetje sestoji kot je znano iz n-’jvečje paroplovne družbe Tržaškega Lloyda ;n velikih industrij kot so ILVA, ladjedelnice CRDA itd.. In zastonj upamo v zboljšanje občinskih financ če ne obnovimo prej vso gospodarsko delavnost industrije, trgovine, prometa, in kmetijstva pri čemer je direktno ali indirektno tržaška občina udeležena. Glede bega naj zadostuje pripomba, da v primeri številk državnega predračuna, ki znaša sedaj v svojem rednem delu 16 do 17 mTijard lir dohodkov in izdatkov letno, znaša gibanje predvidenih finančnih sredstev občinskega predračuna tržaške mestne občine skoro 6 milijard lir ne računajoč fondov, ki ’ih upravlja občina za račun državne uprave. S tega vidika bi
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Enotna Kmečka stranka na
Osmo poročilo gen. Aireva
3.
Gospodarski položaj
Oceno gospodarskega dela sedmega poročila za Varnostni svet OZN, začetkom avgusta il., smo zaključili s pripombo o življenjskih stroških. Indeks le-teh je bil tedaj višji kakor pred letom dni, v 1948. Ob osmem poročilu, ki je pred nami, je treba, žal, to ugotovitev ponoviti: povprečni indeks je znašal v septembru 1948 4559 točk, v letošnjem septembru pa 4764 točk (1938- 100). S te stran; se stanje pri nas ni popravilo.
Kaj pa zaposlenost? Iz podatkov poročila bi moglj morda dobiti sliko, ki bi bila vzpodbujajoča, če upoštevamo le delavnost, kakor je navedena za industrijo. Tudi za to bomo sicer še ugotovili, v koliko je točna. Najprej pa je treba uvedeti, ali se je število zaposlenih v poslednjih treh mesecih, ki jih poročilo obravnava, kaj popravilo. Po podatkih gen. Aireya je bilo zaposlenih (dne 20. vsakega meseca):	julija 90.161, avgusta
90.622, septembra 90.975. Po poročilih Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo pa (dne 30 ali 31. vsakega meseca) 90.644,	90.846	in	91.190.
Bolj ali manj se torej števila zaposlenosti ujemajo. Večje pa so razlike glede brezposelnosti:
po poročilu po poročilih
gen. Aireya Zbornice TIP julija 16.916	17.194
avgusta 18.092	16.628
septem. 17.558	18.194
Odkod takšne razlike, ostane uganka. To pa še ni vse. Poročila Zbornice TIP so namreč pristavila, da je treba »izboljšanje na splošno pripisati periodičnemu pregledu list, t. j. znatnemu številu izbrisanih)). Tako je bilo n. pr. junija letos nezaposlenih po podatkih Zbornice TIP 18.153 + 2.656 izbrisanih, skupaj tedaj 20.809, med tem, ko jih je poročilo VU navajalo le 17.572! Treba je torej smatrati, ker število zaposlenih ni znatneje naraslo (junija 90.118. septemb. 91.190), da imamo dejansko vedno okrog 1500-2000 brezposelnih več, kakor jih navajajo uradne statistike. Delno zaposleni, neregistrirani itd. so poglavje za-
Delegacija Slovencev v Italiji
odpotovala v Rim
GORICA, 2. — Danes je iz Gorice odpotovala v Rim delegacija predstavnikov slovenske manjšine v Italiji pod vodstvom občinskih svetnikov, članov Demokratične fronte Slovencev v Italiji Andreja Paglavca in Mllang Pavlina ter člana glavnega odbora demokratične fronte Slovencev v Italiji Nežice Vižintin. Delegacija bo predložila italijanskemu vladnemu predsedniku De Ga-speriju protestno resolucijo proti poizkusu italijanskih o-blasti ,da bi uničile slovenske šole v goriški pokrajini.
Vati ukazov češkoslovaških kominformistov. Številni jugoslovanski državljani so bili aretirani, med katerimi član trgovinskega predstavništva pri jugoslovanskem poslaništvu v Pragi Zvonimir Tomič.
LONDgN, 2. — Laburistični neodvisni poslanec Zilliaous j? danes podal ostavko od britanskega odbora za mir. V pismu obrazložuje Zilliacus, da ni spremenil svojega stališča glede zunanje politike Velike Britanije in ZDA, pač pa smatra, da sg je izvršilni odbor omenjenega odbora znašel v paradoksnem položaju, ko protestira zaradi protikomunistične in protisovjetske mrzle vojne, hkrati P.a zagovarja mrzlo vojno, ki jo vodita Kominform in Sovjetska zveza proti Jugoslaviji.
Seattle (VVashington). Huda nehihta V sevemo-zapadnem predelu ZDA je imeia za posledico smrt 14 oseb. Viharji, ki so desegli hitrost do 160 km na uro, dajejo misliti, da se bo orkan, ki je prišel z obrežja Pacifika, pomaknil na srednji zapad. Skoda je ogromna.
VARŠAVA, '. — Na kongresu predstavn kov poljske km č-ke in grame stranke, ki je bil v Varšavi, so izvedli fuzijo obeh strank v novo enotno poljsko agrarno stranko. Fuzijo so Izvedli po epuraciji reakcionarjev in kolaboracionistov Stanislava Mikolajczyka iz agrarne stranke.
PRAGA, 2. — Jugoslovansko poslaništvo v Pragi je odločno protestiralo pri češkoslovaških oblasteh proti policijskemu terorju, ki so mu podvrženi jugoslovanski d žavljan; v CSR. ki odklanjajo izdajstvo nad svojo državo in nočejo izvrše
Elna začela bruhati
CATANIA, 2. — Danes zju-| tokove, ki so nastali ob začet-traj je Etna začela nenadoma ku bruhanja vulkana, je absor-
bruhati. Področja mesta Cata-nie ob vznožju Etne sq zavita v oblake pepela.
Gost steber rdečkastega dima od časa do časa meče živo luč v oblake. Nastajajo nova stranska žrela, iz katerih se-izteka lava v tri smeri, in sicer v smer Adrano, dva tokova pa v smeri Randazzo. Pri tem nastajajo silne eksplozije. V zadnjih urah se je položaj nenadoma poslabšal. V višini 1650 m se je odprlo novo žrelo in nov tok lave znatnega obsega se vali ob pobočjih vulkana s hitrostjo 2 km na uro. Obširno poljedelsko področje je ogroženo. Tri
biral nov tok. Prebivalci krajev Bronte in Meleton se bojijo, da bi lava dosegla ti dve vasi in bližnja polja. Pozornost opazovalcev je obrnjena sedaj na novo žrelo, iz katerega bruha ob močnih eksplozi-jth masa gorečega materiala.
BEOGRAD — Pri delih za graditev novega Beograda je letos sodelovalo 337 mladinskih delovnih brigad, ki jih je tvorilo preko 60 tisoč mladincev iz vseh ljudskih republik in ki so izvršili Jelo v vrednosti 2 milijard dinarjev. Nad polovica članov teh brigad je bila z dežele.
Aflgliia bo glasovala
proti kitajski resoluciji
bAKE SUCgEoS, 2. — Pred političnim odborom OZN je med debato o kitajski pritožbi proti Sovjetski zvez; britanski delegat izjavil, da mora pri priznanju kitajske ljudske vlade priti v poštev samo realistično in ne sentimentalno gledanje. Britanska vlada bo glasovala proti zahtevi nacionalist čne Kitajske, ki zahteva, naj Združeni narodi ne priznajo kitajske ljudske vlade.
Kitajski delegat je zahteval odložitev glasovanja na ponedeljek, ker je predlagal svoji vladi, naj spremeni resolucijo.
Pododbor posebnega političnega odbora je z 12 glasovi proti nobenemu in pet vzdržanimi sprejel avstralsko resolucijo, ki predvideva uvedbo v Jeruzalemu stalnega mednarodnega režima. Nato je pododbor sprejel z 9 glasovi proti 6 in dvema vzdržanima avstralsko resolucijo, ki potrjuje odločitev Združenih narodov, da se Jeruzalem ustanovi v »corpus separatums, ter poziva svet za skrbništvo, naj izdela statut, ki ga določa resolucija q razdelitvi Palestine.
Razvrednotenje Šilinga
mita ih sestavo proračuna
DUNAJ, 1. — Zaradi finančnih težav v zvezi z razvrednotenjem šilinga je avstrijska vlada predložila zakonski načrt o finančnih operacijah, ki se bodo izvedle v prvem štirime-sečju leta 1950, namesto da bi predložila načrt proračuna za vse prihodnje leto. Finančni minister je dejal, da je treba, preden ge izdela proračun za leto 1950, utrditi kurz šilinga nasproti vsem tujim devizam.
Zasijalo jc ravnokar jesensko jutro, ko so zvoki poskočne koračnice zbudili Koprčane na dan 29. novembra. Prejšnji večer se je namreč že vršila v gledališču svečana Akademija na čast proslave Dneva republike, ki je ustvarila ono praznično razpoloženje, kakor se polašča ljudi le pred velikimi dtnevi. Saj sc je naslednjega dne znova vrstil oni dan, ko praznujejo narodi sosednje Jugoslavije, ki preko svoje Armlje upravlja to ozemlje, spomin na dogodke, ki so jim dali v roke svobodo In oblast, jih rešili spon okorelega in zastarelega primitivizma In jim omogočili da so našli, kakor je pel v svojih vizijah pred sto leti veliki slovenski pesnik pot tja «kjer prosto si volijo postavo«. Praznično razpoloženje tudi nikakor ni hotelo pojenjati ob koncu Akademije, marveč jc trajalo veselje kasno v noč, ko se jc zlasti mladina veselila na način kakor se že stoletja veseli naše delovno ljudstvo ob prazničnih dneh, plešoč kolo okrog kresa. Na starodavnem zvoniku so pa brneli zvonovi v jasno noč, a odmev njih udarcev je prijetno mehko odmeval po ozkih koprskih ulicah dokler se niso izgubili z razigranimi ljudmi v temi.
Čeprav ta dan v Koprščini ni bil praznik, je že zgodnja slika na cestah pokazala, da gre za nekaj nenavadnega Po ulicah postajajo v gručah praznično oblečeni ljudje in se pomenkujejo. Raz hiš vihrajo zastave a mesto se pred očmi polni ljudi, ki prihajajo iz bližnje in daljše okolice. Zlasti v ulici Verdi, kjer
DAN REPUBLIKE NA VOJAŠKI UPRAVI JA V KOPRU
Zaupanje istrskega ljudstva v Jugoslovansko armado
je sedež Vojne uprave JA se j vodnje, ki ne uživajo zaman za-
radi svojih izvirnih orientalskih
zbirajo vedno večje množice Pred poslopjem zaigra mestna godba iz Pirana vesele zvoke. Prihajajo prve delegacije. Ljudstvo noče biti daleč od Vojne uprave tega dne, ko praznuje Jugoslavija svoj največji praznik in hoče izraziti svoja čustva do države, ki ji je edino stala ob strani v tešklh dneh in ji tudi še sedaj neprestano pomaga, do-čim ima toliko drugih držav njegovo blagostanje na ustih, njih obljube pa ostajajo le prazne in puhle fraze.
Za u. uro je napovedan sprejem pri komandantu Vojne uprave polkovniku Mirku Lencu. Poslopje Vojne uprave je okrašeno. Prostor kjer je nedavno bilo zapuščeno skladišče je prezidan v široko, svetlo In najmodernejše opremljeno sprejemno dvorano. Sprednja stena dvorane je okin-čana z zastavami jugoslovanskih narodov nad nizkim odrom, ki je pregrajen s težko preprogo.
Sredi stene nad zastavami je nameščena oljnata slika Maršala Tita v zlatem okvirju ob njej pa visi jugoslovanski državni grb Tla so vsa prekrita z debelimi preprogami Jugoslovanske proiz-
barv in dovršene izdelave evropski sloves.
Pred odrom sprejema svoje go. ste s svojo prirojeno ljubeznivostjo čestitke komandant polkovnik Lenac, kot predstavnik junaške Jugoslovanske armije, ki upravlja to ozemlje in s tem posredno tudi FLRJ, ki so mu prišli izrazit svoja voščila za razvoj in procvit ozemlja, kakor tuidi svojo udanost in hvaležnost do vojske in države, ki jo zastopa. Prihajajo predstavniki Ljudske oblasti in ljudstva, množičnih organizacij, sindikatov, ustanov in podjetij. Skratka vsega kar tukaj živi in dela. Ob komandantu stoji krog najvidnejših predstavnikov ljudstva in oblasti. Sedaj prihaja delegacija za delegacijo, skupaj vsega 82. delegacij. Med njimi so enako zastopani Italijani in Slovenci, ker narodnost ne igra nobene vloge. Prišli so vsi sami od sebe, neprisiljeno, da Izrazijo svojo spoštovanje In svojo udanost. Njih vrsta Je dolga, skoraj nepregledna. A vse to okolje ne napravi nobenega utiša nemira, vse Je tako prisrčno in domače. Nikjer nobene napetosti
vse tako ljudsko priprosto, tako prijetno sproščeno, a kako naj bi tudi bilo, kjer ljudje nimajo smisla za pretirane oblike meščanskega formalizma in kjer se zbira ljudstvo s svojo prosto skromnostjo, brez zvenenih fraz in brez zahrbnosti s svojo odprto široko dušo. Lica vseh teh ljudi so nasmejana in vesela. A vsak ima s seboj tudi svoj dar. Med temi so drage slike, predmeti umetniške vrednosti, izdelki hišne industrije, pridelki polja. Toda vsi ti darovi naj bo že med njimi kakršna koli razlika v vrednosti so enako dragi, enako ljubi in dragoceni, ker priha-jo iz dna duše tega naroda, trpečega tekom desetletij in stoletij, poklonjeni zato, da se pokaže ljubezen do uprave in preko nje do Jugoslavije. Človeka mora ganiti, ko vidi te krepke može, ki so neštetokrat gledali smrti oči boreč se za boljšo bodočnost, ki si jo sedaj sami ustvarjajo, te skromne stare ženice, ki so vse svoje življenje posvetile svojim družinam, trdemu delu na polju in vzgoji svojih otrok, kakor z nepotvorjeno, priprostostjo izražajo svojo vero in upanje v razvoj in procvit Ljudske oblasti in Jugoslavije.
Pri tem ne manjka prizorov, ki bi skoraj privabili solze v oči, zlasti ko so malčki, skoraj dorasli vezani besedi junaško segali v roko komandantu obljubljajoč, da bodo tudi oni čim bodo odrasli dobri in marljivi člani družbe čestitali k velikemu prazniku Jugoslavije. V dvorani je zavladalo ono prisrčno in tovariško vzdušje, kakor tam kjer se srečujejo stari dobri znanci, in ne kjer se vrši služben sprejem. Seveda ni manjkal tudi izboren prigrizek v sprejemni dvorani, kakor tudi v nadstropju od zgoraj, ker so bili gostje po svoji izbiri in želji pogoščeni.
Ne bi bili dobri opazovalci, ako ne bi povedali, da je Vuja tega dne tudi priredila v svojih prostorih zanimivo notranjo razstavo, ki naj bi predočila po-setnikom njen položaj na ozemlju, njen odnos do ljudske oblasti, delo, ki ga je sindikalna podružnica VUJA opravila v tem letu, slednjič stališče njenega članstva o priliki objave proslule resolucije Informblroja. Vojna uprava JA kot vrhovna upravna
kot potrditi ono oblast, ki jo Je tukaj našla onega dne, ko je po načelih mednarodnega prava začela poslovati. To je bila oblast, ki si jo je ljudstvo samo v borbi priborilo in si jo tudi tedaj samo izbralo. Ta oblast je Ljudska oblast. Vojna uprava JA jo podpira, ker jo ljudstvo hoče in ji nudi vso pomoč za njen razvoj. Pisani grafikoni pa nudijo nadvse zanimive podatke. Tam je nazorno naslikano vse udejstovanje sindi-kalne podružnice VOJA in ugotovimo, da so njeni člani v tekočem letu napravili 6086 prostovoljnih ur izven urada pri gradnji raznih objektov in 4.672 ur prostovoljnih ur notranjega dela. Sindikalna podružnica se je poleg tega uspešno udejstvovala tu. di na kulturnem in športnem polju, kakor tudi zbiranju denarnih prispevkov. Nabrala je za 38.600 din starega železa in v tekmovanju «za Tita« zbrala din 15.850. Razstavljene so tudi lične slikice, ki kažejo delo njenih članov pri urejevanju trga Brolo, ki bo služilo za trajen okras mesta.
Objava resolucije Informblroja ni ostavila. kakor se vidi iz raz-
oblast na tem ozemlju ni mogla | stave, najmanjšega vpliva. Ona
majhna peščica ljudi, ki bi hotela ustvariti razkol je zadela na glu-ha ušesa, na odpor vse Vojne u-prave in je bila odpihana kakor pleve v vetru. Po njihovem odhodu se je pokazalo, da so bili le slabiči, ki ob veliki uri niso našli poti k narodu.
Dan_ Republike v Kopru je bil na ta'način dan zmagoslavja. Pokazal je v današnji nemirni dobi in duhovni krizi sveta, da je tukaj majhen drobec evropske celine, kjer žive različne narodnosti mirno in v složnem sožitju, ter v prijateljstvu z upravo. Bil je lah-ko rečemo dan triumfa za Ljudsko oblast in Vojno upravo JA v coni B. Postavil je na laž vse one glasove, ki tožijo, ne da bi Jih za to tukajšnje ljudstvo pooblastilo, da so tukaj ljudje nezadovoljni in da si žele sedaj enega sedaj drugega «rešitelja«. Pokazalo je nasprotno, da je strnjeno za svojo ljudsko oblastjo in da ljubi in spoštuje Jugoslovansko armijo in njeno predstavnico Vojno upravo in da ji zaupa. Dostojanstvenost in prisrčnost, s katero so vsi sloji prebivalstva brez ozira na narodnost proslavili Dan Republike Jugoslavije in izrazili voščilo Vojni upravi sta živ dokaz, da je politika, ki jo tukaj izvajata ljudska oblast in Vojna uprava JA edino pravilna in da je ta v tesni povezavi z ljudstvom. Dan Republike 29. novembra 1949 bo živel še dolgo časa v spominu delovnega ljudstva jugoslovanske cone STOja, kot dan uspele smotre uspehov njenega dela.
S. J.
se. Načrti javnih del zaposlujejo po podatkih osmega poročila za Varnostni svet 6770 oseb, od tega 1292 za načrt «strokovne šole« (tu so mišljeni tečaji za presedanje v zidarje itd.), 358 pri dviganju ladij 1606 pr; delih na javnih zgradbah itd. Te posebej naštete lahko smatramo kot umetno zaposlene ali pa tako kratkotrajno, da pomeni skrb zanje že neposredni problem:
Ako preidemo od teh ugotovitev k ostalim delom poročila, bo slika mnogo resnejša, kakor jo prikazujejo.
Poročilo se obsežno ustavlja pri investicijskem programu za leto 1949-50, ki ga je sestavila VU in predložila misiji ECA. Govori o njegovih splošnih smernicah. Morda se bomo o priliki podrobno bavili z izvajanjem Marshallovega načrta v Trstu.
VU se je po priporočilu ECA obvezala reformirat; državni proračun (kolikokrat smo poudarjali te potrebe!) in znižati dolarske potrebe področja. Primanjkljaj, nekdaj 21,4 milijard povprečno na leto (v 47-48), znaša v letošnjem tekočem polletju le že 9,5 milijard letno. Krediti OEEC za 1948-49 sp znašali 18 milijonov dolarjev, za letos je VU potrosila le 14 milijonov dolarjev. Od tega 5 milijonov dolarjev za «surovine, ki jih bodo predelali na tem področju in nato odpremil; y potrošnjo v Italijo«. Z drugimi besedami — gre za kredite za nabavo nafte in petroleja tržaškim čistilnicam. Seveda bi ta izdatek v dolarjih tržaška cona lahko prištedila odn. bolje in koristneje porabila — če je ne bi vteknili v prisilno srajco gospodarske unije z Italijo. Tudi zaradi tega področje ni ((neizogibno odvisno od italijanskega gospodarstva«.
Druga naloga naj bi bila ((zmanjšati brezposelno t na najnižjo možno stopnjo«. Kako to uspeva, smo videli. V bodoče menijo izboljšat; stenje z modernizacijo nekaterih industrijskih podjetij, ki naj bi tako postala konkurenčno sposobna, torej življenjsko, zmožna. Poleg tega sbo (vedno ta «bo»’ kdaj? treba ustvariti kakih 5000 novih delovnih mest za zaposlitev ljudi, ki izgubljajo delo zaradi strukturnih izprememb v gospodarstvu oodročja«. Primer zanje naj bi bilo nekdanje sortiranje tobaka — je nekam za lase privlečen, saj je od tega že minilo kako desetletje. Toda po tiho pride tu na dan nov moment, ki smo ga mi ponovno naglašali, namreč cverjetnost, da bo ladjedelniška delavnost po l. 1952 še vedno pod predvojno višino».
Proračun področja menijo prikrojiti tako, da bodo finansirani redni izdatki, redna javna dela (prav za prav je to novost pri označbi javnih del) in podporo za brezposelne — vse v celoti iz dohodkov področja. Pozor torej, davčna bremena bodo še narasla. Govora je dalje o izdatkih za obnovo, ki jih finansira italijanska vlada. Finansiranje se pač preko VU in tvorijo povračljive kapitalske investicije, ki naj bi v celoti znesle 37 milijard lir. Glede fondov za spopolni-tev tržaškega trgovskega ladjevja in za dodatne industrijske investicije pa «je upati nanje, ko se bodo stekale v proračun obresti in amortizacijska izplačila iz investicij«. Velika, sredstva, ki so bila že doslej razdrobljena, bodo seveda le počasi vračali, večidel v 15 do 20 letih.
Industrijski obnovitveni program. ki obsega obnovo, modernizacijo zastarelih podjetij in opreme in pomoč industrijam, ki naj bi zaslužile dolarje je, po poročilu, dosegel drugo fazo. Iz uporabe proti-vrednostnega fonda lir ERP, ki je priobčena v prilogi «C» poročila, kakor tudi iz že doslej znanih podatkov uradnih poročil VU in misije ECA pa nj razvidno, da bi bila ta modernizacija mnogo napredovala. Na uvoze za načrt ((industrijska obnova« ndoade namreč od 1.7. do 30. 9. t. 1. komaj 9 odstotkov vseh uvozov tega časa alj 206 milijonov lir in na ((načrt za brodogradnje« še 140 milijonov lir, ali 6 odstotkov. 5 odstotkov orteade na lirski fond misije ECA, ostalih 80 odstotkov pa očitno na uvoz potrošrega blaga.
Naj navedemo zaenkrat še ugotovitve glede plačilne bilance: mnenje VU je, da bo imelo naše področje z dolarskimi področji izravnano plačilno bilanco ali celo majhen previšek ugodne bilance bo imelo s funtom šterlingom. avstrijskim šilingom in valutami Srednje Evrope; primanjkljaj pa bo imelo v italijanskih lirah in nemških markah. Vendar enkrat torej tudi z uradne strani nrizoanje osnovne funkcije tržaškega gosnodar-stva: zaslužek, in sicer največji je možen zaradi trgovanja s Srednjo Evropo ;n zaradi nie s področjem funta šterlinfel predvsem z Levanto.
TRŽAŠKI DNEVNIK
l\! c milini protesti proti napadu na naše šole
Danes bo k Vojaški upravi odšla delegacija OF, ki bo iznesla svoja mnenje zaradi krivične ukinitve 22 razredov slovenskih ljudskih šol
Demokratično ljudstvo našega ozemlja nenehno pošilja vojaški upravi, ki je s posebnim odlokom ukinila 22 slovenskih ljudskosolskih razredov, ogorčene proteste v katerih zahteva; da se ta ukrep, ki predstavlja dejanski r.apad na pravice slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju prekliče in s tem popravi velika krivi-cu, ki je bila storjena slovenskemu ljudstvu.
Pred dnevi je bila v ljudskem domu delegacija žena mestnih okrajev, ki je zahtevala, da jo general Eddleman čimprej sprejme. General Eddleman je delegaciji sporočil, da jo bo sprejel, čim bo uredila vse potrebne formalnosti za sprejem.
V zvezi s tem vprašanjem bo odsa na VU danes dopoldne tudi delegacija Osvobodilne fronte z namenom, da protestira proti temu krivičnemu ukrepu.
Iz vasi in mestnih okrajev pošiljajo člani demokratičnih organizacij vojaški upravi številne proteste, v katerih zahtevajo da se uredba o ukinitvi 22 razredov prekliče, ker predstavlja prayi atentat na narodnostne pravice slovenskega ljudstva.
Iz Plavij
Prebivalci iz Plavij, ki so prav tako poslali VU protestno rerolucijo v njej ugotavljajo, da je zadnji ukrep VU o ukinitvi 22 razredov na slovenskih osnovnih šolah nedemokratičen in naperjen proti pravicam slovenskega življa v coni A. V protestni resoluciji protestirajo proti temu ukrepu, ki pred-
stavlja nov r.apad na Slovence ter novo obdobje raznarodovanja. ki se v ničemer ne razlikuje od 25-letnega fašističnega suženjstva. Resolucijo je podpisalo 120 prebivalcev.
Iz Škofij
Tudi prebivalci iz Škofij so poslali VU protestno resolucijo, v kateri zahtevajo, da se ukrep o ukinitvi slovenskih šol in odpustitvi slovenskih učiteljev prekliče ter da se za slovensko šolo uporabljajo isti kriteriji kot za italijansko. Resolucijo je podpisalo 31 prebivalcev.
O F III. okraj
Tudi člani Osvobodilne fronte III okraja — sektor Seneni trg najodločneje obsojajo zgoraj omenjeni ukrep ter nadalje ugotavljajo, da je dala Osvobodilna fronta za obnovitev slo-
venskih šol v Trstu na tisoče žrtev v borbi proti fašizmu,
ki je' z nekulturnimi ukrepi zatiral slovenske šole. Člani Osvobodilne fronte nadalje zahtevajo, da se ta ukrep prekliče, ker preveč spominja na dobo fašistične oblasti v našem mestu. Resolucijo je podpisalo 174 članov OF.
Iz Strunjana
Številnim protestom slovenskega prebivalstva so se prav tako priključili italijanski tečajniki za trgovske pomočnike v Strunjanu iz Istrskega okrožja, ki v resoluciji pravijo da pomeni ukrep o ukinitvi 22 razredov nadaljevanje fašizma, proti kateremu so se naši narodi v zadnji vojni krvavo borili ter nadčloveško trpeli za svojo svobodo
Vodstvo pivovarne Dreher
odpustilo z dela 26 stavhajočih sodarjev
Upravičeno ogorčenje med ostalimi uslužbenci pivovarne Dreher - Ostaja še vedno nerešeno vprašanje uslužbencev TELVE, Iti nadaljujejo s stavko • Združenje industrijcev pripravljeno ugoditi zahtevam industrijskih delavcev?
KOLEDAR
(^ledaiuče -	-	'jladio-
Sobota 3. decembra
Frančišek Ksaverij, Svcljub Sonce vzide ob 7,27, zatone ob 16.23. Dolžina dneva 9.05. Luna vzide ob 14.48 zatone ob 5.17. Jutri nedelja 4. decembra Barbara, Veljka
SPOMINSKI DNEVI
1800 se je rodil največji slo-. venski pesnik dr. France Prešeren. Umrl je 3. februarja 1848.
Daruj za novoletno jelko!
Kako se ofenziva delodajalcev iz dneva y dan zaostruje, nam najbolje dokazuje postopanje vodstva pivovarne Dreher, ki je v četrtek odpustilo z dela 26 sodarjev, kateri so vodili že nekaj dni upravičeno borbo za svoje pravice.
2e pred časom so namreč sodarji, uslužbeni v pivovarni Dreher zahtevali od vodstva tovarne, da jim izboljša plače ter tudi delovne pogoje, pod katerimi niso bili več pripravljeni nadaljevati z delom. Vodstvo je že takoj v začetku pokazalo, da ne namerava rešiti vprašanja v korist svojih uslužbencev; na pogajanjih, ki so se glede reševanja tega vprašanja vršila v zadnjih mesecih, so delodajalci izrazili svojo bojazen, da bi morali prav gotovo povišati plačo tudi vsem ostalim uslužbencem,
Kdaj bo
pločnike v
občina popravila
ulici Molino a vento?
Ze večkrat so stanovalci ul. Molino a vento protestirali pri odgovornih oblasteh ter odločno zahtevali, da bi se končno občina spomnila tudi pločnikov te ulice, ki prav gotovo ne delajo časti našemu mestu, ampak povzročajo mnogo skrbi in jeze vsem, ki morajo zaradi službe in opravkov večkrat na dan po tej ulici.
Vprašanje popravila zelo zanemarjenih in razrvanih pločnikov, ki nas še spominjajo
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Pričela se je debata
o občinskem proračunu za I. 1950
Včerajšnja seja občinskega 'eta se lahko označi kot prva -oračunska seja. Kajti na idnji seji je občinski odbor-«k dr. Franzil prečital svoj re-rat, ki so ga itak vsi občir> :i svetniki že imeli razmno-:ncga v rokah, potem se je pa ja nadaljevala kot tajna. V skusijo k dr. Franzilovemu feratu pp se je danes javilo I govornikov, in sicer Pogas-, Stocca, Giampiccoli, Dekle-i, Gridelli, Košuta, Gombacci, gneletto, Juraga, Brocchi, jrlan, Bidovec in Falci Pred pravo proračunsko delto se je vr.ela diskusija o m, ali bolj kaže govoriti o -oračunu, kolikor kdo hoče, to i pravi, da vsak občinski retnik, ki se je prijavil k bedi, pove vse, kar namerava ripomnlti k proračunu, ali ij se debata loči v dva dela, i bi se namreč najprej govo-lo o proračunu na splošno in >zneje ° pozameznih poglav-ti. Medtem ko je župan za. opal prvo tezo, pa se je dr. agassi zavzemal za drugo in ridružil ee mu je tudi dr. tocca. Občinski odbornik dr. ranzil je hotel podpreti župa-jvo tezo na ta način: prora-m je treba odobriti v celoti, irej je treba tudi razpravljati njem v celoti. Občinski Svetiki r.aj kar govora o vseh prašanjih, ki se obravnavajo proračunu, občinski odborni-
ki pa bodo potem odgovarjali. Končno je prišlo do nekakega kompromisa, tako da lahko govorniki govore najprej o proračuna na splošno, pridrže si pa pravico, da se bodo še oglasili o primernem trenutku.
Govorili so nato o proračunu na splošno prvi štirje prijavljeni govorniki, in sicer dr. Po-gassi, dr. Stocca, dr. Giampiccoli in dr. Dekleva. Govor tov. Dekleve prinašamo r.a prvi strani. Vsi štirje govorniki so v bistvu kritizirali občinski prorpčun z raznih vidikov.
Pred prehodom na dnevni red je občinski odbor odgovoril še na neka pismena vprašanja posameznih občinskih svetnikov. Glede r.a prejšnjo intervencijo svetnika ZboganBroc-chija, da naj bi se kako preskrbelo za bivše odstranjevalce min, je župan dejal, da je govoril z gen. Robertsonom in predlagal, naj se pri tej kategoriji upošteva taka prednost kot pri invalidih in podobnih primerih. Demokristjanski svetnik Christiani, ki je vložil interpelacijo glede oddaje javnih del raznim zasebnim tvrdkam, ni bil popolnoma zadovoljen z odgovorom župana ln zlasti je poudaril, naj se dela ne oddajajo tvrdkam izven cone. Zupan je nato odgovoril, da se tega občina itak drži, toda včasih narekuje vprašanje cen drugačno ravnanje.
bombardiranj in zračnih napadov izza časa vojne, postaja v zimskem času še bolj pereče. Tembolj nujno je to vprašanje sedaj, ko imamo trikrat tedensko pomanjkanje električne e-nergijc in je seveda tudi cestna razsvetljava s tem prizadeta. Zamislite si, kako «prijetno» je hoditi navzdol po ulici, katere pločniki so na več mestih razrvani in ni nikako čudo, če se človeku spodrsne, da zadene v kakšno izmed neštetih lukenj ter se spotakne.
Ce je občina poskrbela za popravila pločnikov v centru mesta, potem bi še z večjo upravičenostjo poskrbela nekoliko tudi za ut. Molino a vento, ki je tudi ena izmed glavnih ulic in po kateri hodi dnevno ogromno ljudi, ki imajo opravka v mestu. Stanovalci ul. Molino a vento plačujejo davke kot vsi ostali prebivalci Trsta ter imajo zato tudi enako pravico zahtevati popravilo pločnikov, po katerih bo človek vsaj varen hoditi.
Pred časom smo pisali, da namerava odsek za ekonomska dela odpustiti z dela večje število svojih uslužbencev; že nekaj dni kasneje smo morali u-gotoviti, da so se te namere že uresničile ter da je izgubilo delo že več delavcev, ki seveda nimajo sedaj prav nobene možnosti, da bi si našli nove zaposlitve. Odsek za ekonomska dela je na vprašanje sindikalnih zastopnikov odgovoril, da primanjkuje dela in da je zaradi tega prisiljen odpustiti določeno število svojih uslužbencev.
Prepričani smo, da odseku za ekonomska dela prav gotovo ne bo primanjkovalo dela, dokler bodo v Trstu razrvane ulice in pločniki, na katerih si ljudje in vozači «utrjujejo» svoje živ. ce. Ze sam primer ul. Molino a vento bi zadostoval, da potrdi pravilnost naše trditve. Toda takih primerov bi lahko našteli še mnogo več; stanje predmestnih ulic je namreč prav takšno, če ne slabše, kot je stanje ul. Molino a vento.
Ce bi občina končno ugodila upravičenim protestom svojih meščanov ter sklenila popraviti vsaj najbolj potrebne ulice in pločnike, bi uslužbencem odseka zg ekonomska dela
prav gotovo ne primanjkovalo dela. Ž izvedbo teh popravil bi zadovoljila prizadete meščane, ki bi lahko bolj brez skrbi hodili po ulicah, obenem pa bi zagotovila delo vsem delavcem, katerim grozi sedaj z odpustom z dela.
Načrt popravila vseh pločnikov in poškodovanih cest bi bil prav gotovo izvedljiv, če bi občina uporabila pri tem delu ves material, ki ji je ostal pri popravljanju raznih cest in pločnikov v centru mesta.
Upamo, da bo končno ugodno rešena upravičena zahteva prizadetih stanovalcev ul. Molino a vento, ki bodo tako v zimskih dneh bolj brezskrbno hodili v večernih urah domov.
Vino ju je preveč poživilo
Dvakrat so bili včeraj poklicani na pomoč policijski agenti s stražnice v Skednju. Prvič je bilo pol osmih zvečer. Tedaj so bili policisti klicani na št. 40 v ul. Soncini na stanovanje Renata Vidale. Kaj se je zgodilo? Renato se je vrnil z dela precej zariplega obraza, kar je njegovi ženi bilo takoj jasno, da se bo začel ples. In res je Vidale dal duška pijanosti s tem, da je začel ženo zmerjati. Ker je soproga že vajena takih prizorov se je omejila pač na to, da se je poglobila v molk. Mislila si je pač, da se bo le tako najbolje iztekla zadeva. Vidale pa je prav zaradi tega še bolj pobesnel. Postal je nasilen. V kuhinji je kar naenkrat začelo žvenketati in ropotati. Kozarci in krožniki so začeli leteti po zraku. Konec tej zadevi pa je napravil prihod policije, ki je razburljivega moža odpeljala s seboj in ga spravila pod ključ, dokler se mu ni streznila glava.
Ob pol enih ponoči pa se je isti prizor ponovil prav tako v Skednju na stanovanju sodarja Virgilja Sigmunda. Medtem ko se je Vidale vrnil ob 7. domov se jq Sigmund vrnil ponoči. Pijan kot čep je tudi Sigmund začel uničevati posodo v kuhinji. Poleg tega pa je še začel groziti ženi. Policija ze je kmalu oglasila na domu in ustavila Sigmunda na ta način, da je moral prebiti noč za zamreženimi okni.
če bi sedaj ugodili zahtevam sodarjev.
Položaj se je tako zaostril,-da so bili sodarji prisiljeni stopiti v protestno stavko, katero so s simpatijo spremljali vsi ostali uslužbenci tovarne Dreher, ki so pokazali svojo odločenost udeležiti se stavke, če bi bilo to potrebno za ugodno rešitev spornega vprašanja. Stavka se je nadaljevala in tudi pogajanja niso bila prekinjena, vendar se vprašanje povišanja plač ni ganilo z mrtve točke. Ko je že vse kazalo, da bo moralo vodstvo pivovarne glede na odločnost svojih uslužbencev vendarle popustiti ter ugoditi njihovim zahtevam, je padla kot strela z jasnega neba vest, da je sklenilo vodstvo odpustiti z dela 23 stavkajočih sodarjev. Člani tovarniškega odbora, ki so seveda takoj intervenirali pri vodstvu tovarne, so zahtevali, da se krivični ukrep prekliče ter da sq sprejmejo na delo po krivici odpuščeni delavci. Vodstvo pivovarne je na te upravičene proteste odgovorilo, da svojega ukrepa ne namerava preklicati, ker smatra stavko sodarjev kot nezakonito ter da bo na mesto stavkajočih sodarjev sprejelo nove delavce, ki se bodo »držali« pravil delovne pogodbe. Kot smo izvedeli je vodstvo že sprejelo 10 sodarjev; v prihodnjih dneh jih pa namerava sprejeti še nekaj novih.
V protest proti krivičnemu ravnanju s svojimi uslužbenci, so stopili včeraj vsi delavci pivovarne Dreher y protestno stavko, ki je trajala od 10 do 12; stavke so se udeiežili celo nekateri na novo zaposleni delavci, ki so čutili krivico, katero je vedstvo prizadelo svojim uslužbencem.
Sindikalni predstavniki so že v teku včerajšnjega dne odšli na urad za delo, kjer so predložili zahtevo, da se sporno vprašanje v čim krajšem času reši- Urad za delo je obljubil, da se bo za stvar pozanimal ter skušal rešiti položaj v korist prizadetih sodarjev.
Položaj uslužbencev TELVE ostaja neizprejnenjen; stavka se že vedno nadaljudje kljub raznim poizkusom razbijanja s stran; vodstva, ki je v zadnjih dneh zaposlilo več telefonskih uslužbencev, ki so vršili delo stavkokazov. Te stavkokaze ču-
va in ščiti redaj civilna policija, katere elani opravljajo tudi nekatera manjša dela. Kljub zaposlitvi teh stavkokazov je poslovanje telefonske centrale zelo pomanjkljivo; pomanjkljivosti bodo prav gotovo že bolj občutne, če se bo stavka še nadaljevala. Stavkovni odbor, ki vodi borbo uslužbencev TELVE je naslovil na vse stavkokaze poziv, da prenehajo z-delom, ker kvarijo uspeh protestne stavke ter ovirajo uspešnQ bor. bo vseh uslužbencev, ki se borijo za rešitev svojih najbolj perečih vprašanj.
Pogajanja v Rimu se med tem že vedno nadaljujejo; vod. stvo telefonskega združenja noče nič čuti o upravičenih zahtevah svojih uslužbencev ter vztraja pri svojem prvotnem sklepu.
V četrtek dopoldne ie bil na uradu za delo sestanek predstavnikov združenja industrijcev ter predstavnikov sindikal-nih organizacij. Razpravljali so o rešitvi spornega vprašanja industrijskih delavcev, ki zaman zahtevajo že toliko časa izboljšanje svojih plač, katere nikakor ne odgovarjajo današnjim življenjskim zahtevam. Po dolgem obotavljanju in zavlačevanju pogajanj je bilo iz 2adnjega sestanka razvidno, da namerava vodstvo združenja Indnrtrijcev spremeniti svoje zadržanje ter ugoditi nekaterim zahtevam svojih uslužbencev; seveda bo vprašanje lahko rešeno edinole takrat, če bodo industrijci pristali na rešitev zahtev industrijskih delavcev. V vsakem nasprotnem primeru bodo ti delavci s svojim stavkovnim gibanjem še vedno nadaljevali.
Pred časom je vodstvo INA javilo, da bo ukinilo podporo 95 upokojencev, ki so se s to podporo preživljali. Prizadeti upokojenci so se obrnili do odgovornih oblasti, ki so takoj intervenirale pri vodstvu INA Na. to intervencijo je vodstvo INA odgovorilo, da ne more preklicati svojega prvotnega ukrepa ter da ostaja ta v veljavi. Tržaški župan se je obrnil do za to odgovornih krogov, da bi dosegel rešitev tega vprašanja na ta način, da bi bilo 95 upokojencev INA vključenih med redne upokojence. ki jih ir.nlačuje Pokojninski zavod INPS. Ni nam znan še odgovor na ta predlog
Tat je bil uren, gospodar pa še bolj
Trgovec D’Ercole Rafael lastnik trgovine z manufakturami v ulici Crispi 44 si je včeraj popoldne zadovoljno mencal roke, kaj bi se ne, trgovina je bila polna kupcev. Nestrpni so bili, vsakemu je bilo treba razkazovati najnovejše vzorce. Spretno trgovčevo oko pa je kljub takemu delu ves čas budno opazovalo bližnjo in daljno okolico v lokalu. Pozornost je bila kmalu poplačana, kajti D'Ercole je prav sredi največje gneče z očmi ujel neznanca, ki je zagrabil 20 m dolg koa blaga. Bilo je sukno iz katerega bi se dalo lepo napraviti kras* sne ženske zimske plašče. Kot nalašč je bilo blago razstavljeno pri vhodu pri vratih. Da si je bil tat speten mož, ni bil
nič manj spreten D’Ercole, ki
je kot jelen planil za znancem.
Neznanec, bržkone veščak v svojem poklicu, je takoj videl, da je njegov načrt v nevarnosti. Brez pomisleka je odvrgel kos sukna od sebe. Mislil si je pač: Rešen bom, saj me ne bodo več lovili naprej«. Trgovec pa je mislil drugače. Za blago se ni zmenil, pač Pa je še naprej tekel za neznancem, dokler ga ni Ujel in izročil policiji. Na zaslišanju so ugotovili a-genti, da imajo pred s'boj 50-letnega Galliana di Biagio iz ulice Pondares 5. Moža so na policiji pridržali. Trgovec D’Er_ cole Pa »i le s tem prihranil 30.000 lir škode, ki bi jo utrpel, če bi Biagi uspešno izvršil svoj načrt.
Tov. Ema Starc poklanja 2000 lir v prid novoletne jelke za obdaritev partizanskih otrok namesto cvetja na krsto Karmele Pavletič.
Kolonkovcc:	Sancin Marija
100, Možina Justina 100, Hotež Marija 100, K. A. 100, Nabergoj Marija 100, Grizančič Josip 100, Barut Albina 100, Jurjevič Ernesta 50, Jurjevič Evgenija 50, Kolarič Cvetka 50, Sa-ražin Grozdana 100, Petronia Ema 150, Možina Josipina 50, Piska Marija 300, " Gregorič Majda 100.
Sv. Ivan:	Rupel Zora 100,
Cok Herman 150, Trampuš Frane 100, Cok Josipina 50, Vecchio Maria 100, Svab Marija 84, Nanut Justa 100, Lozej 50, Kravos Josip 200, Kocjančič Josip 100, Kocjančič Oli-viera 100, Birsa Iva 100, Hmeljak Vida 200, Suban Ivan 150, Peternel Slavica 100, Mikac Milan 60, Cok Andrej 20.
Plavje:	Hrovatin Karolina
100, Hrovatin Lucija 100, Hrovatin Marija 100, Hrovatin Tončka 100, Oblak Palmira 180, Kebec Delma 100, Furla-nič Nada 100, Furlanič Cvetka 50, Hrovatin Ivanka 50, Hrovatin Ana 20, Hrovatin Jolanda 50, Hrovatin Nevenka 100, Sodnik Karolina 100, Zu-pin Malja 50, Eller Marija 200, Mihec Marija 30, Eler Branislava 100, Ricoti Veronika 100, Hrovatin Olga 90, Samec Kon-ceta 250, Brajnik Cecilija 250, Korenika Julija 100, Prašel Zofka 100, Samec Nina 100, Eler Rita 100, Memon Ema 100, Samec Marija 50, Samec Marija 150, Piciga Ljudmila 100, Hrovatin Hilarka 150, Samec Herlanda 100, Lordan Klara 100, Hrovatin Nevija 100, Prelc Jože 100, Ferluga Vilhan 50, Ferluga Olga 100, Furlanič Kristina 50, Hrovatin Marija 115, Hrovatin Grozdana 40, Hrovatin Jolanda 100, Stokavs Barbara 130, Cok Franc 100, Makor Avguštin 500, Furlanič Fulvio 50, Bertok Veselka 100, Furlanič Modra 200, Bertok Karla 50, Brajnik Marija 100, Bertok Ana 50, Rici Gitka 50, Hrovatin Ciril 200, Hrovatin Eda 50, Bertok Marija 100, Hrovatin Dora 100, Jamšek Zorko 100, Vatovec Marija 100, Cok Angela 100, Bertok Dragica 500, Samec Radojka 200, Cok Slavko 1000, Cok Lucija 500, Pohlen Beta 150, Cok Mihael 100, Cok Olga 200, Novel Margherita 50, Vatovec Jelka 50, Sekolič Antonija 100, Pečar Marija 200, Primožič Ema 100, Babič Marija 100, Auber Avguština 150, Ferluga Francka 100, Ferluga Barbara 100, Ricoti Pavla 100, Ricoti Danica 200, Ricoti Antonija 100, Ricoti Delma 50, Ferluga Marija 100, Ferluga Bazilija 150, Ferluga Amalija 100, Cerneka Marija 50, Kolarič Zofija 20,
Grmek Danila 150, Bolčič Amalija 12, Franolič Angela 55, Franolič Marija 100, Bra-cati Anita 50, Pečar Marija 100, Pečar Lucija 100, Babič Ana 100, Pečar Štefanija 50, Cač Ida 50, Hrovatin Anton 50, Puntar Marija 100, Hrovatin Rozina 300, Hrovatin Veronika 100, Eler Rozina 300, Samec Hedvika 200, Eler Marija 100.
Okrajna skupščina 0F
v Nabrežini in naOpčinah
V nedeljo 4. decembra ob 9 bo v Nabrežini in na Opčinah okrajna skupščina OF s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev. 2. Izvolitev verifikacijske komisije. 3, Politično organizacijsko poročilo dosedanjega odbora. 4. Diskusija. 5. Poročilo verifikacijske komisije. 6. Volitev glavnega odbora.
SLOVliNSKIJ IVA KO DIVO (i LED A LISKE
za Tržiišho ozemlje
V nedeljo 4. t. m. ob 19 in ob 16. uri gostovanje gledališču v
v Kopru
z igro Pavla Golie:
Sneguljčica
V torek 6. t. m. ob 16. uri gostovanje v
v Šmarjah
z igro Pavla Golie;
Sneguljčica^
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ilo torej potrebno, da občina osreduje V vseh glavnih prašanjih gospodarskega živ-enja ozemlja. Občina bi moda biti posebej zastopana v ajvečjih gospodarskih usta-ovah trgovine, industrije, in metijatva Predvsem pa bi mrala občina sodelovati pri rdelavi glavnih ukrepov ir. ačrtov gospodarskega pome-a in sicer tudi tam, kjer ima =daj izključno kompetenco ržava in druge ustanove. Po-•ebno je, da trž ški občinski vet odpre zamisel ustanovitve srednjega organa za gospo-arsko koordinacijo z vsaj po-vetovalno funkcijo organa, v aterem bi morali biti udele-eni predstavniki vlade, go-podarskih in sindikalnih usta-ov kakor tudi predstavniki ;seh občin cone, Le na ta na-in bi prišle do izraza potre-ie in želje prebivalstva petom ijegovih izvoljenih predsiav-likov.
Cas je namreč te, da prebi-alstvo preneha biti objekt ter a postane subjekt vlade.
Kaj predstavlja danes dejan ko tržaška občina v celotni lolitični in gospodarski igri na-ega ozemlja? Predračun, ki so i.am ga predložili in poročilo, :1 mu je priloženo dejansko lotrjujejo sledeča dejstva; Po amisli vojaške uprave ne bi ržaška občina — kakor tudi zse ostale občine področja — imele biti nič drugega kot bi-■okratlčr.o orodje, kateremu se izdajajo ukazi in višje direktive potom conskega odbora (Giunta di zona), kt je Imeno-
GOVOR	10	V.
o občinskem proračunu za leto 1950
van od zgoraj. Ni n. pr. važno če bo direktiva glede znižanja nekpterih postavk za izdatke ustvarila v bližnji ali daljnji bodočnosti vedno večja bremena gospodarsko finančnega značaja, da se izrazimo z besedami poročila, kakor tudi ni važno, če se med raznimi finančnimi investidijaml izbere manj nujna ali koristna, lc da se izpolnijo direktive, ki prihajajo od zgoraj. Občinska uprava se na ta način praktična reducira na vegetativno stanje, o katerem govori poročilo ali k večjemu na uspele ali neuspele osebne intervencije občinskih funkcionarjev pri tutorjih, od katerih volje je odvisno končno vse gospodarsko življenje občine.
Ta absolutni podrejeni položaj občinske uprave višjim oblastem je sicer bojazljivo skrit v besedah poročevalca, besedah, iz katerih pa Je viderj napor, da bi se izognil neizogibnemu trenju z vojaško upravo in da ne bi povzročil gotovih občutljivosti najvišjih oblasti.
Ce je res kot pravi poročilo, da mora mestna uprava zavedajoč se svoje svete dolžnosti glede skrbi za Javni blagor, točno pokazati, kakšen je gospodarski in finančni položaj občine, je po drugi strani prav tako res, da je » tem ui rava sama izvršila najmanjši del
svoje dolžnosti. Njena dolžnost bi bila po našem mnenju, da prevzame tudi odločno stališče tako v odnosu do vojaške uprave, kadar koli okolnosti to zahtevajo, predvsem pa kadar je potrebno rešiti kakšno načelno vprašanje, kakor tudi v primeru, o katerem govorimo, ki je zapreka dobremu vršenju občinskega poslovanja. Zaradi tega zahtevamo za tržaško občino in za vse ostale občine cone avtonomijo. V sedanjih okolnostih je avtonomija edino možno sredstvo za izvajanje takšne gospodar, ske politike, ki odgovarja potrebam ljudstva.
* • •
Ro teh naših splošnih pripombah preidemo lahko na preučevanje posameznih delov predračuna.
Jasno Je, da se v sedanjih okolnostih ne vodi računa o odnosih, ki vladajo med občino z ene strani ter conskim odborom in VU z druge, ter da zaradi tega sam predračun ne more biti nič drugega kot elaborat računovodstva, ki je bolj ali manj dovršen, bolj ali manj jasen. Poročilo pa se v bistvu omejuje na opravičeva-nje zmanjšanja ali povečanja posameznih postavk in poglavij v primerjavi s predračunom za leto 1949 in izgleda bolj kot Ilustracija zaključne bi-
lance ko.t pa predračun predvidenih stroškov in izdatkov. Mnenja sem, da sme občinski svet od odgovornih upravnih upraviteljev pričakovati več kot zgolj navadne ugotovitve. Poročilo bi moralo vsebovati popolno sliko gospodarskega položaja občine v zvezi z živo stvarnostjo. Kako Je mogoče razpravljati o predračunu mesta, kakršno je Trst, ako manjka n. pr. kakršna koli omemba gospodarske politike, kj jo namerava občinsi odbor voditi pri izvrševanju svojili pravic?
Gre za načrte, za programe, za probleme in Za pobude, ki morajo priti s tistega mesta. V nasprotnem primeru postane vse delo uprave brezkoristno in upravne funkcije bi mogle biti poverjene kateremu koli vodilnemu računovodji občine. Prilagoditi se mirnemu življenju in izbegavati spore ter predvsem odgovornost Je zelo komodno, medtem ko kar mrgoli brezštevilnih problemov, ki zahtevajo svojo rešitev. Preučili bomo nekatere teh problemov na splošno in sledili pri tem predračunu ter si pridržali pravico vrniti se na argument, kadar koli bo v danem trenutku to potrebno.
Dohodki
Da bi se mogli pokriti stroški brez uporabe tako imeno-
vanih izrednih ukrepov, bi morali biti dohodki dvakrat tako veliki. Strinjam se s tem, da spričo splošnega gospodarskega položaja ni mogoče danes misliti na nove davčne obremenitve. Srednja davčna obremenitev, ki znaša na osebo 6000 lir letno, predstavlja za večino prebivalstva, ki živi izključno od svojega lastnega dela, breme, ki ga r.i lahko prenašati poleg vseh ostalih davkov. Pri tem pa Vsekakor še ni rečeno, da se tudi ne tem sektorju ne bi moglo najti izboljšanje. Statistični podatki o porazdelitvi dohodkov v Trstu nam govorijo o znatnih če ne že ogrom. nih koncentracijah bogastva med razmeroma obilnimi socialnimi sloji prebivalstva, koncentracijah, ki so bile dosežene zlasti s pomočjo špekulacij v času vojne in takoj po vojni.
Zato bi morali občinski davčni uradi obrniti svojo pažnjo na te dobro stoječe sloje. Ta ugotovitev bi bila odveč, če ne bi bili hkrati priča poostritvi indirektnih ukrepov, ki zadevajo bre2 razlike vse sloje prebivalstva. Naj nam bo dovolj pripomniti, da medtem ko so bili direktni davki od leta 1938 do danes skupno šestkrat povečani, }e bil davek na potrošnjo, ki predstavlja največji del občinskih dohodkov, povečan v istem času za 35 krat v primeri z istim, t. j 1938. letom. Na 6000 lir skupnega letnega obdavčenja na prebivalca, odpade na davek na potrošnjo 4000 lir, V pred.
videnem proračunu, ki ga sedaj preučujemo, pa so indirektni davki 15 krat večji od direktnih, medtem ko je odnos med direktnimi in indirektnimi davki leta 1938 znašal približno 1 ; 1, čeprav tudi takrat obdavčenje ni slonelo na socialnih načeli.h Ni dolgo, odkar sem slučajno čital besede znanega ekonomista in sociologu Gumluvitza, ki je nekaj let pred zadnjo svetovno vojno takole zaključil razpravljanje glede proračuna sture Avstrije: «Tisto, kar plačujejo bogati, so drobtinice; glavno breme leži na lačnih«.
Besede poljskega učenjaka, ki jih je izgovoril v drugih časih in precej drugačnih okoliščinah, se nanašajo tudi na naš primer. Stoletna borba delovnih množic sveta proti izkoriščanju potom indirektnih davkov pa ne najde odmeva v našem občinskem proračunu.
Treba je predvsem upoštevati davkoplačevalca, ki ima sredstva, ne pa tistega dela prebivalstva, ki živi od svojega dela. Vprašanje \c zelo aktual no od trenutka, ko se govori o težki poostritvi in o novih bremenih ravno glede davka na potrošnjo n. pr. davek na potrošnjo na električno energijo Za razsvetljavo bi moral biti povečan od 90 stotink na 10 lir za kw, davek na plin pa od 5 stotink na 1.50 lir za kub m itd.
Vse vprašanje povečanja občinskih dohodkov bi bilo potrebno raziskati z vseh strani kajti ni dovolj oslanjati se —
(Nadaljevanje na 4. strani.)
prrtveii leta
l nedeljo 4. decembra Sv. Ana - Piran ob 10 na
igrišču «1. maj«.
Gorica - Montebello ob 14.30 v Sovodnjah Umag - Ponzianina ob 14.30 v Umagu.
Novi grad - Meduza ob 14.30 v Novem gradu.
Aurora - Arrigoni ob 14.30 v Kopru.
\ čelrlck 8. decembra Brtonigla - Piran ob 14.30 v
Brtonigli Arrigoni - Umag ob 14.30 v Izoli.
Nova Gorica * Gorica ob
14.30 v Kopru.
Odbojka
V nedeljo bo drugi dan tekem za »Spomladanski pokal"
V nedeljo 4. t.m. bo na igrišču «1. maj« drugi dan tekem y odbojki za «Spomladanski pokal« po sledečem vrstnem redu:
Ob 8.30 Novinarji - Dijaki; ob 9.00 Enotnost - Dijaški dom; ob 9.30 Sv. Ivan - Novinarji; ob 10.00 Planinsko društvo Bazovica; ob 10.30 Enotnost - Sv. Ivan; ob 11.00 Planinsko društvo - Dijaški dom; ob 11.30 Dijaki - Bazovica.
Ponovno opozarjamo igralce, da morajo biti točni na igrišču. Ekipa, ki bo prišla na igrišče s 15 minutno zamudo bo izgubila tekmo s 3:0 kakor določeno po pravilniku.
Gozdno proslovolino delo
Planinsko društvo v Trstu organizira v okviru akcije za oNo-voletno jelko« množično gozdno prostovoljno delo in poziva vse svoje člane in prijatelje k udeležbi. Prostovoljno delo bo v nedeljo 13. t. m. na Pivki. Vpis do ponedeljka S. t. m. opoldne v čevljarni tov. Geča v Rojanu, trg Tra i rivi 3 in v čevljarni Trans-alpina pri tov. Pircu v ul. Sette-lontane 3.
Odhod iz Trsta, ki bo natančneje še objavljen, bo v soboto proti večeru ali v nedeljo ob zgodnji uri. V prvem primeru je prenočišče zagotovljeno. Povratek v nedeljo zvečer.
I RADIO 10
JUG0SL. ČOHE TRSI*
(Oddaja na srednjih val01 240 m ali 1259 kc) SOBOTA 3. 12. 1949
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Pj* ročila v ital. in objava spored'e 7.00: Napoved časa - poročila slov. in objava sporeda. 7.15!	,
tranja glasba. 12.00: Opolda«* koncert. 12.30: Ritmična kav‘v ska glasba. 12.45: Por ,««); ital. in objava sporeda. D. ■ Napoved časa - poročila v s • in objava sporeda. 13.15: •> . stična glasba. 13.45: Gospodah
pregled v ital. 14,00: Igra ansambl radio Ljubljana
m«11 14.39:
Pregled tiska in poročila v IWjj 14.45: Pregled, tiska in po«*’ v slov. 17.30: Plesna glasba,
Iz Verdijevih oper. i8-301 nl nirska ura v ital. 19.00; Zaba glasba. 19.15:	Poročila v '
19.30: Napoved časa - P«™-v slov. 19.45: Glasbena med'«1'
20.00:	Kvartet	komornega	20	^
poje narodne pesmi. 20.30: p ^ tični komentar v slov. 20.45: je Luciano Taioli. 21-00:n !2ra sobotni večer v slov. 21.30: ‘B . zabavni orkester. 22.00: Vec koncert. 22.30:	Plesna	g'3?”,
23.00:	Zadnja poročila v '
23.05: Zadnja poročila v s« • 23.10:	Objava	sporeda.
K.mo
16.00:	«Sehereza4e»;
JvanVolfiia Proselm ne lin
Prosvetno društvo til. Vojko« Prosek — Kontovel obvešča svoje člane, da najavljenega občnega zbora prosvetnega društva, ki bi se moral vršiti v soboto 3. t. m. ne bo, ker na seji odbora, ki se je vršila 28. t. 1. nl prišlo do soglasja v vprašanju pasivne volilne pravice. Nekateri odborniki, imenovani »zaščitniki«, bi po vsej sili hoteli uveljaviti svoje načelo, da bi o prosvetnem društvu odločali nečlani in ne kakor je bil dosedaj običaj, da odločajo člani društva. To ponovno dokazuje, da Je »zaščitnikom« resnično kulturno delo postranskega pomena in da je njih glavna naloga razbijanje.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
2. decembra 1949 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 10 oseb in poroki sta bili dve.
Poročili so se:	šofer Moto
Bruno in šivilja Pegan Dari-na, uradnik Verbi Aristodemo in gospodinja Depase Marija.
Umrli so:	86-letni Moretti
Riccardo. 65-letna Cecada Lucija, 75-letni Pollini Rodolfo, 76-letna Visintin Maria vd. Masan, 63-letna Cadelli Matilde por. Sardon, 67-letna Co-mar Gisella por, Bevilacqua, 47-letna Zumoolli Maria por. Favero, 64-letni Starc Stefan, 56-letna Babič Katarina por. Miloš, 72-letna Badlr. Luigia vd. Tommasini.
Rossetti.
Yvonne De Carlo, Brian
Excelslor 16.00: «2ene in biser'*’
B. Grable.	-hij-
Fenice. 20 45:	«Družina	v
kih«. Gled. dr. Baseggio- s Filodrammatico. 16.00: cGospa hermelinom«, B. Grable. . Adua. 16.00; «Tarzan in sire'■ Alabarda. 14.30: »Hamlet«, w renče Oiivier.
Armonia. 14.45: »Trije kavalirJ Walt Disney.	.	..mn#,
Azzurro. 16.00:	((Zeleni de
Lana Turner.	.
Belvedere 16.00: «V senci visi*
C. Bennett. B. Cabot.	t Garibaldi. 14.00: «Na srebrni
ki«. Errol Flynn.	mr<)st
Ideale. 15.30: «Sin besa«,
Power.	_	,	'
Impcro. 15.30:	»Orel z «’
glavama«.	/	jMP
Itaiia 16.00: «Glasba na co‘’ Nelson Eddy.	M.	.
Kino ob morju. «2ene v.fi, se. Marconi. 15.30: (iNepomin!1
vraštvo«.	.(ja*,
Massimo. 16,00: «VeseIa 51»
Stan in Olio.	.
Novo Cine. 15.30: «Neurj* galiji«. Richard ComvreJh.rS*' Odeou 15.00: ((Družina Radio. 16.30:	((Vesela jy.
Stan Laurel in Oliver * Savona. 15.00: »Zgodba <*'• seila«, Gary Cooper. , Venezia. «Novi svet«, J°e Crea, Frances Dee. Met0" Via'e. 15.00: »Potepuh na lr
n*"'
skem dvoru«.
M'
ViUoria. 16.00: «Kralj V — ,f stvu«, Douglas Fairbanks jj. Vittorio Vercto. 16.00: «4“ valet zaoada«. R. Diks. vražj" Kino v Nabrežini. Danes: «T zlato«.	.	ciave»<
Kino Skedenj: «Po P°b E. F)ynn.
Nočna služba lehaf®
Alabarda, Istrska u1- *.'i0 4; 5602; Cipolla, ul. Belp°8»l35gu Crevato, ul. Roma 15, *e - (el-Godina, ul, Ginnastica • 7270; Harabaglia v Bar«0 ju, tel. 5728 in Nicoli v Ske tel. 93-245 imata stalno službo.
TRŽAŠKA BORZA G
Zlati žterling 8600, j0\&t šterling 1550, telegraf*1 * njc 669, dolar 660, švicarski 1 j65, 155, 100 francoskih frar.ko ^ avstrijski šiling 22, zlato
Comunicato deli' UCEF - sez. calcio
Lo spori e le ealunnie
La Bezione Calcio delFUCEF visto il eaiunnioso articolo aP-parso sul giornale «11 Lavora-tore« del 28-11-1949, .con ji ti-tolo:	uPerseguitati	jn Zona B
gli atleti cosclentn, il quale eu-pera ogni minima dignitč gior-nalistica, 1’articolista oltre che calunniare la nostra attivita sportiva cerca d’intimorire gli onesti sportivi e ingannare a sua volta i lettori ()cl suo gior-nale precisa quanto segue:
1) La squadra dello Železničar di S. Pietro di Gorizia č eomposta in maggioranza di giovani atleti che gia negli an-ni 1946-1947 dispulurono i cam-pionati dell'UCEF e che que-sfanno oer spontanea volontii deglj atleti ed in attesa d’ini-ziare il loro campionato, ji qua-le avri inizio nel mese di maržo, chiesero <Ji giocare in qua-litž* di ospiti nel nostro campionato, richiesta, questa con cn.usiiasmo accolta dalle societa triestine ed jstriane. Pertanto la stessa non gode assoluta-mer*te di nessuna protezione come vilmente uccenna )’arti-cblista.
2) La sede sociale del G. S.
Aurora di Capodistria, su ac-cordi * preši fra 1« segreteria dell’UCEF di Capodistria e la direzione del C. S, Aurora h stata temporaneamente adibitn a Scuola di Educazione Fisiea, la qilale frequentano giovani dj Isola, Buie, Trleste, c degll altri paesi dell’Istrla. Comun-que per la precisione portia-mo u coroscenza che la sede e gia stata restituita alla sum-menzionata socletu giovedi 24 novembre 1949.
3) I gioeatori del G. S. Aurora, Rammani e Carini (e non Corrente) sono pussati questo anno m forza all’U, S. Medusa di Capodistria, per avere gli stessi fatto domanda di trasfe-rimento, e quosta accolta dal-la Commissione d'Appello del-1’UCEF, i« quale ha applicato gli articoli n.o 18	56	del R.
O. della Sezione Calcio del-1’UCEF.
4) I gioeatori deH'Arrigoni, Be-venuti LivioeGinnni Libero sono stati puniti dallu Commissione u -ppello per aggresaio-ne all’arbltro durante la par-tita Cittanova - Arrigoni.
Mentre il gioc-atore Gordini, al quale il male informato ar-ticolista dediča un bel «pezzo» del suo articolo, affermiamo solamente che il Gordini risle-de sempre ad Isola dTstria e non plft tardi di martedl 29 novembre u. s, fece partc della
eh®
rappresentativa Istriana giocb a Lubiana-	,	sr
5) Per qUanto rlguarda č vece le punizioni »nfli S. Pirano per il q"ale 1 (ff lista parla di punizi°n j(, rammentano Dachau, P1 mo che d"rnrte il pl° gi<r campionato solamente !,L,or,d9
caterc c precisamente ,,iw
Giorgio č ' tnto ptmito cv ^ giornata di squalif'ca P , colpito con un pugno s,n rtif* tore avvevsario (vedi {gI)). Pirano - Medusa del 20 bre 194).
,ole<
Senza entrare in 1Tfln,e9t* II che vorrebbe dire s ^rio'1 peruun dl temno la i0dK Calcio dcirUCEF	.
care i fatt! pri trt* d‘ rt„ief£ tutti gli atleti i d,,!’!'Hitri"; calmrnte glocnno 11“ -j oh® ne istriane. ed u V*«	£
st| sportivi I ouall P jii beramente interme” ^inch
genti e gU atleti d ’ ^iadedt,<'S, zlonate societa. P' • _re a"8 cosl una volta Per ujson69 ,< li urmi di calunma. ndoperano gli dse uuij n de «11 Lavoratore«. i d e chf contcnti della hanno creato In s'1!' ..,trug#* vorrebbero	^	defl1
comnletamente 1° ^ritorf>
cratico del ro! e.«retcria: u, La hP
ISTRSKI DNEVNIK
[OPRUŽNiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I.; - TEL. 70
Široki načrti za bodoče delovno leto
dikalna podružnica Fructus je zborovala in izvolila nov odbor
decembra so imeli člani pogoj za uspešno organizacij-*™lkalne podružnice «Fruc- ’
J* v Kopru svojo redno glav-* skupščino. Poklicno delo P-tusovih sindikalistov nam Bietn dobro znano, saj je Še’ njihove roke ves nakup J« in zelenjave v Istrskem £<%. Skozi njihova roke je ® tadi sortiranje, embalaža in
JPrema vsega tega blaga za p V Jugoslavijo, Trst in dru-* kraj e. Zato Je umestno, da ganimo javnost tudi s sindi ^ličnim delovanjem tega de-Pjfca kolektiva.
Tov. Righi Lucijan, pred-imenovane podružnice, kratkim nagovorom, v ka< je vzpodbujal vse navzo.
n
razredni zavesti, ter k u-
JJgbvanju, ki je lastno le de. /Jetičnim sindikalistom otvo-zbor. Za njim pa je j J« podružnice tov. Carpe-5Uvio podal svoje letno j^ilo v italijanščini, ki je v ■pfem 2animivo.
tajnik je uvodoma po-R da je imel «Fructus» v ,^u zadnjega poslovnega ? R4 uslužbencev, ki so bili ijjtganizirani pri Enotnih jJ?*atih. Od teh je bilo 57 jph, 26 ženskih delovnih mo-'ter 1 vajenec. Od tedaj je sprejetih na delo nadaljnjih ki so se prav tako vpi-A v sindikalno podružnico
Nuš«.
A* tem je tov. Carpenetti o-!°ril na značaj dela, ki ga (jbdjajo delavci in nameščen-*mctusa. Priznati je treba, Jhed sezijo, ko postopoma hfevajo vse vrste sadja, ze-i i®ve in sočivja vsi delavci nameščenci intenzivno dela-:jj.v neštetih primerih delajo Ij Ponoči, samo da odpremi-J‘°rno in naglo blago za iz-ker je glede svoje kako-” Pokvarljivo. Tov, tajnik W tem poudaril, da bi mno-l dadikalisti izdatneje po-i ®aU skupnosti s prostovolj-delom °W;
N
<of d na<hn dela je vsekajo sedaj otežkočal sodelo-pri delovnih brigadah, bolnosti je treba pripisati ! da ima sindikalna po-bica «Fructus» do danes sa-ptga udarnika. V tem ozi-5 nastal v zadnjem času KIs j podružnica je ustano-fJu( t deloVnih brigad, ki že ,'eio, sedma pa se snuje, socialnem pogledu je važ-SP, da povzroča delovanju bti?n*ce Precej težkoč pobotanje stanovanj za delav-, b nameščence, ki morajo "fl8i tega prebivati večkrat Jkecej oddaljenih krajih ko-'ae okolice.
'aai podružnice nimajo do še lastne inenze; vendar .'*čuje podružnica sporazum-* ravnateljstvom podjetja j?0 v tem trenutku z vso res-)Q Čimprejšnjo ustanovitev tako
sko in prosvetno delovanje vsake sindikalne podružnice.
Sindikalisti «Fructusa» so organizirali dva zelo uspela izleta, in sicer v Postojno in na Bled. — Na žalost vlada v športu popolno mrtvilo. Čeprav je po eni strani res, da biva ve Čina delavcev izven Kopra, ki se v dobi, ko so dnevi kratki, ne zadržujejo v mestu, v poletnem času pa jih veže naporno delo, bi bilo po drugi strani vseeno pričakovati, da bi gojila mladina «Fruc.tusa» v večji meri iizkulturo in šport.
Podružnica je sodelovala pri razstavi gospodarske delavnosti v Semedeli. Poleg tega je organizirala plesno prireditev in skrbela za prispevke na sten-času. Pridobila je tudi nekaj novih naročnikov za demokratične liste. Tov. tajnik je posebej pohvalil delovanje tovarišice Ladislave Sturmove, ki je z vso vestnostjo vodila upravo. Njegovo poročilo so sprejeli člani z odobravanjem na znanje, nakar je tov. Ščuka Jože podal isti referat v slovenščini,
Po otvoritvi diskusije se je o-glasil k besedi tov. Ščuka, ki je v glavnem zastopal mišljenje, da morajo tako mladinke kakor mladinci, ki so člani podružnice, zavreči vse pomisleke ter ustanoviti vsaj po eno ekipo za košarko, ki ne zahteva več kot pet igralcev ter so tudi stroški 2a izvajanje tega športa neznatni. V tem pogledu je stavil formalen predlog za Ustanovitev, ki ga je skupščina sprejela soglasno.
Zg tem je tov. Carpenetti iznesel načrt sindikalne podružnice za leto 1950. Med drugim predvideva načrt to, da se bo vsak člart oddolžil s 50 urami prostovoljnega dela, napovedal bo 6 tekmovanj in bo še povečal število brigad. Na vsak način bodo Člani izpolnili v celoti
letni načrt in ga prekoračili vsaj za 3 odst.
S tem v zvezi bo sindikalna podružnica uvedla normo pri izdelovanju mezge, olja pri delih za nalaganje in razkladanje, pri delih za napravo zabojev ter za embalažo. Člani bodo gojili tudi duh udarništva in zmanjšali čimbolj nepotrebne zamude. Podružnica bo skrbela tudi za sodelovanje v mladinskih delovnih brigadah in za nagraditev vseh onih tovarišev in tovarišic, ki so se pri delu izredno izkazali.
Poleg ustanovitve menze za delavce in nameščence bodo sindikalisti «Fructusa» izvolili dva dalavska nadzornika; po llme-sečni zaposlitvi bo kot doslej vsakdo deležen letnega dopuste, k; ga bo vsakdo lahko preživel v najlepših in najbolj zdravih krajih Jugoslavije. Organizirali bodo tudi izlete in to zopet v sosednjo Jugoslavijo, kjer bodo predvsem obiskali podjetja, ki so sorodna «Fructusu».
Posebno pažnjo bo posvečala podružnica še ideološki vzgoji svojih članov in njihovemu kulturnemu Udejstvovanju.
Zborovalci so soglasno odobrili delovni načrt za bodoče leto in s tem pokazali, da hočejo uvrstiti svojo podružnico med najboljše sindikalne podružnice Istrskega okrožja.
Končno je tov. predsednik prešel na zadnjo točko dnevnega reda, k volitvam novega u-pravnega odbora. Po kratkem nagovoru tov. Turkoviča, kot1 zastopnika okrožnega odbora E-notnih sindikatov, so člani izvolili sledeče tovariše in tovarišice v novi odbor:	Loredana
Izidorja, Ščuko Jožeta, Carpe-nettija Santa, Sturm Ladislavo. Viola Jakoba, Jerman Ernesto, Righija Lucijana. Za delegate v okrožno skupščino Es pa so bili izvoljeni: Sodomacco Peter, Milič Danilo, Krmac Franc in Kolarič Gigliola.
snu nuGEU s
v psčasliltu »Križne skipSčine ES
lVajf/ečja šahovska prireditev
v Istrskem okrožju
Zmagovalec brzofurnirja Zdravko Ocvirk iz Trsta
Okoli polovice decembra bo okrožna glavna skupščina Enotnih sindikatov. V počastitev tega dogodka in v znak Vdanosti do svoje lastne organizacije bodo naši delavci sindikalisti proglasili tekmovanje, ki bo trajalo od 1. do 15. t. m. S tem hočejo istočasno dati znaten prispevek za povišanje proizvodnje in po drugi strani za okrepitev sindikalne organizacije.
Tekmovanje bo obsegalo predvsem sledeče. Sindikalne podružnice bodo v tem času posvetile posebno pažnjo notranji upravi svojih organizacij s tem, da bodo izvedle, kjer je to potrebno, volitve. Zlasti bodo podvzele korake za izločitev vseh tistih pasivnih elementov, ki samo zavirajo točno in naglo delovanje organizacij.
Nadalje bodo prevzeli sindikalisti točne obveznosti za povečanje proizvodnje. S tem v zvezi bodo pazili na to, da se bo po-
večala tudi delovna disciplina, zmanjšalo število neopravičenih zamud pri delu in zlasti zopet, da bo prenehalo vsako bolova-nje tako imenovanih simulantov. Za dosego tega bodo takoj pri-čeli s prostovoljnim delom in sicer po načrtu, ki ga bo vsaka podružnica zase izdelala.
Tekmovanje bo seveda obsegalo tudi prosvetno delo, s pomočjo katerega naj sindikalisti izboljšajo svojo izobrazbo in razširijo svoje ideološko obzorje. V socialnem pogledu se bodo zavzeli tudi za to, da bo čim bolje in lepše uspela akcija novoletne Jelke.
Glede na vsebino tekmovanja so nekatere sindikalne podružnice sklicale množično zborovanje svojega članstva, pri katerem so obravnavale tekmovalni načrt ter ga končno tudi odobrile. Razume se, da bodo podružnice prilagodile te načrte
posebej za razne delovne oddelke. Zaradi večje smotrnosti teh načrtov bo iste preučil in končno odobril okrajni odbor Enotnih sindikatov.
Koper
SNG bo igralo v nedeljo 4. decembra ob 10. uri v obnovljenem gledališču v Kopru samo za šolsko mladino ter istega dne ob 16. uri za ostalo občinstvo «Sneguljčico», otroško igro Pavla Golie.
Prodaja vstopnic se prične v soboto od 10. do 12.30 ure in v nedeljo 2. uri pred predstavo pri gledališki blagajni.
Cisti dohodek popoldanske predstave je namenjen za novoletno jelko.
V čast praznika ustanovitve nove Jugoslavije in obletnice II. zasedanja AVNOJa, so bile tudi razne športne prireditve v coni B Tržaškega ozemlja. Tako je bila tudi včerajšnja največja šahovska prireditev, kar jih je sploh bilo na tem teritoriju. Množičnega brzoturnirja se je udeležilo 140 šahistov. Poleg najboljših igralcev iz Kopra, Izole, Pirana in Portoroža so se ga udeležili tudi člani JA in NZ ter šahisti iz Trsta. Po narodnosti so bili torej zastopani Slovenci, Hrvati in Italijani. Dobra polovica vseh tekmovalcev je bilo mladincev.
Turnir je bil razdeljen na 14 skupin po 10 igralcev. Po več kot štiriurnem igranju so si pri. dobili vstop v finale sledeči: Gajski, Žerjal M., Ocvirk, Ra-paič, Filipovič, dr. Mlinar, Kal. čič, dr. Develja, dr. Berginc, Grobovšek, Učakar, Beltram, Kardoš ih Murovec.
Glavni boj za naslov brzopo-teznega prvaka, ki se je razvijal med finalisti, je vzbujal med številnimi lcibici izredno zanimanje, ki se je od kola do kola še stopnjevalo. Po nekako polovici odigranih partij je krepko stopil v vodstvo mladinec iz
Trsta Filipovič, ki 5e bil še edini neporažen. V nadaljevanju
iger pa mu je dvakrat spodletelo in tako ga je dohitel Ocvirk. Ker je šlo sedaj obema za prvo mesto, sta morala oba zelo paziti, da nista oddala niti polovico točke, kar se je tudi zgodilo. Tako sta torej ob koncu Filipovič jn Ocvirk dosegla 11 točk in postala prva. Ker pa je bilo treba sedaj določiti pravega zmagovalca, ie vodstvo turnirja odredilo, da morata oba med seboj odigrati še eno igro.
Dvoboj se je pričel. Okoli mize obeh rivalov so bile kot v grozdu strnjene glave vseh igralcev in vztrajnih kibicev, ki so v grobni tišini zasledovali potek. 2e je prišel Filipovič v nekako prednost in je kazalo, da bo to tudi izrabil, kar se je posrečilo nasprotniku prodreti na levem krilu in po izmenjavi vseh figur in kmetov, je ostal Ocvirku edini kmet na šahovnici, ki ga je nato z lahkoto spremenil v damo in tako zmagal.
Sledilo je navdušeno ploskanje zmagovalcu, nakar mu je dr. Kermavner, vodja turnirja, čestital k uspehu in mu pode-
lil prvo nagrado: krasno šahovsko garnituro. Drugo nagrado, lep usnjen album, je dobil Filipovič, tretjo dr. Develja (vsi iz Trsta). Ostale nagrade so si razdelili: četrto in peto dr, Berginc in Gajski, šesto in sedmo Grobovšek in Učakar, osmo dr. Mlinar, deveto Žerjal in deseto Kardoš. Od mladincev pa so bili nagrajeni samo zmagovalci posameznih skupin Vsa prireditev, ki je trajala do 4 zjutraj, je dobro uspela, kar je v prvi vrsti zasluga vodstva turnirja z dr. Kermavnerjem na čelu. Med organizatorji seveda ne smemo pozabiti vestnega Žerjala, dalje Kalčiča, Plesničarja in dr. Berginca. Prireditev je bila mogočen izraz krepkega razvoja šahovske igre v Istrskem okrožju. V razmeroma kratki dobi je pridobil šah na zanimanju predvsem med mladino v obalnih mestih in ni daleč čas, ko bo s pomočjo sindikalnih podružnic zajel tudi delovno ljudstvo v tovarnah in po zadružnih domovih. Ob tej priliki naj omenimo, da se dva dijaka Pomorskega teh-nikuma udeležujeta mladinskega turnirja v Idriji.
_ za delavce, kakor 1 ža nameščence.
. eda na to, da pri «Fruc-do danes še nimajo pred-eV, bo podružnica na pri-množičnem sestanku ^ agala imenovanje dveh to-t|t!ev> ki bodo poleg ostalih ) j°*ti zadolženi tudi s tem, °°d0 skrbeli za higiensko delovnega človeka.
Prosvetnem pogledu je po*
UK. .
Ci bilo v škodo to, da še ji daj nima lastnih prosto-Itll« * v lem oziru je rav-i '«Vo «Fructusa» na pobu-, “Ora podružnice izjavilo, 1^1 v najkrajšem času odpo-tej nujni potrebi, ki je
Nadaljnji odmevi proslave uslanovifve FLRJ
Praznih ustanovitve jugoslovanske republike tli šel neopaženo tudi mimo Puč. Na 28. novembra zvečer se je zbralo domače prebivalstvo k napovedani proslavi, ki jo je priredila krajevna organizacija SIAU. Mladina, starejši ljudje, ženske in moški so se udeležili te slovesnosti.
Po globoko zasnovanem referatu o nastanku in razvoju partizanstva ter s tem nove Jugoslavije, kateremu je sledilo ljudstvo z največjo pažnjo so nastopili pionirji z igrami in recitacijami. V svoje vloge so se tako vživeli, da so dosegli pri vsaki točki velik uspeh. Po slavnostnem delu sporeda se je pričela prosta zabava, med tem ko so zlasti nekdanji borci in borke obujali spomine na nekdanjo težko dobo, ko je bilo treba ravno in edino z orožjem v roki pridobiti ljudstvu njegove pravice.
Omenimo še to, da je posebna delegacija obiskala VUJA ter prinesla predstavniku JA voščila za ta praznik in mu izrekla vso hvaležnost za vso izkazano moralno in materialno pomoč.
Koštabona: V tem kraju so izvedli proslavo obletnice ustanovitve FLRJ na dan 29. novembra, katere se je udeležila
velika večina članov in članic SIAU. Po lepem nagovoru o pomenu dogodka so se nadvse lepo predstavili pionirji s šestimi točkami. Za tem je odpel domači zbor več pesmi in to prav čustveno. Vsa prireditev je potekla v prazničnem razpoloženju. V imenu domačega ljudstva se je poklonila pri VUJA posebna delegacija, ki je čestitala komandantu JA v Kopru k znameniti obletnici in k uspehom, ki so jih dosegli jugoslovanski narodi V kratkem času od Ustanovitve FLRJ.
Okrožni odbor ASI2Z je od svoje strani poslal številne delegacije k VUJA, v bolnišnico v Portorožu in v razne vasi k štabom JA. Poleg čestitk za ta veliki praznik FLRJ so prinesle in izročile pri vsakem obisku tudi lepa darila kot znak hvaležnosti istrskega ljudstva do jugoslovanske ljudske vojske. Delegacije so bile deležne povsod' prisrčnega sprejema, pri čemer omenjamo še to, da so bili kraji Ankaran, Pobegi, Marezige in Izola zastopani z množičnimi delegacijami.
Tudi iz drugih krajev nam prihajajo podobna poročila, ki Pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo vseh objaviti. Iz vseh zveni solidarnost in radost tudi ljudstva cone B nad dogodkom, ki pomeni za Jugoslavijo in njene narode novo in srečno dobo.
tečajniki iz Strunjana obiskali
IjjHlelovalno zadrugo v Krogu
L. Jo jasno jutro preteklo 'j, > ko so se slušatelji te-trgovske pomočnike v 18hu pripravljali na o-l obdelovalne zadruge v
Fp’9 ie bila kot po nalil ‘tajniki in tečajnice so J se čimboljo pripravi-*,ta obisk. Nasmejanih lic I r° razpoloženi so se zbi-l® dvorišču bivšega samo-jLv Strunjanu, sc postreli* iih je dežurni preštel, ih 80 odšli v dolino, kjer A ^ ^>oral čakati avto, ka-Pij.j® malo zakasnil, zato W ubrali peš proti Stru-
K'
iii
*oda niso prehodili ni-iJhll ®trtino poti, ko so se \ staviti, kajti voda je ' K.cs,to zaradi visoke pli-„\i Toniki go postajali ner-Vi ko ni biI° *c avtomo-
»tS»th°UQ pa le Prišel ‘n 1'Ri, rezal vodo po ozki za(jru8° v Štrunja-lc čakali še na ekonoma, ^h6jJoskrbel za zakusko ln iusno jutro, veselo
|)a.Vl1* ceste je avto kmalu 8aje s.tr*nsko pot, med oljč-“ils , ln vinograde. Narava J avJ?>na v jutranjem son-i ®6lu PeslrImi barvami, švt’ P0(j samim Krogom, ustavil in tečajniki
iš,
j.*;
So
eno veselo pesem ®e spustili v breg,
V? n- *adruga svoj sedež.
I l)inii?strancm dvorišču so raV^t so bi'i zaposle-t«{ padanju pese spre-Q1*c, Kmalu nato sta
prišla tovariša predsednik Rihter in tajnik Viler ter jela razkazovati zadružna gospodarska poslopja: hleve, svinjake, kleti, senike, orodje itd. Tečajniki so se najbolj zanimali za silos, njegovo napravo in ureditev, kakor tudi o načinu shranjevanja zelene krme v njem. Tovariš tajnik Viler je tečajnikom lepo raztolmačil u-stroj silosa, ki drži 1500 stotov zelene krme, kako se spravlja v silos krma in kako nanjo pritiska plošča, ki je 35 stotov težka.
Z zanimanjem so si tečajniki ogledovali svinjake in plemenjake ,kakor tudi male prašičke. Okrog teh so se najbolj zanimala dekleta, dočim so se fanje bolj zanimali za plemenjake in način krmljenja. Goveje živine, razen nekaj telet, sl niso mogli ogledati, ker je’ bila živina na paši.
Med ogledovanjem tečajnikov sta predsednik zadruge tov, Rihter in ekonom tečaja tovariš Kocijančič, pripravila zakusko.
2ivahnost tečajnikov, ki so že celo jutro bili precej razgibani ln dobre volje, je pri zakuski ob kozarcu dobrega vina še naratsla in iz mladih grl je kmalu zadonela vesela Pesem v vseli treh jezikih našega okrožja.
Upravnik tečaja tovariš Stanko Cok, se je zahvalil članom zadruge za njihovo gostoljubnost ter želel zadružnikom, ki so že v prvem letu svojega obstoja dosegli lepe uspehe, za
prihodnje leto še večjih uspehov. Obenem je objasnil tečajnikom pomen, ki ga imajo obdelovalne zadruge pri razvoju našega narodnega gospodarstva.
Odgovoril je tajnik zadruge, ki je med drugim omenil, da bi zadruga dosegla še večje u-spehe, kp bi imela več delovnih rok, ki jih je premalo za tako obširno zadružno gospodarstvo. (V coni A se brezposelnost dnevno veča, pri nas pa manjka delovne sile celo pri obdelovalnih zadrugah, kar pomeni, da ni bede, kot trdi tržaška reak ija in njeni podrepniki vidalijevci, ki bi radi prikazali polom našega gospodarstva), alj ljudstvo je pri nas budno in vztrajno, pomanjkanje delovnih rok bodo nadomestili stroji, ki si jih bo zadruga nabavila v prihodnji dobi, Tov. tajnik je nato povabil tečajnike, naj obiščejo zopet zadrugo na dan obletnice njenega obstoja, k j bo 11. decembra.
Tečajniki so zapeli še nekaj pesmi, nakar so se prisrčno poslovili od naših zadružnikov ki so ko j nato odšli na delo. Tečajniki pa so odnesli v svojih srcih prijetne občutke tega obiska, ker so se prepričali, da skupno delo ustvarja gospodarske vrednote velike Vrednosti za človeštvo, čeprav so v naših zadrugah komaj postavljeni skromni temelji, iz katerih pa neprestano raste vedno večja zgradba.
C. S.
GORIŠKI DNEVNIK
c—1=^SL .	I. ■■■■ ...	. ■■ ~1 r:— — =vi.i:r—,. rria1::.:,1 --.-irjv: rai—'■■ m.:: ■ ■■■raa, 1.
PODRUŽNICA UREDNiŠlVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELL1CO 1 ■ II.; TEL. 11-32
Nasilno nntničeiianie naših strok “ v “IJI
Otroci slovenske matere na Goriškem ne smejo v slovensko, v Slovenski Benečiji pa otroci slovenskega očeta in matere morajo v italijansko šolo
Poročali smo že, kako ;e prejinji mesec didaktični ravnatelj slovenskih osnovnih Sol
iz Gorice, g. Leban, prišel na slovensko šolo v Krminu. Isti dan so bili na to šolo poklicani starši treh šoloobveznih otrok, ki imajo italijanski priimek. Didaktični ravnatelj je tem staršem sporočil, da smejo obiskovati šolo v slovenskim učnim jezikom samo tisti otroci, katerih oče lahko pismeno izjavi, da pripada k slovenski manjšini oziroma da je Slovenec. Po ravnateljevi izjavi naj bi bil to nekak nov zakon, o katerem pa nismo doslej se ničesar slišali in se ne ve, kdo ga je izdal in kakšno je njegovo točno besedilo.
Stari krminski učitelj Toroš fe ugovarjal proti takemu postopanju in je zagovarjal prizadete s*arše, oziroma njihove otroke. Pozneje je ravnatelj Leban poslal omenjenim staršem še posebno pismo, v katerem jih je znova pozval, da naj tako izjavo podpišejo, rji pa bodo njihove otroke prestavili na italijansko šolo. Medtem ko sta dva. ki sta Slovenca, tako izjavo podpisala, pa oče neke učenke iz petega oddelka ni mogel tega storiti, ker je po rodu Furlan. Omenimo naj, da je mati te učenke Slovenka in je bil tudi oče sporazumen z njo, da naj hodi hčerka v slovensko šolo, kjer se bo lahko naučila obeh jezikov slovenskega in itali, lanskega.
Nekaj dni za tem je isti ravnatelj poslal na krminsko šolo pismen ukaz, da mora omenjena učenka prestopiti na šolo z italijanskim učnim jezikom. V torek 22. novembra je morala deklica, čeptrav nerada, slediti ukazu šolske oblasti, poslovila se je od slovenske šole ter odšla na italijanslco. Zelo ganljiv je bil prizor, ko se je zahvalila učiteljici za njen trud in pozdravila svoje součenke in součence, s katerimi so bili kot ena sama družina.
Kakor vidimo niso šolske oblasti s lem ukrepom ustregle niti otroku, niti materi in tudi ne očetu, ki je želel, da se njegova hčerka uči na tisti šoli, kjer se bo lahko naučila obeh jezikov, kar ji bo vsekakor v življenju mnogo več koristilo, kakor p>a če hi znala enega samega in bi jo pri tem še lastna mati morda le s težavo razumela.
ln to naj bi bili demokratični zakoni v smislu onih štirih svoboščin, ki so jih na vsa usta trobili v svet med vojno; to naj bi bila svoboda besede, šole in prepričanja?
Primer, ki smo ga zgoraj navedli. ni edini. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Podpori, kjer je prav tako otrok iz mešanega zakom moral prestopiti na šolo. ki ima samo italijanski učni jezik. Morda je več takih primerov tudi še drugod.
Oblastnikom 4G milijonskega italijanskega naroda se mudi,
Atentat na gostilno v Tržiču
V četrtek zjutraj okrog. 5.45 je močna eksplozija vzbudila tržiške prebivalce na ulici 1. maja. Neznanci so namreč položili pred vrata gostilne 53-letnega Leonarda Martinisa, ki ima gostilno v tej ulici, večjo količino močnega eksploziva, ki je razneslo vhodna vrata, razbilo šipe na oknih', sodček vermuta in več steklenic likerja. Škodo cenijo na preko 100 tisoč lir. Pravijo, da ima atentat politično ozadje in da je ta gostilničar propagiral priključitev Tržiča k Italiji.
kakor nekdaj Hitlerjevim hordam, da bi zmleli in požrli naš komaj podrug milijonski narod. Zato bi nam radi . uničili naše šole, kjer še obstajajo, in odtujili naše otroke ter jih prevzgojili v janičarje.
Toda, gospodje, dovolite nam eno vprašanje: Ali velja omenjeni zakon (če sploh obstaja) samo za otroke na slovenskih šolah na Goriškem, ali pa je veljaven po vsej državi, kakor je to navada za vsak državni
zi im hmibe irami
Zbiranje prispevkov v državnem, pokrajinskem in občinskem obsegu - Obvezne in prostovoljne dajatve
zakon? Ce velja samo na Go-1 ob 16. uri bodo otvorili razstavo vin in pokuševalnico s srečolovom na pokritem sadnem trgu,
Tujskoprometno društvo v Gorici bo ob tej priliki izdalo propagandno brošurico o semnju. Prihodnji četrtek pa bo v Gorici posebno zborovanje kmetov, na katerem bodo predavanja v italijanskem jeziku o raznih poljedelskih problemih.
Najvidnejši izraz semnja pa so številne komedije in stojnice, ki so preplavile središče Gorice s svojim truščem in mandolatom, ki ga je mnogo več na ponudbo, kakor pa bi bilo potrebno za maloštevilne kupce s precej praznimi žepi. ■>
riškem, potem je to nov dokaz, da vlada hoče za vsako ceno in vkljub vsem obveznostim uničiti slovensko šolstvo in potujčiti naše otroke. Ce pa to ni tako, potem bi morali takoj odpreti v Slovenski Benečiji celo vrsto slovenskih šol za tiste otroke, katerih oče in mati sta oba Slovenca in v mnogih primerih sploh ne znata drugega jezika. In takih otrok Je tam na tisoče.
Čeprav razni vladni časopisi tako radi govorijo o razmerah v Italiji kot o nekakšnem raju v primeru s sosednjimi socialističnimi državami, zlasti Pa v prunerjavi z življenjem v novi Jugoslaviji, vendar imamo vsak dan pred očmi neizpodbitno dejstvo, da je v naši državi na milijone brezposelnih, medtem ko brž cnoatran meje že v Novi Gorici stalno primanjkuje delavcev. Med tem ko tam nudijo pomoč potrebnim na ta način, da jih zaposlijo, pa moramo pri nas zlasti ko j-e zima pred durmi, zbirati prispevke za razne londe iz katerih bodo potem delili pomoč najpotrebnejšim in pri tem izvajali alj pa vsaj poskušali izvajati še kakšen političen pritisk nanje.
Ministrski svet v Rimu je sklenil, da bo dala letos vlada eno milijardo lir v fond za zimsko pomoč brezposelnim. Ta znesek bodo izpopolnili s poviški na vstopnice pri raznih prireditvah in poviški na voznih listkih železnic in avtobusov v štirih nedeljah zimskega časa, kakor so že lani u-vedli.
Poleg tega vsedržavnega fonda bo obstojal tudi še poseben pokrajinski fond, s katerim bn upravljal pokrajinski odbor za zimsko pomoč brezposelnim. V tega bodo zbirali prostovoljne prispevke pokrajine, med drugim po polovico mezde delavcev in delodajalcev in po eno dnevno plačo državnih in krajevnih uslužbencev. Dalje prispevki poljedelcev in evetual-ni poviški na cenah tramvajskih in avtobusnih voznih listkov ter dohodki raznih prireditev, ki jih bodo v ta namen organizirali.
Pokrajinski odbor bo organiziral v vseh občinah posebne občinske odbore za zbiranje zimske pomoči, v katerem bodo poleg župana še zastopniki industrijcev, trgovcev, kmetov in obrtnikov, ter zastopniki organizacij za pomoč brezposelnim. Prispevki, ki jih bodo zbrali v območju občine, bodo šli v izključno korist brezposelnih dotične občine. Občinski odbori bodo imeli naslednje funkcije:
l) sestaviti seznam oseb, ki «o potrebne zimske pomoči, poslužujoč se Pr; tem pomoči občinskega podpornega urada, urada za delo in drugih podobnih organizacij. V glavnem veljajo pri določevanju potrebnih ista pravila kakor lani; 2) za vsako osebo, ki bo vključena v seznam, je treba določiti višino podpore; 3) končno besedo pri tem vključen ju bo imel pokrajinski odbor: 4) take sezname je treba takoj za-čett sestavljati in morajo biti gotovi do 15. decembra; 5) odboru je tudi poverjena naloga, da pregleda pritožbe zainteresiranih, bodisi glede vključe-
nja v seznam za pomoč, kakor tudi glede višine take pomoči; 6) skrbeti za propagando s tiskom, letaki in konferencami; 7) organizacija in kontrola zbiranja prispevkov po ulicah itd..
Občinski odbor bo izročil vsp nabrane prispevke občinskemu podpornemu odboru (ECA), ki bo vodil o njih poseben račun.
Vsi ostali prispevki (kakor prispevki od plač delavcev in uradnikov, kmetov, zvišane cene za gledališke listke in prevoznine itd.) pa morajo biti vplačani pri krajevni banki na račun ».fonda za zimsko pomoč«. Ta vplačila se bodo potem stskala na pokrajinski račun pri Banca del Layoro v Gorici.
Posamezni občinski odbori bodo tudi ukrepali o načinu pomoči brezposelnim, upoštevajoč pri tem želje brezposelnih in navodila pokrajinskega odbora.
Občinski svetniki v šoli o prosti coni
Pretekli četrtek zvečer so imeli občinski svetniki zopet privaten sestanek v prostorih goričkega županstva. Na tem sestanku jim je dr. Poterzio, kot zastopnik Trgovske zbornice, ponovno predaval o problemu proste cone, njenem ustroju in poslovanju. Med drugim jim je tudi predočil, kaj so kontingenti in kako se z njimi upravlja, ker \o menda mnogi mislili, da ima uprava proste cone svoja skladišča, t> katerih je polno blaga. V resnici pa i-ma uprava samo nalogo, da daje posameznim ltodjetjem in ustanovam dovoljenja za uvoz blaga t? okviru dovoljenih kontingentov, Izrazil je tudi upanje, da bomo morda v kratkem prejeli večjo količino sladkorja iz Poljske, ki bo znatno cenejši od onega, ki ga prejemamo sedaj od italijanskih tvor-nic,
Pri debati pa je pozneje tudi dr, Poterzio priznal, da cona jj-anfca ne bo rešila gospodarskega in socialnega problema Gorice tudi v primeru, da bi v. celoti izkoristili vse dovoljene kontingente.
Razstave za seniBnj Sv. AmlrBia
Kakor znano že iz lepakov in časopisja, začne danes u-radno semenj sv. Andreja v Gorici. Gospodarsko mu hočejo dati poudarka na ta način, da bodo dane3 popoldne ob 15. uri oblastni predstavniki otvorili v palači Attems na Kor-nu razstavo lesnih izdelkov; ob 15.30 bo slovesna otvoritev blagovne razstave gor iških trgovcev v. dvorani ljudskega doma in pol ure pozneje, ali
V
Mikiavževanje v Sfandrežu
Jutri 4. t. m. ob 16. uri popoldne bo v dvorani gostilne Lutman y Standrežu mikiavževanje. Ker pride Miklavž obdarovat majhne in velike, vabimo vse, da se prireditve ude-1 onemoglim z ležijo.
Julri nogomet v Sovodnjah
Po daljšem presledku, ker ie dolgotrajno deževje preprečevalo vsako manifestacijo, bosta jutri na nogometnem igrišču v Sovodnjah zopet dve tekmi. Dopoldne ob 10,30 bosta za prvenstvo juniorjev igrali moštvi iz Standreža in Romansa.
Popoldne ob 14,30 pa bo tekma za nogometno prvenstvo S TO-j a med Gorico in Monte-bellom iz Trsta. Tekma obeta biti zanimiva in zato vabimo vse navijače, da pridejo podpirat domače moštvo.
Pri ustanavljanju novih obdelovalnih zadrug na Goriškem naletijo aktivisti zelo pogosto na ugovor starejših ljudi, češ «nas bodo pa poslali v hiralnice«. To niti najmanj ne odgovarja dejstvom, ker tudi tam, kjer se ustanavljajo zadruge nikogar ne silijo, da bi moral z doma in je tudi v zadrugah samih preskrbljeno za onemogle.
Vendar pa je nesmiseln tudi strah pred hiralnicami, ker so te s tem, da so se preimenovale v domove onemoglih, spremenile temeljito tudi odnos do ljudi, ki v njih prebivajo in zato se starim ljudem, ki nimajo na svetu nikogar, da bi jim pomagal, ni treba bati in lahko z mirno dušo iščejo pomoči pri teh ustanovah.
Tak dom onemoglih imajo tudi na Marofu v Idriji, ki so ga preuredili iz nekdanje hiralnice. 2e V samem začetku se je življenje v domu temeljito spremenilo ter se z vsakim dnevom stalno izboljšuje. Ob koncu petletke bo dom že toliko urejen, da bo nudil ravno zatočišče ne samo dežele, ampak tudi delavcem, ki so ostali brez svojcev’, da bi skrbeli zanje.
Prejšnji cerkveni lastniki se niso pobrigali, da bi to stavbo primemo popravili in preuredili in zato ne ustreza današnjim potrebam in zahtevani. V načrtu pa je gradnja nove stavbe, ki bo res pravi dom za onemogle in bo ustrezal današnjim potrebam v poini meri.
Ljudje, ki danes prebivajo v njem, pa so že sedaj dobro oskrbovani in se osebje trudi, da bi jim ničesar ne manjkalo. Tudi ljudska oblast nudi tej ustanovi vso pomoč, poleg te-
Izkoriščanje delavk
v krminski predilnici
Delavska zbornica sporoča:
Včeraj je dnevni tisk prinese! sporočilo, da so končno zopet odprli predilnico v Krminu in bodo delavke lahko začele predelavati kokone letošnje proizvodnje. Vendar pa v tem sporočilu niso bili navedeni vzroki, zakaj so predilnico letos tako pozno odprli. Ti vzroki pa so dovolj jasno razvidni iz delovnih pogojev.
Postopek delodajalcev je e-nostaven: izstradati je treba delavke in jih tako prisiliti na sprejetje gotovih gospodarskih pogojev in zadušiti v njih vsako strokovno :n osebno svobodo.
Poleg tega, da so jim -znatno znižali v državni pogodbi odmerjeno plačo in jim zvišali delovni urnik, kakor tudi množino dela. morajo delavke, če hočejo biti sprejete na delo, podpisati tudi posebno izjavo, s katero se obvežejo, da se ne bodo vpisale v nobeno sindikalno organizacijo in da ne bodo dopustile, da bi jih takšna organizacija zastopala. Pod o-kraljem De Gasperijeve vlade spoštuje krvoločna italijanska buržoazija na ta način državno ustavo in demokratične svoboščine.
Del časopisja skuša falsifici-rati izid stavke na Goriškem in piše, da «je to jasen dokaz simpatije, ki jo pri njem« (namreč pri goriškem prebivalstvu) «uživa notranja politika sedanje državne vlade«, katera pa ima namen ubiti delavstvo. Ta zaključek se nam ne zdi neka realnost, ampak je neosnovana žalivka za to pre-
bivalstvo. Naj si dobro zapomnijo, kako se je govorilo o neki drugi buržujski vladi, namreč o fašistični, o kateri je vsem dobro znano, kako je končala.
Is Krmina
ODBOR ZA ZIMSKO POMOČ
V smislu določil pokrajinskega odbora za zimsko pomoč brezposelnim bodo te dni določili občinski odbor, ki bo v krminski občinj zbiral prispevke za domače brezposelne. V odboru bo župan kot predsednik, dalje župnik, sindikalni zastopnik, zastopnik ECA itd.
KUPONI ZA ZIVEZ UBOGIM
Občinski podporni odbor je začel pred dvema dnevoma razdeljevati posebne kupone za tiste občinske reveže, ki prejemajo podporo.v denarju. S temi kuponi bodo njihovi lastniki lahko dobili pri krajevni podružnici Delavskih zadrug v Krminu brezplačno nekaj hrane.
Cesla pri Zdravščini zaprla
Občinska cesta, ki pelje v Zdravščino, bo na odseku med železniško postajo v Gradiški tn Sv. Martinom pri mostu čez Sočo zaprta za vozovni promet. To je bilo potrebno zaradi popravil na cesti in bo odlok o-stal v veljavi, dokler ta popra Vila ne bodo končana.
ga pa imajo še svojo ekonomijo s kravami in prašiči, ki skrbi s svojimi pridelki za priboljšek v prehrani onemoglih.
Čipkarska šola v Idriji ima 163 učenk
Državna čipkarska šola v Idriji se prav lepo razvija in ima letos kar 163 učenk. Od teh jih je 129 učenk osnovne šole in 34 dijakinj z gimnazije. Razveseljivo je, da najdejo deklice poleg učenja v šoli in opravkov, ki jih čakajo doma, še vedno dovolj časa in volje, da po dvakrat tedensko obiskujejo pouk na čipkarski šoli. To delajo seveda zato, ker čutijo veselje do te vrste ročnega dela in se zavedajo važnosti domače čipkarske obrti.
Idrijske čipke so znane na svetovnem trgu po svoji dobri kvaliteti in skrbni izdelavi. Zato posveča ljudska oblast v idrijskem okraju vso pozornost nadaljnjemu razvoju te lepe domače obrti in skrbi, da bi si mlado čipkarsko pokolenje z dobrim učenjem utrdilo pot v boljše življenje, ki mu ga nudi tudi ta obrt.
VESTI ZA TRGOVCE
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da ima na svojem sedežu v ul. IX. avgusta št. 11, na vpogled naslednje okrožnice za svoje člane:
Izvoz česna, čebule in kostanja s privatno kompenzacijo; uvoz olja iz funfovega območja in Argentine; priprava da-teljev za prehrano; prihodnji uvozi Zapadne Nemčije; seznam blaga za izvoz s carino in plačilo v valuti; izvoz 80 tisoč težkih govejih kož; privaten uvoz premoga; uvoz blaga s plačilom v angleških funtih; izvoz sira v zapadno Nemčijo; spremembe k italijansko-francoskemu sporazumu od 8. junija t. 1. izvoz suhih črev v Madžarsko; seznam blaga, za katerega je možno dobiti Uvozno dovoljenje; plačilni predpisi s Švedsko:	pogajanja	za
spremembe trgovskega sporazuma z Anglijo; izvedba dodatnega protokola k sporazumu z Argentino.
Za izvoznike sadja in povrtnine:
Nov sporazum z Argentino; trošarina na povrtnino v Franciji; izvoz citron v Švico in nove cene povrtnine v Švici; embalažni material za ZDA; trgovski sporazum s Švedsko in Norveško; plačilo v funtih z Perzijo.
Is Kanalske doline
Prvi sneg vabi smučarje
2e prve dni meseca novembra je v Kanalski dolini zapadel prvi sneg. Ker pa je pozneje nastopilo južno vreme deževjem, je v dolini kmalu izginil. Pač pa je ostal po bližnjih vrhovih in pobočjih. Temu snegu se je prejšnji teden pridružil še hov in tako ga je ponekod preko en meter Ha debelo. Smučarji so za to že zvedeli in prihajajo k nam v vedno večjem številu, zlasti ob sobotah in nedeljah. Med njimi je precej Tržačanov in Goričanov.
KINO
VERDI, 17: «Johnny Belinda«, J. Wayman in L. Aires.
VITTORIA, 17: «Gospa v hermelinu«, B. Grable in D. Fairbanks.
CENTRALE, 17: «Gagliostro», O. Welles.
MODERNO, 17: «Pod policijskim nadzorstvom«, R, Tay-lor in L. Turner.
EDEN, 17: «Junak ceste«, Ma-cario,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
L' INTERVENTO DEL COMP. B. PETRONIO ALLA CONFERENZA DELL’ UAIS DEL 27 NOVEMBRE
Blsogna smasctierare le provocazioni vldalisie e comnre contro tutte le caiunnie e mam
Iz govora Lidije Šentjurčeve
na protestnem zborovanju žena v Ljubljani
Sulla relazione del comp. Laurenti diro qualche cosa par-ticolarmente sui compiti del. 1’UAIS, sul suo programma. E’ chiaro che la riorganizzazione dell’UAIS de ve essere e do-vrebbe essere oggi la preoccu-pazione principale di qualsiasi democratico, specialmente nella speciale situazione politica del-la zona A del Territorio. Che cosa sia stata l’UAIS nel passa-to fino alla risoluzione del-l’UI ve l’hanno ben detto il comp. Laurenti nel suo refera-to ed i compagni che sono in-tervenuti. Fronte popolare — si e detto giustamente, forza polifica democratica di jnobil:-tazione, condizione della fratel-lanza italo-slava su cui si basa la possibilita di lotta e vitto. ria. L’UAIS e stata un efficace strumento politico nella lotta contro 1’imperialismo e deve ri-tomare ad essere strumento per la difesa della pace democratica, dei diritti nazionali degli slavi per ij mantenimento della fratellanza che č condizione di pace, vite progressirta; 1’UAIS ha lottato e deve lotta-re in difesa dei principi della lotta antifascista, della guerra di liberazione, i principi dei perseguitati politici, dei tortu-rati, dei caduti. Questa e la base ideale delI’UAIS. I compiti tutti li ricordano come veni-vano portati <7 termine da que-sta organizzazione allora, compiti di lotta contro il neofasci-smo, contro i terutativi di rina-scita del neofascismo italiano, contro le manifestazioni di in-tolleranza nazionale che oggi purtroppo si verificano. L’UAIS ha lottato e deve lottare in difesa dei diritti nazionali degli sloveni, pietra di paragone di una forza democratica, deve lottare per una cultura popolare sostenuta dallo stato, una cultura popolare che non deve essere esplicata con i soldi del popolo solo. L’UAIS ha per programma fondamentale la lotta per una vita democratica affinche il popolo partecipi e sia dappertutto, in tutte le am. ministrazioni, affinche siano democratizzate tutte le isititu-zioni sociali, economiche, affin-chč ci sia una scuola veramen-te democratica e progressista, dove i nazionalisti siano banditi, ripudiati, seacciati cid che si deve esigere prima dagli inse-gnanti, perche il popolo possa avere una casa e tutto ci6 che i ponoli che si sono conqui ta-ti il proprio potere, hanno. L’UAIS deve combattere per la salute pubblica. E’ nel suo programma; deve combattere contro gli interessi di classe per 1’ig'iene sociale, contro la delin. quenza politica che oggi si manifesta, sotto altre forme, ma in sostanza sempre identiche come al tempo del fascismo sono le sue conseguenze, deve lottare contro la politica diseri-jninatrice deH’amministrazion* alleata, deve lottare contro la falsificazione di questa amrni-nistrazione in sede internazio-nale e controbattere tutto cio che vi c di falso nelle relazioni che i responsabili del GMA fanno; 1’UAIS qui nella zona A deve combattere e lottare per difendere le conquiste dei po-poli della zona B, deve lottare per la difesa dei diritti dei na-tivi di questo territorio o al-meno dei residenti Deve inter-venire 1’UAIS su tutti i proble. mi che interessano il popolo. Questa č la sua funzione es-Senziale, Deve imposltare la sua lotta su una larga base, sui problemi che interessano tutta la popolazione lavoratrice; il problema della pace, il problema del Patto Atlantico, il problema del Piano Marshall e relative conseguenze e soprattutto lotta re per giustl rapporti fra i paesi vicini, fra tutti i Paesl. Particolarmente 1’UAIS deve impos) are la sua lotta politica oggi sulla chiarificazione e sul la verita della situazione in Ju-goslavia. E’ necessario che 1’UAIS lotti per la sua posizio-ne particolare in cui si trova, il fatto di essere il risultato di una fratellanza fra italianj e slavi, deve far prooria la giu sta lotta perche tutti sapoiamo che cosa avviene e non avvie ne in Jugoslavia. II problema della verita sulla Jugoslavia un problema che interessa la vita atessa dei popoli, specialmente quelli che sono qui vi cini; bisogna mobilitare le co-scienze su tutti questi interes-santi problemi. Bisogna che 1’UAIS combatta contro l’inva-denza dei metodi del clericalu-me, deirintolleranza. Bisogna che 1’UAIS combatta particolarmente la pericoiosa propaganda delle false notizie, delle caiunnie. Bisogna smascherare questa gente e smascherare particolarmente QUl le gravis-sime provocazioni di frontiera dimostrare 'dove possono porta-re queste provocazioni videl iste che vol sapete non si liinitano agli seritti caiunnie. menzogne, jna possono arrivare a qualche cosa di peggic, a tale stato di fatto da mettere in pericolo la pace. Bisogna far ripudiare a tutti i popoli questi metodi di calunnia. di razzismo. bisogna basare la lotta delTUATS su un’impostazione dj amichevoli
rapporti fra i popoli, sullo schiarimento delle idee, sui rapporti cutturali dei popoli, su ogni rapporto, bisogna che 1’UAIS combatta affinche non si tenti ai danni delle forze de-mocratiche un aualsiasi mtrca-to per il Territorio di Trieste. Bisogna che se le frontiere de-vono essere stabilite diversa-mente, corrette, ritoccate, cio sia risolto attraverso l’interven-to diretto dei popoli interessa-ti con il concorso di tutta la po. polazione democratica del Ter-ritorio stesso, Bisogna lottare affinche si possa dimostrare e convincere tutti i democratici sinceri che chi non combatte e lotta su questa linea, su questi principi, su questi concetti, chi non rispetta quesiti postulati che non attua una politica ba-sata su questi principi anche se pretende come fanno i vida-
listi di rappresentare il popolo, bisogna dimostrare che que-sta gente tradisce tutti, non di-fende il popolo dalla reazione imperialista. Bisogna rendersi conto della necessita di una si-mile lotta, della gravita della situazione politica che si sta maturando a seguito della risoluzione dell’UI e la sua politica, bisogna convincersi che 1’UAIS deve essere riorganiz-zata in querta zona sollecita-mente, sollecitamente mobilifa-ta sulle basi programmatiche del suo congresso costitutivo salvo qualche ritocco determi-nato dai fattori imternazionali e lottare su questa linea per ridare alle forze democratiche la possibilita di andare alla vit-toria, lottare perche l’UAIS nella zona B si sviluppi di piu e porti a quei po.polo ancora maggiore benessere.
Per la riorganizzazione delVLlAlS avremo Pappoggio del PC e delle organizzazioni democratiche
Compagni e edmpagne, diro brevemente quattro parole per ringraziare della fiducia che avete riposto in noi nel riasse-stare la presidenza ed il con-sigli0 direttivo in vista dei compiti che derivano al nostro Čemita to esecutivo, compiti che sono stati bene sottolinea-ti in questa conferenza. Noi naturalmente nel convocarla questa conferenza avevamo da-vanti a noi come prospettiva 1’immediato inizio del lavoro ccncreto per la riorganizzazione delTUAIS nella zona A di Trieste, in quanto nella zona B 1’UAIS e organizzata, lavora ed opera. Tutti voi vi rendete conto e vi siete resi conto meglio di noi perche vivete sul terre-no piu di noi d; quanto malan-no abbia fatto il Cominform e la sua politica nel campo delle forze democratiche di Trieste particolarmente delTUAIS. Voi avrete senz’altro messo bene in mente quali sono i problemi essenziali programmati-ci e la politika delTUAIS, qua-li sono i compiti imznediati di questa organizzazione, quale ia soprattutto 1’atteggiamento di massima importanza del-1’UAIS rispetto si problemi del TLT. Voi vi rendetie conto cosa significa in questa zona Tesi-stenza di un’attiva forza politica democratica che pesi deersa-mente sulla vita politica. vi siete resi conto che cosa significa la passivizzazione delle forze democratiche. Tutto di-mostra che qui 1’imperialismo ha mano libera. Avrete consta-tat0 che ha la mano libera non perchž abbia riacquistato mag-giore forza, neti perchfe abbia avuto elementi d; forza, ma perche le masse sono state pas-sivizzate. Voi vi rendete conto quanto sia indispensabile per i democratici piu conseguenti iniziare un’opera di rioganizza. zione delTUAIS e pertanto To-pera di riattivizzazione delle masse democratiche. Voi avrete compreso la grande respon-sabilita che abbiamo noi nel-1’UAIS, voi lo sapete, sentite che sopra le forze democratiche di Trieatc sovrasta un mon-do che si ccncretizza tutti i giorni con il rafforzamento della reazione, con la riorganizzazione del neofascismo, Voi tutti constatate come le <3ue-stioni di principio vengono me-nermate cioe, constatate che la reazione non si ferma, cerca di sfruttare la nostra d sorganiz-zazione, delTinattivitii del-1’UAIS. Voi vi siete accorti che la reazione non ha limiti, cer ca di riconquistare le penzioni che ha perduto, non sarete d’accordo con i vidalistii che po co o niente si possa fare a Trieste. Questa e una tesi di
sfattista. Voi vi sarete res; conto d; una cosa importantissima che un po' alla volta le masse, anche quelle sotto 1’influenza del Cominform ieri, sotto 1'in-fluenza di Vidali stanno riatti-vizzandosi, stanno comprenden-do quale e la giusta via, stanno riprendendo la lotta. Avviene una chiarificazione lenta, m inevitabile. Non e ammissibilc che le forze democratiche di Trieste siano passive, 'e incon-cepibile che una classe operaia una forza democratica che ha dimostrato di avere una co-scienza di classe cosl sviluppa-ta, una cosl grande volonta di lotta, possa essere disarmata. I) senso di questa preša di posi-zione, di questo orientamento sulla giusta via di masse sempre piu numercee. di democratici triestini d importante agli effetti della ricostruzione del-TUAJS. E’ sul terreno del-TUAIS che dobbiamo rincorpo. rare queste forze politiche oggi nella sfiducia, ossia deve essere quella larga organizzazione democratica che p”o rac-cogliere queste forze sulla base programmatica scttolinea:!® in questa conferenza. Per r:or-ganizzare questa forza, avremo Tappoggio del EC, di tutte le forze democratiche organizzate. E' necessario che la conferenza non resti u.n avvenimento fine a Je stesso, ma tutti dnb-biamo appogg'are 1’opera di ri-castruzione ed attraverso que-sta riorganizzazione ritornare forti perche ci sono le condi-zioni obietttve per esserlo in quanto ci sono combattenti a migliaia e migliaia che non hanno rinimciato alla propria liberta, a migliorare, le condi-zioni di vita. per un migliore avvenire nella zona A. Su que-sto campo penso che poss:amo rimetterci al lavoro sul terreno delTUAIS perche anche in questo campo some in quello sindacale e politico spetta a noi di mettere in piedi le forze democratiche di Trieste, ritornare sulla posizione politica che gia avevano e che aveva la stima di tutto il mondo democratico Non sara un lavoro facile, guai se i compagnj si perdono di coraggio. Generalmente dopo una batosta di questo genere si crea nelle masse quello stato di sfiducia cosl profondo ed e dif-ficile riportarle nella lotta, ma vediamo che un po’ alla volta dobbiamo ricuperare alla lotta tutte le forze democratiche di Trieste. Su terreno delTUAIS batteremo Vidali perche e qui che Vidali ed i suoi compagni vengono smascherati senza pie-ta. Non si possono avere equi-voci sul terreno della fratellanza perche i diritti degli sloveni sono la pietra di paragone
se si e sulia strada democratica. I vidalisti hanno dimostrato che n en sono capaci di regge-re all’equivoco, che la masche-ra cadra e quanto prima potre-mo riorganizzare la gloriosa UAIS.
Katolika stranka v DSR
Mžavi
PRAGA, 1. — Pod predsedstvom ministra za promet Aloj-sa Petra ter patra Josefa Plojharja, ministra za higijeno se je včeraj sestala parlamentarna skupina katoliške ljudske stranke. Ko je govoril zunanji politiki, je minister Petr dejal, da je zelo neprijetno, da najbolj zloglasne skupine tistih Nemcev, ki so bili preseljeni iz CSR, vodijo katoliški duhovniki. Nič manj graje vredno ni delovanje bivšega sekretarja nemških krščanskih sindikatov Hansa Schuetza ir; drugih. Ti pošiljajo papežu razne proglase, s katerimi ustvarjajo v Vatikanu nerazpo-loženje obenem pa tudi vtis, da Vatikan podpira to politično delovanje, ki je sovračno CSR.
V soboto zvečer 21 t. m. je bilo v Ljubljani protestno zborovanje žena proti diskriminatorskemu postopanju sekretariata M. D. F. Z. ki je odklonil jugoslovanskim ženam udeležbo na plenarnem zasedanju M. F. D. Z. v Moskvi. Tovarišica Lidija je rekla med drugim:
«Vi poznate le vso predzgodovino, kako je sekretariat M. D. F. Z- preklical vabilo našim članicam izvršnega odbora in nlenuma za udeležbo na ta plenum. Kot glani argument je sekretariat navajal i deistvo, da naše predstavmee niso prave predstavnice žena Jugoslavije, ampak predstavnice «Titove klike«.
To samo dokazuje, da se Sovjetska zveza, ki podreja interese «Parti’e in principe komunistične morale interesom države kot velesile, ni branila oziroma se niti ni ustavila, pred takim forumom kot ie to M. D. F. Z. Danes, ko naši predstavniki v New Yorku tahn na načelni osnovi razkrin-kujejo pravo ozadje borbe med VKP (b) in našo partijo, oziroma med Sovjetsko zvezo in našo državo — ker so vse rsta-le države člunice Kominforma samo njihove vazalne države — je zaradi tega danes Sovjetska zveza izkoristila vse mednarodne forume, da bi nam preprečila možnost, da svetovni javnosti povemo resnico o naši borbi za upravičene cilje,
ki niso samo naši cilji, ampak cilji mednarodnega proletariata ter interesi in cilji svetovne revolucije.
V današnjih dneh moskovski rrdio oddaja znova klevetni-ške članke in imenuje Vido Tomšičevo kot italijansko špi-jonko in Mitro Mitrovič kot nemško vohunko. 'Ali. ni odgovornih žena sram, da danes naše predstavnice, naše borke, ki imajo za seboj skoraj dvajset let borbe na strani proletariata imenujejo ipijon-ke in izdajalke svojega naroda.
Spomnimo se zgodovine M-D. F. Z. Ve veste, da je bila A. F. Z. Jugoslavije med po-borniki in iniciatorji za nie-no ustanovitev. Cernu je bila naša organizacija lahko to? Naša organizacija se je razv;ia-la in jeklenela že v ostri borbi proti velesrbski hegemoniji v stari Jueodaviji in se kalila v oboroženi borbi proti okupatorju — fašistom in gestapovcem. Na tisoče in tisoče ženr je aktivno sodelovalo v tej borbi, na tisoče in tisoče mater je d'rovalo svoje otroke v tej borbi in tisoči in tUoči izmed nas so na tak ali drugačen način. bili v tej borbi prizadeti, bili v zaporih, y partizanih ali kako drugače sodelovali.
Zato danes mirne duše trdimo, da vsakdo med nami, ki je na kakršen koli način preživel strahote vojne, aktivno
dviga glas, naj sc združene države v mednarodnih organizacijah potrudijo, da utrdijo mir, da preženejo vojnokujskaško propagando za interese posameznih kapitalističnih klik. Zato smo bili tudi iniciatorji M. D. F. Z. Bilj smo v iniciativnem sekretariatu, takrat ko so nas imenovali divne žene Jugodavije, ki so prinesle na zapad partizanskega duha iz naših gozdov, še krvave ostanke naših ran in trpljenja. Danes francoska sekcija toži nad tem, kje so tiste delegatke A. F. Z., ki so bile takrat v Parizu. Li-emerno hočejo pred svetom prikaz"ti, da delegatke, ki so danes v vodstvu A. F, Z. Jugoslavije ali v republ;šk:h na-f malnih organizacijah in drugih vodilnih položajih niso iste žene. Ali so te žene v dveh letih postale gestapovke? Ali so te iste žene, ki so v času narodno osvoboddne borbe bile borke, komandirji in komisarke in v borbi jurišale, postale samo zato gestapovci, ker hoče to Sovjetska zveza in države Kominforma. Jasno je, da je to negomoče. To naj bi postale samo zato. da opravičijo svojo trgovsko in kramarsko politiko, ki jo vodijo tako v zvezi z Grško Koroško in ostalimi neodvisnimi državami, ki jih hočejo ponovno podjarmlje-vati in jim vzeti pravico, da se samostojno upravljajo in volijo svoje organe oblasti.
! GOVOR TOV. DEKLEVE 0 OBČ. PRORAČUNU
TUDI SLOVENŠČIN« MORA BiH
uradni jezik v Trstu
(Nadaljevanje s 2. strani.)
ket trdi poročevalec — na ukrepe, ki se preučujejo prav v času predložitve predračuna. Vsekakor pa tako važno vprašanje ne bi smelo biti prepuščeno iniciativi občinske b:rc-kracije, ne da bi se ji dale glede tega potrebne direktive.
Razen na tradicionalne dohodke pa bt morala občina obrnili svojo pažnjo tudi na druga področja delavnosti, ki bi lahko postala znatni viri dohodkov.
Mislimo zlasti na sanacijo in povečanje obstoječih občinskih podjetij in na ustanavljanje novih. Mogoče bo nekdo pripomnil, da takšna podjetja dajejo večkrat negativne rezultate in postanejo lahko breme za občinske uprave. Ne glede na dejstvo, da nekatera takšna podjetja vršijo svoje delovanje v splošnem interesu in ne zasledujejo dobičkanosnih ciljev, je treba negativne rezultate pripisati pičli iniciativi ir; premajhni odgovornosti predpostavljenih uprav. Problem je treba preučiti do kraja in ga rešiti.
Ali ne bi lahko občina dala iniciativo za obnovo turizma potom graditve in uprave hotelov, kopališč in vsega, kar je s tem v zvezi?
gospodarstvo
I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE
Bilance mestnih gospodarskih podjetij in ustanov ena izmed karakteristik občinskega proračuna
Mestni svet je pričel razpravo o proračunu za la-0. Poročilo, ki ga je k njemu sestavil svetn.K-rcferent za finance obsega 39 strani in 5 prilog: ra-zem proračuna samega še izredni proračun za 1950, obračun za 1948, primerjalno statistiko o občinskih dajatvah in spisek obč.nsk-h pcso.il. Po obsegu je gradiš a dovolj. Vsebina pa je vse prej kot zadovoljiva. Ne morda s knjigovod-sko-tehnične strani, td je v glavnem izčrpna, čeprav ne preveč pregledno prirejena. Svetnik-poroččvalec, ki zastopa mnenje demokrisfarske večine,. j>e natrpal svojih 39 strani z drobnimi pojasnili k posameznim postavkam, toda v zelo nepregledni obliki in verjetno so šli za tem njegovim zgledom tudi mestni knj!govod-je.
Mrtve, suhoparne številke, citati navodil VU. zak. odlokov, poudarjanje štednje, bojazen kakorkoli zadeti občutljivost višjih oblasti — to sestavlja okvir poročila. Ni sledu o kaki sistematiki (razen zakonski) z ozirom na posebne razmere Trsta, ni govora o kakršnihkoli osnovah v teorni. Niti tedai ne, ko se govori o iskanju novih davčnih virov in zadevnih načrtih. Namesto proračuna za 1950 bi prav lahko govorili o proračunu «civica amministrazione« pred 30 ali 50 leti. V sedanjost nas razen akromnih dohodkov zbudi ]e zabeljena pripomba na koncu, ki opozarja mestni svet, da bosta proračun morala odobriti conski upravni odbor in še VU povrhu.
Nezadovoljiva vsebina je torej glavna napaka proračuna. To najlaže presodimo iz računa prejemkov, ki naj po splošni praksi tvorijo prvo finančno osnovo za določanje izdatkov. Naša mastna uprava je od takšne prakse še zelo daleč. Vzroki za to so v glavnem trije. Prvič, povojno stanje mesta, ki je zahtevalo in že zahteva velike izredne izdatk" ter zapustilo težko dediščino ogromno število osebja, ki ne vemo kam ž njim. Drugič, splošna gospodarska politika državne oblasti ni bistveno ni-
ti na trajnih osnovah dvignila iz mrtvila tržaško industrijsko in trgovinsko delavnost ter plovbo in romet v pristanišču. Torej je na dlani, da so vsled tega dohodki občinskih financ tako skromni in ne kaže, da bi jih mogli kmrlu tako povečati, da bi spravili občinske finance v ravnovesje. Tretji vzrok pa je gospodarsko-fi-nančna polittka mestne uprave sama Prav. za prav o kaki taki «politiki» skoraj ne moremo govoriti, vsaj na podlagi «roračuna odn. poročila ne Oba namreč gospodarsko-fi-nančno dogajanje le zaznamujeta. Neka politika je sicer tudi v tem. Namreč, vzdrževati staonacijo čim dalj, ne izpre-minjati ničesar, najmanj Pa t.a ko, da bi ,se kakorkoli slabile pozicije vlada :očih pladi. Toda že življenje samo izpodjeda takšne ((trdnjavske« načrte. Pritisk l'udskih potreb in zahteva po novem bolj in bolj vdirajo v mestni proračun. Tu bo tečaj nezadržne zaht najširši samouprav i in neposredni demokraciji. Temboli. ker je v sedanjem položaju naše cone občina edini organ oblasti, ki ima nanj ljudstvo
nek vpliv. Pomen tržaške občine pa je posebno velik zato. ker se tu pojem države in mestne občine zaenkrat skoraj pokrivata v gospodarskem, pretežno pa v demografskem in teritorialnem oziru.
Glede prejemkov se na-lanja tržaški magistrat doslej v glavnem na donos trošarin in državno podporo. Ta’-šno "ta’iščo najkomodnejše in najbolj ščiti koristi vladajočih slojev. Ze dolgo pa ni več staFšče modeme mestne občine, ki i>e dobila vsled na°le in zcošč^ne urbanizacije veTke socialne naloge. Rešuje jih v interesu ko-!eMi-a mestnih prebivalcev v veliki meri iz lastnih sredstev. bodisi na podia-i munici^aliza-cije ustanov, obratov, podjetii, zavodov itd., ki služijo vsem. in dajejo občini dohodke, bodisi iz lastne imovine (premične jn ne"remi-me, prav'č itd ). Mestna gospodarska podjetja bi morala biti bolj in bolj važen vir dohodkov in v resnici tudi so. kakor kažejo primeri mnogih velikih srednjeevropskih mest. Seveda ostanejo občinske dajatve še ved o osnovni vir dohodkov. Toda o njih drugič.
Katera bolj ali manj gospodarska podjetja ima tržaška občina ?
Največje je nedvomno Mestno podjetje za elektriko, plin, vodo in cestno železnico (ACE-GAT MPEPVT). Proračun tega podjetja mestni odbor še ni predložil, čeprav je bil imenovan upravni svet «v naglici«, češ, da mora zaradi potrebe čimprej sestaviti proračun. Zato ne moremo govoriti o podjetju podrobneje. Pripomnili bi le, da so se pri njem dogajale nepravilnosti, zaradi katerih ravnateljstvo ni doživelo nikakih izprememb. Na ta način se gotovo ne izboljšuje
dohodkov ni dalo mnogo povečati. Najvažnejša izprememba, ki bi mnogo pomagala financam podjetja bi bila v tem. c bi podjetje prevzelo vlogo zasebne družbe «SVEM» tiri razdeljevanju električne energije, ki io dobavlja beneški^ «SEL-VEG«. Prav tako je važna naprava nove mestne plinarne, ki bi obenem po-enila dobavo plina, in mestne elektrarne, ki bi zagotovila nemoteno preskrbo	električne" ->	toka. V
znatno korist številnih manjših industrij, ki morajo skrčevati
donosnost nekega podietja. Do- obratovanje, kat povečuje brez-
i . : —	J!	: — ../.nžIrtiiA tmn 1 rvA*- >. 1 n 4 Th t/Ii .... -.tlivlf ....	vn
slej so bile tudi investicije vani tako skromne, da se o obsegu
poselnost. Tudi razširitev mreže prevoznih sredstev, zlasti
električnih avtobusov (filovia), bi donašala novih dohodkov. S takimi avtobusi bi lahko povezali vso meitno okolico, bodi-nameščenstva, bod si zaradi turizma in tuj k ga p ometa. Zlasti zaradi potreb delavstva in sti proga Trst . Miramar - Se-sljan - Deva in nazaj preko Nabrežine bi bila gotovo aktivna. Investicije pa bodo prej ali slej itak nujne. Prav tako bi ACEGAT ne smel zanemarjati svoje vloge trgovca. Znano ie, da ima v poslopju ravnateljstva tudi prodajalno eiek-tro-in plinskih aparatov, naprav itd. za gospodmlitva. To prodajalno pa bi lahko še znatno razširil in povečal odnosno odprl podružnice po raznih mestnih okrajih. Uvedel haj bi tudi prodajo n« obroke, ki je splošno udomačena, pa bi se aktivna stran v letni bilanci znatno povečala.
Mesvni proračun vsebuje bilančne načrte za sledeča podjetja odn. ustanove: klavrvco. ribji trg, mestno reklamno pod-jetj ■ avtonrevozništvo. občinska kooaiišča, pomorski akvarij in šoortni stadion Sv. S bo-te. Po;dimo po vrsti.
Ribja tržnica
1. prejemki: pristojbina 1.25 odit. od prodaj in cražb vrže občini dvakrat po 9 milijonov lir (1947 - 6,711.165.—), najemnina za stojnice trgovcev in prodajalcev 360.000.— lir, najemnina lastna (fiktivna)
80.140.—; povračila zavoda za soci. lno zavarovanje osebja 241.500.—, razno 10.100.- , skupaj 18,692.140.— lir; 2. Izdatki: obratni stroški (plače, mezde, doklade, zavarovanje, nadzorstvo podnevi in ponoči, fiktivna najemnina, odškodnina mestnemu tržnemu nadzorstvu, oprema, popravila, upravami stroški poraba vode, razsvetljava, čiščenje). 15,745.140-lir, izredni stroški t- j. zlasti popravila in vzdrževanje itd.
390.000.— lir, skupaj tedaj
16.135.140,— lir.
Ribja tržnica j,e v bistvu edino donosno podjetje občine: prebitek je predviden na
2.557.000,— lir. Lahko pa bi bil večji; v 1947 n- pr. je znašal 4,366.956 — lir, pri 14,033.211.—
lir dohodkov in 9,666.254.— lir izdatkov. Izdatki so se torej povišali za 60 odst.: nekaj na račun večjih plač, mnogo več pa zaradi stroškov za dnevro nadzorstvo, (1,800.000.— lir več), za razsvetljavo itd- od 343.125.— na 1,075.000.—, za porabo vode od 438.573.— na 940.000.--. Povišanje izdatkov gre torej predvsem na rovaš stroškov, ki bi jih morali pokriti glavni koristniki tržnice tj prodajalci rib. Ti so plačali leta 1947 352.990— lir najemnine in letos iroma1 7000.— lir več. Isto nai bi plačali v 1950. Ali je to prav? Cene rib so žal od 1947 precej porasle in znano ie (celo «Voee libera ie pisala o tem!), da imajo trgovci z ribami zaslužke, ki r največkrat preveliki. Denimo da je v tržnici okrog 50 sto:nio (morda ce'o več): za vsako bi torej ne pl-ča’; v°č kakor 7000,— 'ir letno? Vrednost take stojnice pa je podobna vrednosti kake'druge trgovine kje v mestu. Nesorazmerje je preočitno in naloga me tne uorave p-uoiedat.i poslovanje in pravilnik fržmce ter dos°či jz-oremembe v korist občinski1' financ. Da ne bo to na škodo Potrošnikov, i« skrb tržnega con
Mesfna klavnica
1. prejemki: klavnične takse (1947 2620.255.— ) niso znane, ker so vštete Pri skuonem donosu vseh m°stnih taks. Seveda je to popolnoma nepravilno, ker gre za ločeno podjetje ki bi pa morali voditi no načelu zasebno - gospodarskega podjetja. Od raznih naiemnin (od mesarjev itd) 360.240.— lir, razni prejemki (oropajo gnoia, izpiranje, odiranje itd) ^S^.OOO,-lir, povračila od zavarovalnih zavodov itd. 273.000.—; 2. izdatki: obratni stroški (plače mezde, zavarovanje, nočni čuval najemnine, oprema, voda, razsvetljava in pogon itd.) 13,564.740.— lir, vzdrž zanje in popravila poslopij 5.550.000.— lir. Celokupni primanjklaj znaša 18,046.500.— lir.
Poročevalec mestnega obora ne govori niti z besedo o gospodarjenju v tem podjetju, kakor tudi ne glede ostalih. Res je, da prihaja meso v Trst večjidel z zaklano živino, toda treba bi bilo podrobno prei ka-ti možnosti, ki jih ima klavnica kot podjetje. Gotovo je primanjkljaj previsok, celo ako mislimo na zastarele naprave ki so že davno odslužde Name. sto visoke vzdrževalnine bi bi lo bolje plačevati amortizacijsko kvoto in obresti investicij skega posojila za nove klavnično objekte.
Omenimo naj samo še ^ primer:
Nikoli se ni pomislilo na Koristi, ki bi jih občinske finance lahko imele, če bi obe poskrbela za projektirano, da nikoli uresničeno zgraditev objektov za zbiranje * predelavo odpadkov, Razen kv risti, ki bi jih občina od tega imela, bi bila dana tudi Pnlojh nost zaposlitve brezposeln in možnost sistematizirani8 številnega osebja občin^ce 8 prave same, ki ga je preveč.
Izdatki
Kot trdi poročilo se jo posamezne postavke iz®8 kov na plače, mezde in drug zakonita plačila, medtem K° !” vsi drugi stroški vsebovani * mejah največjih potret W funkcioniranje posamezni" radov. Ce se postavlja vpP*® nje v tem okviru, potem trdimo, da poročilo zelo dodaja glede objasnitve PaS. ''_ ne strani predračuna inne ., že ali pa si ne upa f**aza ' na katerih načelih bo glede' ga izvršena akcija s strani “ danje občinske uprave.
Največja postavka PaS'v' predračuna izhaja iz izd®*? za personal ir; znaša dve lijardi 130 milijonov lir-di sedanje draginje je nemoR če niti razpravljati o vpr®*L nju redukcije osebja. Treba P^ je vsekakor problem rešiti vseh njegovih raznovrSf®1" strani. Pojava prevelikega vila personala v raznih ja’ uradih na splošno, spada »T tista vprašanja, ki so zete
It*
iveS)
tualna, toda ki se težko raste* jo. Naj zadostuje pripomba, leta 1936 število uslužben« javnih ustanov ni bilo ve od 11.000 oseb, t. j. 9 odst. K bivalstva sposobnega za d
Danes je to število preko**® odst. r te
H*----
lo 30 tisoč, kar je 35 odst.
b'valstva, k’ je zaposlen.’- ^ žava pri tem je v tem, da ^ je ta porast pojavil na s*1 zlas'1 1,3
o ugih dejavnosti in
NeprU'
letne
škodo industrije. *•— . se posledice takega položaja Ta D'
V
lahko kmalu pokažejo. Ta P,0j,
tud1 talO
da ne bo, ko bi bilo treba ust^. či zahtevam meščanov, zar
blem se ne more rešiti z®° občinskem okviru, čeprav lahko občina sama ustva mnogo možnosti za delo.
Reorganizirati je treba občinski upravni aparat,
.	.	.—Un UL-
_ rad‘
prevelikega števila uslužbttj, cev samo daljša birokratska P 1 namesto da bi se njih zao prej rešile, kadar se o^6 na občinske urade.
«Glede osebja bom Pou*r še neko vprašanje«, jc tov. dr. Dekle a, «ki je z Slovence velike važnost1- ^ za sprejeman*e v služb8^ činskih uslužbencev sk*' narodnosti ali takih, of znajo slovenski jezik. ,„ce® namreč ni mogoče S’°vrtb"a' odrekati pravice, da uP0 ujM« jo svoj jezik pri opf*Ljiifll osebnih zadev z -osi*' funkcionarji. Tako n. Pr- ^iuž-feio nekateri občinski benci v predelih, kler Pf gio* lo skoraj izključno sam.j ttiO venci, ne da bi znali *v samo slovensko be-edo-cem koncev je vse to tudi do dobreta poslovanja*- ^ Omeniti je treba tud’ ^ glavje javnih del, k'pr 1 ločenih le 342 milijonov	^
ne in 25 milijonov za	j 9
izdatke, kar dosega k0 odst. celotne vsot“ 'j«	P8*
tivnih izdatkov. Tov. Dekleva je omeni] tudi j«v^r <jr-la. ki se izvajalo na žave, o katerih pa ni	r(,ko-
reči, da so jih vedno n®|0gtiu vali racionalni razlogi	ellitt
koristi. Tukaj ie treba	p
ceste, ki imaio mogoče ški pomen, a so stale
Illllllllllllllill|llllll||||||||||||»llllllllllllllllllllllllllllllllltlilllllllllli|1,'nl
lllltllllltlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIiillliiiiiiilltiiliNNNN*"1^"^"*"^^""^"1"^^11
SPISAL
Potoma so se pridružili vojski Sloveni iz vseh zadrug. Od juga so prihajali prebivalci od Mursijanskega močvirja, od severa so se zgrinjali močni oddelki izza Karpatov. Iztokove oči so se radostno pasic nad temi krepkimi bojevniki. Hkrati ga je trla žalost, ko je videl divji nered, krik in pehanje, prepire in spopade v lastnih vrstah.
dKaksna moč!« je pomislil. ■Kako navdušenje za svobodo, pa si sami devajo verige na roke, ker niso edini!«
Hrepenel je po Antth in se odločil, da pojde sam do Volka in Viljenca ter ju pregovori na mir in edinost. Premišljeval je, kako jim naslika podli Bizanc,
kako jim zbudi slo po rodovitni zemlji onstran Donave. Lice mu je gorelo, ko je v domišljiji že gledal, kako se objemajo Anti in Sloveni in se zaklinjajo bogovom, da se ne spro vec med seboj, bratje z brati, ampak da pojdejo maščevat očete na bi-zantisko ozemlje. Jezdil je s sklonjeno glavo, krog ustnic mu je igral nasmeh, v očeh ogenj vojske, desnico je imel na ročniku težkega meča.
Nenadoma ga predrami divji bojni krik. Prvi oddelki so stopili iz gozda na piano. Pred seboj na robu dolge loze so zagledali ognje Antov. Vojska Slovenov se je ustavila. Divji krik na boj je segal od konca do konca po vojščakih in se
valil pod nebo kakor tuleč vihar. Krik je dosegel tabor Antov; ti so se odzvali še z večjim krikom, kakor tuljenje razdraženih zveri v pustinji. Najdrznejši so bežali prek ravnine proti Antom in prožili strelice proti njih taboru. Tudi od ondod so jim hiteli posamezniki nasproti, vihteč kopja in metajoč sekire, da so trepetale v bliskovitih krogih pod soncem. Jedro vojske je še tičalo v gozdu. Tudi glavna krdela Antov se niso ganila.
Slovenski starešine so se takoj zbrali v posvet. Bojan in Velegost sta povabila v zbor tudi Iztoka, dasi ni bil starešina. Bil je slaven vojak in kot tak je smel sedeti z veljaki v bojnem svetu.
Velegost, najslarejši, povzame besedo:
(Možje častiti, rodu Slovenov slavne korenine! Plugi leže zapuščeni sredi polja, ovce se klatijo brez varuhov, naše že-nč so žalostne zvečer, ker nimajo nikogar, da bi mu ponudile večerjo. Vojska divja. Vojska? S kom? Kaj ni padel Hil-budij? Iztoče, ali si tako slabo meril? Ali je tvoja tetiva šibka kakor nit triletnega
dečka, ki ustreli in ne pade vrabec s slemena? Ali se je prebudil oholi Upravda in nagnal proti nam nove Hilbudije? Možje, čemu molčite? Pokaj mi odgovarjajo jezne gube na vaših čelih? Vojska je, da, žalostna vojska, ne z Bizancem, vojska z brati.«
(Morana, Morana!« so mrmrali veljaki in gugali glave na desno in zamajevali na levo.
«Morana, Morana!« so mrmrali veljaki in gugali glave na desno in zamajevali na levo.
(Tamkaj se kadijo ognji, oh njih so zasajena kopja, da odpro bratom Antom rane in pognoje lastno zemljo z domačo krvjo. Sramota! Kam se nagne Perun? Naš bog je njihov bog. Mi darujemo,Anti darujejo. Kam se nagne ,Perun? Bogovi se morajo razjokati in razjeziti nad takim rodom!«
Perun je z nami! Anti so začeli!«
(Sramota!«
(Udarimo! Kaznujmo!«
V zboru je vršalo, veljaki so stresali rdečkasto maziljene lase,ustnice so se širile, beli zobje so se svetlikali izza
volnenih brad, hrepeneč po boju, po krvi.
Velegost je dvignil roko in prosil:
«Mir, možje častiti! Govoril sem jaz, govorite vi!«
Oglasil se je Bojan.
(Poznate li, možje, našega starosta Svaruna? Kdo mu more očitati žal besedo?«
«Nihčč! Slava Svarunu!«
(Ali ni jokal iz suhih, starih oči solze, ko je zvedel o vojski? Ali naju ni postal z Velegostom do Volka in Viljenca, da darujemo bogovom dar sprave? Sla sva. Ponižal se je starosta Velegost, da me je bilo sram. Jezik sem ugriznil do krvi. Sicer bi bil zarohnel in pljunie na Volka. Toda udarjen je s slepoto. Vrnila sva se v gradišče in Svarun Je jokal še gren-kejše solze.«
(Smrt Volku! Kožo mu snamemo z živega telesa!«
«Ni več naš brat, zato zasluži, da ga obišče Morana!«
(Zapeljan!« vzklikne Iztok.
«Veljaki, Culi ste glas slavnega Svaruniča Iztoka. Pomnite, da je pred leti kot mladec s svetom in strelico zmagal Hil-budija, ker so z njim bogovi.«
(Bogovi so z Iztokom!« je šlo od ust do ust.
(Bogovi so bili z njim v Bizancu. Sel je in ukradel sovražniku vojno znanost, ukradel mu je modrost in se vrnil. Bil je v ječi, v verige vkovan. Bogovi so navdahnili krščeni-ka in ta je otel Slovena. Veljaki, ali ga niso oteli zato in ga poslali k nam, da otme čast rodu in kaznuje upornike?«
(Zato, zato! Slava Svetovi-tu! Perunu obetov!«
(Naj govori Iztok!«
«Naj govori, naj govori!«
Vsi veljaki in starešine so se ozrli na mogočnega Junaka, ki je stopil v blesteči opravi bizantinskega poveljnika v sredo. Bojevniki, ki so izven kroga prisluškali vojnemu posvetovanju, so se približali.
Vzklik veselja in občudovanja, nato napeto čakanje.
Iztok je snel zlati šlem, stresel dolge pramene kodrastih las in prijel z levico za ročnik.
(Častiti starešine, veleu-gledni velmožje!«
Zvonek glas, kakor poveljnika, in nenavadni naslov je prešinil zborovalce in vojščake. Razprli so na široko oči in usta so Jim rahlo zinila.
«Naj govorim, ste rekli! Torej govorim. Nisem starešina, nisem velmožen, sem pa vojak ki ni zaman šel krast v Bizanc. Nisem se vrnil praznih rok in ne prazne glave. Vse pa darujem svojemu rodu na ognjišče očetov, na žrtvenik bogovom zato in edino zato, da sije svobodno sonce povsod, koder hodi noga našega rodu. Toda pomislite - modrosti ni štedil za vaše glave Svetovit -, pomislite Ali zasije svobodno sonce, če davi za golt brata brat, sovražnik pa ju pretepa po nagih plečih? Ali se nam rodi svoboda, ko nažanješ v kopice, pa pride sosed in se pravda s teboj za sentjav klas, sovražnik pa pobere polne snope in se smeje? Ali Je to svoboda, če nastaviš uho hujskaču in zato obrneš ost svojega kopja v lastno kri? Ali je svoboda, če nabrusiš sekiro in jo nastaviš na glavo sosedu, namesto da bi z njo klal oklepe Bizantincem? Ali Je svoboda, če se klatijo naše črede brez pastirjev, da voleje večerjajo, mi pa stradamo? Velmožje, ki nosite modrost v glavi in ljubezen do rodu v srcih ali Je to svoboda? Odgovorite!«
dveh milijard, in po2°: ki je umelo ali P^3
ne.
stalo tudi kako nulli01^ jj^til
In vse to
kleteh.
Ce zavisj končna glede javnih del od -	p^.
povsem jasno, odk^d P e
-	in*‘a	V
ris"
presenetljivi
smelo biti kazuje pasivo
a i* ii?;
v času. ffjai, i* družin tlačijo v pooruJ
odte*^
VU”*;
jajo posamezne	„
do kolike mere se te uooštevajo. To nam, jti*i občinski od'bom;ki po’/ bolj potrebno pa !*• “ ,, sp'°’ take iniciative predle nem okviru občinsk tu. da iih prouči-	,f,	P
Občinski svetnik toV. ^ oV kleva se je nato uq av' rs* činskih	podjetjih. k»	.
enega vsa pasivna.	.jvo P
je to dejstvo opravi*1 nekaterih podte*1'’	s)<8	l<
korteti. kot n. pr ob=' K, rr pališča.	pa	so ««*«'	dK
zultati pri nekaterih
Nikakor	^ r
dopustno,	ji«*
r;. Pr'	. /
nt>
ničesar Podrobnega	pAj,.
občmskem kmetij'	h8* ti-
lu. čeprav gre za • itV> jev. kjer se opravila) ^
ševalna de'a-	^
V občinski upravi ^ ,e pustni »mrtvi k0 ;,!-, ste11.
ib*?.
So tud. .^5, •>« *
prikriti.	6oV°??„ K
se z molkom
hoče
Na koncu sv°je*°da sC tov. Dekleva d^‘aJanjeb’)t-posameznim yp h tr povrnil ob primem
kih.
eseč"0
 ______________________________________________________ ,	„	,	,	um,	_	n	pha	v	a. iilica R MANNA št 29 — Telefonska številka 83-51.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI.	HJL^	nacl^	“mTel«'on„*	£	mm	višine	v	širini	1	stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir.
OGLASI: od 8.30-12 ,n od 15-18 . Tel.^Cen^	^	za	vse
Odg urednik STANISLAV RENKO.
-Čfuff&S. C.SS SS '-HZČJSJV. JStMi M - K»,r. *	30L...	«.	70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: izvod 4.50.	tisk8
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tnozemi	_
  . . ..	......____,	...	 -	   ...	    i	tiska
Ljubljana, Tyrševa 34
tel. 49-83, tekoči račun pri Komunalni bank! v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska