gtatisticno so ugo- jovili, da se je v ^gdnjih letih stalež telet v Sloveniji za 100 ti- soč, kaf je zaskrb- ljujoče zlasti s sta- lišča teletine. Ni 2nano, koliko telet sploh še imamo, vemo pa, da nam teletine zelo pri- ^njkuje. V Celju, |(0t pravijo, pride dnevno na vse pre- bivalce eno samo tele. Le kaj bo, če ne bomo čimprej dobivali čim več telet?! KADAR JE VEČINA OBČANOV O SKUPNIH ZADEVAH ENOTNA KOT SO LJUDJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI VRHOVO, POTEM SE TUDI TRDI OREHI DROBIJO... © Na nedavni seji skupščine občine Laško se je proračunska razprava zlasti razvnela ob debati o sredstvih namenjenih krajevnim skupnostim. Jasno. Vsi bi zlato ptičko radi, ali vsaj večino njenega zlatega perja. Pa se je oglasil odbornik iz Vrhovega JOŽE SIMONČIČ, češ, tudi z manj- šim kupom denarja gre, kajti vsega v enem letu tako ni mogoče urediti .. . • Vrhovo, Prapretno, Log in Gorelce so krajev- na skupnost ob Savi, na meji laške in sevniške občine. Zapisano je bilo, da imajo v Vrhovem vojno zaradi kokoši. Res je. Poravnalni svet je že precej razpravljal okoli »kurjih zadev« in dru- gih manjših sporov med vaščani, toda če gre za skupno stvar, kot stari Grki pozabijo na spore in se spustijo v tekmo za korist vseh . . . • . . . kajti z družnimi močmi so: zgradili pro- svetni dom, vodovode v vseh vaseh, pravo elek- trično žičnico čez Savo, mrliško vežo, telefon - a spisek načrtovanih zadev je dolg. Pred leti se je bilo treba na cesti skozi Vrhovo izogi. bati lukenj in stiskati zobe, da se niso zaradi sunkov zdrobili. Danes zdrčite skozi vas kot po loju in spet ne vidite dosti. Kar zadeva novo a.sfaItno cesto je Vrhovi jahom in Prapretčanom res sekira padla v med. Zato so se menda še bolj zagnali v ure- jevanje komunalnih zadev, kajti vedno bolj bodo na očeh. Natanko 44.S občanov živi v tej skupnosti. Tri vasi, ra- zen Gorele so v ravTiem svetu ob Savi in so zato na najvišji davčni lestvici v občini, Vr- hovo je središče, kajti tu je trgovina, prosvetni dom, po- kopališče. Šole nimajo. Otro- ci se vozijo v Radeče in bo- lje je tako, kot pred leti. ko so imeli zasilno šolo s kom- biniranim poukom. Kakšnih 15 družin se preživlja iz- ključno s kmetijstvom, ostali pa iščejo dodaten ali edini zaslužek v bližnji radeški pa- pirnici, T cementarni, sevni- ški ».Tutranjld« in »Lisci«, pa tudi železničarjev ni malo. (Dalje na 6. strani) i Celje, 25. marca 1970 — številka 12 — I.eto XXIV — Cena 60 par FRANCEK FRAKEU Mej duš! Po vsaki seji toliko nekurantne robe! VELENJSKI REFERENDUM 65,52% ZA SAMO- PRISPEVEK Kot priprave, tako je bil tudi nedeljski referendum o uvedbi krajevnega samopri- spevka za gradnjo in obnovo šol, kulturnih objektov ter za modernizacijo cest v velen.)- ski občini skrbno izveden, K vsemu temu pa se je pridru- žilo še prijetno razpoloženje, k čemur je prav gotovo pri- pomoglo lepo vreme. Akcija se je začela že v zgodnjih jutranjih urah z igra- njem godb na pihala pa tudi z napovedmi tekmovanj o najboljši volilni udeležbi in najboljšemu odstotku za uved- bo samoprispevka. Takšno tekmovanje so napovedali vo- livci v Zavodnjah, škalah in na treh voliščih v Velenju. V tem ocenjevanju so, vsaj kar se tiče udeležbe na referen- dumu, zmagali volivci iz Za- vodenj, ki so že ob 10.10 uri zabeležili 10<) odstotno udelež- bo, dvajset minut za njimi pa so zaprli tudi volišče v šo- li v Belih votlah. Vtem ko so po prvi uri od- ločitve zabeležili na vseh vo- liščih v povprečju 20 odstot- no udeležbo, je ob 11, narasla že na 76 odstotkov, uro za tem pa krepko presegla 80 odstotkov. Po končnih rezultatih se je nedeljskega referenduma ude- ležilo 97.11 odstotka upravi- čencev, za uvedbo krajevnega samoprispevka pa je glaso- valo «5.52 odstotka volivcev, medtem ko jih je bilo proti 5.361 ali odstotka. Drugi glasovalni listi (165) so bili neveljavni. M. B. »Z nastavitvijo rednega referenta za šport in rekreacijo v delovni organi- zaciji bi dosegli boljšo organiziranost sindikalnih športnih iger,« je povedal športni referent v Ferralitu, kjer imajo zelo razgibano športno življenje in so premočno zmagali v lanskih občinskih sindikalnih športnih panogah. Foto: T. VRABL ciraficno podjetjp: »celjski tisk« c:kl.ie, trg v, k()N(;resa 5. telefon 33-72 Kvalitetno tiska: — '^"j'gp. revije, časopise; — razglednice, etikete; ■— kataloge in prospekte ekonomsko propagandnega značaja v eni ali večbarvni izvedbi; —■ neskončne obrazce za elektronske računalnike; — zloženke (snap-out) za racionalizirano poslova- nje v različnih izvedbah in barvah. P r a v I j a : — kartonažerske, knjigoveške, galanterijske in kli- šarske storitve. Nudi: — brezplačno strokovne nasvete pri oblikovanju tiskovin in obrazcev. ANKETA «ZAPOSLITEV 100 KOZJANCEV« USPELA PRVE UGOTOVITVE SO TU Anketa, ki je bila izvršena v krajih ob Gračnici in v ka- teri sodeluje tudi naš časnik, je bila ob koncu februarja na terenu uspešno izvršena. Zdaj so anketni listd v obdelavi. Pri anketiranju so sodelova- li učitelji in komunisti iz Jurklošterskega okoliša in celoten kolektiv šole »Antona Aškerca« iz Rimskih Toplic, kot že povedano, prostovolj- no, brezplačno in po visokem snegu. V obdelavi je 132 anketnih listov, ki vsebujejo nad 50 vprašanj. Vprašanja so delo- ma povezana na problemati- ko anketirancev, ki se želijo zaposliti, pretežno pa na so- cialne razmere vseh. v skup- nem gospodinjstvu živečih ob- čanov v okoli 120 družinah. Anketa odkriva naravnost pretresljive razmere v ne- katerih področjih. Nadalje je mogoče iz prvih po- datkov ugotoviti, da je cesta ob Gračnici naloga prve "vr- ste, kajti največ zaposlitve potrebnih je v krajih kot so: Polana, Lahov graben, Loka- vec, Paneče, Marijna vas. Mišji dol. Blatni vrh, Velike Gorelce in Laška vas. Po starostni strukturi je med iskalci zapvoslitve (LTG) največ mladih ljudi v starosti od 16 do 30 let. Presenetljivo je visoko število žensk. O podrobnosti anketnih podatkov bomo še poročali. J. Kr. POKVARJENE ZAVORE Po Teharski cesti je pripeljal voznik tovornega «vtomobila MIHAEL ROJNIK, 47, iz Grušovelj ter zaustavil pred semaforjem. Ko je zelena luč zame- ixjela rdečo je pričel tovornjak zaradi pvokvarjendh eavor drseti nazaj. Za njim sta bila voznika oseb- nih avtomobilov ANTON POŽENEL, 47, iz Celja in JERISLAV CUKROV, 35. prav taJco iz Celja. Z ■VBvratno vožnjo sta se skušala umakniti, vendar Jima to ni uspelo zaradi drugih avtomobilov v ko- lonL Sunek tovornjaka v Poženelov avtomobil je tega odbil še v Cukrovo vozilo, škode je za 5.200 dinarjev. ZAPELJAL JE NA PLOČNIK Voznik osebnega avtomobila MIHAEL TABOR, 24, iz Slane je v Linhartovi ulici zavil v Gledališko in iz neiznonega vzroka zapeljal na pločnik. Pri tem je podrl pešca MARIJO KRAMŽAR, 43, iz Za- dobrovo ter PETRA BUKVIČA, 25, iz Zetal. Oba so zaradi težjih poškodb odpeljali v celjsko bolniš- nico. Voznik je dejal, da je odpovedalo krmilo. CESTA IN OTROK RADOSLAV ZARKOVIC, 38, iz Ljubljane se je peljal proti domu, ko je na Vranskem nenadoma prečkal cesto 5-letni MARJAN HORVAT z Vran- skega. Voznik je skušal nesrečo preprečiti, vendar rü uspel. Otroka so odpeljali v bolnišnico. VOZNIK UMRL ANTON PLANING, star 19 let, doma iz Sremdča pri Krškem, je poaioči vozil iz Krškega proti Ko- stanjevici. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo v levo s ceste, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo preko strehe ter obstalo na boku. Pri tem se je voenik tako hudo poškodoval, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Lažje poškodbe je dobil IVAN ABRAM, 23, iz Krškega, medtem ko je ostal drugi sopotnik FRANC GORENC nepoškodo"/an Na vozilu je škode za 8.000 dinarjev. TRČIL V KOVINSKI STEBER Voznik osebnega avtomobila JOŽE HABOT, 36, iz Šmarja pri Jelšah, se je peljal proti Celju V Završah je zapeljal s ceste in trčil v pol metra visok kovinski steber ograje. Vozilo je obsitalo pod cestnim nasipom. Pri nesreči sta se laže poškodo- vala voznik in sopotnJk FRANC KOSEC, 40, z Gro- belnega. škode je za 5.400 dinarjev. NESREČA NA KERSNIKOVI ULICI FRANC ŠLANDER, 53, iz Celja, je pripeljal po Oblakovi ulici v križišče s Kersnikovo ulico, ko je Po prednostni Kersnikovi pripeljal KAREL JAGER, 50, iz Celja. Telesnih poškodb pri trčenju na kri- žišču ni bilo. škodo na osebnih avtomobilih so oce- niili na 8.000 dinarjev. VOZNIK JE POBEGNIL Na cesti III. reda v šmartnem ob Dreti so po- noči našli hudo poškodovanega IVANA TEVŽA, 42. Imel je močan pretres možganov in zlomljeni roki. Neznani voznik je Tevža podrl in pobegnil. AVTOMOBIL IN MOPED Mopedist JAKOB TLfRNŠEK, 17, iz Orle vasi se je brez pK>trebnega izpita peljal iz Mozirja proti šent- rupertu. V Orli vasd je prehiteval dva mopedista. Za njim je pripeljal ter ga prehiteval z osebnim avtomobilom inž. IVAN SREBOT, 35, iz Trbovelj. Zadel je moped. TRČENJE OSEBNIH AVTOMOBILOV Na Zvezni ulici v Celju sta trčila z osebnimi av- tomobili voznika JANEZ CMAK, 20, ]n STANKO SPAN, 27, oba iz Celja. Lažje je bil poškodovan so- p>otm}j v Spanovem a\'tomobilu MIHAEL KOPRIVC. DVOJNO PREHITEVANJE STANKO SAFRAN, 32, iz Petrovč ie vozU z o.seb- nim avtomobilom proti 2alcu, ko ga je pred ben- cinsko črpalko pričel prehitevati z osebnim avtomo- bikim inž. SLAVKO UDRIH, iz Celja. Njega je pa pričel prehitevati vozniik osebnega avtomobila AN- DREJ PECOVNIK, 25, iz Celja. Tako so bili trije avtomobili vzporediio na cesti. Udrin je zadel Safra- nov avtomobil, katerega je zaneslo s ceste v jarek, kjer se je prevrnil na streho. Lažje poškodbe sta dobili sopotnica MARIJA MAZZONI iz Petrovč in JOŽICA LOKAR iz Celja. ZADEL V JABLANO Voznik osebnega avtoniobila HUBERT KOLŠEK, 36, iz Vojnika je med vožnjo iz t^rankolovega proti domu zavoail preveč desno, zadel v jablano in se prevrnil v obcestni propust. Težje poškodbe je do- bila sopotnica MARJANA VREČKO iz Arclina. UMRL V BOLNIŠNICI Na celjskem področju smo zabeležili novo žrtev prometa V bulnici Novo mesto je umrl zaradi po- škodb v nesreči v Dmovem sopotnik na motorju ALOJZ CVELLAR, 49, iz Šoštanja. OD PONEDELJKA DO NEDELJE v zadnjih sedmih dneh se je na celjskem l>o- dročju zgodilo 54 prometnih nesreč. Dve osebi sta zaradi hudih poškodb umrli. 17 ljudi je bilo laže FKOškodovanih, sedem pa huje. Materialno škodo so ocenili na 137.650 dinarjev. Stane Ojsteršck, 23, Rado- polje pri Laškem, kolo mu je pnoškodovalo levo nogo; Jože Niegelhell, 19, Paka pri Velenju, železne cevi so ga stisnile za levo roko; Janez Kristan, 34, Zavrh pri Dobrni, hlod mu je poškodoval levo roko; Franc čok, 38, Velenje, stojka mu je poškodovala levo roko; Marjan Beltram, 29, Celje, kladivo mu je p>o- škodovalo desno roko; Lado Flis, 32, Žalec, poškodoval si je desno roko; Ivo Zirdum, 22, žeranca, na brusilnem stroju si je poškodoval levo roko; Bogomir Supin, 29, Luče, poškodoval si je levo koleno; Anton Vodišek, 22, Arja vas, poškodoval si je desno roko; Osman Berbič, 36, Velenje, v jami ga je stoj- ka pKOškodovala v predel kri- ža; Stane Veber, 43, Celje, poškodoval si je levo roko; Ivan Zalaznik, 17, Velenje, železo mu je poškodovalo le- vo roko; Martin Lebič, 26, Žalec, na pločevini si je po- škodoval prst desne roke; Jo- že Kranje, 31, Brstnik pri La- škem, poškodoval si je prst leve roke; Rudi Sotošek, 25, Kuže pri Koprivnici, rezalni stroj mu je poškodoval levo roko; Vida Planko, Celje, po- škodoval si je levo roko; An- ton Tepeš, 29, Celje, poško- doval si je desno roko; Raj- mond Felicijan, 30, Kapla vas, poškodoval si je desno roko; Jožica Ivančič, 42, Ce- lje, poškodovala si je desno roko; Anton Mareen, 39, So- cka, poškodoval si je dlan leve roke; Jožefa Zalokar, 18, Celje, poškodovala si je de- sno roko; Stane Žlebnik, 20, Celje, poškodoval si je desno roko; Franc Zavolovšek, 17, Bočna pri šmartnem ob Dreti, rezalni stroj mu je po- škodoval levo roko; Alojz Zupan, 36, Njivice pri Rade- čah, E>oškodoval si je desno koleno; Branko Zalokar, 17, Slatine pri šmartnem v Rožni dolini, težko jekleno pero mu je poškodovalo levo roko; Edo Veler, 20, Studenec pn Žalcu, premog v jami mu je poškodoval prste desne ro- ke; Ivan šmid, 17, Rečica pri Zidanem mostu, klešče so mu poškodovale desno kračo; Albina Šumer, 18, škofja vas, poškodoval si je palec leve roke; Jože Dušak, 37, Celje, lesen steber mu je poškodo- val levo nogo; Rado Arande- lovič, 19, Celje, poškodoval si je levo roko; Jakob Zdolšek, 47, Dramlje, pHoškodoval si je prsni koš; Leopold Horvat, ' 31, Radeče, poškodoval si je levo kračo; Alfonz Frangež, 36, Rogaška Slatina, poško- i doval si je levi gleženj; Ivan Donianjko, 66, Celje, poško- f doval si je desni gleženj; Sta- ? nislav Brečko, 30, Debro pri Laškem, železna plošča mu je poškodovala desno nogo. S CELJE ž Bojan Kiker in Cvetka Ambrož, oba iz Celja; dr. Pa- nagis Panoussis, Atene in Ta- mara Berger, štore; Roman Peperko rn Nada Javoršek, oba iz Celja. HRASTNIK Branimir Koleno, cizeler Hrastnik in Veronika Haf- ner, frizerska pomočnica, Krištandoil. ŽALEC Avgust Slapnik, 49, Vran- sko, in Roza Dolinar, 51, Za- bukovica. CELJE Rodilo se je 16 dečkov in 28 dekUc. LAŠKO 1 deček in 1 deklica LJUBNO OB SAVINJI 1 deklica CELJE Jožica Dukarič, 1 dan, Ce- lje; Stanislav Vraničar, 5 me- secev, Kristanvrh; Marija Te. kave, 69, Gomilsko; Franc Hriberšek, 69, Celje; Jožefa Gostej, 70, Podgorje; Marija Blazinšek, 89, Celje; Marija Litera, 73, Celje; Jera Pete- lin, 87, Celje; Marija Ožir, 71, Vrbje; Zvonko Aütolinc, 1 mesec, Šmarje; Ivan Tičar, 63, Celje; Barbara Špegiič, 71, Zadobrova; Anton Ver- del, 56, Loče; Jožica Skledar, 1 dan, Nazarje; Anton Velen- šek, 71, Tmovelje; Rudolf Hrastnik, 56, Vrhe. HRASTNIK Marija Vozelj, 67, upKOko- jenka, Hrastnik; Marija Dor- nik, 67, gospodinja, Hrastnik in Franc Laznik, 68, upokoje- nec, Hrastnik. LAŠKO Pavla Jančič, 51, soc. pod- piranka. Obrežje; Matevž Koritnik, 65, upokojenec, Obrežje; Martin Knap, 70, kmetovalec, Počakovo; Anton Ljubi, 81, Obrežje. LJUBNO OB SAVINJI Frančiška Juvan, roj. Be- zovnak, 85, upokojenka, Ljub- no. ŠMARJE PRI JELŠAH Jožef Plavčak, 56, žahen- berc; Terezija Stojnšek, 65, Donačka gorca; Anton škrabl, 94, Stojno selo in Franc Bo- žičnik, 93, Križan vrh. ŽALEC: Jožefa Drča, roj. Kokole, 68, gospodinja, Kapla in Bal- tazar Dreo, 89, upokojenec, Prelska. Z vsakim dnem pomladi je tudi celjska tržnica lepše preskrbljena. Minuli teden je bila v soboto že prava gneča, takšna, kakršne smo vajeni v poletnih in jesenskih me- secih, ko je izbira na tržnici največja. Cene pa se niso bi- stveno spremenile. Solato so prodajali od 6 do 8 dinarjev, motovileč radič in špinačo po 15 dinarjev za kilogram, jabolka po 80 do 120 para, kislo zelje in kislo repo pa še vedno po 2,40 novega di- narja za kilogram. Jajčka so razmeroma poceni — po 55 do 60 para, orehova jedrca pa so prodajali po 25 dinar- jev za kilogram. Zaxinje dni minulega in prve dni tega tedna je bilo na tržnici tudi dovolj grozdja. To je za ta letni čas veliko presenečenje. PRIREDITVE v hotelu Celeia v Celju in Paka v Velenju imajo vsak dan razen ob nedeljah oziro- ma ponedeljkih ples z med- narodnim barskim progra- mom. Ob sobotah je ples v hotelu na Golteh in v novi restavraciji Pošta v Rogaški Slatini. V Kajuhovem domu v Šoštanju je vsak dan ra- zen ob torkih glasba za ples in razvedrilo od 19. do 24. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 28. marca, je dežurna lekarna Center, Vod- nikova 1, od sobote dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je na voljo dovolj prostih mest v zdraviliščih, hotelih, gostiščih in pri za- sebnikih. V Rogaški Slatini je na voljo 188 prostih ležišč. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so Planinski dom v Logarski dolini, hotel Rinka v Solčavi, dom na Gori Olj- ki, Celjska koča, dom na Sve- tini, Mozirska koča, hotel na Golteh in izletišče Stari grad nad Celjem; Friderikov raz- gledni stolp na Starem gra- du je zaprt. ŽIČNICE IN VLEČNICE Snežne razmere na Golteh, na Svetini in na Celjski koči so še ugodne. Na Golteh ob- ratuje gondolska žičnica in več vlečnic ter sedežnica. Tu- di na Celjski koči in Svetini obratujejo vlečnice, cesta je prevozna, potrebna je le zim- ska oprema za motorna vozi- la. Vlečnica v Libojah ne ob- ratuje, je pa tu še dovolj snega za smučanje. Obratu- jejo še vlečnice v Ljubnem v Mozirju, Gornjem gradu in Belih vodah. KOPALNI BAZENI Oba pokrita bazena na Do- brni in v Laškem sta odprta vsak dan. RAZSTAVE Do konca marca bo v li- kovnem salonu še odprta raz- stava grafik in slikarskih del Darinke Pavletič-Lorenčakove, v pokrajinskem muzeju pa je odprta stalna arheološka zbir- ka. novosti S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Mac Adams W. H.: Prosti- ranje toplote. 1969. S. 33515. Jawetz E., J. L. Melnick, Adelberg: Pregled medicinske mikrobiologije. Zagreb 1960. S. 33538. Bjelica M.: 200 godina ju- goslovanske štampe. Beograd 1968. S. 33539. Vrbetič M.: Nastava povi- jesti u teoriji i praksi. Zagreb 1968. S. 33535. Peič M.: Pristup likovnom d.ielu. Zagreb 1968. S. 33531. Adamson J.: Živjeti slobo- dno. Zagreb 1967. S. 33532. Bjelica M.: Razvoj novinar- skih organizacija u Jugosla- viji (1881—1965). Beograd 1966. S. 33518. Krech D.: Elementi psiho- logije. Beograd 1969. S. 33528. Garms H.: Pflanzen und Tiere Europas. 61.-110. Tsd. Braunschweig 1969. S. 33470. Goričar J.: Osnovne katego- rije nauke o društvu. Beograd 1962. S. 33468. Mandič O.: Država. Zagreb 1969. S. 24845/33. Krivokapič D. S.: šar-pla- nina. Beograd 1969. S. 25658/2. Zbornik za historiju škol- stva in prosvjete. I-IV. Za- greb 1964-1968. S. 26852. Sket B.: Mnogočlenarji. Ljubljana 1968. S.30453/3. Torbrügge W.: Prazgodovi- na Evrope, Ljubljana 1969. S. 32020/1. Andersen L.: Barok in ro- koko. Ljubljana 1969. S. 32020/10. Muzikološki zbornik. I—V. Ljubljana 1965-1969. S. 27345. Zgodovina slovenskega slov- stva. I—VI. Ljubljana 1956— 1969. II. 1168. Petek, 27. marca ob ^ uri Jurčič—Inkret »lw brat«, gostovanje v Soš^ Nedelja, 29. marca ob j in 19.30 uri: »Deseti brat«. stovanje na Vrhniki. Torek, 31. marca ob i^, uri Simon: »Bosa v parjj gostovanje v Murski So^, — v vlogi Paula Brattej nastoi>a Miro Podjed. UNION: do do 26. marca amerij barvni film »Moj prijati Ben« 27. do 30. marca amerij barvni film »Nov obraz peklu« 31. marca do 4. aprila a gleški barvni film »Doij umiranje nekega dne« METROPOL: do 26. marca ameriški ba vni film »Upor kaznjence 27. do 30. marca ameriš barvni film »Vražja brigaj 31. marca do 2. aprila it lijanski barvni film »Dekle revolverjem« DOM: do 27. marca ameriški bs vni film »Revolverašev sli 28. do 31. marca ameriš barvni film »Siciljanski br, je« DOBRNA: 28. in 29. marca italijans barvni »Dekle z rei?« verjem« Predstave v kinu Union i vsak dan ob 16., 18. in 2 uri, v Metropolu ob 16.3 18.30 in 20.30. V soboto je Dobrni predstava ob 18., nedeljo pa ob 16. uri. Mestna občina celjska j« 1933. leta posedovala 2j stavbnih objektov v skup- ni vrednosti 25.603,00 di- narjev, približna vrednost vseh občinskih premičnin pa je znašala 550.000 di- narjev. Meščansko oskrbovalni sklad, katerega je uprav-, Ijala celjska mestna ob- čina, je v upravnem letu 1937-38 posloval z 135.349,9: dinarji izgube, ki jo je| moral sklad s ö'-'o obrest-l mi poravnati občini od izkupička prodanih nepre- mičnin, katerih vrednost je bila 5,189.076 din. V septembru 1939 leta je mestna občina celjska imela 52 uslužbencev, 35 uslužbencev mestne poli- cije in 12 mestnih ui>oko- jencev. Kraljevska banska upra va je Olepševalnemu iD tujsko-prometnemu dn> štvu v Celju na njegovo prošnjo z dne 27. julija 1940 podelila enkratno podporo za ureditev naj i važnejših, za turizem naj-j nujnejših objektov. Pod-j F>ora je 2aiašala 5.000 di-| narjev. • Zaradi utajitve takse na t ples je bila Širše Martina.! gostilničarka v Celju dnfij 24. 3. 1941 obsojena z gloj bo 200 dinarjev ali 4 dni^ zapora. Prijavo je pod^| stražnik-pripravnik služ-[ beno, čeprav mu je žaii j darmerijskl narednik pri'i govarjal, naj prijavo oP^'J stl in se skupaj z njiii'i pozabava ob kapljici i'') glasovih harmonike v stilni na Lavi. ___^ inik, zmagovalec v Mest- parku, je v letošnji ^oni več nastopal na ^gih skakalnicah, kot domačih. V SKOKIH NAJBOLJŠI AJNIK Mladi nadarjeni celjski ska- kalec Ajnik, ki je letos mnogo več skakal izven Celja kot v Celju, je lahko šele na koncu sezone pokazal svoje znanje v Celju. To je storil pretekle dni, ko so marljivi celjski smučarski delavci pri- pravili tekme v Mestnem par- ku. Celjani so dosegli popol- ni uspeh, kajti zmagali so pri članih, starejših mladincih in osvojili drugo mesto pri mlajših mladincih. Vsega skupaj je nastopilo 33 tek- movalcev iz osmih klubov. Rezultati: člani — Ajnik — slika levo — (Izletnik) 192,5, skoka 38,.5, 37,5), 3. Orač (Iz- letnik) 184,6, 4. Fartelj (Iz- letnik) 139,0. Starejši mla- dinci: Lipovšek (Iz) 183,7 (37 m, 37 m), 4. Murko (Izletnik) 137,7. Mlajši mladinci: Ertl (Maribor) 127,5, Petek (Celje) 125,6 (27,5 m, 27,5 m), 4. Li- povšek II. (Celje) 120,7. J. Kuzma Pavliha je nastopil kot najmlajši udeleženec. Kljub temu se je pogum- no pognal čez skakalnico. (Oba posnetka: E. KRÄJNC) NEPOŠTEN ODNOS Zakaj nas Občinska zve- za za telesno kulturo ni povabila na redni občni zbor? 19. marca je imela redni občni zbor Občinska zve/a za telesno kulturo v Celju. Več kot teden dni smo čakali, če bomo prejeli uradno ali vsaj telefonsko vabilo. Dočakali pa nismo niti prvega niti dru.fijega. Če nam pošiljajo vabila za občne zbore mat.ijša športna društva, organizacije in dru- gi se nam zdi, da bi bilo po- šteno, dn bi .43 poslala tudi takšna institucija, kot je Ob- činska ZTK. Medtem, ko po eni strani n,jeni tovariši za- vzemajo zelo ostro stališče do problemov, ki so hudiče- vo nepomemlini za njih pa po drugi strani ne poskrbijo za to, da bi bila tudi širša ja- vnost obveščena o njihovem letnem ali večletnem delu. Takšen odnos ObZTK v Ce- lju do javnih sredstev in preko njih do občanov je več kot samo nepošten in ignorantski ter ga ne moremo odobravati. Ce pa smo si preko tega ustvarili še dolo- čen sum o njihovem delu naj nam bo oproščeno. Imeli imo vzrok ... T. VRABL OKOMETASI STARTAJO ODLOČILNE SPOMLADANSKE TEKME v soboto in nedeljo bo pr- l spomladansko kolo v zve- |i rokometni ligi. Tudi Ce- Vi imamo v njej že drugo 'L svojega predstavnika, se bo v drugem delu mo- 1 močno potruditi, če bo (tel v naslednjem letu še driti med najboljšimi. Ro- jraetaši Celja so se več ali anj resno pripravljali na čet€k odločilnega tekmova- a. vmes je bilo tudi nekaj epirov in jeze, da o grož- ih sploh ne govorimo. Celjani v drugem delu zve- le lige ninoajo ugodnega zporeda tekem glede na faliteto nasprotnikov pa tu- število točk -— 9 — iz Tega dela je kaj borno. V bote igrajo doma proti rivaji, ki je trenutno ena ijboljših ekip v Jugoslaviji, •enira jo Vlado Štencl, do- 0 poznan tudi Celjanom, ož, ki je našo rokometno prezentanco pripeljal do ■onaste medalje na svetov- ni prvenstvu v Franciji. Idi igralci niso od muh. Dmbander Lavmič, odlični fagičevič, spretni Lozert, ■'Jii državni reprezentantje ? fantje, ki vedo, kaj hoče- > na rokometnem igrišču. Domači fantje bodo morali zaigrati zbrano, požrtvovalno in ostro, ne pa grobo, če bodo hoteli obdržati dve pre- potrebni točki. Skrivnosten nasmeh tre- nerja RK Celje Toneta Goršiča. Uspeh? Neuspeh? To je zdaj vprašanje ... Deviza za obstanek in do- bro uvstitev: požrtvovalnost in dobra igra pa seveda pod- p>ora gledalcev in čimmanj neprijetnih situacij. Če bo to izpolnjeno bomo tudi ob koncu prvenstva vsi veseli. T. VRABL Za pripravo na bližnje tek- movanje v VCSNL je ekipa šmartnega na domačem igri- šču premagala ekipo Cemen- tar (Trbovlje) z rezultaitom 3:2 (1:1) Za domače je bil kar trikrat uspešen Polak. za goste pa Kajba in Toma- žin. Srečanje je vodil Gorič- nik iz Šmartnega. TVD Partizan Ljubno je imel pred nedavnim občni zbor. V poročilih je bilo raz- vidno, da sta v tem društvu delovali le dve sekciji in si- cer nogometna In sekcija smučanja. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivo Kranj C. Nogometaši TVD Partizana Polzele se že več kot mesec dni pripravljajo na nogomet- no sezono v celjski nogomet> ni podzvezi. Najprvo so tre- nirali v dvorani, sedaj pa so se že preselili na igrišče, želja nogometašev je, da bi tudi v spomladanskem delu tekmovanja zaigrali tako kot v jesenskem in zasedli I. me- sto v II. skupini. T. Tavčar ZMAGALA ŠOŠTANJ IN ŽALEC V soboto in nedeljo je bilo v Štorah pri Celju odigrano medobčinsko pionirsko pr- venstvo v košarki za pionir- ke in pionirje. Sodelovalo je 14 pionirskih ekip, najboljši pa so bili šoštanj pri pio- nirkah in Žalec pri pionirjih. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, tekme pa so so- dili Pur, Turk, Kveder, Ku- čar, Holzinger (Žalec), Natek (šoštanj) in Koštomaj (Ce- lje). Doseženi so bili naslednji rezultati: Pionirke — skupina »A«: La- ško : Mozirje 6:2, R. Slatina — Mozirje 4:5, Prebold — R. Slatina 7:4, Laško : Pre- bold 11:16, R. Slatina : Laško 8:2, Prebold : Mozirje 15:8. Skupina »B«: Vitanje : Hu- dinja 6:9, šoštanj : Vitanje 28:7, šoštanj : Hudinja 26:11. Finale: Tekma za 1 in 2 mesto: šoštanj : Prebold 35:13; tekma za 3. in 4. mesto: Ro- gaška Slatina : Hudinja 7:4; tekme za 5. do 7. mesto: Mo- zirje : Vitanje 18:16, Laško — Vitanje 12:9. Končni vrstni red: 1. šo- štanj, 2. Prebold, 3. R. Sla- tina, 4. Hudinja, 5. Mozirje, 6. Laško, 7. Vitanje. Pionirji — skupina »A«: Ža- lec : Laško 33:19, Konjice — Delje 34:19, Žalec : Celje 42:19, Konjice : Laško 46:16, Žalec — Konjice 31:21, Celje : La- ško 37:30. Skupina »B«: R. Slatina — Mozirje 22:20, šoštanj : Mo- zirje 58:16, šoštanj : R. Sla- tina 48:7. Finale: Tekma za 1. in 2. mesto: Žalec : šoštanj 25:18; tekma za 3. in 4. mesto: Ko- njice : R. Slatina 36:18; tek- ma za 5. in 6. mesto: Celje — Mozirje 37:29. Končni vrstni red: 1. Ža- lec, 2. šoštanj, 3. Konjice, 4. Rog. Slatina, 5. Celje, 6. Mo- zirje, 7. Laško. O. HOLZINGER DOSEDANJE DELO USPEŠNO ^ soboto se je na redni ■^Pščini sestala Nogometna [^zveza Celje. Poleg pred- ^^Tiikov športnih in drugih 'f^beno-političnih organiza- se jo je udeležil tudi pred- JMnik Nogometne zveze Slo- ^'je Roman VOBIC. poročilu so poudarjali «Pešno delo Celjske nogo- Wne podzveze pri širjenju ' ^litete nogometa na celj- območju in težave s ^fimi se srečujejo. Z or- j^'^cijo tekmovanj v raz- ligah so v dvoletni do- zelo zadovoljni pravtako , ^Jicii s klubi, ki tekmujejo ligah. Sojenje, ki pred bilo najbolj kvalitet- Postaja vse bolj objek- harvl ^^Prav še vedno pri- jJJkuje dobrih sodnikov, •azv*^ • ^^^^ ^ zadržali pri "oii nogometa v šolah. riHio^^ so, da se šole pre- ;e p ^'^varjajo z nogometom, 'orrŽ se pa z malim no- e '^^om. Priporočilo ki g;i Ig prejela skupščina pravi, e nogometni klubi '^'oia • iTiogoče, odstopajo iRrišča šolam, dia bi sa lahko na tem področju nogo- met uspešno razvijal. Ob zaključku skupščine so podelili klubom in posamez- nikom plakete, s katerimi jih je odlikovala Nogometna zve- za Jugoslavije ob 50-letnici nogometa v Jugoslaviji. Pode- lili so eno specijalno zlato plaketo, osem zlatih in 22 srebrnih. Zlato plaketo je do- bila tudi Nogometna podzve- za Celje, predal pa jo je Ro- man Vobič. Na skupščini so izvolili za častnega predsed- nika, dosedanjega predsedni- ka Mirka Presingerja. T. Tavčar DVAKRAT V VODSTVU CELJSKI TISK Občinsko sindikalno prven- stvo v namiznem tenisu so organizatorji pripeljali do po- lovice. Vrstni red: I. liga člani: 1. Celjski tisk 14, 2. Libela. 3. AERO, 4. Železarna (vsi 12), 5. EMO 10, 6. Pro- sveta osem, 7. Kovinote- !ina, 8. ZNG„ 9. Klima, 10. Ingrad (vsi po šest), 11. Elektro 4, 12. Cinkarna, 13. Tkanina po dve in 14. Zlatarna 0. II. liga člani: 1. PTT, 2. Železnica po 12, 3. Tehnomer- cator^ 4. Žična, 5. Vodna skupnost po 10, 6. Cestno podjetje 8, 7. KZSZ 6, 8. Obnova, 9. Avto po 4, 10. Metka, 11. Občina, 12. Merx in 13. Savinja po 2. Starejši člani: 1. Celjski tisk 14, 2. EMO 12. 3. Obrt- niki, 4. Cinkarna po 10, 5. Prosveta, 6. Elektro. 7. Klima po 8, 8. Železarna, 9. Ingrad po 6,' 10. Obnova 2 in 11. Ob- čina ter 12. Merx 0. Clanice: 1. Ingrad. 2. Elek- tro po 10, 3. EMO, 4'. Kovino- tehna po 8, 5. Cinkarna, 6. Občina po 6. 7. Savinja 4. 8. Metka, 9. Tkanina, 10. Žele- zarna, 11. Prosveta po 2, 12. Klima in 13. Oljski tisk 0. ZMAGALA SD PAPIRNIČAR RADEČE Končano je liga tekmovanje v streljanju v laški občini. Zmagala je ekipa SD Papirničar Radeče pred SD Dušan Poženel iz Rečice, SD Galanterijo iz Rimskih Toplic, SD Partizan Jurklošter itd. Vrst- ni red. posameznikov: 1 Lavrinc 175 krogov, 2. Grač- ner 173, 3. Brečko 171,'4. Gorišek 171, 5. Xenda 167 krogov itd. V LAVRINC PODPEČAN TRINAJSTI V ROMUNIJI v Romuniji je bilo letošnje Balkansko prvenstvo v krosu. Član AD Kladivar Bogdan Podpečan je te- kel v konkurenci mlajših članov in osvojil 13. mesto. teve NEODLOČEN REZULTAT Z RUDARJEM Na Glaziji sta se srečali ekipi Celja—Kladivar in Rudar iz Trbovelj. Rezultat 1:1. Za domačine je do- segel zadetek Reberšak. CELJANI USPELI V DOMŽALAH v Domžalah je bil brzopotezni turnir slovenskih mest. Nastopilo je 42 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupine. V finalu so nastopili najboljši iz pred- tekmovanja in to 20. Celjska ekipa se je v maraton- skem tekmovanju odlično uvrstila, saj je osvojila 2 do 3 mesto. Premagali so prvaka Maribor in Ljub- ljano. Najboljša v celjski ekipi je bil Ber\rar, ki je v osmih urah igranja oddal samo dve točki, ostali člani ekipe pa so bili Ojstrež, Jazbec, Draksler, štrajher, Pešec in Pertinač. Na turnirju so sodelovale še naslednje ekipe s celjskega področja: Velenje, šoštanj, Rogaška Sla- tina in Šempeter. Razen Rog. Slatine, ki je v finalu osvojila 16. mesto, se ostale ekipe niso uvrstile v finale. S. PERTiNAC MEDVEŠČAKA NI BILO V CELJE v soboto ni bilo prijateljske rokometne tekme, ker ekipa Medveščaka ni dopotovala v Celje. Kom- binirana ekipa je naslednji dan odpotovala v Ravne na Koroško in sodelovala na turnirju solidarnosti. V prvi tekmi so izgxibili s Slovenj gradcem, v borbi za tretje mesto pa premagali Pužinarja. škoda, da Celjani na tak.šaih turnirjih tako poceni zapravljajo ugled, ki si ga niso lahko priborili. teve DANES TRI TEKME — Na Skalni kleti bodo danes popoldne tri zanimive rokometne tekme. Ob 18. uri se bosta pomerili ekipi Celja m Medveščaka (tokrat zares!), ob 19. uri mladinski ©kipi Celja in Slovarja ter za zaključek ob 20. uri .še članski ekipi Celja in Slovana iz Ljubljane. V ekipi Celja bo na- stopil tudi vratar Marguč, ki je prišel iz Trbovelj, kjer je branil za Rudarja. SIMON JEZrhNIK 24. NA _GOLTEH_ Na smučiščih na (Polteh je bilo v soboto in ne- deljo republiško tekmovanje za starejše mladince in mladinke v veleslalomu in slalomu. Vsega sku- paj je nastopilo okoli 200 mladih smučarjev in smu- čark IZ vseh klubov Slovenije. V veleslalomu je zmagala pri starejših mladinka Dra.r?a žuraj (Bra- nik Maribor), pri starejših mladincih Jurij Ravnik (SD Radovljica). V slalomu pa pri starejših mladin- kah prav tako Draga žuraj, pri starejših mladincih pa Andrej Rant (Novinar Lj.). Od Celjanov je v ve- leslalomu bil najboljši pri starejših mladincih Si- mon Jezemik 24. Pri starejših mladinkah je bila Urška Drofenik diskvalificirana. V slalomu pa je bil Ljubo Jovan 11. Miran Govodič 15. itd. T. TAVČAR KK SLOVAN : ŽKK CELJE _96 : 81_ V prijateljski tekmi so košarkaši KK Slovana Iz Ljubljane prem.agali ŽKK Celje, ki je kljub porazu prikazal precej dobro igro in zadal precej muke članu II. zvezne košarkarske lige. Najboljši pri ŽKK (3elju so bili mlaidinski državni reprezentant Sagadin Tone, Tomašič in Erjavec, pri KK Slovanu pa Suš- nik, Modic in Globačnik. KK Slovan: Sušnik 36, Modic 20, Roje 8, Jeklin 8, i:Tlobačnik 8, Jurišič 4, Strehovec 4, Volaj 3, Vavpe- tič 2, Malič, Butala 1 in Logar. ŽKK Celje: Sagadin Tone 24, Tomašič 14, Erja- vec 9, Hočevar 9, Sagadin Z. 8, Cepin 6, Jug, No- vak 3, Leskovšek 2, Božič 2, Pešec in Leskovar. Tekmo je pred 50 gledalci v Hali Tivoli dobro vadil Gomboši iz Murske Sobote. O. HOLZINGER ŠENTJUR DOBJANI HOČEJO ŠOLO HUGO SALOBIR, odbornik z Dobja: »Ne moremo istočasno govoriti o napi-edku Kozjanskega ter ru- šiti tisto, kar že imamo. Mislim na težnje v občini, da bi zai-adi nove šole na Planini ukinili šolo na Dobju. število otrok pri nas je tolikšno kot na Planini. Porabili bi preveč sredstev, če bi hoteli vsak dan prevažati otroke. Koliko stane avtobus? Zato volilci z Dobja zahtevajo, da odborniikd po- magamo uresničiti njihovo željo po nadaljnjem ob- stoju šole na Dabju.« ACI SVETINA, predsedaik občinske skupščine: »Vsekakor je potrebno, da želje občanov obravna- vamo na seji skupščine, s tem pa ni rečeno, da so zveliča^nno dejstvo. Gre za to, da moramo računati z ekonomskimi faktorji, število otrok s treh šolskih okolišev — Planina, Dobje in Šentvid — je tako majhno, da bi lahko otroke v primeru boljših pro- metnih zvez prevažali v centralno in moderno ure- jeno šolo. Predlagam, da ustanovimo komisijo strokovnjakov, ki bo proučila realnost zahteve ob- čanov Dobja in podala mnenje odbornikom.« STALIŠČA ŠTIRIH DRUŽBENIH SKUPNOSTI JAKOB PISANEC je na zadnji seji skupščine v Šentjurju vprašal: >>Kakšna so stailišča širših druž- benih skupnosti do nerazvitih področij? Ali se mo- ramo šentjurčani popolnoma sami reševati ali so predvideni kakšni sanacijski ukrepi?« ACI SVETINA, predsednik občinske skupščine: »Ni- kakor ne moremo pričakovati nekih večjih inve- sticij, če pa jih naše gospodarstvo ni sposobno smotrno uporabiti in oplemenititi. Vse premalo se v občini zavedamo, kako važno je vprašanje ka- drov. Struktura je porazna. Nobena proizvodnja ne more naprej, če nima strdtejvnjakov. Prvi problem je, kako dobiti sredstva in drugi, kako jih naložiti. Ali smo sploh sposobni s takšno kadrovsko struktu- ro tako smotrno uporabiti sredstva, kot bi jih drugje?« GOSTILNA V SLIVNICI EDI PLAUŠTAJNER, odbornik iz Šentjurja je na zadnji seji skupščine dejal: »Svetujem trgovskemu podjetju Merx, ki je pre- vzelo gostilno v Slivnici, da jo takoj zapre ali pa da v najem privatniku, saj ni mogoče gledati takšne svinjarije, kot jo vidimo v tem »gostinskem obra- tu«. Nemogoče je, da bi ljudje prenesli kaj takega. Ne razumem, kako to, da je ne obnovijo ali vsaj malo popravijo, oziroma počistijo. Ce nimajo za metlo, jim jo bom sam kupil.« SLOV. KONJICE OBLJUBLJENA TRGOVINA Inž. ADOLF TAVČAR, odbornik in poslanec je na zadnji seji skupščine dejal: »Ko pregledujemo resolucijo o smernicah gospo- darskega in družbenega razvoja v občini za leto 1970 znova naletimo na predvideno gradnjo trgovi- ne v Slovenskih Konjicah, že lansko leto je bila dana obljuba, da bo ta trgovina zgrajena. Pogovar- jati pa smo se pričeli o njej že leta 1968 Torej za- kaj takšne obljube v smernicah in- ali bomo tudi prihodnje leto videli trgovino zapisano le kot ob- ljubo?« Inž. FRANC TEPEJ, predsednik občinske skup- ščine: »Žal resnično ni bilo narejenega ničesar in to delno iz subjektivnih in delno iz objektivnih raz- logov. Tudi sam mislim., da nam letos ne preo- stane nič drugega, kot da se o tem znova pogovarja- mo in to predvidimo v programu razvoja.« CELJE RES SPREMEMBE V ŠOLSKEM OKOLIŠU? LUDVIK ZUPANC, odbornik: Med starši na ob- močju Aljaževega hriba in Skalne kleti se je raz- širila vest, da bodo njihovi otroci v novem šolskem letu morali hoditi v polulsko šolo in ne več v eno izmed mestnih. Ljudje se razburjajo in sprašujejo, zakaj takšna sprememba? JOŽE GLUK, odbornik: Svet za šolstvo pri naši občinski skupščini o tem ni razpravljal, so pa o tem vprašanju govorili na posvetu ravnateljev šol. Gre namreč za dejstvo, da je v vseh osnovnih šolah v središču mesta izredna stiska in da je otrok pre- več, medtem ko nekateri oddelki šole Franca Krajn- ca na Polulah niso polni. Od tod tudi misel, da bi naj nekateri otroci s tega območja hodili v polul- sko šolo. JAKA MAJCEN, odbornik: Gre za problem dru- ge osnovne šole, toda, kot vse kaže, bo ostalo po starem in predvidenih sprememb ne bodo uveljavili, DVAKRAT: BEZENŠKOVA 1, 2, 3 ... LUDVIK KRAJEC, odbornik: Samo kratko pri- pombo na račun označevanja ulic in oštevilčevanja hiš. V Bezenškovi ulici je urejeno tako, da imamo kar na dveh koncih označene hiše s številkami 1, 2, in 3. Po vsem tem lahko rečem samo to, da mora pismonoša ljudi dobro poznati, sicer bi bila prava zmešnjava ... RUDI ŽUGELJ, načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve: To bomo takoj uredili in popra, vili. LUDVIK KRAJEC: Samo. to stanje traja več kot pol leta! ^ J OBIUE ŽEUA, 800 OBČANOV NA ZBORIH VOLIVCEV VOBČINI SLOVENSKE KONJICE Med 8. in 15. marcem so bili v 23 krajih občine Slo- venske Konjice zbori volil- cev, na katerih so občani govorili predvsem o krajev- nih problemih, željah in zah- tevah ter predlogu občinske- ga proračuna in družbenega plana razvoja občine za. leto 1970. Na gozdnih predelih so ob- čani največ razpravljali prav o gospodarjenju z gozdovi ter možnostih kmetov lastni- kov gozda. V nižinskih pre- delih občine pa so prevlado- vala vprašanja komunalnega pomena. Mnogo volUcev je bilo mnenja, da so sredstva odmerjena krajevnim skupno- stim preko občinskega prora- čuna, zelo skopa in da bo z njimi težko uresničiti vse ali vsaj del tistega kar želijo v posameznih krajih. Nedvo- mno tudi letos v občinskem proračunu ne bo mogoče vskladiti želja ali zahtev ob- čanov z realnimi možnostmi razpolaganja z denarjem. Po- miselnost, da tisto, kar obča- ni določenega območja zah- tevajo, mora biti, češ, saj nekod je še vedno prisotna smo vas volili — odborniki. Pri vseh takšnih zahtevah pa ljudje ne bi smeli pozabiti na ekonomski faktor še posebej pri vlaganju sredstev tja, kjer se ne bodo obrestovala ali koristila čimširšemu kro- gu ljudi. Pripomb na zborih volilcev je bilo še več. Naj navedemo £,amo nekatere. Regresiranj« v kmetijstvu je prenizko postavljeno. Prav tako so premajhne socialne podpore, zato so nekateri občani predlagaili, da se zvi- šajo s sedanjih 50 dinarjev na 200. V Slov. Konjicah bi bilo potrebno urediti sejmi- šče in pričeli s sejami. V Dobrovi in Špitaliču mora ustrezna služba občinske skupščine urediti nekatere socialne probleme. V škalcah, ki sodijo v krajevno skupnost Slovenske Konjice, so bili vo- lilci mnenja, da ima krajevna skupnost mačehovski odnos do njihovega naselja še po- sebej zaradi cest. Tako ob- staja možnost, da bi škalce postale samostojna krajevna skupnost. Zanimivo je, da je bilo tudi več predlogov za intenzivnejše izobraževanje kmečke mladine. Za to naj bi poskrbeli že v osnovni šoli pa tudi Delavska univer- za naj pripravi več preda- vanj v kmečkih predelih. V Tepanju so bili občani mne- nja, da občinski proračun od- merja preveč sredstev (j, beno političnim organi^ jam. V Slov. Konjicah so čani predlagali, da bi zar vedno gostejšega prom uredili pločnik od avtobu postaje do bencinske črpai saj so pešci izpK>stavljeni i tornim vozilom. še mnogo je bilo drob; pa vendar zanimivih pre^ gov na zborih volilcev, se jiih je udeležilo preko i ljudi. Žal pa sredstva v i čini niso tolikšna, da bi \ moč ustreči vsem. M. Senil TUDI INVALID IMA MESTO V PROIZVODNJI OB LETOŠNJEM SVETOVNEM DNEVU INVALIDOV Mednarodna organizacija prizadetih oseb, invalidov de- la in civilnih invalidov »Fimitic« je ob letošnjem svetovnem dnevu invalidov — 22. marcu — izdala proglas, v katerem opozarja na to, da je socialna in poklicna vrni- tev invalidov v normalno živ- ljenje naloga vseh in vsako- gar. Stališče, ki ga spodbuja tudi naša zakonodaja s tem, da uvršča rehabilitacijo in- validov na prvo mesto v družbeni pomoči tej katego- riji prebivalstva, je bilo na celjskem območju poudarje- no že pred 13. leti, torej ta- krat, ko je bil ustanovljen zavod za rehabilitacijo inva- lidov z namenom, da uspo- sablja in zaposluje invalide. Rezultati teh prizadevanj so lepi. V celjski občini so v večini delovnih organizacij zaposleni kot invalidi, ki na mnogih delovnih mestih ena- kovredno opravljajo svoje lo. Seveda pa je nalog področju rehabilitacije in lidov še vedno zelo veli Da bi bil letošnji 22. ma dobil čimbolj delovno o ležje, so v teh dneh že čeli pripravljati skupni se; nek medobčinskega druš telesnih invalidov in obi skega sindikalnega sveta, katerem se bodo dogovo o konkretnih akcijah, zli pa o nalogah sindikata čimboljšem vključevanju validov v proizvodnjo in a la področja življenja. Hkrati potekajo tudi i prave o izhodiščih sred: ročnega programa raz\'i zavoda za rehabilitacijo validov Celje, kar naj omogočilo še boljše rezuls in hitrejše reševanje prol mov invalidov. L SLOVENSKE ZLATARNE INTEGRIRANE Minuli teden so predstav- niki vodstev in samoupravnih organov treh slovenskih zla- tarskih kolektivov — Zlatar- ne Celje, Zlatarstva Trbov- lje in Ateljeja za zlatarstvo Ljubljana — podpisali po- godbo o integraciji v enotno zlatarsko podjetje. Novo in- tegrirano podjetje — Zlatar- na Celje — pomeni krono dosedanjemu uspešnemu po- slovno-tehničnemu sodelova- nju, ki je bilo začeto pred 5 leti. O zadnji integraciji slovenske zlatarske proizvod- nje so predstavniki treh ko- lektivov menili, da bo moč edinole v novi organizaciji združenega dela doseči še večje delovne rezultate. Slovesnosti ob podpisu po- godbe se je udeležila tudi predsednica občinske skup- ščine Celje Olga Vrabič. Le-ta je ob tej priložnosti med dru- gim poudarila, da velja pot, ki je pripeljala slovenske zlatarje pod skupno streho, mnogim za zgled integracij- skih procesov. Enotno slo- vensko zlatarsko podjetje bo štelo približno 300 zlatarjev in trgovskih delavcev. F. K. POMOČ JE DOBRODOŠLA, VENDAR.. STALIŠČE ODBORNIKOV ŠENTJURSKE SKUPŠČINE DO POMOČI KOZJANSKEMU • AKCIJA POMOČI NI REŠITEV ZA ZAOSTALOST IN REVŠČINO NA KOZJANSKEM Mnoge družine na Kozjan- skem so v teh dneh dobile pomoč v obliki najrazličnej- ših prehrambenih artiklov in oblačil, nekatere šole pa hrano za otroke. Vsi, ki jim je bila pomoč potreisna, so bili veseli nepričakovanih da- ril. Mnogi ljudje na Kozjan- skem pa so si začeli ob tej vsesplošni pomoči postavljati razna vprašanja. Bilo je tu- di več kritičnih razmišljanj. Nekateri občani na področ- ju šentjurske občine in tu- di izven nje so zelo kritično sprejeli akcije pomoči revije Tovariš in Repubišlega od- bora Rdečega križa Sloveni- je. Pripombe, kot da je to metanje pesKa v oči in da si je dužba izbrala pomoč, ki jo najmanj stane, niso bile red- ke. Mnenje druge skupine ljudi je bilo nekoliko real- nejše. Dejali so: če nismo sami dovolj sposobni zado- voljivo pomagati socialno ogroženim, ne govorimo, da pomoč ni potrebna in sprej- mimo tisto, kar dobimo. Zato ni čudno, da so od- borniki na zadnji seji skup- ščine v Šentjurju zavzeli do pomoči Kozjanskemu enotno stališče, ki ga hočejo posre- dovati tudi javnosti. Za lažje razumevanje tega stališča naj povemo, da so se na področju šentjurske občine pojavili dosedaj trije darovalci: revija Tovariš pre- ko RO RK Slovenije, kemič- na tovarna Hrastnik in tr- govsko podjetje 1. julij Tr- bovlje. Vrednost pomoči, ki so jo razdelili med ljudi v zadnjih dneh je približno 28 tisoč novih dinarjev. V glav- nem gre za pakete s hrano, oblačila, postelje, posteljne vložke in podobno. Tako je Tovariš zbral in razdelil kar tono raznih oblačil. Rdeči križ v Šentjurju je po poseb- nem ključu razdelil zbrano blago med socialno ogrožene prebivalce. Tako je dobilo oblačila približno sto ljudi. Stališče skupščine do po- moči Kozjanskemu je na se- ji podal predsednik Aci Sve- tina, odborniki pa so v raz- pravi takšno stališče še pod- prli. Občinska skupščina Šent- jur se v imenu občanov naj- topleje zahvaljuje vsem da- rovalcem, ki so sodelovali v tej izredno humani akciji. Ljudem mnogo pomeni dober odziv vseh ljudi v Sloveniji, ki so razumeli težave na Ko- zjanskem in skušali nesebič- no pomagati tistim, ki so v stiski. »Pomoč je dobrodošla. Hvaležni smo, vendar vztra- jamo na priporočilih, stali- ščih in sklepih, ki smo jih že posredovali republiškim organom. Nemogoče je me- šati humano akcijo Tovariša s perspektivnim razvojem Kozjanskega. Akcija ne mo- re soditi v prizadevanja, da bi se Kozjansko hitreje raz- vijalo. Ob tej hvaležnosti ki je povsem iskrena, smo tudi zaskrbljeni. Veseli smo, da je slovenska javnost razuH naše težave in na tako r)^ sreden način skušala pol gati k sanaciji socialne ■ blematike našega dela zjanskega. če ne bi biloi vno mnenje, da se stanj«! Kozjanskem popravi, bi jetno vsaka akcija' pro^ la. Vendar to ni rešitev je le trenutna dobrot' pomoč posameznikom. ^ zahtevamo odločne ulw republike, ki bodo zagoi li hitrejši razvoj Kozjail ga in omogočili njeg^J prebivalcem normalno ž''T nje.« Tako stališče so spi^; r-a seji. Nedvomno bodo bni jeziki dejali, da sO hvaležni. Vendar takšna oija ne more trajati letäi leta. Kozjansko si mof'i lastnim delom pomaga^-! normalnemu življenju. "T"! stno delo pa lahko omog'') le dolgoročnejši ukrep'^ sanacijo revnega K^ skega. " M. SeP-" zaostreni pogoji gospodar- na eni in v izjemnih ^^Irnerih tudi neurejena vpra- P^ja sistemskega zmačaja so yzrocilii, da je minulo po- ''^^.fio Wo na širšem celj- ® jn območju poslovalo z iz- 5 delovnih organizacij v s različnih občinah. Skupna o kvalificiranih delavcih in strokovnjakih s srednjo, viš- jo in visoko izobrazbo. Gs so doslej mnoge od teh iskali z javnimi razpisi za dodeljeva-- nje štipendij in podobno, se zdaj naslanjajo na osnov- ne in srednje šole in tam iščejo tiste mlade ljudi, ki bi se naj po obveznem osno- vnem šolanju odločali za po- klice ali nadaljnje strokov- no šolanje na tehniških šo- lah. Poleg tega pa bodoče šti- pendiste za fakultete iščejo v splošnih srednjih šolah. Tako navezujejo mlade ljudi že ze- lo zgodaj na sebe, razen te- ga pa imajo tudi mladi ljudje dovolj možnosti, da se se- znanijo s kolektivom in de- lom, ki bi ga naij opravlja^ li. In nadalje: tako štipjendi- stom kot vajencem omogoča- jo solidne materialne pogoje za učenje, štipendisti na srednjih šolah prejemajo ob dobrih učnih uspehih tudi po 350 din na mesec, štipen- disti na fakultetah pa ob do- seganju najboljših ocen po 600 dinarjev. Skratka, uve- ljavili so posebne dodatke na učn.3 uspehe. Podobno velja za nagrade učencem, ki se gibljejo od 540 do celo 700 dinarjev na mesec! še pred letol in prej so jim mnogi strokovni delavci in drugi uhajali na delo v tur jino. Zdaj so s pogodbenim prevzemom del v zvezni re- publiki Nemčiji sami omo- čili svojim ljudem, da se za^ poslijo v drugi državi. Tako imajo na območju Hambur- ga kot Essena povsem samo- stojna gradbišča z lastno ka- drovsko m drugo službo. Tu bodo samo letos zaposlili okoli 350 ljudi. Poleg tega omogočajo z in- ternimi pravilniki dodatno iz- obraževanje vsem, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe za delovna mesta, ki jih za- sedajo. V to dodatno šolanje se je vključilo nad 60 članov kolektiva. Izredna pa so tudi priza- devanja za organizacijo stal- nih tečajev za priučene zi- darje in tesarje. Trenutno sta v teku dva takšna te- čaja z 68 kandidati, v krat- kem pa se bo pričel novi, ki ga bo obiskovalo okoli 30 zaenkrat še ne kvalificiranih/ delavcev. Podobna prizadeva- nja pa tečejo s pomočjo za- vodov za zaposlovanje tudi v drugih krajih, celo izven na^ še republike. Za konec še ena vest. ki prav tako potrjuje zavest ko- lektiva pri praktičnem izvaja^ nju kadrovske politike: v In- gradu so že uveljavdli sklep, da v podjetju ne morejo ime- ti delovnega mesta pri nor- malnem izpolnjevanju vseh obveznosti, na katerem bi de- lavec prejemal na mesec manj kot 600 dinarjev. M. BOŽI0 • Združenje »STYRIJA« beleži ugodno bilanco, tako finančno, še pomembnejšo pa v skupnih akcijah, koristnih za razvoj kmetijstva. • Program za leto naprej, ki se s posebno po- zornostjo loteva reševanja kmetijstva na go- spodarsko zaostalih področjih. • Sekretar Andrej Marine: oblika nadgradnje, je na širokem področju potrdila upraviče- nost svojega obstoja. ^inuli teden je bil v Celju zbor poslovnega zdru- ^"ja kmetijskih delovnih or- 'Kamzacij »styrija«, ki deluje ^ ukinitve okrajev na pod- štajerske, vključno s Posavskim območjem. Na l^ru so predstavniki poslu- rv-, poročil, tako po- o sklepih lanskoletne- sj^^nega zbora, ki so bili v celoti izvršeni, os- je nekaj nerešenih iz j^jektivnih razlogov. Poroči- predsednika združenja Bo- Juraka je vsebovalo obilo rešp^'^ stališč do vrste ne- ju vprašar^j na področ- za katerih äoöe ^ j® in se bo v bo- združenje moralo še bolj odločno boriti. Težko bi v tem kratkem poročilu na- šteli vse tisto, kar je omenil kot problem sistemsKih reši- tev in probleme, ki jih bodo morale kmetijske organizaci- je urediti v lastnih okvirjih. Z enim stavkom, gre za cilj, da bi kmetijstvo dobilo v okviru našega gospodarstva enakopraven položaj, v od- nosu na mednarodno delitev dela Pa približevanje evrop- skemu povprečju. Nič čudnega ni, da ob to- likih nerešenih zadevah spi- sek stališč in predlogov, za- pisanih na kratko, obsega polnih osem strani. Razve- seljivo pa je v programu de- la predvsem to, da se je »Styrija« v dogovoru z ban- ko kot ena prvih družbenih asociacij z vso pozornostjo lotila reševanja kmetijstva na zaostalih področjih kot je Kozjansko in kot so Haloze. Tu bi z usmerjanjem Kmetij veliko lahko dosegli. V na- črtu imajo obnovo 150 ha sadovnjakov, 200 ha ribeza, 300 ha vinogradov, v sodelo- vanju z inozemskim partner- jem še zasaditev 300 ha z jagodami, letno pa v bla- govno-živinorejsko proizvod- njo vključiti po 100 kmetij na tem zaostalem področju, kar bi v skupnem iznosu predstavljalo za 20 milijonov dinarjev investicijske vred- nosti. Program predvideva v naj- krajšem času razširiti nove sorte hmelja, uvesti v sad- jarsko proizvodnjo sodobno tehnologijo, se do kraja iz- boriti za zakonsko zaščito vin po predelovalnih območ- jih in kakovosti, ter odloč- neje in na široko razviti de- javnost pri usmerjanju kme- tij v blagovno proizvodnjo na kooperacij ski osnovi. Razumljivo je, da se je poslovno združenje močno zavzelo za sodobnejše oblike sodelovanja s kmeti, ki se ne bi odražalo samo v proizvod- no-ekonomskih, marveč tudi na področju soodločanja, oz. upravljanja. Na občnem zboru prisoten sekretar CK ZKS ing. AN- DREJ MARING je na široko razpravljal o kmetjstvu in zelo pohvalno ocenil prizade- vanja združenja, ki presega njihove notranje probleme in uspešno posega v družbeno problematiko na širšem po- dročju, tudi v politiki, za- konodaji, bančništvu. Tega atomizirane kmetijske de- lovne organizacije vsaka zase ne bi mogle opraviti tako uspešno. Na koncu so po sprejetju programa izvolili še novo vodstvo. Tako bo v nasled- njem poslovnem letu združe- nju predsedoval dipl. veteri- nar CVETO DOPLIHAR, di- rektor KK Ptuj, sicer pa naš celjski rojak. JURE KRAŠOVEC VOLITVE V KRAJEVNI ODBOR ZBNOV LESIČNO - VELIKO IZIGRAVANJE VOLIVNE PRAVICE NAŠIH BORCEV 8. decembra 1969 je bil v Lesičnem oböni zbor ZBNOV. Dvorana je bila polna, saj člani ZB se vsako leto polnošte- vilno udeležujejo občnih zborov. Po razreSnicl staremu od- boru je bil z javnim glasovanjem izvoljen nov odbor. Pred- stavnik občinskega združenja ZBNOV Šmarje pri Jelšah je novemu odboru zaželel obilo uspehov pri bodočem delu. Novega odbora ni nihče dolgo nič sklical, šele konec te- briiarja je bivša tajnica ZBNOV sklicala oba odbora, sta- rega in novega. Ker pa niso bili sklepčni, je izvolitev pred- sednika novega odbora odpadla. 12. marca se je stari odbor, oz. nekateri njegovi člani, zopet sestal. 15. marca je bil sklican spet sestanek ZBNOV tn na njem je predsta\Tuk ZBNOV Šmarje izjavil, da so se 12. marca dogovorili, da bo delo prevzel nazaj stari odbor. Ponovnega sestanka se je udeležilo približno od 25 do 30 članov ZB. Le-teh ni nihče vprašal za mnenje, na sestanku ni bilo nobenih volitev, prebrali so samo člane »novega« od- bora, t. j. člane starega odbora. O novem odboru, izvolje- nem 8. decembra na pravilen in zakonit način, ni nihče ftrh- nil niti besedice. Razumjivo je, da borci kritizirajo tak birokratski način postavljanja odbora ZB. Borci menijo, da je to veliko izigra- vanje demokratičnih pravic borcev, to je teptanje njihove volilne pravice. To je lep primer, kako sd nekateri v Lesič- nem, vključno s predstavnikom ZB iz Šmarja, predsUvljajo volitve v demokratični družbi. To je zasmehovanje pridobitev NOB, tako postopanje je pesek v oči borcem, ki so na Kozjanskem veliko prispevali za ta naš narodnoosvobodilni boj. Zaradi tega zahtevamo pojasnilo, zakaj tako postopanje, zakaj ni bil upoštevan na zakonit način izvoljeni odbor. Za- htevamo, da se pokličejo kršilci naših demokratičnih pravic in ustavnih načel na odgovornost! Za prizadete K. M. CESTNO PODJETJE ODGOVARJA NA ODPRTO PISMO KS PONIKVA PRI ŠENTJURJU Cestno podjetje v Celju je sklenilo s Cestnim skladom SRS triletno pogodbo za vzdrževanje cest I., II. in III. reda Sredstva iz te pogodbe so za vsa tri leta enaka in znašajo konkretno za III. red 6.350.— din/km. Ta znesek se razde- ljuje na posamezne ceste po prioritetnem redu tako, da ni na vseh cestah enak znesek za km. Na osnovi take pogodbe nadzorna služba cestnega sklada kontrolira izvajanje del po posebnem obračunu — mesečnih situacijah. Na osnovi te znane številke za km ceste si lahko vsakdo izračuna, koliko cestarja pride na 1 km in koliko materiala je možno vgra- diti s tem, da se ne sme pozabiti na družbene dajatve (brut- to stroške). Na sestanku predstavnikov občin in poslancev naešga območja dne 14. januarja t. 1. so predstavniki cest- nega sklada obrazložili prisotnim probleme, ki nastopajo za- radi pomanjkanja finančnih sredstev. Na osnovi njihove ana- lize bi potrebovali za km ceste ca. 100.000.—- din, kar po- meni petnajstkrat več kot jih je sedaj na razpolago. Ceste, ki so omenjene v odprtem pismu, so po odločitvi Cestnega sklada SRS v II. prioritetnem redu tako v zim- skem kot v letnem vzdrževanju. To pomeni, da se ne raz- poredi vseh zgoraj omenjenih sredstev za km, temveč se prelije na druge bolj obremenjene oziroma višjega priori- tetnega reda. Za dokaz k tej trditvi vam citiram odstavek odloka Cestnega sklada SRS o prioritetnem redu za zimsko službo, ki glasi: »Program je postavljen v okviru razpoložljivih finančnih sr^stev in cestna podjetja niso dolžna upoštevati eventual- mh sprememb, ki bi zahtevale povečanje sredstev za izva- janje zimske službe in povečanje finančnih izdatkov« Podjetje ima organizirano vzdrževalno službo po princi- pih skupinskega dela zato, ker je v tem delu vključena me- hanizacija m nikakor ni mogoče izvajati vzdrževalna dela po starem principu (cestar za določen odsek). Ta organizacija se je pokazala znatno boljša zaradi hitrejšega ukrepanja in seveda zaradi ra^ložljivih sredstev. Ob trditvi pošiljateljev odprtega pisma glede stanja cest v primerjavi na preteklost želimo opozoriti poleg že do se- daj povedanega še to, da je v tem času na teh cestah po- r^l promet m petnajstkrat, in to predvsem težka vozila, uničujejo ceste, kot pa so nekdaj lažja in poredka vozila. OKROŽNICA nekdanjim članom Društev kmečkih fantov in deklet ter Njive in Brazde štiristoletnico hrvaškoslovenskega kmečkega upora ki bo februarja 1973 leta naj bi proslavili v Vidmu ob ščaraici z otvoritvijo osnovne šole, ki bi jo imenovali po voditelju tega ui»ra Matiji Gubcu. Otvoritev in z njo tudi proslava naj bi bill predvidoma 1. maja 1973. leta (upor se je začel m končal februarja 1573. leta). Zimski čas namreč ni pri- meren za prireditev tako velikega obsega, kakor bo vi- demska Tako so nam za delo na voljo tri leta. Pri pripravah ^ pr^lavo m udi na proslavi sami naj bi sodelovali ali se in rfpkl.f ''i »^«^l^h fantov Ir^ i akademskega agrarnega kluba »Njiva« in srediyešolskega agrarnega kluba »Brazda«, seveda pa tudi visokošolske i^adtae! rtpi« krožek videimke osnovne šole že pripravlja iz- vfncv^ ® skromne, vendar pomembne brošure, ki naj slo- n^r^ vf"^®®' na proslavo 400.1etnice kmečkega ui^ra, ki bo v Vidmu ob ščavnici, in na akcijo takratae mladine na vasi, ki ji je pred vojno uspelo zgraditi kultS-® no-prosvetni dom Matije Gubca. .luicur H, K-'/ otvoritvi doma 30. julija 1939, SI zehjo, da bi bila proslava v letu 1973 - v skladu z našdm razvojem - še bolj veličastna od proslave ta^a? Skronmi videmski knjižici naj bi tik pred proslavo sle- ki« publikacija .. prikazom naprednega kmeč- nü ^ ® posebnimi monografijami o Ska^o^S'^J'^'^^J" ° o Brazdi i v niladinskem gibanju, ki je pod vodstvom KPS ii^ Zveze komunistične mladine Slovenije že pred revolucijo ^ruževa o tiste mlade sile. ki so imele v svojem progS boj proti reakciji in fašizmu poudarek bo dalo proslavi posvetovanje zgodo- irSIi Si kmečki upor v slov"enskl V okviru tako široko zasnovane akcije bo prav gotovo ^pelo zbrati za osnovno šolo Matije Gubca v Vidmu ob ščavnici vsaj toliko sredstev, kot jih je takratjia n^p^l mladina zbrala za Dom Matije Gubca. Večji del sredstev pa .prispevale republiška Izobraževalna skupnost, re- publiška .skupnost otroškega varstva in občina. V lokalnem merilu akciia že dalje časa teče, začela pa se je tudi po vsel Sloveniji. • S to okrožnico opozarjamo na akcijo in vas vabimo k sodelovanju. Ustanovljen bo tudi glavni iniciativni odbor v Ljubljani, katerega člani naj bi bili predstavniki vseh tistih krajev, v katerih so obstajala Dru.5tva kmečkih fantov in deklet, prav tako pa člani »Njive« in »Brazde« ter družbeno političnih organizacij. Do ustanovitve iniciativnega odbora prosimo, da se glede Informacij, želja in predlogov obračate na tov. Vladimira Krefta, podpredsednika skupščine Gornja Radgona, pošta CK>mja Radgona. Začasni odbor KADAR VEČINA HOČE (Nadaljevanje s 1. strani) Predsednik krajevne skupnosti Vrhovo Kari Kržan MARSIKAJ SE POMENIJO V »ŠTACUNI« Poslovodja v trgovini v Vrho- vem KARL KRŽAN je že deset let predsednik krajevne skupno- sti. Veliko razlogov so imeli ob- čani vsakič, kadar je hotel to dolžnost odložiti komu drugemu. Menda ni najvažnejši tisti, da je tako zelo pri roki in da se v trgovini o marsičem pK>menijo, mimogrede. Občani bodo že vede- li, zakaj mu nenehoma podaljšu- jejo »oblast« ... »Lani smo speljali vodovod v vse štiri vasi, pravzaprav v Pra- pretno. Log in v Gorelce, v Vr- hovo je voda pritekla že pred dvema letoma. Prispevek občine je 2» vodovode znašal 60.000 no- vih dinarjev. Bili so več kot do- brodošli, toda vrednost vseh šti- rih vodovodnih omrežij je nane- sla 370.000 dinarjev. Vse to so občani prispevali sami z denar- jem in prostovoljnim delom. Ta- ko so pred petnajstimi leti zgra- dili prosvetni dom, pred leti pra- vo žičnico čez Savo in neda\mo tudi mrliško vežico (za kakršne šele vodijo besedno bitko v La- škem in Radečah — op.J. Kr.). Moram reči, da sem srečen v tej skupnosti.« VODA JE V HIŠAH, ZDAJ MORA ŠE IZ VASI ... z »zgodovino« je predsednik Kržan opravil na hitro. Bolj se je zagrel pri načrtih. Povedal je, da so Vrhovi j ani hitro prišli do spoznanja, da tekoča pitna voda v hišah pomeni bogastvo, da pa postane nadloga, ko odteka. Va- ški jarki so mokri tudi v suši in to prvič ni zdravo, najmanj pa lepo (koliko vaških vodovo- dov je F>ovzročilo v zadnjem ča- su prave nadloge od umazanih mlak do plazov — op.J. Kr.). Seveda so ix>trebni kanalizacije in to Čim prej. Naročili so že načrte pri novomeški vodni skup- nosti in letos bodo začeli. Na kanalizacijo so mislili že ob ob- novitvenih delih na glavni cesti, saj imajo pod cesto že vgrajene cevi, da ne bodo razkopavali ce- ste, kot marsikje po naši lepi domovini. Zanimalo me je, če so vsi ob- čani popolnoma složni pri vseh teh akcijah. »Velika večina je. Nekateri so se pri gradnji vodovodov potuh- nili, češ, bodo že pozneje prišli zraven brez prispevka. Toda ima- mo pravilnik, ki določa, da mora vsak za priključek, če gradi no- vo hišo, točneje če bo vasi pri- speval novo hišno številko, pri- spevati 1.500 dinarjev. Vsi pa, ki ob naši akciji niso hoteli sode- lovati, pa bi lahko, morajo pri- spevati še enkrat toliko. Pravijo, da smo kruti. Toda, ali bi se nam ne ponesrečile naslednje ak- cije, če bi popustili?« POMLADANSKI OBHOD PO VRHOVEM Od.šla sva od gostoljubne mize po vasi. Najprej k žičnici. Sonce je menda od zore priklicalo na beli dan preproge pomladanskega žafrana in zvončkov. Zemlja se je ogrela. Moj sopotnik se je ve- selil lepega vremena. Cim bo Sa- va upadla, bodo p>osuli krajevne poti z gramozom, potem bodo začeli kopati za kanalizacijo. Streljaj ob Savi navzdol je na bregu mala hiška s strojno uto. upokojeni strojnik IVAN FIŠTER naju je posadil v lično gondolo, pognal motor in že sva zanihala nad deročo Savo. žičnico upo- rablja najmanj 30 občanov vsak dan. Vpeljali so mesečne vozov- nice. Ljudje imajo tu čez Savo bližnjico v naselje Breg, kjer je železniška postaja, kajti od Ra- deč do Sevnice ni čez reko no- benega mostu. Nazaj grede mi je tovariš Kr- žan pripovedoval o sodelovanju v krajevni skupnosti. Vse orga- nizacije tesno sodelujejo. Res je, da so pri vseh akcijah vsi kra- jevni funkcionarji močno vpre- ženi, toda delitev dela le pozna- jo. SZDL, ki jo vodi STANE MARTINŠEK, politično vodi in usmerja, odbor krajevne skup- nosti izvaja naloge ob pomoči vseh, mladinskega aktiva, pro- svetnega društva, organizacije ZK, organizacije RK in gasilcev. Ravno v teli dneh je organizacija ZK sklicala p>osvet vseh organi- zacij za koordinacijo programov dela. Eden največjih dogodkov bo prosla\'a 15. obletnice obsto- ja in dela prosvetnega društva, ki ima zelo aktivno dramsko skupino in klubsko dejavnost in katere predsednik je že 15 let moj sobesednik. Prišla sva do pokopališča. Ne pravijo zaman, da je pokopališče v nekem smislu obraz okraja. Redko je tako lep>o urejeno poko- pališče, ki so mu lani dodali še lepo sodobno mrliško vežico. Tu- di to so sami zgradili, brez ve- like besedne plohe. Tako so sto- rili tudi s cerkvenim zvonikom. Cerkev ima zgodovinsko vred- nost, pa so ji z prostovoljnimi prispevki na novo prekrili zvo- nik. DELA JIM NE BO ZMANJKALO Kanalizacija je njihova prva naloga, potem ograja okoli po- kopališča in vodovod v mrtvaš- nico ter cesta do njihovih žal. Potem bo morda treba urediti varen stranski promet, da ne bo na glavni cesti nesreč, ki se bo po dograditvi asfalta do Krške- ga močno povečal. Utegne se zgoditi, da jih bo Sava kdaj po- klicala na okope, v bližnji bo- dočnosti pa hočejo telefonsko povezavo s Hotemežem, da bodo imeli stalno zvezo prek avtomat- skega omrežja. četudi je res, da se v Vrhovem spričkajo zaradi kokoši in da poravnalni svet ne more samo- všečno dremati, toda v tej kra- jevni skupnosti vsako leto pora- bijo vsak dinar občinske dotacije nekajkrat obogačenega. JURE KRASOVEC VLADO PAREŽNIK Življenje je samoniklo. In takšno ga sprejemamo. Mo- ramo. Vsak po svoje, s sebi lastnim deležem. Vlado Parežnik je milič- nik. Trenutno nadomešča komandirja v Solčavi. Dru- gače pa je Mozirjan. Tudi družino ima tam in svoj prostor za ustvarjanje. O Vladu smo že pogosto slišali, vse pogosteje pa sre- čujemo njegova dela. Slike. Začel je tako, kot začne večina ljudi, ki nosijo ne- kaj tako dolgo v sebi, do- kler jih to »breme« ne pri- sili, da ga prenesejo na pa- pir ali slikarsko platno. Tu- di pri Vladu je bilo tako. Ko smo se pred leti z njim pogovarjali na obisku pri Jakiju v Nazarjih, kjer je tiho občudoval tega nevsak- danjega umetnika, se je Vla- do ukvarjal s slikarstvom za katerega ni menil, da je vredno posebnih pretenzij. Delal je tiho, skromno je z barvami izpovedoval to, kar je nosil nekje globoko v se- bi. Z leti se je njegova iz- poved spreminjala in se pre- lila z obsodbe nasilja v tej ali oni obliki v harmonijo črt cvetja za »materin grob«. Kaže, da se Vlado ne mo- re otresti tega miljeja, saj so vsebinski del njega sa- mega. »Vsako nasilje, vse vojne, siromaštvo in trplje- nje ljudi me moti. Od ti- stega v Vietnamu, do tega, katerega posledice so še zdaj očitne v Biafri in one- ga na kitajski meji. Kako zvodeneli refren je to, ko steče beseda o borbi proti nasilju, ko vemo. da so vzroki za to nasilje znani in vendar človeštvo ni tako močno, da bi povzročitelje onemogočilo. Kako lepo bi bilo, če bi bili vsi Ifudje na svetu srečni ali pa vsaj siti . . .« Drži, te misli so postale zaradi nas samih fraze. To- da Vlado jih ponavlja. Ome- nja jih v čestitkah za Silve- strovo ali ob dnevu mrtvih. Tudi njegove slike to izpo- vedujejo. Medtem, ko so bi- le njegove podobe do ne- davna brezoblični in gnus vzbujajoči zmaji, ki so po- gosto nakazovali sami svoj propad s tem, da so se sa- mi žrli, so 'edaj njegove po- dobe cvetja temžalostnejše, ker so njih venci brez za- četka in konca. Neskončni. Tako, kot bi naj bila do- . brota neskončna. In z njo lepota. Vlado ne ustvarja toliko, da bi že zaradi tega opozo- ril nase. Dela pa vedno, ka- dar mu služba to dovolju- je, najpogosteje pozno v noč. Ko se mu »odpre«, kot pra- vi. Takrat sam v dnevni so- bi ob zastrti luči ždi nad mizo in iz sebe preliva na papir vse, kar se mu je na- kopičilo. Lepo in dobro ter ono, o čemer nerad govori. Ker boli. Tudi njega. NERAZVITI IMAJO OD DEKLARACIJA MALO HASKA stane Divjak iz Celja je za to številko predlagal za sobesedni ka v intervjuju inž. Vojo Dži- novskega, direktorja steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Pogovor v Vojom Džinovskim je tekel o tehle vpašanjih: Kot ste lahko brali v Tedni- ku, je Stane Divjak predlagal, da kot vodja najmočnej.šega de- lovnega kolektiva na nerazvi- tem območju poveste, kako si zamišljate gospodarski razvoj te- ga območja? Univerzalnega re- cepta za to najbrž ni, a vendar. »Na tem območju delam že 23 let. Skoro na dnevnem redu je, da se predlagajo za razvoj našega območja razne rešitve. Osebno sodim, da je v prvi vr- sti potrebno za razvoj tega po- dročja izdelati kompletno študi- jo. Nič ne sme biti urejevano načelno, ampak konkretno, ker gre za manjše področje. Regio- nalni plan se sicer pripravlja, vendar najbrž tudi le-ta ne bo do nadrobnosti predvidel rešitev za Kozj'ansko. Morda bi bilo najbolj umestno, če se v okvi- ru regionalnega načrta razvoja izdela študija o konkretnem perspektivnem razvoju zaostale- ga področja. To področje ne pre- nese nobenih deklarativnosti. Sodim, da oi v takšni študi- ji predvideli celotno infrastruk- turo s financiranjem s strani dr- žave. Infrastruktura (ceste, vpad- nice, melioracije ipd.) so stvar države. Tako je tudi drugod. Ko bo ta del republike urejen s tega vidika, najbrž ne bo tež- ko najti finanserjev za nasta- janje manjših proizvodnih obra- tov. Tudi kmetijstvo bi potem imelo lažji razvOj", postalo bi bolj produktivno in eno z dru- gim bi prispevalo k odpravlja- nju nerazvitosti. Ljudje morajo najprej imeti arejen dostop na delovna mesta. Vsako drugačno prehitevanje bi bilo več ali manj neučinkovito. Po mojem bi se morali obe občini — šmar- ska in šentjurska — zavzeti za to, da pride ob regionalnem pla- nu na dan študija s konkret- nimi rešitvami za nerazvito po- dročje Kozjanskega in obrob- nih predelov. Tudi vprašanje fi- nanciranja mora biti ob vsem tem začrtano.« Katere so bistvene pozitivne izkušnje steklarne, ki se je po vojni tako razmahnila (število zaposlenih se je npr. povečalo od 180 na približno 1000). Ali lahko vaše izkušnje koristi.jo drugim v občini in v širšem smislu? »Ko smo načrtovali bodočnost steklarne, smo vedeli zagotovo naslednje: razvoj steklarstva v dve smeri — ena smer so roč- no oblikovanje izdelkov, druga pa strojna obdelava. Obe veji imata v svetu obstoj in razvoj. Spričo tradicije in upoštevajoč možnosti priliva novih kadrov, smo se odločili za ročno prede- lavo. Zastavili smo si trdno na- čelo ki temelji na tem, da me- haniziramo vse tiste delovne fa- ze, ki ne motijo ročnega karak- terja izdelave. Ker je ročno izde- lano steklo dobre kvalitete, smo se torej orientirali i2>ključ- no v to smer. Ustvarili smo si dežen — od- delek. Za našo steklarno je ta oddelek tisto, kar je za druge razvojni oddelek. Drugi napre- dujejo z uvajanjem elektro- nike, mi pa predvsem s kako- vostjo. Tu smo nedvomno uspe- li, saj smo med proizvajalci kri- stalnega stekla v samem evrop- skem vrhu. Za nas je bila to izredno naporna pot. Sedaj smo zunaj cenjeni, enako pa tudi doma. Naše steklo je postalo pojem in ta pojem sedaj negu- j'emo, brusimo, da ne bi zaosta- h. To je vsekakor ena naših po- zitivnih izkušenj.« Če vam morda ni neprijetj priznati, kdo si v kolektivu nj bolj prizadeva za napredek i razvoj? »Zmeraj in povsod se najj nekaj entuziastov. Teh ni ve ko, so pa vseeno. V naši stekla ni so bili takšni entuziasti t di delavci. Važno je, da jih vsaj nekaj in ti so se zagri^ v svoj posel. Od dezena do i delka je dolga pot in za doi čen proboj so potrebni prizade ni ljudje, če so drugje za izjj Ij'anje kakšnega projekta potre ni dobri stroji — elektronik je za naše razmere to delave brusilec, pihalec .. . Sodite, da je za vodenje p« jetja potrebna določena stalno vodstvenega tima? »V določenem smislu sodii da je to potrebno. Ker razv vsake gospodarske organizaci sloni na vodstvenem kadru, m rajo le-ti imeti, če gre za dolg ročnejši razvoj, tudi določei izkušnje. Tisti ki nekaj plai ra, investira ' in gradi, mo: vztrajati do konca, mora poč kati, da se vidijo rezultati n; govih odločitev, naj to sam o čuti. V naši steklarni dela t isti vodstveni tim skupaj : 15 let. Poznam pa tudi dni uspešne gospodarske organizai je z dokaj ustaljenimi stroke nimi vostvenimi timi.« V steklarni »Boris Kidrič« d la več sto ljudi, ki so doma o stran republiške meje. Kako f Ali v okolici Rogaške Slatine dovolj ustrezne delovne sile? »Od približno 1000 ljudi, ko kor jih dela v naši steklan jih je 322 iz Hrvatske. Le-ti i zadnje čase že preseljujejo v E gaško Slatino m neposredno bi žino. Tu si postavljajo svoje 1 še, nekaj pa jih je tudi že dol lo stanovanja od steklarne. N tančneje — že 128 ;ih prebil na slovenski strani. Znatnih r zerv delovne sile v okolici B gaške Slatine ni, z drugih, bo oddaljenih področij, npr. s K" janskega pa jih ne moremo d biti zaradi slabih prometu zvez. Krogotok težav se ton ponavlja.« Kateri činitelj po vaše W bolj spodbudno vpliva na vf jo produktivnost? »Nedvomno je za to gla^' faktor ustrezna proizvodna li^ ma, ki jo je moč ustvariti pr® vsem z urejenimi osebnimi ^ hodki, nanjo pa bistveno v? vajo urejene stanovanjske zač ve, varnost pri delu, skrb za ■■ kreacijo, možnost kreditiran.' individualnih gradenj in kajp^ tudi informiranost.« ^ Hvala lepa za odgovorel nazatlnje še vprašanje: Koj predlagate za novega sogoV^ nika? »To naj bi bil inž. Vel j ko & nik, direktor kmetijskega binata Žalec. Naj bi med dn gim odgovoril, kaj sodi o r® voju kmetijstva in kako si zamišlja v naši občini, in to: če morda lahko da kak^' priporočilo glede bodočega voja našim sosedonj v šentJl ski občini,« je zaključil inž. ^ jo Džinov?.ki. (NE)ENOTNO SAMOUPRAVLJANJE OB CELJSKEM POSVETOVANJU O SAMOUPRAVNIH AKTIH OSN. ŠOL Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti je pred dnevi sklical posvetovanje, na katerem so razpravljali o osnutku enotnega statuta osnov- ne šole in drugih samoupravnih dokumentih, kot jih je pripra- vila posebna delovna skupina v Celju, udeležili pa so se ga pred- stavniki skupnosti osnovnih šol, temeljnih izobraževalnih skupno- sti celjske regije in drugi. Namen posvetovanja je bil, da bi odgovorili na vprašanje, ali in v kolikšni meri bi bilo sploh mogoče poenotiti samoupravne rešitve v šolskih zavodih širšega celjskega območja. Razprava je sicer pokazala, da bi mogli najti mnoge stične točke predvsem v statutih osnovnošolskih zavodov, medtem ko bi lahko pravilnik o delovnih razmerjih veljal za vse šole, vse druge dokumente pa bo vendarle treba prilagoditi spe- cifičnim razmeram. V podrobnostih je bilo sicer ne- kaj različnih mnenj o samou- pravnem sistemu, pri čemer je šlo zlasti za dilemo okrog uprav- nega odbora in so se na koncu vendarle sporazumeli, naj bi ga, da ne bi stvari ponavljali, odpra- vili, vtem ko bi bil najvišji sa- moupravni organ svet šole brez izvršilne funkcije. V tej zvezi je bila izražena bojazen, da utegne takšna sprememba oziroma funk- cija sveta šole sicer pretirano obremenjevati ravnatelja, da pa je to obremenjenost mogoče re- ševati v okviru posameznih ko- misij (v celjskem primeru bodo imele šole po tri komisije). Največ živosti pa je v razpravo vnesel osnutek pravilnika o na- grajevanju. Obveljalo je mnenje, da nedoslednosti v tej zvezi niso odpravila niti merila republiške izobraževalne skupnosti, saj so zlasti prosvetni delavci s srednjo izobrazbo v zapostavljenem po- ložaju, kajti stimulirajo jih na podlagi delovnega mesta, ne pa izobrazbe, kar izključno velja za višjo in visoko stopnjo. Takšna dvotirnost nikakor ni v skladu s tem, da govorimo dejansko o enotni osnovni šoli. Zato bi mo- rali, kot je bilo rečeno, vse pe- dagoške delavce s srednjo izo- braizibo nagrajevati enako, tudi na podlagi dela in njegovih re- zultatov, ne pa na osnovi veljav- nega plačilnega sistema. Po- manjkljiva izobrazba (kar velja tudi za višjo stopnjo) rxamreč ne izključuje kvalitetnih dosežkov. Problem zase je še vedno tudi nagrajevanje vodilnega kadra. Tu bi morali z dnäbenimi dogovo- ri doseči ustrezno vrednotenje, pri čemer naj bi bilo v ospredju predvsem vzgojno delo. Dolžnost tistih, ki vodilne delavce v šol- stvu nameščajo, bi bila, da bi se dogovorili, kako jih bodo vrednotili. V splošnem smo ob razpravi v zvezi s samoupravnimi doku- menti osnovnih šol dobili vtis, da je na tem področju še mar- sikaj povsem nejasno in neure- jeno, posledice pa so te, da pro- svetni delavci izgubljajo čas. To ne ix>meni, da samoupravni akti ne bi bili potrebni, res pa je, da bi na področju, ki ga v re- publiki vedno bolj skušamo enot- no urejati, lahko prišli tudi do enotnega samoupravnega siste- ma. Nobenega smisla namreč ni- ma, da bi imela vsaka šola svoje samoupravljanje, ko vendar ve- mo, da imajo vse šole neke vrste pop>olnoma enake cilje. dhr UČNI PROGRAM NI PREZAHTEVEN (Iz pogovora z učiteljem Iva- nom Rutarjem v Kompolah) Kc je v nedeljo organiziral krvodajalsko akcijo v podružni- čni šoli v Kompolah, kj'er je bil nekaj let tudi upravitelj, smo izkoristili priložnost in naveza- li pogovor o izkušnjah, ki si jih je pridobil v času svojega dol- gega službovanja v prosveti. Ivan Rutar je namreč pričel poučevati leta 1934 v Skrom- nem nad Šoštanjem, kjer je imei 72 otrok; vse je poučeval sarr — dopoldne tri oddelke in popoldne dva. »Kaj to pomeni,« je rekel, »si lahko predstavlja samo učitelj. Vsaj dve uri in po sem porabil dnevno samo za razporeditev učne snovi. Danes je seveda drugače. Toda reč^ moram, da so bili otroci zelo pametni, verjetno pred- vsem zato, ker takrat še ni bi- lo toliko pij'ace. V Kompolah sem že 16 let, pa je glede tega zelo hudo, čeprav je res, da po- stajajo starši vedno bolj osve- ščeni in se zavedajo, kaj pome- n, pretirano uživanje alkohola.« Beseda ie nanesla na učni pro- gram, o čigar težavnosti so mne- nja precej deljena. Kot je re- ke" I. Rutar, ta ni prezahteven. j3 pa seveda nujno, da bi vse tiste, ki zaradi duševne prizade- tost za nonnalno šolo niso spo- sobni, usmerili v posebno šolo. v Kompolah je bila včasih ce- lo tretjina takih učencev zdaj jih je vedno man;. »V svojem prvem razredu sem imel sedem učencev, ki jih je posebna stro- kovna ekipa spoznala za dušev- no manj razvite, pa so vsi nare- dil šolo. Vsekakor moramo tu- Ci'. v tem videti vzroke, zakaj je na naših šolah tolikšen osip. Drugo pa so problemi, ki na- stanejo zlasti v spomladanskem času. Ker otrokom primanjku- je vitaminov, se pojavijo bolez- n- in izostajajo od pouka. Te- gi pa verjetno ne bi bilo, ko bi porkrbeli za preventivo in bi šole imele na voljo potrebne vi- tamine, ki bi jih delile učen- cem.« Kot marsikak šolnik se je tu- ri^ Ivan Rutar posvetil čebelar- stvu. Trenutno ima 28 panjev, tred pa prideluje tudi za šol- sko kuhinj'o. Toda Kompole po n-egovem za čebelarstvo sploh niso primerne, ker je, kot je dc-jal, tu vse preveč zastruplje- H'-. celo trikrat bolj od evrop- skih normativov. Zato se name- rava, ko ga bodo upokojili, pre- seliti. dhr KOLIKO ZA SPOMENISKO VARSTVO? Nemara bi lahko rekli, da je nekaj ironije v tem, če je ena od ekonomsko najbolj zaostalih slovenskih občin hkrati med kul- turno zgodovinsko najbogatejši- mi. To za šmarsko občino vse- kakor velja. Na zadnji seji občinske skup- ščine je bila namreč na dnev- nem redu tudi razprava o finan- ciranju oziroma problemih spo- meniško varstvene službe na tem področju. Iz obrazložitev, ki jih je v tej zvezi posredoval direk- tor celjskega zavoda za spK>me- niško varstvo Ivan Stopar, po- ŠMARSKA OBČINA MED NAJBOGATEJŠIMI - PO SPOMENIKIH vz^mamo, da je na pruner šmar- ska občina edina v Sloveniji, ki ima kar 20 naselij, vrednih spo- meniške zaščite. Tu je med dru- gim najstarejši zidani spomenik — kapela sv. Martina na Svetih gorah, star več kot tisoč let. Ra- zen tega imajo po besedah Ivana Stoparja v občini celo vrsto spo- meniških kompleksov, ki so za- nimivi predvsem s stališča turiz- ma itd. Razaimljivo je, da terja tolikš- no kulturno zgodovinsko boga- stvo (ne da bi naštevali vse ti- sto, kar je že zdavnaj znano) tu- di ustrezno varstvo, šmarska ob- čina je doslej dajala zavodu za te namene 22 tisoč din, kar je seveda občutno premalo. Po no- vem ključu, po katerem naj bi občine zavod financirale na pod- lagi gostote spomenikov, bd mu morala dati 60 tisoč din, toliko pa, kot kaže, ne bo zmogla. V letošnjem proračunskem predlo- gu mu zagotavlja celo samo to- liko kot lani. Ob tem velja do- dati, da je republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavno- sti odobril pretežni del sr^tev, kolikor jih dobi celjsko področ- je, za odicrivanje oziroma restav- racijo fresk v cerkvi sv. Barbare, pri čemer bo občina participira- la 10 tisoč din. Spričo takšnega položa.ja Je za- vod za spomeniško varstvo pred- lagal, da bi ob koncu leta pred- ložil občini račun o opravljenem delu, ta pa bi bil podlaga za fi- nanciranje v prihodnjem letu. 2al v razpravi na seji občinske skup- ščine ni bilo nikogar, ki bi pod- prl upravičena pričakovanja za- voda, kot da pri tem ne bi šlo za reševanje nečesa, kar bi lah- ko imelo še kako velik pomen predvsem za razvoj turizma. Na- mesto tega se je razprava konča- la ob vprašanju vzdrževanja par- ka v Rogaški Slatini. Vsekakor bi bilo prav, ko bi o spomeniško varstvenih proble- mih spregovorili tudi v okviru prorač-imske razprave. dhr PliHEOirVE ßO KONCA SEZONE Občinski svet zveze kulturno P'osvetnih organizacij v Celju b^ do konca letošnje sezone pri- pravil še vrsto priditev. V glav- nem gre za prireditve medob- činskega značaja: tako bo pri- hodnji mesec občinska pevska re^-ija v Celju, maja medobčin- skix dramska revija v Vojniku, zatem pa še medobčinsko pev- sko srečanje odraslih zborov v Vf'lenj'u, medobčinska likovna razstava amaterjev s celotnega celjskega območja (posvečena ob- činskemu prazniku) i. dr. Ker bo občinski svet dobil le- tos za 17 odstotkov več denar- ja, kot ga je dobil lani, bo ta sredstva namenil v glavnem za društveno dejavnost, preostali program pa prilagodil finanč- nim možnostim. dhr PIŠE: JANKO ŽEVART DELAVSKO G:BANJE V ŠALEŠKI DOLINI MED OBEMA VOJNAMA PREGLED RAZVOJA PARTIJSKIH ORGANIZACIJ IN NJIHOVE AKTIVNOSTI Po razpustu Svobod v Velenju in Šoštanju je bilo na pyobudo komimistov v šoštanju ustanov- ljeno pevsko društvo Ivan Can- kar. Leta 1932 pa je bilo v šošta- nju ustanovljeno širše delavsko prosvetno društvo Vzajemnost, verjetno pa je bilo tako društvo še prej v Pesjem. Društvo v Pe- sjem je imelo precej aktivnih članov. Aktivnost društva je bila zelo pestra in živahna. V svojem sestavu so imeli pevski in tam- buraški zbor, dramski odsek, po- zneje pa tudi knjižnico. Zadnja leta pred vojno se je v okviru tega društva razvila tudi široka fizkultuma dejaivnost. V kraju samem in v okolici so prirejali razne igre, zabave, proslave itd. Te prireditve in gostovanja so ^ile uspešno sredstvo za pove- zavo z bližnjimi delavskimi cen- tri. v okyiru društva so bili fedni študijski sestanki, kjer so Obravnavali razne aktualne poli- ♦^ične dogodke, partijsko literatu- in podobno. Te študijske se- stanke, ki so bili v hiši Miha Me- lanška (mesto je označeno s spo- minsko ploščo), so kot predava- telji pogosto obiskovali komtmi- sti iz Šoštanja in Velenja. Tako Blaž Rek, Marija Stravs, Olga Vrabič in drugi. Pod videzom društvene prireditve Vzajemno- sti je bilo pri Sv. Jakobu v ne- posredni bližini Pesjega organi- zirano veliko F>olitično zborova- nje Skojevcev celjskega okraja (tudi na tem mestu je spomiin- ski kamen). Vodstvo društva je bilo povsem v rokah kom^mi- stov, med organizatorji celotne dejavnosti pa gre omeniti pred- vsem Janka Ulriha in Cirila Špe- gla, ki je odgovarjal za delo z mladino. Dejavnost tega društva je prišla močno do izraza ob oku- paciji, saj so iz njega izšli neka- teri prvi partizani. Podobno vlo- go je imela Vzajemnost v šo- štanju, ki je kmalu po ustano- vitvi zbrala okoli sebe preko 150 aktivnih članov, predvsem med delavsko in kmečko mladi- no. Poleg kulturnega dela in pod njegovo pretvezo je društvo raz- vijalo živahno politično dejav- nost, organiziralo razna preda- vanja, študijske in bralne krož- ke itd. Zanimivo je, da so zaradi take dejavnosti oblasti kmalu prepovedale tn razpustile Vza- jemnost v šoštanju, da pa se takih ukrep>ov niso upale poslu- žiti pri društvu Vzajemnost v Pesjem. Vzrok za to je iskati vsekakor v množičnem vplivu te- ga društva v kraju. Po razpustu šoštanjske Vzajemnosti se je ve- liko njenih članov vključilo (med njimi tudi komimisti in člani SKOJ) v Vzajemnost v Pesju. V Šoštanju je v tem času delo- vala tudi dokaj močna organi- zacija SKOJ. Po razpojstitvi Vza- jemnosti so se člani SKOJ vklju- čili v razna druga športna in prosvetna društva in v okviru le-teh razvijali svojo dejavnost. Tako so s svojim vplivom kmalu prevladovali v Sokolu. Z ustano- vitvijo Aerokluba v šoštanju je skojevska organizacija zopet do- bila legalne prostore, kjer so bili nemoteno razni sestanki. V letih 1939—1940 je prišlo tudi do tesnejšega sodelovanja in pove- zovanja z organizacijami Dru- štva kmečkih fantov in deklet. V tem obdobju so člani Partije in SKOJ med drugim organizira- li proslavo 20. letnice Cankarjeve smrti (1938). Ko se je prireditev začela, je stopila v dvorano orož- niška i>atrulja. Vodja patrulje je ssahteval prekinitev proslave, ker, da so jo oblasti prepovedale. K patrulji in raafburjenim ljudem, ki so zahtevali, naj se program nadaljuje, se je obrnil govornik Blaž Rek z besedami: »Več nam je glas ljudstva, kot pa glas po- stave.« Program se je nadaljeval, po zaključeni predstavi pa se je pK) ulicah razvil demonstrativni pohod. Partijski komite je leta 1938 organiziral v šoštanju zelo uspel literarni večer naprednih slovenskih pisateljev in pesnikov (Mile Klopčič, Miško Kranjec, Ivan Potrč). Tudi ta prireditev se je končala kot javna demon- stracija proti fašizmu. Poleg že omenjene solidarnostne stavke velenjskih rudarjev, naj nav^e- mo še stavko sezonskih delavcev pri gradnji ceste Zavodnja^ št. Vid—Črna, ki se je uspešno končala. Nadalje veliko stavko delavcev tovarne usnja v šošta- nju leta 1936, ko je stavkalo več kot sto delavcev. Na iniciativo komunistov je bila organizirana široka akcija za moralno in ma- terialno podporo stavkajočim, kmetje, obrtniki in delavci so pomagali z hrano in denarjem, mladina pa se je vključila v pa- trulje proti stavkokazom. Zaradi oportunističnega stališča social- demokratov v stavkovnem odbo- ru in posredovanja orožništva je bila stavka zlomljena. Za posle- dico je imela razpust strokovne organizacije v tovarni in množič- ne odpuste revolucionarnih de- lavcev. Partija je v šoštanju na- dalje organizirala veliko proti- draginjsko akcijo. Člani SKOJ pa so bili v zadnjih letih pred vojno aktivni zlasti v boju proti kultiirbundovski politiki pete ko- lone. Večkrat so preprečili pri- pravljene manifestacije nemčur- jev. Največji razmah v partijskem delu je bil dosežen v letih 1940 do 1941. Celotna dejavnost Par- tije na področju šaleške doline v tem obdobju popolnoana ustre- za trditvi, da so partijske orga- nizacije resnično reagirale na sle- herni važnejši politični dogodek (Olga Vrabič v spominih). Na važnejše lokalne politične dogodke je mestni komite reagi- ral tudi s tiskanimi letaki. Pove- čala se je kolportaža naprednega tiska. Samo Ljudske pravice so v Šoštanju in okolici razprodali po 500 izvodov. Mestni komite je organiziral tudi množične de- monstracije na železniški pyostaji (v šoštanju in v Pesjem) pred odhodom vlaka, s katerim so od- peljali šaleške komimiste v ta- borišče Ivanjico. Velik vpliv Par- tije je prišel zlasti do izraiza v veličastnih demonstraoijaih dne 27. marca 1941. V šoštanju, Ve- lenju, Pesjem in v drugih krajih, je bilo ta dan na nogah staro in mlado. V večernih urah so bile organizirane baklade s pen litičnimi ziborovanji. (KONEC) Nedeljska pozna popoldanska ura pred vrati v ambulanto kirurgije v celjski bol- nišnici. Na bolniškem vozu leži fant z nogo v mavcu od palca do kolka. Preveč je za- tegnil avtomat na smučkah, ki se mu pri padcu ni odpela, žal mu je, toda prepo- zno. Očka in mamica tolažita štiriletno de- klico, ki je še malo prej gledala na tele- viziji atletsko tekmovanje, privezala med stola vrvico in se šla skoke v višino. Zdaj preplašena seda na klopi z zlomljeno ro- čico in z velikimi očmi požira vse, kar se okoli nje godi. Ne mara belih plaščev ... Fantič, ki je z bradlje pritelovadii na trda tla^ čaka na mavec. Tam sta tudi dtoa moža jMstave in čakata. Koga? Tovariša? Iz male operacijske sobe pripeljejo mo- ža, čokatega, zabuhlega. Nad očesom ima obliž. šivali so ga, ker je imel preklano kožo nad arkado. Medtem ko zdravnik v ambulanti narekuje izvid in poročilo o opravljeni mali operaciji, sega zabuhlež po oblinah v belem plašču in se skoraj prevrne s stola in nič ne dtoseše, ker se je uštel v razdalji. ». . . je bil poškodovan med pretepom v gostišču nad levim očesom. Rana zašita in očiščena. Potreben je prevez čez.. .« Zdravnik narekuje, nekdo na hodniku pa komentira: »V gostilni se je spuščal v postavnega fanta^ ki mu ni nič storil. Ko je fanta pr- vič mahnil, ga je napadeni opozoril, češ, očka dajte mir, saj vas lahko stlačim za točilno mizo. Pa je dedec še enkrat uda- ril. Fantu je bilo dovolj in je vrnil milo za drago. Miličniki so ga pripeljali. Najbrž se bo nocoj spočil v priporu«. Punčka pa gleda dedca, ki bi ji bil lahko dedek s sočutjem in ne razume besed na hodniku. Gleda njegove čudne kretnje, njegov skorajda bebasti nasmeh, ki mu ga dekletce kljub bolečim skuša vrniti. Miličnika vzameta možaka medse^ pa se jima iztrga ter se odimaje nazaj v am- bulanto, češ, pozabil je očala. Nazadnje jih najdejo v žepu njegovega suknjiča. Zdaj miličnika že z manj potrpljenja spre- mita možaka proti vratom. Pijanega kot čep. Punčka pa z razprtimi očmi gleda za njimi. Očke se ji svetijo vlažno, malo zaradi lastne bolečine, malo zaradi so- čutja. »Mamica, poglej kako je stricu slabo, da se kar opoteka!« Mamica je le pokimala. Zakaj bi otroku pripovedovala, cša ljudje^ čeravno že v letih, nimajo niti toliko pameti, kot šti- rileten otrok, ki odrasle tako zelo obču- duje in jih posnema. — ček ZA DELO Deseti redni občni zbor olepševalnega in turističnega društva, ki je hkrati veljal v počastitev 25 letnega dru- štvenega povojnega dela in 50 letnice slovenskega olep- ševalnega društva v Celju je mova potrdil, kako moč- no so zlasti starejši prebival- ci mesta veizani na to orga- nizacijo in kako velik ugled si je društvo pridobilo na račun svojega uspešnega de- la. Posebno priznanje je društvenim delavcem izrekla tudi predsednica občinske skupščine Olga Vrabičeva, ki se jim je zahvalila za požrt- vovalnost in pomoč pri ure- janju številnih komunalnih, turističnih in drugih vpra- šanj celjskega mesta. Na zboru, v petek, 20. t. m. v polni veliki dvorani Narodnega doma, je o delu društva govoril predsednik Rado Jenko, ra^en tega pa je tudi razprava opozorila na številne probleme in na- loge, ki se tičejo olepšave in nadaljnjega turističnega razvoja Celja. Na tem delov- nem obračunu so sprejeli tu- di program za naslednje ob- dobje Zbor pa so zaključili s tradicionalnim koncertom opernih arij, na katerem so nastopili člani ljubljanske ooere, Vilma Bukovec, T,ad- ko Korošec in Rajko Korit- nik. Društveno krmilo so po- novno zaupali dolgoletnim delavcem, kot .so Rado Jen- ko fTOOvič izvoljen za pred- sednika). prof. Zoran Vud- ler (podpredsednik) itd. NOVICE » 0<^NDVN!F ROl F Pionirji in mladinci 1. osnov, ne šole so sklenili, da bodo zbirali star papir in druge odpadke iz papirja. Zbirali ga bodo med cjljskim pre- bivalstvom. denar pa bodo uporabili za poučne izlete. Na 1. asnoxTii šoli se skrb- no pripravljajo na tekmo- | vanje iz prometne vzgoje: učenci pišejo naloge, rišejo risbe, gledajo diafilme in zvočne filme ter izdelujejo različne izdelke s področja prometne vzgoje. Posebna ko- misija pregleduje koli-sa in opozarja učence na ugotov- ljene pomanjkljivosti. Učenci se vadijo na poligonu za oce- njevalno vožnjo. Na razred- nih in šolskem tekmovsnju bodo izbrani najboljši učenci za občinsko tekmovanje. Na šoli so ustanovili tudi družino ■ pionirjev-prometni- kov. Med različnimi krožki na šoli je najbolj delaven drii- matski krožek, člani tega krožka so se že trikrat pred- stavili s kratkimi igricami. Z »Markovo sestrico« so nasto- pili tudi v Zlatarni. Za za- ključek šolskega leta pa bo dramatski krožek pripravil daljšo mladinsko igro. SKRB ZA STROKOVNO USPOSOBLJENOST v prizadevanjih železarske- ga kolektiva v štorah za veo- jo produktivnost, za boljšo organizacijo dela se trudijo kolikor je mogoče izboljšati strokovno usposobljenost vo- dilnega osebja, posebno še za izpolnitev vrzeli med vodil- nim osebjem v samih obratih' predvsem pri delovanju. Za- to so že dalj časa priprav- ljali pogoje za šolanje delo- vodij. želeli so, da bi se na razpis prijavili predvsem ti- sti, ki taka delovna mesta žt,' zasedajo pa jim novejša teh- nologija proizvodnje nalaga strokovno izpopolnitev, žal je bil pri teh slab odziv na razpis. Razveseljivo pa je da skrbne priprave niso bile zaman, saj je v šolske klopi sedlo kar 50 kandidatov, ki so pripravljeni vkljub težkim pogojem redno obiskovati vsa predavanja in opravljati tudi obvezno strokovno prak- so. šolanje bo trajalo 4 seme- stre, torej dve solslw leti, predmjtnik pa obsega 12 strokovno-teoretičnib predme tov in strokovno praliso. Tako šolanje kadra zahte- va precej finančnih in mate- rialnih sredstev podjetja, ki pa bodo ob uspešnem poteku in zaključku šolanja bogato obrestovana. Največ je odvis- no od močne volje in dosled- ne vztrajnosti kandidatov sa- mih. R. M. PRIPRAVE NA PRO- SLAVO OBČINSKE- GA PRAZNIKA v Celju so že stekle prve priprave na letošnjo prosla- vo 20. julija, občinskega pra- znika v počastitev dneva ustanovitve Pn'^e celjske če- te. V ta namen bo organizi- ranih več športnih, kultur- nih in zabavnih prireditev, razen tega pa bo izšla tudi posebna knjiga o razvoju mesta v letih po vojni. ŠE VEDNO UGODNA SMUKA Na smučiščih pod Tovstom, pri Celjski koči, je več KOt meter snega in zato prijet- ne spomladanske smuke še dolgo ne bo konec. Poleg tega redno obratuje tudi vlečnica. XV. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V peteK, 27. t.m. bo štiri- najsta seja skupščine občine Celje. Predlog dnevnega re- da je obsežen, saj zajema nič manj kot 13 točk. Tako bodo sklepali o resoluci- ji o temeljih družbeno eko- nomske politike v občini v letošnjem letu pa tudi o poslovanju sklada skupnih rezerv gospodarskih organiza- cij občine v lanskem letu. Več poročil je pripravil svet za notranjo pvolitiko in splo- šne zadeve. Tako bodo od- borniki seznanjeni z delom in problemi občinskega so- dišča, občinskega javnega to- žilstva, občinskega javnega pravobranilstva, občinskega sodnika za prekrške, posta- je milice in zavoda za izme- ro in kataster zemljišč. Na predlog sveta za kultu- ro in znanost bodf» odločali o ustanovitvi kulturne skup- nosti. V kolikor bodo spreje- li ta predlog, bodo imenova- li še člare iniciativnega od- bora te skupnosti. Medtem ko je svet za telesno kultu- ro pripravil poročilo o stanju telesne kulture v občini, bo- do v nadaljevanju zasedanja govorili še o delu centra za socialno delo v lanskem le- tu in o problematiki mladin- skega prestopništva. Več predlogov pa bosta posredo- vala tudi svet za družbeni plan in finance ter svet za terciarno gospodarstvo. MALI INTERVJU Vprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Melita Avsenak Pogovarjali smo se z naj- mlajšo in najmanjšo pevko narodno-zabavne glasbe pri nas. Celjani imamo sploh to srečo, da imamo najmlajše pevce na našem področju. Poleg Melite še odličnega Ota Pestnerja. Obadva sta že pra- vi zvezdi s posnetimi plošča- mi, nastopi na radiu, televizi- ji, festivalih. Za mlada pevca več kot skronma bera. Melita je v pogovorih skro- mna. V narodni noši, v kate- ri vedno nastopa, se namuz- ne, živo pogleda in v odgovor odkima ali prikima, govori pa bolj malo. že dolgo poješ? »Iz otro- škega vrtca.« Stara si ... »12 let in hodim v osnovno šolo.« Tvoj konjiček poleg petja? »Petje.« In še? »Zbiranje pr- tičkov.« S kom poješ? »Z an- samblom Franja Bergerja.« Vedno? »Vedno.« Bi rada pela tudi popevke? »Nekoč se bom poskusila tudi na tem področju.« Je še veliko ljubiteljev narodne glasbe? »Veliko. Predvsem na Dolenj- skem.« Kot mlada in znana pevka dobivaš veliko pošte? »Veliko« Kdo vse piše in zakaj vse te prosijo? »Pišejo mi mladi in stari, skratka ljubitelji mojega petja. Pro- sijo me za slike, tekste pe- smi, plošče.« Odpišeš vsem? »Vsem«. Ti nastopanje na koncertih povzroča težave v šoli? »Do zdaj še ne.« Te starši pustijo na nastope po raznih krajih Slovenije? »Ve- dno me spremlja oče.« Koli- ko plošč si že posnela? »Dve majhni in eno veliko.« Si že pela izven Jugoslavije? »Da. V Avstriji. Bilo je lepo.« ilodiš v glasbeno šolo? »Ja. učim se klavir.« Pa v pro- stem času? »Imam sestrico in z njo se igrava.« Bereš? »Veliko.« Hodiš v kino? »Ma- lo.« Poješ vedno oblečena v narodno nošo? »Vedno « Ko- liko pesmic obsega tvoj re- pertoar? »Enajst«. Kaj si že- liš? »Uspeh v življenju«. Tvo- ja najuspešnejša pesem?« »Očkov praznik.« Takšna je Melita Avsenak, pevka iz Senovega. TURISTIČNI URAD SE BO SELIL Turistični urad celjskega olepševalnega in turističnega društva v Stanetovi ulici se bo morali izseliti iz doseda- njih prostorov. Tako so nam- reč povedali na občnem zbo- ru društva. Zal pa je pri tem izostala beseda o vzro- kih selitve in nameri, kje bodo bodoči prostori te eno- te, ki se je v zadnjih letih lepo uveljavila. ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA 15. aprila bodo v krajevni skupnosti Center v Celju iz- vedli akcijo zbiranja stare- ga papirja. Pri tem jim bo- do pomagali učenci III. os- novne šole. Papir bodo pro- dali tovarni celuloze v Kr- škem, denar pa shranili za pripravo letošnjih otroških novoletnih prireditev ali za spomladansko Jurjevanje za prihodnje leto. Krajevna skup- nost je prepričana, da bodo prebivalci tega območja po- magali pionirjem, saj bodo s tem storili koristno delo, hKrati pa se bodo znebili papirja, s katerim včasih res ne vemo, kj narediti. Poslej naj bi akcije zbiranja papirja v tej kraje\Tii skup- nosti izvedli vsaj dvakrat letno. PREMALO KLOPI Prva lepa in pomladanska nedelja v letošnjem letu je privabila zlasti na Savinj.sko nabrežje veliko število spre- hajalcev. Pa tudi Savinja je sprejela prvega čolnarja in prva dva neprostovoljna ko- palca, ki sta se oblečena pre- vrnila s čolna in zmočila do glave. Brr . . . mrzlo! Na Savinjskem nabrežju je Ibila pravcata gneča, klopi pa premalo. In prav zato bi kazalo priporočiti pristojne- mu komunalnemu podjetju, da bi postavil več klopi ob nabrežju pa ne samo v nje- govem spodnjem delu. kjer so že, marveč tudi naprej, vsaj do tako imenovanega Čopovega mostu. NADOIVIESTNE VOLITVE Te dni je potekel mandat odborniku občinske skupšči- ne Šentjur inž. Jožetu Bučar- ju, dosi-danjemu podpred- sedniku občinske skupščine. Tov Bučarja so zaradi odho- da na drugo delovno mesto razrešili njegove dolžnosti. Za 7. april pa je skupščina raz- pisala nadomestne volitve v 23. volilni enoti, ki zajema forume družbeno poliiičnih organizacij ter postajo mi- lice. V ČAST PADLIMA v nedeljo dopoldne je bila pred spomenikom na Resevni spominska svečanost ob 25. obletnici smrti Cvetke Jeri- nove in Dušana Laha. SvJča- nost je pripravilo predsed- stvo občinske konference Zve- ze mladine Šentjur. Ob spo- meniku je govoril komandant kozjanskega odreda Marjan Jerin, člani moškega pevske- ga društva Šentjur, godba na pihala ter recitatorji Mode in osnovne šole pa so izvedli kulturni program. DELOVNI ODNOSI Pred dnevi so na mladin- ski konterenci v podjetju Moda Šentjur sprejeli pro- gram dela organizacije za pri. hodnje obdobje. Mladi se bodo skušali čimbolje vključeva- ti v samoupravljanje, zavze- mali pa se bodo tudi za še boljše delovne odnose. Med starejšimi je še vedno čutiti nezaupanje do mladih, še po- sebej kadar gre za volitve v samoupravne organe. Zato so mladi sklenili, da bodo s čimboljšim delom v svoji or- ganizaciji dokazali, da tak- šno nezaupanje ni potrebno. SPOMENIK SKLADA- TELJEM IPAVCEM v Šentjurju so pred krat- kim ustanovili sklad za po- stavitev spomenika skladate- ljem Ipavcem. Tako se bodo Šentjurčani oddolžili spominu svojih znanih rojakov. Za predsednika upravnega odbo- ra so imenovali Acija Sveti- no, tajnik pa je Norbert Kind. VISOKI OD V NEGO SPODARSTVU j Medtem ko je bil povpre^l ni nominalni dohodek v šent- jurski občini leta 1968. 786 dinarjev, so ga lani usp^ li dvigniti na 912 dinarjev Precej očitna pa je razlii^^ glede višine in področja to. likšnega osebnega dohodka Tako je bil lani povprečen dohodek v gospodarstvu 875 dinarjev mesečno, v negospo, darstvu pa 1.081 dinarjev Ko so na zadnji seji skup^ ščine sazpravljali o povprek nih dohodkih je eden od 0^. bornikov predlagal, da bi lah ko enkrat le povedali pov! sem realno, kakšna je pov. prečna plača delavca. KMETIJSTVO IN GOZDOVI, Poročali smo o tem, da i odbori občinske skupščin Slovenske Konjice zahtevali' da se njihove seje udeležil tudi predstavniki Gozdne« gospodarstva Celje, zarsä kritik kmetov na račun rj polaganja oziroma gospod« jenja z gozdovi. Predstav niki GG Celje so se zate« udeležili nekaterih zborov v^ lilcev na gozdnatih predela občine in pojasnjevali stan| kmetom — lastnikom gozdof Kljub temu pa bodo odbor niki eno svojih prihodnji sej posvetili problemat^ kmetijstva in gospodarjenja z gozdovi. I DOM UPOKOJEN- CEV V ZREČAH Upokojencev je v vseh našil krajih precej in večinoma ima njihova organizacija v mesil ali trgu pisarno in še kakša družbeni prostor. Zelo male pa je urejenih domov za upo kojence. Toda upokojenci ] Zrečah bodo kmalu dobil svoj dom. Staro šolo bo(ä$ nv,!koliko preuredili, tako bo do imeli Irudi upokojenci svo, kotiček. ZDRAVSTVENI DOW Občani v Konjicah se v^ krat sprašujejo, kdaj bo d^ končno zgrajen zdravstveaj dom. Kot je povedal prec sednik občinske skupščia inž. Franc Tepej bo dom g« tov predvidoma že letos medtem, ko je sadnji rol 31. januar 1971. leta. ^ TRI ŠOLE Ljudje v Gorenju, Tepan| in špitaliču so na zboru v( livcev zahtevali adaptacij starih šol v njihovem kraj' ■Kot smo izvedeli bodo n občinski skupščini priprav"- poseben program adaptaci teh treh šol in tako ugod zahtevam občanov. LJ V šentjurski obči^ da vsako leto pro^ □ praznik v drugem kro Ijivo, vsaj ima vsak * Q določeno ekonomsko \ ra tisto leto v ta kraj ' stev za razna dela I "I področju in občani ^ l^j mnogo glasneje pov(^ r^ Lani je bil bčinsKi U Ijah. Zelja je bila of jih je bilo tudi izpolni' Qke pa so si najbolj ^^ _ ^ no. Tako na občinski CarilHHHSlIICiffi kritika Utinstva ve^ j® občanov v ^j® .jcah, ki so mne- gostinstvo na pod- .^e ne ustreza nag- '.""^ojü samega kraja in r^ gi-spektivnemu raz- N^a. Zato morajo JVr®^^*^^ program na- ^ razvoja konjiškega ^ ge se hočejo vklju- ^plošen razvoj. ^nvski pavi- jj v škalcah bi v naselju pod ^ pričeli z gradnjo 'e^a. paviljona s 500 površine. I izboljšanja trgovske jjodo predvidoma ad- . iji modernizirali še ^ lokale »Boharina«, »Loče« in »Tka- 2reče- Hkrati s tem pa vliajo idejne osnutke aovnico v Slovenskih k lODERNA Elefonija pri modernizaciji te- g v Gornji Savinjski so se končno le priče- prostorih pošte Mozir- že nekaj časa izvajajo «na dela, ki so potreb- postavitev avtomatske ske centrale, ki bo za I in delovne, organiza- iselij Mozirja in Na- jelo pomembna, nji način telefonskih v z dolino in v dolini or ri več sprejemljiv, B razumljivo, da obča- trpno pričakujejo Kdaj idročje celotne doline no v avtomatično tele- omrežje. Upravnik po- Mozirju, ŽAGAR Slav- ni je povedal, da je po mu PTT skupnosti dena do leta 1975 po- vključitev doline v av- čno telefonsko om- sredine julija v tem 9 je predvidena, v ko- ne bi nastopile kakšne še ovire, vključitev av- ične centrale za nase- ozirje in Nazarje. Ka- 'a te centrale bi bila ^t 200 telefonskih šte- ' kolikor pa bo pofreb- bodo lahko povečali ^ številk. ričetkom obratovanja te pa se bodo poveča- li sedanje zmogljivosti ^ v Gornjem Gradu in saj bodo dobile di- F spoje s Celiem. HUBERT H. '^la po roku ' ^ gradnji novega w za osnovno šolo v so do danes že to- '^apredovala, da bodo novi šolski prostori priprav- ljeni letošnjo jesen za po- uk; to bo pomenilo veliko olajšanje za šolsko delo, ki je bilo doslej raztreseno po treh poslopjih v trgu in okolici, šolska mladina in prosvetni delavci že težko čakajo, da se bo pouk lah- ko vršil normalno in brez raznih ovir. V novem po- slopju bo na voljo 14 učil- nic in drugi kabinetni pro- stori, za zbirke itd. -v 3eja predsedstva občinskega sindi- kalnega sveta v sredo, 18. marca je ime- lo SVOJO sejo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Mozirju. Sprejelo je za- ključni račun za 1969 leto, predračun in program izo- braževalne dejavnosti v sin- dikatih za leto 1970. Obravnaval je tudi situaci- jo v kateri se nahaja član- stvo, ki je zaposleno v obra- tu »Cinkarna« v Ljubiji pri Mozirju, člani tega kolektiva so dobili za pretekli mesec izplačane osebne dohodke v višini 86 odstotkov. Iz sred- stev občinskega sveta je bi- lo odobrenih 1000, ki jih bo osnovna organizacija sin- dikata v Cinkarni uporabila za podpore tistim članom kolektiva, ki so z nižjim osebnim dohodkom ogroženi. V Kolikor se situacija v zve- zi s osebnimi dohodki zapo- slenih v Cinkarni ne bo kmalu uredila, bo predsed- stvo ponovno razpravljalo o dodatni podpori članom ko- lektiva. HUBERT H. PREMALO ZA KULTURO v šmarski občini naj bi le- tos namenili za kulturno de- javnost, v katero štejejo tudi tečaje za kmečko mladino, vzdrževanje gradov in spo- menikov, 30.000 din, to je za 0,3 odstotke več kot lani. Ra- zumljivo, da s tako skromno vsoto ne bi mogoče dosti na- rediti, saj je to pravzaprav v celoti samo polovica tistega zneska, ki bi ga naj dali za- vodu za spomeniško varstvo. dhr problemi elektrifikacije v občini je med problemi v ospredju tudi elektrifikaci- ja. še 8 naselij nima električ- nega toka, FKjnekod pa je ta tako šibek, da v večernih urah prebivalci ne morejo gledati televizije ali poslušati radia. Po mnenju distribucij- skega podjetja Elektro Celje je šibek tok posledica tega, da so posamezni porabniki priključili na omrežje elek- tromotorje in druge aparate, kar seveda pretirano obreme- njuje nizkonapetostno omrež- je. Rešitev bi bila le ta, da bi se sporazumeli in v večer- nih urah elektromotorjev ne bi uporabljali. nov vodovod v okviru programa komu- nalne dejavnosti nameravajo zgraditi vodovod z zajetjem v Tinskem in Loki pri žusmu, ki bi napajal naselja Šent- janž, Tinsko, Zibiko, škofijo, Konuško, Kretno, Vinski vrh, Lekmarje in še več drugih kraiev. Zmogljivost vodovoda bo za 600 domačij, v prvi fazi pa bi zgradili zajetje s črpal- ko in rezervoarjem in po možnosti omrežje do Zibike in Vinskega vrha, da bi s tem dobile vodo predvsem šole. Za to fazo je predvideno 80 tisoč din investicij. KONČANI ZBORI VOLIVCEV v žalski občini so v devet- najstih krajevnih skupnostih izvedli zbore volilcev, ki so bili zlasti pomembni zaradi obravnave občinskega prora- čuna za letošnje leto in dela krajevnih skupnosti. 31. mar- ca bo seja občinske skupšči- ne, kjer bodo dokončno spre- jeli tudi tisto, kar so obrav- navali na zborih volilcev. o delu med dvema sejama Jutri bo v Žalcu II. seja Občinske konference ZKS, kjer bodo razpravljali o delu med obema sejama ter spre- jeli program obnove zveze ko- munistov v žalski občini. Svo- je poročilo bo podala tudi ko- misija za idejno politično usposabljanje komunistov, o končani politični šoli itd. Ob- ravnavali bodo poslovnik ob- činske konference in poslov- nik častnega razsodišča ter program dela konference. ANKETIRALI SO 132 LJUDI v februarju, v snegu in mrazu je na območju med Rimskimi Toplicami 21 ob- čanov obiskalo nad 120 do- mačij in anketiralo 132 ob- čanov. Anketarji, bili so to predvsem prosvetni delavci in komunisti iz Jurklošter- ske organizacije, so svoje delo opravili prostovoljno, brez plačila za delo, potne stroške in večdnevno biva- nje na poti po ledenih str- minah m po hišah. Pri izvajanju ankete so v Jurklošterskem okolišu, kjer je bilo anketiranih 100 ob- čanov sodelovali: Janko Le- skovšek, Franc Žveplan, Mi- ro Požun, Goce Kalajdjiski, Milan Gorišek, Kolar Dani- ca, Franc Cerjak, Bine Vo- lavšek in Branko Defer. V krajih ob spodnjem to- ku Gračnice so anketirali prosvetni delavci šole v Rimskih Toplicah: Joža Li- povšek, Ančka Perše, Marin- ka sipek, Zdenka Stepinšek, Julij Gorič, Janez Krajnc, Dobrana Božič, Jože Kričej, Cirila Ušen, Stana Paradiž- nik, Milko Vahčič in Stan- ka Vizovišek. Hvala! gostovanje v vrhovem Dramska skupina in Šent- janža je v nedeljo gostovala v Vrhovem z dramskim de- lom. Kot vedno je bila dvo- rana prosvetnega doma v Vrhovem napolnjena s hva- ležnim občinstvom. Prosvet- no društvo v Vrhovem, ki letos praznuje 15 let obsto- ja, zelo živahno sodeluje 2- društvi v okolici in tako se vsako leto v tem kraju zvr- stijo na odru poleg doma- čih tudi številni sosedni amaterji. -ec NiciVa, f>činshi ! '■asum- ^drnreč sred. ynem da r ^ram. ' fece; ^jQovi. ^^otna trgovskem podjetju Merx so jim pove- dali, da je to povsem mogoče. In res so začeli pogovori o lokaciji. Ven- dar ... O tem je na zadnji seji skupščine v Šentjurju govoril odbornik Roman Se- kolec: »Za občinski praznik so nam oblju- bili novo trgovino. In res smo na stari trgovini na dan praznika videli tablo z napisom Merx. Verjemite, da bi mi Drameljčani raje imeli novo trgovino in staro tablo.« NAŠ ZRELOSTNI IZPIT čez dva meseca se bodo zapela vrata srednjih šol za, dijake zadnjih letnikov. Z zrelostnim izpitom — maturo — bodo morali še zadnjič na srednji šoli znova potrditi vse kar so jih učili štiri leta. Za same dijake je to ve- lik, izreden dogodek, kar dokazuje tudi njihova spro- ščena pesem in sprevod, ki ga lahko vsako leto vidimo na celjskih ulicah. »Predajamo ključe zanamcem« bodo de- jali in se odpravili na fakultete, viš.je šole ali v delovne organizacije. Strah pred tem zrelostnim izpitom je ra- ziimljiv, saj pomend korak v drugo obdobje mladega živ- ljenja. V zadnjih letih se je sistem mature precej me- njal. Tako imajo danes na gimnaziji za zrelostni iispit obvezno slovenščino, izbirajo lahko med matematiko aU angleščino, še en predmet, poleg tega pa morajo poznati ustavo in zgodovino II. svetovne vojne. Nekdanjo matu- ritetno nalogo so pripravili že med letom in jo zago- varjali pri rednih urah. Kakšni so občutki dijakov pred maturo? Dvema dijakoma celjske gimnazije in trem z eko- nomskega šolskega centra smo zastavili vprašanji: Kaj ti pomeni matura in kaj meniš o letošnjem zrelostnem izpitu? M. S, T. V. DARKO TANKO iz Šent- jurja: »Matura je dejansko zrelostni izpit za dijake sred- njih šol. Če stalno skozi vsa leta spremljaš podajano snov' menim, da ti matura ne sme delati težav. S tem bomo še bolj potrdili tisto splošno izobrazbo, ki nam jo je dala gimnazija. Letošnja matura je v redu, še posebej zato, ker lahko delno izbiraš glede na predmete, ki ti najbolj leže. ALENKA PELKO iz Celja: »Mislim, da je matixra na srednji šoli zaključek določe- nega obdobja izobraževanja mladega človeka. Po njej bom postala nekoliko samozavest- ne j ša, saj bom s tem zrelo- stnim izpitom imela možnost nadaljnjega študija. Letošnja matura je težka. Maturitet- na naloga je odveč, ker gre samo za ponavljanje snovi, če hočete_^ prepisovanje iz knjig. Več poudarka bi mo- ralo biti na sociologiji in na- cionalni zgodovini.« MAJDA MARČEN s Pol- zele: »Pričakujem jo z ve- likim strabom, ker je zame nekaj novega, še vedno ne verjamem, da so pretekla štiri Lata in da je pred mano matura. Mislim, da je ta naš zrelostni izpit velik dogodek za vse dijake zadnjega let^ nika. Letošnja maitura je težka, ker smo šele sedaj izvedeli za zgodovino. Obnovi- li jo bomo na popoldanskem seminarju, kar pa je za vo- zače precej težko.« METKA ZALOK.\R iz Kr- škega: »Matura na ekonom- ski šoli je zame odločilnega pomena, saj bom laihko šla v službo. Je potrdilo znanja, ki smo ga pridobili v štirih letih. Moram reči, da je ma- tura letos težka, še i>osebej ker zadnji letnik nima zgo- dovine m bomo morali na seminar « JURE JERIN iz Celja: »Ma- tura je vsekakor odločilen do. godek za srednješolca. Zame je bUa cilj, ki ga moram do- seči, če hočean nadaljevati študij. Letos je premalo eko- nomskih ved, recimo politič- ne ekonomije, skratka pred- metov^ ki so za nas i>amemb- ni. Namreč, bolje bi bilo, če bi bil zrelostni izpit bolj usmerjen na tisto, kar je bistvo srednje ekonomske šole.« ZA V Dobre pol ure prea pricetkom oddaje se je pred vhodom v kino dvoran«» zbrala skupina ljudi, ki si je želela pri- boriti niT»)bolj.se mesto v dvorani. Ko smo z oddajo začeli je bila dvorana popolnoma polna. Predzadnja nedelja v marcu. Dan je bil lep in sonce razpeto nad polsavin«, ki ga vod Franjo Rizmal. V oktetu pojejo: dr. Lojze Rizmal. Rado Lipovšek, Franjo Rizmal, Vinko Rizmal, Rafko Cede, Cvetko Kveder, Slavko Po- lak in Rafko Funkl. Zapeli so štiri pesmi. Čudovito! Med poslušalci v dvorani je posebno zanimanje vzbudil odlični atlet Drago Žuntar iz Ar.je vasi. Po vrnitvi iz voj- ske se že skrbno pripravlja na novo sezono. Dnevno preteče tudi do 20 kn», želi pa si, da ne bi bilo poškodb. Po. tem bodo prav gotovo uspehi. To niu želimol Tudi tokrat se je prt podeljevanju po- sebne nagrade zataknilo. Kar dva para dvojčkov sta prišla na oder. Zreb je bil naklonjen triletnima fantoma iz Mi- go.jnic, ki sta za nagrado dobila oma- rico za čevl,je — Izdelek in darilo obrt- nega podjetja Garant Polzela. Pred mikrofonom so se pojavili tudi predstavniki Šolskega Športnega društva na osnovni soli v 2alcu: prof. Vlado Ve- ber, De.sanka .lesič in Nu.ška Udrih. fiovorili so o pomenu S.'SD, kroniki, ki jo skrimo vodijo, novi telovadnici in osebnem udejstvovanju v športu. KAKO NAJ RAVNAMO Z LEVIČNIM OTROKOM I ' Mnogo staršev, vzgojiteljev in učiteljev naleti v svoji Tzgojni praksi, med drugim, tudi na probleme levičarstva. Levičnikov je med otroki več kot si mislimo. Mnogokrat se niti ne 2savedamo, da je otrok levičen, vsaj do vstopa v šolo ne. Raziskave so po- kazale, da so razni tipi in razne stopnje levičnikov. Ugotovljeno je, da pride na vsakih sto otrok petnajst le- vičnikov. Ob tem se nam za- stavlja vprašanje, ali je to resen problem, in kako rav- nati z levičnikom? Levičnost lahko opazimo že pri enoletnem otroku. Pri- bližno do sedmega meseca dojenčki enako spretno upo- rabljajo obe roki, šele zatem začne pri uporabi prevlado- vati ena ali druga roka. Tako bo levični otrok segel po po- nujeni igrači z levo roko, ko bo začel sam jesti, se bo Upiral, če mu bomo dali žlico v desno roko in bomo vztra- jali, da bo- z njo jedel. Obi- čajno ob takih zgodnjih za- Pažanjih ne čutimo to kot problem, ki bo prišel moč- 'leje do izraza v šolski dobi, Posebno še, če mislimo, da ^ to da s silo naenkrat od- praviti. Nepravilno in ne- 'istrezno ravnanje z otrokom devičnikom lahko pripelje do ^Udih posledic in motenj v 'Njegovem duševnem razvoju. Pri nas smo temu vpraša- posvečali še premalo p)o- ^rnosti. Do presenetljivih in dragocenih dognanj pa so Prišli češkoslovaški zdrav- stveni, psihološki in pedago- delavci. Povod za siste- '^atično proučevanje tega |T>rašanja so bili otroci z za- •^^nelim govorom, jecavi, proci, ki so imeli izredne ^ave pri pisanju in branju, z raznimi nevropatski- ^ pojavi, med katerimi so vedno pogosteje bili levični- ki. Za boljše ra^iimievanje in obravTiavanje te problemati- ke si oglejmo nekaj prime- rov, vzetih iz knjige Miloša Sovaka Vychovne problemi levactvi in revija Otrok in družina. Sedemletni deček V. š. je normalno razvit otrok in iz- razit levičnik. Staršem se ni posrečilo, da bi ga prevzgo- jili v desničarja. V šoli krče- vito stiska svinčnik, kadar piše se muči in ves poti. Pi- sava je skrivljena, pri pisanju je vznemirjen, vedno nekaj brska z levo roko ali pa z njo podpira glavo. Ko doma napiše samo del naloge, je že izčrpan. Ko pa gre spat ali počivat, maha z rokami in nogami. Ima sicer odličen uspeh v šoli, le v pisanju ima trojko. Riše z levo roko. V pogledu značaja je pa na- padalen in trmoglav. Ko so mu dovolili, da je pisal z le- vo roko, se spremenilo ne samo njegovo pisanje, am- pak tudi značaj. štiriletni edinček je začel jecati. Poleg tega je imel ze- lo slab odnos do očeta in ma- tere, postal je negativen, tr- mast in maščevalen. Psihia- ter je ugotovil, da je rojen levičnik. Njegovi starši so ga postopoma in brez nasilja navajali na uporabo desne roke. Na pregledu so materi svetovali, naj do sprejema na zdravljenju otroku dovoli u- porabljati levo roko, še več, naj nevsiljivo pomaga otroku pri uporabi leve roke pri igračkah, pri uporabi raznega orodja in pKxJobno. In otrok je že po nekaj tednih prene- hal jecati, prav tako ni več bil agresiven in maščevalen nasproti staršem. Zanimiv je primer pred- šolske deklice, ki je imela podedovano levičnost — vsi njeni sorodniki so bili levič- niki. Stalno so jo vadili za uporabo desne roke. V pred- šolski dobi niso opazili ka- kih posebnih vzgojnih težav. Le te pa so se začele z vsto- pom v šolo. Ko je morala pisati z desno roko, je posta- la nemirna, začela je dobivati napade živčne razdraženosti, strahu in joka. Vse pa je bilo povezano še s težavami v di- hanju. Ko ji je učiteljica do- volila pisati z levo roko, se je značajsko ustalila in pisa- nje je šlo laže. Poučno pa je naslednje poročilo neke matere: »Imam sina levičnika, ki je že oče treh otrok. 2e kot deček je raje pustil predmet pri miru, kot pa če bi ga moral vzeti v desno roko. Mnogo truda smo imeli z njim, preden je začel hoditi v šolo; z veliko težavo smo ga naučili jesti in pisati z desno roko. Kot fant je igral rokomet; bil je med najboljšimi igralci in je do- segel največ golov z levo roko ...« Zdaj je med naj- boljšimi delavci v fini meha- niki in sam pravi: »Naj ne bo v skrbeh nobena mati, če ima sina levičnika .. .« »Pozabila pa sem povedati še tole: ves trud, ki smo ga imeli z njim je bil popolnoma odveč; sebi in sinu bi lahko prihranili mnoge nevšečnosti.« Vzroki prirojenemu levi- čarstvu so fiziološko pogo- jeni. Živčni centri za gibe rok so v hrbtenici, bolj kom- plicirane gibe pa upravljajo živčni centri v možganski skorji, ki so razporejeni v desni in levi možganski po- luti. Leva možganska poluta upravlja desno polovico tele- sa, desna polovica pa levo. Kot živčni centri vplivajo na dejavnost rok, tako obratno dejavnost rok na raz- voj živčnih centrov. Tako je desničarstvo in le\'ičarstvo odraz stopnje sposobnosti in razvitosti ustrezne polute možganske skorje. Z uporabo desne ali leve roke pa je po- vezano tudi vprašanje govor- nih sposobnosti, abstraktnega mišljenja, torej sposobnost višjih duševnih funkcij. Cen- ter za govor se formira v najtesnejši zvezi s centrom za gibanje na levi poluti mož- ganske sk>rjo, kjer je center za gibanje desne roke, ki je z razvojem človeka po kame- ni dobi dobivala vodilno vlo- go v procesu dela in obliko- vanja govora. Tako je v najbolj ugodnem položaju rojen desničar. Pod toliko manj ugodnimi pogoji pa se razvija rojeni levičar, ki je sicer enakovreden gor- njemu, vendar ga okolica be- ga, vrši manj določen pritisk ali nasilje, ki nasprotuje nje- govim prirojenim sposobno- stim leve roke. Veliko je stvari, s katerimi se sreču- je levičnik, in so prirejene za uporabo desne roke. Tako preneha harmonično sodelo- vanje obeh možganskih p>olut, kar povzroča določene du- ševne motnje, ki smo jih sre- čali v navedenih primerih. Seveda pa primerov ne mo- remo pKDsploševati. Pogledi na to, kako rav- nati z levičnikom so zelo različni, in še nevskla j eni. Ta- ko Angleži dopuščajo levični- kom popolno svobodo in imajo celo šole namenjene izključno levičnikom. Levičnika moramo preso- jati kot nekaj naravnega in ne kot nekaj izrednega in nenaravnega. Najprej mora- mo ugotoviti, na kak^i stop- nji je uporaba leve roke. Iz- razitega rojenega levičarja si- liti v uporabo desne roke, je lahko prej škodljivo kakor koristno, posebno, če kaže otrok do tega izrazit odpor. Ce gre za levičarstvo srednje stopnje, in otrok uporablja brez večjih težav tudi desno roko, ga zsačnemo navajati na ufKjrabo desne roke pri pisanju šele z vstopom v šolo in to brez nasilja. Ostale de- javTiosti lahko vrši tudi z levo roko. Brez večjih težav pa se privajajo na uporabo desne roke levldniki lažje stopnje, ki nemoteno uporab- ljajo obe roki. Pri njih mož- ganski centri za gibanje rok niso dovolj diferencirani. S takimi otroki v predšolski dobi po navadi nimamo te- žav. Le-te p« nastopijo v laž- jih oblikah v šoli pri pisa- nju in branju. Z ozirom na različna dej- stva pri pojavu levičarstva so naši učitelji v šoli v različnih dilemah. Večina v izrazitih primerih levičarstva popusti, kar je tudi prav, nekateri pa računajo na uspehe vztrajno- sti, da bo tudi desna roka postala poslušna in mehka. Vsekakor pa smo vsi enot- nega prepričanja, da je sila najslabše sredstvo, ki bi lahko rodilo dobre rezultate. Prof. ANA CETTKOVIC v ČSSR so v zadnjih dneh izključili iz partije več po- membnih mož, ki so odigrali veliko vlogo v »praški po- mJadi«. Le Dubčka, ki je zdaj veleposlanik v Turčiji, so samo »suspendirali«, dok- ler se ne konča preiskava. »Preiskava« se je že davno končala. . . Nekoliko z za- mudo so začeli zdaj rogovi- liti tudi britanski študenti, ki so se »uprli« skoraj na vseh univerzah. Zasedli so dekanate in razpravljajo s pro- fesorji. Predvsem protesti- rajo proti dosjejem, ki jih imajo univerzitetne oblasti o študentih Študenti pravijo, naj profesorji predavajo, ne pa zapisujejo v arhive^ kak- šne nazore ima ta ali oni študent... Amintore Fanfa- ni, ki si je zaman prizadeval sestaviti italijansko vlado le- vega centra, je takole po- tožil: »Prvi vtis, ki ga mo- ram poudariti, je ta, da se me zdaj prvič po dveh letih spet loteva glavobol.. .« Očit- no se bo lotil še marsikoga drugega, če se bodo pogaja- nja za sestavo nove italijan- ske vlade še dolgo vlekli. .. V danskem kraju Odense so uprizorili »seksualni sejem«, ki je trajal štiri dni. Za 19 dolarjev vstopnine so obisko- valci med drugim lahko gle- dali prave »seksualne ekshi- bicije« v nočnem lokalu. Ne vemo, kaj bi k temu dejal Andersen, ki je bil rojen v Odenseju. Verjetno bi postal še večji pesimist... V LR Kongo (Brazzaville) je bil pOskus državnega udara. Uda^ se ni posrečil. Morda se bo prihodnji, ker v tem delu Afrike se ljudje čudijo, če ni vsak mesec vsaj enega dr- žavnega udara — uspešnega ali neuspešnega... Tudi ki- tajski padalci se navdihujejo z mislijo Mao Ce Tunga. Eden izmed njih pravi: »Ker nosimo predsednika Mao Ce Tunga v srcih, so za nas ogromne višine isto kakor trdna tla. Zanašamo se samo na moč njegove misli.« Po- zabil je na padala .. . Ljubljansko pismo Zavetje in imetje In kje je dejanska osebna kot družbena odgo- vornost, katere so nas polna usta že dolga dolga leta? Kdo odgovarja za zavoženo pod- jetje? Mar spet le povprečni občan? Trikrat se je v nekaj me- secih v Ljubljani govorilo o viškem gradbenem pod- jetju »Tehnograd«. Ugled- niki so gradbenemu pod- jetju vrsto let obetali in pripravljali lepo priiiod- nost. Velikokrat so ga po- stavljali za vzgled pamet- ne delitve dela, hitre ure- sničitve programov, ime- novali za odlične stavbe- nike, ki čutijo s trgom in občanom ter zato spodbu- jajo stanovanjsko varčeva- nje ter nudijo takšne kre- dite, da jim še ljubljan- ska banka, slovenski de- narni mogotec štev. 1, ni kos. Potem pa je šel »Teh- nograd« nenadoma (?)pod prisilno upravo. Nekaj mesecev si je ubogi prisil- ni upravitelj zaman belil glavo, kako bi popravil napake nekdanjega vodst- va, kako bo nadomestil milijardno izgubo. Obupal je, obupala je občina, še prej pa občinski rezervni sklad. »Tehnograd« je svo- jo — zdaj — s trnjem po- suto pot nadaljeval s ste- čajem. Drugič so o podjetju spregovorili, ko se je izka- zalo, da so občani, ki so varčevali pri »Tehnogra- du«, naložili denar v sum- ljiv posel. Podjetje je ob- čanom (gre za socialno šibke ljudi, zelo potrebne strehe nad glavo) obljub- ljalo lepe kredite, hitro gradnjo in še marsikaj. Ko je šlo podjetje na boben, so občani pričakovali, da bodo denar dobili nazaj. To pa je preprečil zvezni predpis o likvidaciji, ki je denar občanov prištel li- kvidacijski masi. Iz te ma- se pa bodo najprej izpla- čali velike upnike »Tehno- grada« ... občani pa bodo (spričo izgube) ostali krat- kih rokavov. Občina Vič pripravlja solidarnostno akcijo za pomoč tem ob- čanom, ki pa nima ravno rožnate prihodnosti (de- narja v občini ni, prav za- radi sanacije Tehnograda). In tretjič? Takrat, ko so se začele podirati stolpni- ce. ki jih je v Zavetiški ulici (kakšna ironija!) hi- tro (I?) zgradil Tehnograd. Podira se strop, odpada omet, pokajo stene ... Ga- rancija je potekla (zgra- dili so jih leta 1964) in zdaj naj bi popravilo pla- čali občani-lastniki. Ob rob vsem republiš- kim pripravam na temelji- te pogovore o položaju naše stanovanjske izgrad- nje (deficit v Sloveniji je 50.000 stanovanj) lahko pri primeru viškega gradbe- nega podjetja zapišemo, da so občani v tovrstni za- konodaji najmanj rečeno zelo prikrajšani. Zakon ščiti tudi likvidirano pod- jetje, njegove upnike (de- lovne organizacije), pozab- lja pa na občane-varčeval- ce in občane-lastnike. Zdaj, ko toliko govori- mo in — oprostite — go- voričimo o odgovornosti, o osebni in družbeni od- govornosti, bi kazalo en- krat spregovoriti tudi o odgovornosti za zavoženo podjetje, o odgovornosti za zavoženo imetje in o odgovornosti za zavoženo zaupanje. I. VIDIC Razveseljiv skok v proizvodnji Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so v februarju slovenska industrijska pod- jetja povečala proizvodnjo v primerjavi z januarjem za 3,3 odst., glede na lanski febru- ar pa kar za 13,7 odst. V obeh letošnjih prvih mesecih smo v Sloveniji proizvedli v indu- striji za 12,2 odst. več kot lani v istem času. TELEGRAMI WASHINGTON — Kmalu po- tem ko so sporočili, da so Sov- jeti dobavili ZAR protiletalske rakete »Sam«, je p edsednik Ni- xon sklical tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da ZDA za zdaj ne bodo prodale Izraelu re- akcijskih let' »phantom« in »skyhawk«. PEKING — Deleg ^ija palestin- ske organizacij- El Fatah pod vodstvom Jasern Art.fata je obi- skala Peking. Tam so jo lepo sprejeli. Kitajska tudi podpira pa- lestinsko gibanjfc z orožjem. P.'UIIZ - Radi Monte Carlo je poročal, da bo imel Izrael ra- kete z atomskim nabojem. Po mnenju radijskega komentatorja to dejstvo delno pojasnjuje sklep predsednika Nixona da ne bo prodal Izraelu letal, ki jih je Iz- rael zahteval VIENTIAN — V laoškem glav- nem mestu Vientian je odposla- nec gibanja Patet Lao Izročil pre- mieru Suvana Fiirr sporočilo Su- fanuvonga, v katerem ga poziva na pogajanja. Medtem pa enote Patet I,ao pritiskajo na pomemb- no središče Long Cheng. tedenski zunanjepolitični pregled Položaj v Jugovzhodni Azi- ji se je prejšnji teden — v sredo, 18. marca — nevarno zasukal, ko so kamboški de- sni nacionalisti med odsot- nostjo šefa države princa No- rodoma Sihamika izvedli dr- ža\ni udar. Ta je prišel po velikih demonstraci.jah v kam- boškem glavnem mestu Phnom Penhu, med katerimi so demonstranti vdrli v di- plomatska predstavništva Se- \ernega Vietnama in začasne vlade FNO in ju razdejali. Ta- krat je bi! Sihanuk v Parizu. Kakor .je znano, so demon- stracije izbruhnile zaradi na- vzočnosti severnovietnamskih in osvobodilnih sil Južnega Vietnama v Kambodži. Za- htevali so takojšen umik teh enot s kamboškega ozemlja. Princ Silianuk je iz Pariza odpotoval v Moskvo. Toda preden so se dobro začeli po- govori med n.iim in sovjetski- mi voditelji, je prišla novica, da so v Phnom Penhu izvedli državni udar, s katerim so predvsem odstavili Sihanuka. V Phnom Penhu so seveda trdili, da se je vse zgodilo po ustavni poti. Predsednik par- lamenta je postal šef države, poslanci pa so odobrili udar. Sicer je za vsakim poslancem — kakor poročajo japonski novinarji — stal po en vojak z bajonetom, toda predsedni- ka vlade in »močnega moža« udara Lon Nola to ne moti. Princ Sihanuk je izjavil, da odstopa, da pa se bo vrnil, ko bo odstranjena »skrajna desničarska reakcionarna kli- ka«. V Moskvi in Pekingu, kamor je Sihanuk prišel po obisku v Moskvi, so državni udar obsodili. Toda čutiti .je negotovost, ker nihče ne ve, kakšne posledice bo imela sprememba režima v Kam- bodži za položaj v Vietnamu in Laosu, a tudi za položaj v Jugovzhodni Aziji. V Saigonu so navdušeni nad novim »zaveznikom«, čeprav je kamboški predsednik Lon Nol izjavil, da se bo njegova vlada »brez odmikov držala politike neodvisnosti, nevtral- nosti in ozemeljske nedotak- ljivosti in da bo sodelovala z vsemi državami ...« To so izjave, toda kako se bo položaj razvijal naprej, je težko reči. Previdnost .je čutiti tako v Moskvi, Pekin- gu in Wasliingtonu. V sosed- njem Laosu se kriza še za- ostruje in sile Patet Lao ob podpori severnovietnamskih sil čedalje bolj pritiskajo na vlado Suvana Fume, naj se začne pogajati. Nihče ne dvo- mi, da bi te sile s severa lahko zavzele glavno mesto Vientian, če bi hotele. Vse kaže, da se spopad širi še na tista območja izven Juž- nega Vietnama, ki doslej niso bila tako izpostavl,jena. Kaže celo, da se teža spopada pre- naša iz Južnega Vietnama v Laos in zdaj celo v Kambo- džo. Kako se bo ta spopad končal, pa nihče ne ve. Tudi v Evropi smo pretek- li teden zabeležili zelo po- memben dogodek, le da je dosti spodbudnejši od držav- nega udara v Kambodži. Pr- vič, odkar obstajata dve nem- ški državi, .je prišlo v Erfurtu v Turingiji — zdaj v ND Nem- čiji — do sestanka med naj- višjima predstavnikoma obeh držav. Sestala sta se zahod- noneniški kancler Brandt in predsednik ministrskega sve- ta NDR Willi Stoph. Na sestanku ni bil sklenjen noben sporazum ali dogovor, razen sklepa, da se bodo po- govori nadal.jevali 21. maja v zahodnonemškrm mestu Kas- slu. Pomen sestanka ni bil v tem. 1'omen sestanka je v tem, da je do njega sploh prišlo. Kakih tisoč novinar- ,jev, ki so pridrveli v Erfurt, je lahko pisalo predvsem o »ozračju«, ki je nastalo ob tem sestanku. Nihče ne upa, da bodo po- govori lahki in kratki. Meil P>onnom in Berlinom se .j^ v 25 letih nakopičilo toliko nasprotij, da jih bodo odstra- njevali leta in leta. Ker p^ spodbudno napredujejo tudi . pogovori med Bonnom in M"' skvo in celo med Bonnom i'' Varšavo, .je upravičen zmeren optimizem. Vsaj dokler se po- govarjajo, se ne vojskujejo. LONDON — Tednik »Observer« piše, da utegne premier Harold Wilson razpisat' splošne parla- mentarne volitve že junija letos, čeprav so vsi doslo' govorili le o oktobru ali marcu prihodnje le- to. Sedanje ankete javnega mne- nja kažejo, da je 48 odstotkov volivcev za konservat: .ce, 41 od- stotkov pa za laouriste. MOSKVA — Francija je zdaj postala tretjp zahodno evropska država — za ZP Nemčijo in Ita- lijo — s katero je SZ sklenila sporazum o velikih poslih. Zgra- dili bodo francosko-sovjetski pli- novod, poleg tega pa bo Fran- cija sodelovala pri graditvi pod- jetij za nikeli in baker v SZ. Pariz je odobril SZ kredit v zne- sku 3,5 milijarde frankov. Z.^HODNI BERLIN - Predstav- nik treh zahodn'h sil je sporočil, da se bodo 26 marca sestali v Berlinu predstavnik vseh štirih sil, da bi razpravlj&l' o Berlinu. Govorili bodo od dohodih k Ber- linu. To neurejeno vprašanje je povzročalo incidente in težave v zadnjih 25 letih tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ GIBANJE GOSPODARSTVA — Industrijska proizvodja je bila v prvih dveh mesecih letošnjega leta v naši državi za 11,6 odstotkov večja kot lani v istem obdobju. Iz- voz pa se je povečal v primerjavi z istim lanskim obdobjem za 920 mi- lijonov din ali za kakih 40 odstot- kov, medtem ko smo uvozili za 7 odstotkov več blaga. To gospodarsko gibanje na začet- ku leta je dokaj ugodno. Pri tem pa vzbujajo pozornost podatki, po katerih je izvoz v Sloveniji začel zaostajati za izvozom v državi. V Sloveniji se je namreč v prvih dveh mesecih povečal izvoz le za 14 od- stotkov. Lani pa smo iz naše države iz- vozili za 308 milijonov dolarjev ali za 10,2 odstotka več kmetijskih pri- delkov in proizvodov kot predlan- skim. Izvoz svežega sadja se je lani več kot podvojil. Tako smo izvozi- li 20.000 ton sliv In 10.000 ton gro- zdja. Te dni je bil podpisan dodatek k trgovinskemu sporazumu med Ju- goslavijo in EGS (Evropsko gospo- darsko skupnostjo), po katerem bomo imeli odslej ugodnejše mož- nosti za izvoz Dosebno govejega mesa v zahodno Evropo. «H OBTOŽENI VOHUNSTVA — Pred dnevi so v Beogradu aretirali dooisnika zahodnonemške revije »Soiegel« Hansa Petra Rulimanna, .inq;oslovanske.ga novinarja Hilmiia Taciia (beograjskega dopisnika »Ri- lindjije«) ter voinega uslužbenca Jovana Trkuljo. Osumljeni so. da so "obunili za neko tujo državo. ■ ZASEBNA PRAKSA ODKLO NJENA — Odbor socialnozdravstve- nega zbora republiške skupščine je podprl stališča Slovenskega zdrav- niškega društva in soglasno odklo- nil pobude za kakršno koli bistve- no razširjanje zasebne prakse m uvajanje samoplačniških ordinacij v zdravstvti. B NAŠE ZDRAVJE IN BOLEZ- NI — Socialnozdravstveni zbor zve- zne skupščine je prejšnji teden raz- pravljal o zdravstvenem stanju pre- bivalstva, ki je v raznih krajih dr- žave zelo različno. Tako umre naj- več dojenčkov na Kosovem. Neza- dostna higiena, neustrezna oskrba z vodo in neprimeren način pre- hrane povzročajo ponekod številna črevesna obolenja. V naši državi pride povprečno po en zravnik na vsakih 1200 pre- bivalcev. To povprečje je ugodno. Uspešna proizvodnja in izvoz vendar je treba pri tem upoštevati, da je največ zdravnikov v velikih mestih, medtem ko jih v oddalje- nih krajih, ki so zdravstveno naj- bolj zanemarjeni, zelo manjka. ■ CESTA VRHNIKA — PO STOJNA — Za začetek gradnje mo- derne avtomobilske ceste Vrhnika —Postojna je že vse pripravljeno. Na celotni dolžini 31,5 km so že opravili razlastitve zemljišč, tudi .gozdovi so posekani, tako da na trasi že čakajo delavce. Cesto naj bi začeli graditi prihodnji mesec, zgrajena pa naj bi bila do oktobra 1972 Hkrati že tečejo tudi pogovori o rekonstrukciji avto ceste Zagreb- Beograd, vendar ni na razpolago denarja. Ob rekonstruirani cesti naj bi zgradili še novo cesto. Po seda- nji cesti Zagreb-Beograd pelje dne- vno povprečno 10.000 vozil in je ce- stišče marsikje že zelo slabo. B S. KRAIGHER V VIŠKI OB- ČINI — Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher je prej- šnji torek obiskal občino Vič. Ogle- dal si je tovarno »Ilirija« in novi otroški vrtec v Koleziji. m VELIKO INVALIDOV DELA — Število invalidov dela v naši dr- žavi stalno narašča. Letno se mva- lidsko upokoji kakih 30.000 ljudi. Med njimi pa je le 2 do 3 odstot- kov takih, ki so postali invalidi za- radi nesreče ali poklicne bolezni, vsi drugi pa se upokojijo zaradi drugih bolezni. ■ MLADINSKI TURIZEM PE- ŠA — Na nedavni konferenci Zvez ? mladine Slovenije so obravnavali mladinski turizem. Ugotovili so, da imajo m'adi pri nas zdaj manj mo- žnosti za letovanja in oddih kot so jih imeli prej. Mladinskemu tu- rizmu družba ni posvetila zadost- ne finančne pozornosti. Prav tako se novim potrebam niso dovolj pri- lagodile organizacije, ki se ukvar- jajo z mladinskim turizmom. Zato so se na omenjeni konferenci zav- zeli za novo zasnovo mladinskega turizma. n KOPRSKA PROGA NE ZMO RE PROMETA — Koprska luka iz leta v leto naglo povečuje promet. Njen razvoj pa že ovira pred leti zgrajena koprska železnica, ki ne zmore tolikšnega prometa, čeorav so pred leti nekatpri poudarjali, da proga ne bo izkoriščena 19 VELIKO PRIPRAVNIKOV — Lani so delovne organizacije spre- jele v vsej državi 53.700 pripravni- kov, od teh 8900 z visokimi šolami, 5000 z višjim in 39 700 s srednjimi šolami. SREČANJE BRANDT—STOPH — Takšen je bil prizor 19. marca v Erfurtu na trgu pred hotelom Erfurter Hof, ko sta se v hotelu pogovarjala zahodnonemški kancler Brandt in predsednik vlade NDR Stoph. Množica, ki jo zadržuje kordon policije, je med drugim vzklikala: »Hočemo priznanje Nemške demokratične re- publike!« Telefoto: UPI OTROKA PUSTILA SODNIKU |yjevsakdanje izsiljevanje in odnos do svojega otroka. Zagrebčanka Nada Novšak po obsodbi ljubimca ali moža v Celju pustila svojo dvo in pol letno hčerko Eleny Cesa vse se ljudje ne poslužujejo, da bi dosegli gvojo korist Nekaj čez dvajsetletna Nada NOVSAK, rojena v Slavonski Požegi, zdaj stanujoča v Zagrebu, podsusedska ulica TI, prijateljica ali žena Grka Konstantina Zaliariasa, ki je bil v Celju zaradi go- Ijulije obsojen na dve leti in dva meseca zapora, je po razsodbi presenečenemu sodniku Janezu Novaku v njegovi pisarni pustila svojo hčerko. Vsa zadeva se je v resnici načela z aretacijo grškega drfcavljana Constantina Za- harisa, katerega so našli var- nostni organi odkrili po dveh letih, ko se je zopet ix)javil na našem območju. Zaharias je bil namreč osumljen, da je pod pretvezami goljufal na- še občane. To se mu je po- gosto posrečilo tako, da je prikazoval svojo stisko, iz- dajal se je za poslovnega mo ža ki je imel prometno ne»- srečo in mu je zmanjkalo de- narja. V zameno za »posoji- lo« je občanom prodajal »zla- te ure in zapestnice«, p>o nje- govih izjavah seveda zelo dra- gocene. Občani Pa so pozneje ugotovili, da gre za cenene ure in za železne zapestnice prevlečene le z zlatim düb- le jem. Sodno poroto zoper Zaha^ riasa je vodil sodnik Janez Novak. Razprava je bila tri- krat. Končno so osumljenca obsodili na dve leti in dva meseca zapora, na povrnitev stroškov, večino oškodovan- cev pa so napotili na civilne pravde. Naslednji dan po obsodbi je v sodnikovo pisarno vsto- pilo simpatično dekle s majh- nim otrokom. Sodnika je vprašalo, če je on ta in ta. Ko je odgovoril pritrdilno, je dekle začelo sodnika žaliti in zmerjati. Na koncu je po- sadilo otroka na stol, mu v roko stisnilo košarico z rut- ko in odšlo. Presenečeni sod- nik je ugotovil, da je mlada mamica v resnici otroka pu- stila njemu. Cez nekaj časa so varnostni organi in soci- alne delavke mlado mater od- krili. Bila je pri svojih znan- cih na Dečkovi cesti v Celju. Ko so jo socialne delavke opozorile na ravnanje, je ta odgovorila, da pušča otroka družbi za toliko časa, kot je obsojen njen mož Zaharias. Povedala je tudi, da pri nas ne misli delati za 80 starih tisočakov in da je po obsodbi Zahariasa ostala brez materi- alnih' možnosti za življenje. Pri tem je naglaševala, da dela ni navajena iji da bre« moža ne more živeti. Ko so ji socialne delavke povedale, da so otroku našle rejniško družino, je Novšakova bila užalj.^na in ogorčena ter za- htevala naj otroka oddajo v zavod. Tega pa pri nas nima- mo. Zato so navezale stike s socialnimi delavci iz Zag- reba, kjer je Novšakova ne- kaj časa tudi bivala. Vsekakor pri nas nismo navajeni na takšne odnose mater in staršev do svojih otrok to tembolj, če gre za mlade matere. Zato je rav- nanje Novšakove pri ljudeh upravičeno vzbudilo ogorče- nje. Čudno je, da tudi zato dolžni organi proti tej neod- govorni materi ne ukrepajo. J. Sever Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo Leopolda Kozoleta in Marijo Žičkar zaradi uboja Draga Požuna. Bralci se še prav gotovo spominjajo nevsakdanje- ga zločina, ki se je pripetil 7. novembra lani, ko je neznani storilec s pištolo ubil mladega Požuna v Jugovi zidanici v Velikem kamnu pri Senovem. Do- godek je takrat hudo razburil občinstvo, tembolj, ker je bil uboj zaradi okoliščin dokaj misteriozen. Toda organi javne varnosti so ga kljub temu hitro razvozlali. No, 2idaj je zločin dobil svoj epilog pred sodiščem. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je pod pred- sedstvom sodnika Staneta Prijatelja ubijalca Leopolda Kozoleta in napeljevalko Ma- rijo žičkar obsodil prvega na 11, žičkarjevo pa na 9 let strogega zapora. Zločin se je, kot rečeno pri- petil v viničariji. ko je 18 letni Drago Požim, doma iz Velikega kamna pomagal Ju- gu, kjer je občasno pomagal pri delu, stiskal sadjevec. V mraku je neznanec odprl vrata xiniöarije, vstopil in izstrelil več nabojev v mla- deniča, ki se je smrtno ra- njen zrušil ob kadi. Nezna- nec je izginil v temo. Kot smo pisali že takoj po zločinu, je razprava potrdila naše sumičenje o soudeležbi mlade gostihiičarke Marije Žičkar. Ta je namreč k de- janju pritegnila Leopolda Kozoleta, rudarja iz Senove- ga, da bi je rešil mladega Požuna, ki je gostilničarki pretil, žičkarjeva in Kozole sta v zadnjem času tudi jav- no ljudem kazala, da je med njima kaj več kot samo od- nos gostilničarke do svojega gosta. Ta čustvena vez bi naj bila tako močna, da je Ko- zole pristal na zločin. Usodnega dne je Žičkarjeva s svojim avtomobilom odpo- tovala'v Senovo po Kozoleta in ga prepeljala v Veliki ka- men. Od tu se je Kozole s pištolo odpravil do zidanice in izvršil zločin. Obtožena je sicer tudi na obravnavi zani- kala, da bi Kozoleta napelje- vala k zločinu, vendar ji sod- ni senat po izjavi obtoženca in prič ni verjel. Sodišče je büo mnenja, da gre za naklepni uboj in je za- to izreklo Kozoletu 11 let, Žičkarjevi pa devet let stro- gega zapora. Obsodba še ni pravomočna. js UKRADLI 50.000 DINARJEV v noči od petka na soboto, predvidoma od tretje do pete ure zjutraj so neznanci vdrli v prostore Kmetijskega kom- binata v Krškem. V enem iamed prostorov so nato vlomili v veliko blagajno in iz nje odnesli 50.000 dinar- jev. UJV v Celju naproša vse, ki so bili v tem času na ce- stah ali opazili karkoli sum- ljivega naj to sporoče naj- bližji postaji milice ali di- rektno UJV v Celju. Prav ta- ko naprošajo vse voznike, ki so se nahajali v tistem času morebiti s svojimi vozili v Krškem ali na cestah krške- ga območja, naj še javijo varnostnim organom. -ftz TATVINA NABOŽNIH KIPOV v času od novega leta pa do 12. marca so neznanci ukradli iz kapele v Malem kamnu pri Senovem dva na- božna Kipa. To je prva tat- vina letos na območju nek- danjega celjskega okraja. Odnesli so dva angela, viso- ka približno do 60 cm, pla- vo obarvano. V rokah sta držala napis: »excelsis deo«. Iz iste kapele so neznanci že v noči od 24 na 25. ju- nij 1967, leta prav tako uk- radli dva kipa. Storilci še niso znani. -ez VLOM V SKLADIŠČE Neznani zlikovci so vlo- mili v skladišče trgovskega podjetja Slovenijales v Tkal- ski ulici št. 14 v Celju. Iz pisarniških prostorov so od- nesli večje število cilindrič- nih ključavnic ter nekaj de- narja. Isto noč so obiskali še drugo skladišče. Vdrli so namreč tudi v skladišče s pohištvom na Babnem. Tamkaj so ukradli ročno blagajno, v kateri je bil de- nar. Preiskava je v teKu. -ez NOGO JI JE ZDROBILO v širju pri zidanem mo- stu sta Anton in Herman Kranje iz gozda spuščala hlo- de na cesto. Pri tem bi naj baje Anton stal na cesti in momoidoče opozarjal na ne- varnost, Herman je spuščal hlode. Med drugim je mimo prišla tudi 27 letna Marija Lešek, doma iz širja. Po iz- javi obeh Kranjcev, Leškova baje ni upoštevala opozorila in je stekla mimo nevarnega območja. V tem je priletel hlod, zadel Leskovo in jo stisnil k ostali hlodovini. Hlod je Leškovi zdrobil no- go. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. -ez BOJLER JE EKSPLODIRAL OČIVIDCI PRAVIJO, DA JE BILA DETONACIJA ENAKA EKSPLOZIJI 200-KILOGRAMSKE BOMBE. v nedeljo teden, zgoraj zjutraj je močna eksplozija prebudila stanovalce v hišah ob Cementarni v Zidanem mostu. V zgradbi, ki služi tudi za delavsko menzo je eksplodiral 50 literski bojler, znamke »elektron« — 4047, tip RR. Sreča v nesreči je bila, da v kritičnem trenutku ni bilo v prostoru nikogar. Eksplo- zija je namreč povzročila v Prostoru tako razdejanje, da je malo verjetnosti, da bi kdo ostal živ, če bi bil slu- čajno takrat v prostoru. Ko so prihiteli občani in stano- valci iz sosednjih hiš ter pozneje miličniki, so imeli ^j videti. Vrata s podboji vred so bila iztrgana, vse ši- Pe v oknih polomljene, kosi Pohištva, bojlerja in opreme Pa so ležali vsenaokoli. Velik zidu je bil celo poško- dovan v sosednji sobi, kjer Je spal neki možakar. Na Postelji in na njem je bilo ^Ino drobcev opeke in mal- K sreči sam ni bil ra^ '^jen. Posebna komisija UJV iz ki je nemudoma odpo- ^^ala na kraj dogodka je "gotoviia, da je bojler ek- splodiral zaradi tega, ker v njem ni bilo termostata, pa tudi varnostni ventil ni pra- vilno deloval. Bojler je bil star, nazadnje pa očiščen lani. Obratni električar je po čiščenju namestil pyosebno stikalo za vključevanje, s ka- terim so po končanem delu delavke bojler izklapljale. V soboto pa so pozabile. Mate- rialno škodo ocenjujejo na 20.000 dinarjev. -ez HUD ROPARSKI NAPAD Neznani storilec je vdrl v garažo blizu hiše Karla Go- leža v Šentvidu pri Grobel- nem. Zaradi ropota, ki ga je zlikovec povzročal je so- sed Jože Anderluh šel po- gledat za kaj gre. Ko je pri- šel do garaže je videl, da je ta odprta, in da je v njej po vsej verjetnosti še tudi lopov. Zato ga je pozval naj pride ven. Toda nezna- nec je navalil nanj s seki- ro in ga ranil po glavi. Na- to je pobegnil. Posebna komisija UJV je uvedla preiskavo. Predvide- vajo, da gre za zlikovca, ki je positušal priti do avtomo- bila. Preiskava je v teku. -ez VESTI IZ EMA KOMUNISTI OCENILI REZULTATE IN PROBLEME POSLOVANJA v ponedeljek je bila v EMO konferenca organizacije ZK, prva po volivni konferenci ob koncu lanskega leta, na kateri so sprejeli sklepe o tem, kako naj se komunisti organizirajo za doseganje boljših proizvodnih uspehov kolektiva in za nadaljnji razvoj samoupravljanja v kolek, tivu. Komunisti se dobro zavedajo, da je nekatere zadeve treba s povečano pozornostjo urejevati. Kolektiv si ne more privoščiti nobenega povečevanja proizvodnih stroš- kov, zlasti ne tistih, ki niso vezani na ix>večanje proiz- vodnje. Poseben problem je nelikvidnost, zato je tesnejše sodelovanje med proizvodnjo m prodajo neizbežno. Primerjava F>oslovnih rezultatov s povprečjem v Slove- niji je razlog za zaskrbljenost, saj kolektiv dosega le 70 odstotkov skupnega dohodka na zaix>slenega v primerjavi z republiškim povprečjem. Zato je orientacija komunistov jasna: doseči povečanje fizičnega obsega proizvodnje ob enakem ali celo zmanjšanem številu zaposlenih in s povi- šanjem vrednosti izdelkov, ki v primerjavi z enakimi izdelki na primer v Italiji pri EMO dosegajo komaj 70 odstotkov njihove cene. Na konferenci so sprejeli tudi določene sklepe in stališča, ki poleg proizvodne sfere segajo tudi na pod- ročje medsebojnih odnosov, predvsem pa na krepitev sa- moupravljanja v kolektivu in nadaljnjega razvoja le-tega. Jesenska konferenca bo tako konkretno zastavljene naloge ocenila in po potrebi tudi ukrepala proti tistim komuni- stom, ki iz subjektivnih razlogov svojih nalog ne bodo izvršili oziroma jih ne bodo uix>števali. Na konferenci so v ZK sprejeli 15 novih članov. Tg je tudi ena od nalog, ki so jih sprejeli na redni konfe- renci lani. Prvi uspeh je že tu. Kr. ZAČETEK GRADNJE NOVE HALE Te dni so začeli pripravljati gradbišče za izgradnjo nove hale, v kateri naj bi že letos v jeseni začeli proizva- jati radiatorje. Nov obrat za kolektiv EMO gradi podjetje SMELT, gradbena podjetja pa bo opravilo celjsko gradbeno pod- jetje »INGRAD«. Začetka gradnje so veseli predvsem člani kolektiva, kajti s proizvodnjo v novi hali bodo precej bliže svojim dolgoročnejšim načrtom za povečanje fizič- nega obsega proizvodnje. -ec. REZULTAT PROSTOVOLJNEGA DELA v soboto so na dvorišču med upravno stavbo in pro- izvodnimi obrati »EMO« imeli razstavo. Na ogled je bil en sam razstavni predmet — nov 40-sedežni avtobus, za katerega so večjidel vsi člani kolektiva delali eno izmed prostih sobot, čez svetleč in bleščeč avtobus so obesili transparent: To je rezultat našega prostovoljnega dela! Delavci so se zbirali okoli »novinca«, ki se je bahato svetil v soncu in ugotavljali, da je avtobus, poleg meseč- nih prejemkov, najhitrejši odraz konkretnega dela in da se je splačalo žrtvovati prosto soboto, da bodo prihodnje sobote lepše, kratkočasnejše in poučne na izletih :n potovanjih. 8. Tako sta se naša prijatelja seznanila z me- stom, ki ima ceste tlakovane z vodo. Sonce je popilo vlago iz njunih oblek in golobčki so na prijaznem trgu pred cerkvijo pregnali slabo voljo z njunih obrazov. Posedela sta pred kavarnico, se okrepčala s coca-colo in se slednjič napotila k muzeju. Tu je vratar pravkar spuščal v poslopje živahno šolsko ekskurzijo. Paradižnikova sta vstopila in obstala pred veliko podobo iz 14. stoletja. Spoštovani bralec, ki ju bo opazoval odza- daj, bo tu opazil, kako neverjetno se jima je po kopeli skrčila obleka! Saj sta bila kot dva šolarja! Nič čudnega torej, če je učitelj, ki mu je razposajena ekskurzija načela živce, zarobantil: »Kaj pa vidva tukaj? Ves razred je že V naslednji dvorani! Ali vaju bo treba posebej prositi?« In je iztegnil nogo, kot centerfor, kadar strelja enajstmetrovko. Paradižnik je razločno občutil njegov čevelj na svoji zadnji plati. Obrnil se je ročno in še preden se je učitelj utegnil pokesati za svojo zmoto, je zgrabil zna- menito sliko iz 14. stoletja in zamahnil z njo. Šolnikova učena glava je pogledala skozi platno. PREDPOGOJ ZA NEGOVANE ROKE z rokami delamo in čuti- z njimi kompletiramo Urejen zunanji videz. Časi, ko se žene izogibale zahtev- nih opravil samo zato, da bi njihove roke lepe in ne- pvane, so že davno za nami. vsakdanji delovnik zahteva ^ nas oboje: tako umsko •^ot fizično delo. Pn^o mesto pri negi rok za- vzema zaščitna krema, ki jo Obravnavamo kot preventiv- no nego, to je tisto, ki pre- P^eöuje, da bi pri fizičnem ^elu pokvarili lep zunanji vi- dez roke. .^ovarna Lek iz Ljubljane '^eluje v ta namen že leta Za- ščitno kremo 48. Krema pre- Pfečuje, da bi se roke zaradi .vodljivih vremenskih vplivov " vsakodnevnega fizičnega eia trajno poškodovale. Za- taI kremo 48 namažite na vsako jutro preden gre- ^ Od doma. S tem boste ^^eprečiii, da bi vam na mra- na ? razpokale. Zaščit- krema vam kot tanka, ne- vidna rokavica prekrije kožo in jo izolira. Pri tem pa ne ovira naravnega dihanja ko- že Sestav Zaščitne kreme 48 se ujema z naravnim kislim zaščitnim plaščem kože. Ta njena lastnost je za nego rok zelo pomembna, saj ob nana- šanju Zaščitne kreme 48 rok ne pnzadenemo s substanco, ki jim ne bi ustrezala. Uporaba Zaščitne kreme 48 za obvarovanje pred zunanji- mi vremenskimi vplivi pa je seveda nepomembna v pri- merjavi z zaščito, ki jo kre- ma nudi rokam pri fizičnem delu. Nekatera opravila npr. delo delavke za strojem ali gospodinjsko delo ah delo na polju in podobno, roke moč- no prizadenejo. Ce z rokami dnevno opravljate fizična de- la in jih umivate samo z mi- lom in vodo, bodo roke sča- soma postale razpokane in izsušene Take pa so najpri- mernejše mesto za to, da se nečistoča globoko uje v ko- žo. Zato vam svetujem, da pred vsakim takim opravilom roke skrbno namažete z Za- ščitno kremo 48. Posebno na- tančno namažite kremo ob nohtih, ker se sicer na teh mestih nečistoča najteže od- strani. Roke namazane z za- ščitno kremo rahlo zmasiraj- te s par krožnimi gibi, da se krema enakomerno vtre v ko- žo. Pri vsakem umivanju rok boste videli, da se skupaj s kremo z lahkoto odstrani vsa nečistoča z rok. Po umivanju roke ponovno enakomerno namažite s kremo. Zaščita rok z Zaščitno kre- mo 48 ima torej dve, nepo- grešljivi lastnosti, ki jih mo- rate vsak dan znova pravilno izrabiti. To sta: zaščita rok pred zunanjimi vplivi in za- ščita rok pri težkem oz. ne- čistem fizičnem delu. Po opisanih pozitivnih last- nostih zaščitne kreme bi vam rada še enkrat poudarila, kje je njeno mesto. To je tisto prvo in najosnovnejše v ko- zmetiki: preprečevati. In s tem je najpomembnejše, kar za nego svojih rok lahko storite, že opravljeno. In še kratek opis nege rok " za en mesec: 1 krat mesečno zvečer pripravite oljno kopel tako, da segrejete skodelico olivne ga olja in v njej namakate roke 10 do 15 minut. Taka kopel ima namen hranjenja kože. Vsak večer zapored pa vam priFKjročam, da pred spanjem oz. po zadnjem umivanju rok, kožo na rokah skrbno natrete s par kaplji- cami limone in v še vlažne vmasirate par kapljic gliceri- na iz lekarne. 1 krat tedensko posvetite rokam toliko časa, da jih ma- nikirate in lakirate. če se boste držali vseh opi- sanih navodil in se že takoj zjutraj spomnili na zaščito rok z Zaščitno kremo 48, bo- do vaše roke res take, kot si sami najbolj želite. Roke bo- do mehke in voljne,' lepe na izgled in zdrave, take, da bo- ste lahko ponosni nanje. Manja Pečnik Vovkova pharm, dipl. cosm. NOVI TKDNl — Uredni- štvo in uprava Celje, Gre- gorčičeva 5 poštni predal 161. Urejuje uredniški od- bor. Glavni in odgovorni urednik BERNARD STR.M- CNIK. NOVI TEDNIK iz- haja od decembra Iftßfl kot na.s!ednik CEIJSKE(;A TEDNIKA, ki je izhajal od 1955 leta. — NOVI TEDNIK izhaja vsako sre- do Izdaja CGP »DELO« — enota informacije pro- pagande Celje. Tisk in kil- še jI CGP »Delo«. Rokopi- sov ne vračamo. Cena po- samexne številke 60 par, letna naročnina 30 din, polletns 15 din. Za tujino znaša aaročnina 60 din. Tekoči račun 507-1-1280 TELEFONI: uredništvo 23-69, mali oglasi in na- ročnine: ekonomska pro- paganda 31-05 podružnica Slika levo: V osnovni šoli Mihe Pin tarja Toleda v Velenju so za nedeljski referendum u- redili več lepili volišč. Pa ne samo t<», otroci so po- stavili pri vhodu več na- pisov, ki so zlasti njihove starše spodbujali, da so na glasovnifi obkrožili bese dico »za«. Ileferendum je uspel; prav gotovo tudi po zaslugi šolskih otrok, ki najbolj občutijo silno sti- sko v razredih, večizmen- ski pouk in ne nazadnje — tudi slabe ceste. Slika spodaj: Člani volilnega odbora ozi- roma odbora za izvedbo referenduma o uvedbi kra- jevnega samoprispevka v Skalah pri Velenju so v resnici lahko nasmejanih obrazov, saj je akcija le- po uspela, razen tega pa so z napovedjo tekmova- nja prispevali k splošni razgibanosti in želji, da bi povsod dosegli čim boljšo udeležbo in čim več gla- sov — za samoprispevek. Volišče v Škalah so uredi- li v domu družbenih orga- nizacij. (Foto: M. B.) Nekdanje stano\anjsko poslopje na vogalu Čuprijske ulice, ki je zaradi velikih razpok postalo prenevarno za stanovalce, so začeli rušiti. Kot smo zvedeli, ga bodo porušili do tal, pozneje pa dovolili zgraditi poslop.ie, ki bo imelo v pritličju poslovne prostore, v nad- stropjih pa samska stanovanja. (Foto: M. B.) isčeio najbolj podobne dvojčke ZLATKA IN I.OTKA BLATNIK, devetletni dvojčici iz Gomilskega sta si nedvomno še bolj podobni, samo stric fotograf ju ni postavil v takšno držo, da bi podobnost prišla še bolj do izraza. Tudi Zlatka je malce kriva, ker se drži preresno, ali pa je kriva Loti, ker je na ustnici šinil nasmešek? Sta v resnici kot dva krajcarja. VEČER ČRNSKIH DUHOVNIH PESMI — Ljubitelji lepega petja bodo prišli na svoj račun danes zvečer ob 19. uri v Narodnem do- mu, kjer bodo pripravili prvi samostojni koncert fantje iz Šentjur- ja. Pojejo samo črnske duhovne pesmi, spremlja pa jih ansambel »Črne zvezde«. Z njimi poje tudi mladi pevec Oto Pestner. Na sliki od leve proti desni: Petan. Bezenšek. Razdevšek in Hering. Sreča- nje z njimi bo vsekakor enkratnol Foto: teve. (5ESEDO IMA: TONI HERCFELER »Fantje, ko ste tako le- po vsi na kupu,« sem de- jal v družbi, »ali mi lahko kdo posodi za nekaj me- secev en stari milijon?« Takšnega nagovora z moje strani kajpak ni nihče pričakoval. Pogledal sem najbližnjega, ki je koj od- ložil skodelico turške. »Veš, Hercfeler, posodim ti jnilijon za celo leto, če mi izterjaš 8 milijonov, ki mi jih dolgujejo drugi. Saj ne rečem, obrt mi ne- se, toda dolžniki. In prav pred tremi tedni sem mo- ral zadnje postrgati za da- vek.« S Pridom torej ni nič. Družba je potlej zače- la modrovati, kako hudi- čevo težko je dobiti denar za opravljen posel. v nekem drugem pri- meru sem sklenil znižati vsoto na pol milijona. »Rade volje bi ti posodil, vendar več kot 100.000 ta mesec ne bi imel«, se je opravičeval znanec. Nekdo drugi bi mi bil pripravljen posoditi 80 starih tisoča- kov. Rečem vam, sp>oso- janje je zelo nevarna 23a- deva, zakaj jk) tistem, ko sem med kandidati za pri- vatni kredit, nič več ne hodim skupaj na pelin- kovček. Vsem se namreč amerom neznansko mudi. Tudi zvonec v 7. nadstrop- ju, kjer stanujem, od ta- krat ne zvoni več tako po- gosto. Sicer pa mi to pri- de kar prav. Tako je pač! Bom vsaj imel v svojem bodočem vikendu več mi- ru. Mir — hm, to je zelo re- lativna reč. Oni dan sem bil na obisku pri znancu (pri takšnem namreč, ki ni kreditno sposoben) »Kakšen mir je pri vas,« sem vzhičeno ugotovil, za- kaj mali sinko mojega znanca je pridno sedel za kavčem in košatim filo- dendronom. Ko je tisti mir le postal malce sum- ljiv mojemu znancu, je stopil za filodendrom po- gledati. »Madona, mado- na . . .« je začel vreščati. Vsi smo prihiteli k male- mu in imeli kaj videti. Dobro urico je mali gradil hišico. S tal je jemal plo- ščico za ploščico lamelne- ga parketa, ki v bloku ob Ljubljanski cesti šklepe- ta kot da bi hodil po ce- lem ducatu ksilofonov. In verjemite, pri znancu je bilo na mah konec idi- ličnega miru. MILOSTLIIVE GOSPE IN GOSPODJE In tako smo dragi tovariši prišli do tiste faze našega razvoja, ko že lahko preidemo na tesnejše stike. Glede na to, da bomo imeli čez nekaj ča.sa »taužent« dolarjev dohodka po glavi »stanovnika«, je neizbežno, da tudi naše odnose spravimo na to raven. Prideš v trgovino in te vzame v precep proda- jalka: »Želite, gospa? Prosim lepo, gospa. Ne, gospod, tega pa žal niinamo. Hvala, gospa.« Neseš otroka zdravniku, pa te simpatično truplo v belem spravi na tla: »Joj, gospod, kaj pa je \-ašemu malčku. Pa tako lep otrok . . « Malček, malčika, malička, lička ... Zadnjič me ustavi znanec in mi pojasni, da smo Celjani za ostalimi Savinjčani. Tam imajo te odnose že nmogo lepše urejene. Sliši se že: »Vaša gnada!« Pa ne samo v tisti skupini svobodne ljubezni, ki bo čez nekaj dni zaprosila za obrtno dovoljenje ... človeku so vcepili že v kri, da je gosix>d. Kako lepo to zveni. Točno. Tovariši nismo. Vsaj v dobe- sednem smislu pomena te besede. Kako sva lahko to\'ariša, če me najprej uporabi za boksarsko vrečo, nato za slušalko telefona, nato me lepo, kot tovariša pošlje v rodni kraj. Jok. Tako ne gre. Verjetno so zato v naši največji veleblagovnici ubrali drugi izhod. Drži, da se ga ne drže, kot pija- nec plota, toda včasih jim le uspeh. In takrat te lepo pozdravijo: »Gospe in gospodje. Drage gospe, dragi gospod- je .. .« Tu in tam že lahko zaslediš: »Ljubim roko milo- stiva.« Tako, da kar se tega tiče že lepo napreduje- mo. Ker bi morali biti tudi novinarji že po svojem poslanstvu na čelu dogodkov, bom poskušal pred- lagati za vsakcfenjo rabo tale iistrezni prijem; ki pa ni za čisto vsakdanjo rabo, temveč mogoče le za partijske sestanke: »Bogdaj, gospodje komunisti!« Tako bi že vnaprej rešil skrbi naše tovariše pro- dajalce, gostince, trgovce in ostale, da ne bi bilo dilem. Ideje še nisem patentiral, pa/č pa je stvar zrela za diskusijo. Zdaj grem analizirat njeno prak- tično vrednost. Ps.: Preizkus je uspel. Kaže, da bo kar sprejem- ljiva, oblika namreč. NANI OD 26. MARCA DO. 5. APRILA Nekako od 28. do 30. marca in od 4. aprila dalje padavine z ohladitvijo, sneg de- loma do nižin. V osta lem lepo vreme. Dr. V. M.