september J5 6 Mati 7 žalosti !6 P Kornelij + g 17_S_Hilda_ " 5 I5- Pobink^ P Januarij 2J T Evptahij 2J S Kv.-Matevž č Tomaž Vil. 23 P Kv.-Tekla + a 24 S Krv. M.B. Us> 25 N 16. pobink. « P Justina 90 I Koama in Dam. S Venceslav 29 6 Mihael »O P Jeromij + rikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI OST K AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja da tmagel GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIfl DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations J HAJSTAKEjfl IK NAJBOLJ PRILJUBLJEN EL O VENSKI LIST V JCDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, (NO.) 183. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 22, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL, ^tem, ko je Evropa čakala, kak odgovor bo dala Čeho-slovaška na zahtevo razcepitve države, je Hitler na-gromadil nove čete ob meji. — Češka vlada postavila 1 Francijo v precep. — Hitler utegne udariti z ogrske strani. Pl"aga, Čehoslovaška.— Ner-v°znost E|vrope je v torek na-^asčala proti skrajnemu višku. k° Se je čakalo na to, kak od-eoyor bo daia uradno čehoslo-aska vlada i>a usodno zahte-0 °d Anglijo in Francije,nam-da morajo Čehi brez ?sa-£a pogoja prepustiti sudet-^ Pokrajine Nemčiji. Vlada I s tem odgovorom odlaša-na ure do ure in s tem je evamost vojne tudi od ure do e naraščaja. Prihajala so ^mi-eč poročila, da Hilter si- okr aj'ačuje voJ'aško linijo J* Čehoslovaške, zlasti pa tovmeji bivŠ9 Avstrije- z so bo Se Je Pričakovalo, da takoj udaril, ako bo odgo-„„ Cehoslovaške vlade na nje-^ ultimat količkaj neugodna namreč, predi o-llitl •k°m> se smatra kot An ]-rjev. ultimat, ki ste ga L !ja in Francija na njegov fJr^vUslužno predložili Ceho- j o?r°k- da vlada odlašala ta, kg0voroiT1> se smatra, da je st^ p6,1' Se Je uPal°> da se bo-slilj francija m Anglija premice T !zPremenili svoje sta-v 0.' kakor se čuje, je frane ••drŽavah' zlasti Pa v n0st j&vno mnenje narav-i ogorčeno nad "izdajo", Ceškr- ,nad Cehoslovaško. Dih ■ešk ^enosiovasivo. ih J!'ada pa J'e tudi v skraj- tedn0 rtP-Cih in Je odlcčitev iz- kl0tli rtezka- Ako namreč od-'io, ciaZ? tevo' Potem je'sigur-pa , bo Hitler napadel; ako - Jrf/P^ti v Cehoalo- ^Unau m bi Prodrl ^ Ke meje in bi pre- NOVA OBSODBA FAŠIZMA Papež ožigosal fašizem, ker ta ignorira posameznika. Vatikan. — Pred skupino francoskih romarjev je papež Pij izrekel zadnje dni ponovno obsodbo nad fašistično ureditvijo totalitarnih držav. Delal je, da pod tem sistemom gre vse za državo in nič za posameznika. Tej doktrini je cerkev nasprotna, kakor bi se tudi ne strinjala z nasprotnim sistemom, namreč vse za posameznika in nič za državo. Prava čednpst leži vedno v sredi med dvema ekstremoma, je povdaril. -o- JUD DAL DUŠKA &VOJI JEZI Chicago, 111. — Novoizvoljeni predsednik ameriške judovske organizacije zionistov, dr. S. Goldman, je ob svojem po-vratku s potovanja pp Evropi in Palestini imel zadnji ponedeljek govor ob dobrodošlici, ki so mu jo .riredili tukajšnji Judje, in ob tej priliki je izrekel srdit napad na demokratične države, na diktatorje in na — krščanstvo. Dejal je: "Judje, ne bojte se! Trdno stojte proti Evropi, kjer voditelji demokracij morajo padati na kolena pred blazneži,iaž-niki in satani. Izrael ne sme! Ti krščanski narodi s svojimi velikimi katedralami in uradnimi cerkvami, — ali kaj pomenijo? Jaz sam bi raje poginil, kakor pa bil član takega sveta, v katerem postane krivica, kadar je izvršena, pravica. Hitler in Mussolini sta najbolj nesramna moža v zgodovini. Lažeta, ne glede, komu. Lagala bi otroku, enako kakor Chamberlainu, enako Roose veltu in tajniku Hullu". Pač vse prej kakor diplomatični jezik! -o- PREVEČ BILO ZA NJEGOVO ŽIVCE London, Anglija. — Tukajšnjemu čehoslovaškemu poslaniku, Jan Masaryku, je temna usoda njegove države, zadane ji od "izdajstva" Francije in Anglije, tako udarila na živce, da je zadnji ponedeljek nenadoma zbolel. Pač razumljivo, da ga je zabolelo, ko je videl, krušiti se v prah državo, katero je njegov oče, pokojni predsednik Masark, s takim trudom in žrtvami zgradil. DEL STRANKA NASTOPILA V IMinoisu se ustanovila nova delavska stranka. Chicago, Hi. — V političnih krogih se posveča velika važnost novi stranki, ki se je porodila v državi Illinois in ki je zadnji ponedeljek registrirala svoje kandidate za jesenske volitve pod nasjpvom "Delavska stranka". Postavila je celotno list,o kandidatov in na čelu je chicaški advokat Mc-Culloh za zveznega senatorja. Ustanovitelji trdijo, da je gibanje za to stranko na daleč že razširjeno in da ima podporo v del. unijah, kakor tudi pri farmarjih. -o- VLADA ZAPLENILA ŽEN- SKI ZLATO Buffalo, N. Y. — Tukajšnje federalno sodišče je zadnji ponedeljek odločilo, da Mrs. Virg. Venturoli in njen 21 letni sin izgubita dva kosa zlata, vredna $1,250, ki sta jih prinesla iz Italije, in da se zlato odda ameriškemu zakladni-štvu. Odredba se je izdala zato, ker ženska ni povedala na carinami, da ima zlato s seboj, in prijeli so jo, ko je pozneje skušala na banki pre-meniti zlato v ameriški denar. Ženska pravi, da je svoje prihranke v Italiji premenila v zlato, ker drugače ni mogla /zeti denarja iz države. -o- ŽENITEV BILA ZANJ NE- KAJ NAVADNEGA Chicago, 111. — Kar šest žen ima 38 letni Geo. Tanrath, 4329 Madison st., in vse so žive in od nobene ni razporočen. Kadar se je s katero spri, jo ie enostavno zapustil, kakor sam pravi. Ujet pa je bil zadnji ponedeljek, in sicer na o-vadbo žene st. 5, Alice Per-kiss; ta se je poročila z njim v 1935, a jo je letos v juniju zapustil. Ona pa je pričela poizvedovati in je ugotovila, da je bil njen možiček poročen že štirikrat prej in enkrat potem. Seznam njegovih po-rok je: Prvikrat v 1920, nato j v 1922, in potem v 1926, 1928, TEDEN ZA PREPREČENJE POŽAROV Washington, D. C. — Predsednika Roosevelt je s posebnim proglasom določil teden, ki se prične z 9. oktobrom kot "teden za preprečenje požarov". Povdarjal je pri tem, da se pripeti dosti požarov z u-sodnimi posledicami, kateri bi se lahko preprečili. KRIŽEMJVETA — Ženeva, Švica. — Svet Lige narodov je v ponedeljek povabil Japonsko, naj prisostvuje, ko se bo razpravljala zahteva Kitajske, naj Liga nastopi proti Japonski. To je bilo prvikrat,da se je Liga sploh kaj bavila z Japonsko. — Miinchen, Nemčija. — O ogrskem regentu Horthyu se je v ponedeljek poročalo, da namerava prihodnji dan napraviti kratek obisk pri Hitlerju v Berchtesgadenu, in sicer, da si zasigura njegovo pomoč, da odtrga od Cehoslova-ške ogrsko manjšino v njej. — Pariz, Francija. — V pariškem okrožju je v ponedeljek izbruhnila stavka stavbin-skih delavcev, ki ogroža ustavitev vsakega dela te vrste. Ni pa bilo nikakih izgredov in obrambna dela mesta niso bila prizadeta. -o- TEŽKO SE BO PRIVADITI Dunaj, Avstrija. — Cestna in navadna policija je v ponedeljek zjutraj podvojila svojo Dažnjo, da prepreči avtomobilske nesreče. Ta dan opolnoči je namreč stopila v Avstriji v veljavo nova odredba, da se mora voziti na desni strani, podobno kakor v Nemčiji in drugod. Po dosednjih avstrijskih predpisih se je vozilo na levi strani ceste. -o- PRIMARNE V ŠTIRIH DRŽAVAH Ta torek so se vršile primarne volitve v štirih državah, namreč v New Yorku, New Jersey, Wisconsinu in Massachusetts. 1935 in končno pred dvema mesecema. OPRAVIČILO IA SRAMOTO Anglija in Francija iščete izgovorov za svojo izdajo napram Čehoslovaški. — Ignoriranje Rusije. Pariz, Francija. — Pod strahovitimi napadi kritike in zasmehovanja, katerim ste se izpostavili francoska in angleška vlada zaradi tega, ko ste na tak neopravičljiv način pustili Cehoslovaško na cedilu, skušajo uradni krogi v obeh državah najti zagovpr za svoj čin, toda pri tem navajate dejstva, ki jim nihče ne verjame. Izgovor, na katerega se najbolj opirate je ta, da Francija in Anglija niste dovolj 'močni za vojno proti Nemčiji in Italiji. Vladni nasprotniki na to odgovarjajo, da je sicer res, da ste obe fašistični državi bolj oboroženi z aeroplani, toda v drugih sredstvih, kakor v moštvu in mornarici, jih pa demokratični drž. daleko prekašate. Obenem pa tudi vprašujejo, zakaj se Rusije z njeno ogromno močjo sploh nič ne upošteva, ki bi takoj tudi udarila, ako bi Francija začela. Značilno je, g a Rusija o zahtevi, ki je bila stavljena Čehoslovaški, sploh ni bila obveščena, dočim so vestno obvestili — Zed. države. Zdi se, da Anglija raje vidi, da nazizem preplavi Evropo, kakor bi imela kaj opraviti z Rusijo. -o- SEN. BORAH PROTI VMEŠAVANJU V EVROPI Washington,'D. C. — Stari senator Borah je zadnji ponedeljek izrazil ostro obsodbo proti Angliji in Franciji in njunim poizkusom, da bi Ameriko pritegnile v evropsko zmedo. Povdaril je, da ameriško ljudstvo ni interesirano v tem, kako si evropski narodi uredijo svoje m'eje, ter izrekel svarilo, naj Amerika ne pade na limanice propagandi, katere nova poplava se lahko pričakuje tukaj in ki bo skušala zaplesti Ameriko v te spore, \se pod krinko miru, toda, kadar bo Amerika zamotana v nje, bo vojna. Iz tfugoslorvije Starček, ki je umoril svojo ženo, se bo moral petnajst let pokoriti v ječi za svoj zločin. — Naraščanje produkcije premoga in železne rude. — Smrtna kosa. — Druge novice iz starega kraja. AMERIKA NE MARA NAZIJEV prečil ruskemu vojaštvu dohod na Cehoslovaško. Na ta način bi igrala Ogrska Nemčiji podobno vlogo, kakor ji je Belgija ob začetku zadnje vojne, samo z razliko, da so tedaj vpadle nemške čete v Belgijo proti volji te, dočim bi Ogrska prostovoljno prepustila pot; značilno je namreč, da se ravno ob tem času mudi ogrski regent Ilorthy pri Hitlerju. Dočim nazijstvo v Evropi Bami najde že kaj malo odpora od strani drugih držav proti svoji brerobzirni ekspanzivnosti, pa se nasprotno kaže, da ta ideja v Ameriki, vsaj začSsno, še ne bo prodrla. V južnoameriški državi Čile so naziji pred kratkim vprizorili revolto, hoteč se polastiti vlade, toda vstaja je bila po par urah zadušena. Slika kaže, ko so bili uporniki pod policijskim spremstvom odpeljani v zapor. Stroga sodba Celje, 1. sept. — Mnogo ubojev in umorov je že obravnavalo celjsko okrožno sodišče, a takega umora, ki se je obravnaval danes pred 5 članskim senatom, ne pomnimo. Pred senatom je stal 76 letni .posestnik Pevec Gregor, ki je 22. maja t. 1. v Roginski gorici pri Podčetrtku umoril svojo duševno in telesno bolno, 72 iet staro ženo Pevec Nežo, jo I zavlekel po stopnicah, jo sunil i na cementna tla ter jo s svojimi težkimi okovanimi in obutimi čevlji osuval, da ji je zlomil 6. in 7. levo rebro in na dveh mestih levo črevesno kost, da je naslednjega dne podlegla poškodbam. Gregor Pevec je bil že lani v jeseni obtožen, da je dajal svoji ženi Neži velike količine vina in žganja ter ji odtegoval hrano, obleko in telesno nego, da bi se za vselej otresel svoje žene in si vzel drugo, mlajšo. Letos 1. marca je bil pri razpravi v Celju obsojen samo zaradi prestopka zoper življenje in telo na 3 mesece zapora. To kazen je prestal s preiskovalnim zaporom. Ko pa je prišel v nedeljo 22., maja sin Jože Pevec, ki je očetov kurator, obiskat svojo nekoliko slaboumno in bolno mater Nežo, jo je našel nezavestno v veži na cementnih tleh poleg stopnic, ki vodijo na podstrešje. Mati se je pozneje še večkrat zavedla in je izjavila, da jo je pretepel in pre-vrgel njen mož. Drugo jutro je reva umrla. Obtoženi Gregor Pevec sprva tajil svoje dejanje in je tudi nekaj časa simuliral slaboumnost. Pri razpravi pa je priznal, da je pobil svojo ženo na tla, a da je ni hotel usmrtiti. Gregor Pevec je bil obsojen zaradi umora na 15 let robije, na trajno izgubo' častnih pravic in na plačilo povprečnine v znesku 1.000 din. -o- Produkcija premoga Ljubljana, koncem avgusta. — Kakor v prejšnjih mesecih ie tudi v juliju produkcija premoga v naši državi dosegla znaten obseg. V primeri z junijem je narasla za 43.000 ton in je znašala v avgustu 4S4.-450 ton nasproti 440.100 tonam v lanskem juliju in 328.-400 tonam v predlanskem juliju. Nasproti lanskemu letu je torej premogovna produkcija narasla za 5 5%, v primeri s predlanskim julije'm' pa znaša povečanje produkcije preko 40%. Produkcija železne rude, ki je v juniju popustila na 42.-900 ton, je v juliju zopet narasla na 50.600 ton (lani 50.-500). Produkcija bakrene rude se je prav tako nekoliko povečala za 65.350 ton. (lani 59.400), produkcija svinčeno-cinkove rude, ki je znašala v , iuniju 66.500 ton, pa je na-!rasla na 73.870 ton, vendar je zaostajala za lanskim letom I (lani 76.330 ton). Tudi pro-idukcija bavksita se je povečala od 41.300 ton v juniju na 50.300 ton v juliju, pa je zaostajala za lanskim letom (ko je znašala 54.450 ton). Manjša nego lani je bila tudi produkcija kromove rude, ki je dosegla le 4060 ton (lani 6520). Pirita pa je bilo nakopano 12.660 Ion (lani 12.340). -o- Tatinska trojka Vestni preiskavi slovenje-gradskih orožnikov se je posrečilo narediti konec tatinskim podvigom ženske trojke, ki je že dalje časa bila pridno na delu v tamošnji okolici, kjer so kradli kar jim je prišlo pod roke, od poljskega i orodja in kokoši, pa do denarja in obleke. Glavno bese-, do je imela neka Marija Vajn-cerlova iz Legna, ki je imela dobre pomagalke v svoji 12 letni hčerki in njeni 11 letni prijateljici. -o- Smrtna kosa V Mokronogu je nenadoma umrl Josip Klepec, odvetnik. — V Ljubljani je umrl Emil Storža, dolgoletni podpredsednik tekstilne industrije "Jugo-česke" v Kranju. — V mariborski bolnici je umrl Anton Pobijaš, preužitkar star 84 let. -o-- Strah v Plintovcu Iz Maribora poročajo, da so prebivalci kraja Plintovca pri Sv. Kungoti vsi zbegani zaradi strašila, ki se je pred nedavnim časom pojavil v hiši ki je last trgovskega pomočnika Ulba iz Maribora. Strah se oči-tuje s tem, da padajo včasih skozi okna v stanovanje vini-čarja polena ali kamenje. Sosedje so že stražili hišo, da bi strahu ujeli, pa so potem sami od strahu pobegnili, četudi so bili oboroženi s puškami. Domačini pravijo, da straši sam ta "rogati". -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V-Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55________ 100 $ 5.00....... 200 $ 7.20...... 300 $10.00________ 420 $11.65________ 500 $23.00.......1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50____100 $ 12.25..__200 $ 30.00_______ 500 $ 57.00_______1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite ________________$10-85 Za $25.00 pošljite :.__________$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We# Cermak Road CHICAGO, ILL. w •AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 22. septembra 1938 Amerikanski Siovenec rvi in najstarejši »loventJH list v 'Ameriki. A Pttanovljeu leta 1W1. Izhaja vtak dan razua nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izda ja in tieka: FDINOST PUBLISHING CO. Naslt)v uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefona CANAL 5544 )Narofaiin«i Za čelo lel5\_ Za pol leta - Za čfctrt leta--, Za Chicago, Kanado In Za celo leto , _ Za pol le|a ......... Za četrt leta__ JPoSSMBrtfe" Številka__ »$5.00 „ 2.50 _ J.SO Evropo: __$6.00 _3.00 _ 1.75 _ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 189L Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscriptions For one year ■ For half a year - For three months _$5.00 _ 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__$6.00 For half a year ....................3.00 For three months —__ - J.75 Single copy----3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dsposlani na uredništvo trnj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-pištvo tie vTača. _ EnTWed as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under thj Act of March 3, 1879. Doba Kartažanov, pozneje Rimljanov je sledila na tragične načine dobi Helencev. Poznejši dogodki kot bizantinska doba, sunek muslimanstva in nastanek dobe srednje-veka in prihod novejše civilizacije in kulture, ki jo nazi-vamo za zapadno civilizacijo, kažejo, kako so se razni narodi dvigali in kako so padali. S pozorniee zgodovine se vidi ena sama neprestana borba med raznimi narodi za nadvlado. Narodi prihajajo, se dvigajo, iščejo slave in ko pridejo do gotove višine, pot njihove bodočnosti krene navzdol in sledi odhod v neko neznatnost. Kdo vodi ta pota? Pameten človek najde odgovor, ki je: Tisti, ki je svet ustvaril in pošilja ljudi na ta svet. Ali se ne zdi, da je zapadna Evropa s svojim razvojem in s svojo civilizacijo in kulturo dospela že do svojega viška? Na višku je, ampak s tega viška kar ne more najti nadaljnih novih potov v neko boljšo bolj zadovoljivo bodočnost. Ne, njena bodočnost je le slabša od leta do leta. Ali ni bilo recimo pred 100 leti več neke notranje zado-voljnosti med ljudstvi, kakor jo je pa v tej moderni novi dobi? Človeški duh je bil bolj zadovoljen, prijetnejše življenje je živel, če prav ni še vžival modernega razvoja tehnike in vsega, kar ima sodobni svet. Odkod to? J. M. Trunk: Stalinizem Vse kaže, da smo prišli do novega "izma" in ni ravno izključeno, da se ta izraz ne le obdrži za nekaj časa, ampak da celo zadobi neko konkretno in ne ravno slabo obliko. Leninizem cirkulira kakor slab denar, v promet prihaja — stalinizem. Izraz je na dlani, pomen je pa še hudo misteriozen, in kakor vse v Rusiji podoben orientalski Sfingi, zagoneten. Komunizem se je vsaj v svojih ekstremih skoroda že preživel. Kot zagrešeno socialno pojmovanje se lahko marksizem širokopiri na papirju, pri akademičnih razpravah, ampak v dejanju, življenju odpove, ker za življenje more biti le resnica, ne utopija. Menda so se dogodile v Moskvi že aretacije takih, ki so preveč poudarjali marksistična načela. Na zunaj se komunistična oblika še drži že radi propagande v inozemstvu, ker tam bolj silijo v komunizem in marksizem kakor zda*j v Rusiji sami, in bi niti ne verovali, da je od marksističnega komunizma zdaj v Rusiji ostala le beseda. Stalinizem bi pomenil neko nacionalistično, velerusko in imperialistično stremljenje, ki ima za svoj cilj, da upo-stavi nekdanjo veliko Rusijo, dasi na izpremenjeni politični podlagi. Podlaga tega stremljenja je v armadi. Ta menda res nekaj representira. Vse kaže. da so bile razne generalske glave, ki so padle v čistki, hudo gnile, in izdajstvo ruskih interesov ni bilo iz trte izvito. Država gleda na armado, skrbi za njo, ampak tudi armada se dobro zaveda svojega Svet se izživlja. Prehitro živi. Vse prehitro prihaja na njegovo mizo in zato se vsega tako hitro naveliča. Včasih se je imel človek nekaj za zanimati in je v tem zanimanju sledil naprej. Danes je vse na enkrat postavljeno predenj, da ves svet pozna, kakor orehovo lupino in vsa zanimivost za svet in vse kar se po njem dogaja in godi, postane prehitro znana in vsled tega nezanimiva. Svet zgublja na zanimivosti in baš radi tega postaja svet za ljudi pust in dolgočasen. Treba bi bilo zopet nekaj novega, v kar bi se človek poglobil, v kar bi vrtal, da bi odkril. V tem bi bilo zanimanje. Tega pa ni. Kaj torej ? Standard, 111. Z delavskimi razmerami je pod ničlo. Premogorov v Grennville počiva še sedaj in se nič ne ve, ali bo to zimo sploh pričel z obratovanjem ali ne. Zaradi tega je veliko mož delavcev prisiljeno biti na reliefu, ali pa na WPA. To ni nič kaj prijetno, zlasti sedaj, ko je zima pred durmi. ... • , i • r Toda ne mislite, da vse ta- pomena za ruski imperij. Disciplina je dobra m posebno ko api kot premogovmk. Smo mlajši oficirji so menda prava elita, saj se zahteva od njih, j^. OVtMSKtH Nas s s ar o KAJ JE NOVEGA V STANDARD IN GRANVILLE, ILL. da se morajo vzdrževati alkoholnih pijač in vsake odurne strasti, biti odporni za težko službo itd. Prilike za kako poizkušnjo armada sicer še ni imela, kazala se je bolj v raznih paradah, ampak če vzdrži pri prvi večji poizkušnji, ruski narodni imperij ni prazen izraz. Lahko se zasleduje tudi druga orientacija v diplomaciji. V celoti Rusi nikakor niso naklonjeni nazijski Nemčiji, občudujejo pa Nemce radi njih delavnosti in strumne discipline. Anglijo in Francijo smatrajo za zastopnice kapitalizma, enako Ameriko, občudujejo pa amerikansko tehniko in industrijo in skušajo Ameriko v tem na vse načine posnemati. Nemčija sicer preži na ruska ozemlja, ampak Rusi sami ne smatrajo Nemčije za Svojo sovražnico, pač pa Japonsko, dasi so s svojo revolucijo 1.1904 sami to obvestno Japonsko naredili za velesilo. Tudi na kulturnem polju je komunizem doživel le fiasko. Vse je moralo služiti le propagandi, taka umetnost pa ni umetnost, ker umetnost se mora razvijati le svobodno in po pravcih lepega in vzvišenega in na podlagi neizogibnih zakonov človečanstva. Resni opazovalci trdijo, da se vrši neprestano preobrat tudi na to res kulturno in umetniško plat. Nikakor ni že vse izoblikovano, se šele razvija, lahko pa se trdi, da je komunizem po preizkušnjah premagano stališče. Komunistična utopija je v Rusiji obledela, le oblika se je še ohranila, in za marksistični komunizem se jotegujejo tam, kjer še niso okusili komunizma, v Rusiji) so ga in ga več ne marajo. Stalinizem bi značil v kratkem nov naroden pokret v izkušenem ruskem narodu. Morda se polagoma obrne ta stalinizem le tudi na polje duševnih vrlin in vrednot, katere je komunizem dozdaj teptal s prav satansko strastjo. tudi živahni, kadar je treba. Tako smo imeli tukaj v Granville za cerkev Srca Jezusovega cerkveni bazar 20. in 21. avgusta, ki je bil jako dobro obiskovan tako od faranov, kakor tudi od drugih, ki so prišli od drugod. Bazar je prinesel čistega dobička $800.00, za kar hvala in čast vsem, ki so na katerikoli način delali in prispevali ter tako pripomogli do tako lepega uspeha. — Nekaterim se sedaj lahko pod nos kadi, ki so govorili, da pojde ves dobiček bazarja župniku v žep. Samo naj pogledajo sedaj okolu cerkve, pa bodo videli, kam je šel tisti denar od bazarja. Na cerkvi nova streha, novi žlebovi in prizidki, tako da sedaj izgleda cerkev kot kaka miila katedrala ter je v ponos vs^h faranov. Pa še ni vse dodelano in kakor so č. g. Bernard povedali, je >talo delo dosedaj $600.00. Pa je vredno omeniti tudi novice iz Standard. Tukajšnja požarna bramba se je potrudila, da je sklicala takozvani "Home coming" za dneva 27. in 28. avgusta, ki je bil tudi prav dobro obiskan in je prinesel čistega dobička kar $1,600.00. Tudi ta svota bo porabljena za dobro stvar. Ognjegasci bodo kupili novo motorno brizgalno in še druge potrebne stvari. Na tem sestanku sem se sestal s prijateljem, katerega nisem vid,el že več kot 15 let. Veliko smo si imeli povedati, to si lahko či-tatelji sami mislite. — Naj ob tej priliki izrečem zahvalo za obiske,katerih smo bili deležni dne 4. in 5. septembra in ti so: Dr. Herald M gre d s 'soprogo in hčerko iz Chicage, Edy M. Žiška in soproga, tudi iz Chicage in družina Imperi iz Lockport, 111. ter Fani Imperi iz Chicage. Kot zastopnik Amer. Slovenca in mesečnika "Novi Svet" tudi omenim, da sta ta dva lista zares zanimiva. Oba prinašata mnogo zanimivosti in novic rojakom po naselbinah. Sedaj se ravno vrši kampanja za "Novi Svet". Ob tej priliki bi zelo priporočal rojakom, da bi se na ta vse hvale in priporočila vreden list naročili. V Novem Svetu bote našli silno zanimivo berilo in če ga enkrat naročite, sem prepričan, da bote nad vse zadovoljni in bote moje besede potrdili. Ce se naročite, bote dobili tudi lepe nagrade, ki so razpisane za nove naročnike. Potrudimo se torej vsak po svojih močeh, da mesečnik "Novi Svet" razširi- mo kolikor mogoče med rojaki po slovenskih naselbinah. Joseph Bregar, zast. PROBLEMI PRISELJENCA Prostovoljni brezplačni odhod siromašnih inozemcev VPRAŠANJE: Neki priseljenec, ki je še vedno inoze-mec, živi v Združenih Državah že 15 let. Je brez posla in siromak ter bi se rad povrnil v stali kraj, ali nima denarja za vožnjo. Ali bo ameriška vlada plačala za njegovo pot? ODGOVOR: Po zakonu, ki ga je Kongres sprejel meseca maja 1. 1937, je Department cf Labor vpravičen plačati potne stroške za siromašne ino-zemce, ki prosijo za prevoz v staro domovino. Pa je vseeno, koliko časa so že v tej zemlji. Treba pa poudariti, da s,e takim inozemcem ne bo nikdar več dovolilo povrniti se v Združene Države. Poroka edino v svrho, da se zasigura priseljeniška viza VPRAŠANJE: Ali je res, da inozemka, ki se poroči z ameriškim državljanom v svrho, da more dobiti izvenkvotno priseljeniško vizo, potem pa ko se je povrnila v Združene Države živi sama za-se, je podvržena deportaciji ? ODGOVOR: Eakon, ki je bil sprejet od kongresa dne 14. maja 1937, vpravičuje deportacijo inozemcev oziroma inozemk, ki so si priskrbeli izvenkvotno oziroma prednostno priseljeniško vizo s tem, da so se poročili z ameriškimi državljani oziroma državljankami samo v svrho, da si olajšajo zakonit prihod v Združene države. Take osebe bi bile podvržene deportaciji, ako se dokaže, da poroka ni bila sklenjena v dobri veri, da je torej le navidezna. Dejstvo, da inozemska žena ni šla živet skupaj s svojim ameriškim soprogom, bi utegnilo služiti za dokaz, da je poroka služila le v svrho vize. Ako soprog po pripustitvi navidezne žene iztoži sodno razveljavljenje te poroke, bi žena v takem slučaju postala podvržena deportaciji. Veterani sverovne vojne nima-jo več naturalizaciskih olajšav VPRAŠANJE: Ali je oni zakon, po katerem inozemci, ki so služili v ameriški vojski tekom svetovne vojne, morejo zaprositi za naturalizacijo brez prvega papirja in brez plačila navadnih pristojbin, še vedno v veljavi? ODGOVOR: Naturalizacijske olajšave za vojne veterane so prenehale dne 25. maja 1938. Sedaj mora tak veteran zaprositi za državljanstvo na enak način, kakor vsakdo drugi. Ameriški državljani, ki se vdeležujejo volitev v inozemstvu VPRAŠANJE: Ali ameriški državljan zgubi svoje državljanstvo, ako odda svoj glas v kaki volitvi v inozemstvu? ODGOVOR: Toliko Senat, ko- Dogodki m* aStorendpt AmtxM likor House sta sprejela vsak svoj zakonski predlog, ki je določal zgubo ameriškega državljanstva za one osebe, ki so se vdeležile kakih volitev ali plebiscita v inozemstvu. Bila je pa razlika med predlogoma obeh zbornic in ni prišlo do sporazuma pred odgodtvijo zasedanja. Ta stvar pride bržkone pred prihodnji kongres. Državljanski izpit za postarne kandidate VPRAŠANJE: Nekdo mi je rekel, da ne stavljajo na prosilca, ki je čez 50 let star nikakih vprašanj glede njegovega znanja o ameriških zadevah oziroma glede njegovega znanja angleščine. Ali je to res? ODGOVOR: Res je, da je poslanska zbornica (House of Representatives) sprejel zakonski predlog, ki je oproščal državljanskega izpita one inozemce, ki so čez 50 let stari in so prišli zakonito v to deželo pred dnem 5. februarja 1917. Senat pa ni ničesar ukrenil v tem pogledu. Dosledno vsi prosilci za naturalizacijo se morajo podvreči državljanskemu izpitu ne glede na sT.ojo starost, z drugimi besedami morajo pokazati, da znajo govoriti angleški, podpisati svoje ime in odgovoriti na nekoliko enostavnih vprašanj o ameriški vladi in zgodovini; v nekaterih državah morajo tudi dokazati, da znajo čitati angleški. Zopet pridobitev državljanstva VPRAŠANJE: Rodila sem se v tej deželi 1. 1901. Moj oče se je naturalizal 1. 1915. L. 1920 sem se poročila z inozemcem', ki še danes ni ameriški državljan. Ali sem jaz ameriška državljanka? ODGOVOR: Zgubila ste svoje ameriško državljanstvo, ker ste se poročila z inozemcem pred dnem 22. septembra 1922, ko je prišel v veljavo zakon, da poroka ne spreminja več državljanstva. Prav zlahka pa morete zopet postati državljanka. Ni za vas treba ni prvega papirja, ni dokaza o vašem bivanju v Združenih državah, morate pa imeti dve priči in plačati $5 za svoje državljansko spričevalo. FLIS Na kliniko Cleveland, O. — Pretekli teden se je podala v Mayo klim-ko v Rochester, Minn. Mrs. Antonija Zupan, soproga Mr. I. Zupana, urednika Glasi'3 K. S. K. Jednote. Mi's. Zupft« ^e ob v ondotni St. Mary's bolnišnici podvrgla dvema težki' ma operacijama. Želimo bla"1 ženi, da operacije srečno Prc' stane in .se zdrava svoji družini. povrne' Pri igri sta se ponesrečila Milwaukee, Wis. — Pri ,l0' gometni igri sta se pred ki'!l' kim ponesrečila dva slovenska dečka in sicer 10 letni Frank Potisk z West Fond du Ave. in 12 letni Adam Pre' metz s South Superior Ave-Oba imata zlomljeni levi roki- Nesreča rojaka Shinston, W. Va. — P« de- ved lu v premogovniku se je P'-'1 kratkim tukaj poškodoval rojak Anton Stipič. Poškodovano ima nogo. Kratke vesti iz Cleveland Cleveland, O. — Vile i'0Je" nice so obiskale družino in Mrs. Joseph Klemenčič na - rile ienef- sta njeg°v išča OTROKE UČE PROMETNIH PRAVIL V Tottenhamu sta bila na ulici povožena dva še ne petletna otroka. Ta otroška tragedija je vzpodbudila mestne očete, da so na seji sklenili u-rediti velik park v pravo prav cato otroško mesto z ulicami, križišči, avtomobili, železnico, vozovi in drugimi prometnimi sredstvi, ter z vsemi prometnimi signalnimi napravami. Za otroke bo to pravi raj, kajti tu si bodo lahko izposodili proti malenkostni odškodnini kolesa, Nicholas Ave. in jima poda krepkega sinka prvoroj — Prijetno presenečenje doživela Mr. in Mrs. Peter B* javec v Slovenskem doni' kjer ju je pozdravilo ve.Ii prijateljev. — Žalostno vest J prejel iz stare domovine tuk^ šnji rojak Frank Poropat, mu je v Hrušici pri Podgi"01 na Primorskem, um'rl oče v starosti 79 let. Zap"1 dva sina in tri hčere, tukaj P^ že omenjenega. — V ClcV£\j land Clinic je srečno pi*est'' operacijo Mrs. Anna Skufca Russell Rd. — V Huron nišnici je bila operirana Mi' Pauline Trudič z Musk*1* Ave. Žalostna vest -j Springfield. 111. —-Tukajs« rojak Mr. John Močnik je l* jel iz stare domovine žalos sporočilo,da mu je v Lokah pri Blagovici v kan1^ "kem okraju umrl oče v caS . Ijivi starosti 80 let. V d ni zapušča ženo, enega siIia,„, zS bel- in dve hčeri, tukaj omenjenega. pa Povožen . .l(ll _ Neki »c svoj iirt1 Aliquippa, Pa. previden voznik je Ra,.. avtom podrl na tla rojaka ^ tola Jeranta, ko je ta stalj^j. Slovenskim domom, ima zlomljeno nogo. Jera11 aH Jf VOZ'11' na^: k' avtomobile in drugo* bodo vozili s svojim1 Mestno poglavarstvo je vilo posebnega nadzoi'illlu. ^ bo pazil, da se bodo otr° ^i' ravnali po prometnih ^ lih. Na ta način -misliJ0^ število prometnih nesreč ko manjše. Ljudje smo taki, da se vsega prej ali slej naveličamo. Tudi v političnem življenju je tako. Leta 1932. ko je bila kriza na višku, je bil predsednik Roosevelt nam vsem, kakor neki odrešenik. Veliko je storil. Uvedel nove socialne določbe in zakone, ki so dalekosežnega pomena. Ampak zgleda, da so se ga mnogi že naveličali. Dokaz, da po več državah kakor nalašč glasujejo z& njegove nasprotnike. Svet usluge hitro pozabi in gleda po novem . . . Na evropski celini so se zadnjih 2000 let dogajali raznovrstni dogodki. Doba Helencev je ala v zaton še preje. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs ffm Po kratkem slovesu, katerega je Mary Brooks izrekla stoječa že na klinu lestvice po kateri je imela korakati v strašno smrt, je vse ostale objela groi^a. /lasti sta bila v dno duše pretresena nje oče Dr. Brooks in pa Hob Mason njen zaročenec, ki sta žalostno klonila glave. Rešitve ni bilo nobeneI Najmanj žalosti kazal Jeff, ki je v mislili iskal rešilne rešil sebe in Mary. in zbeganosti je svojih ozkosrčnih bilke, s katero bi /a ostale mu m bilo. Ponosno je stal pod kipom strašnega matika in tudi ob tej strašni uri si je želel prilastiti krasne drage kamna, ki kO lesketali na rokah malika. V tem, ko je tako poželjivo gledal na dragocene kamne, ki so bili namesto nohtov na rokah malikovih, je neka rešilna misel prišla v njegovo glavo. 1/. besed, katere je razumel, ki so jih govorili divjaki med seboj, je spoznal, d,i so ti silno hrepeneli po tem, kako bi dobili Tarzana v svoje roke. Prepričan je bil, da bi si gotovo pridobil veliko bogastvo, če bi jim pomagal, da hi ujeli Tarzana. Zato se je ojunačil in zaklicali "Kagundo!" Ca rovuik se je ozrl. "Jaz ti vjamem Tarzana," reče Jeff; "če mi daš drage kamne." Na te besede se je čarovnikov obraz raztegnil v čudeir divji na-sinehljaj. jetrtek, 22 22. septembra 1938 •AMERiKANSia SLOVENEC Stran 8 fj.il jfc: t NAŠ NOVI SVET Cleveland, Ohio. Naročnikom in vsem bravcem ^ S. tem potom par vrstic za »atek razgovor o našem "Novem Svetu". Ne vem, kako bi jzbral dovolj vrednih besedi, da m dosegale po vrednosti namen, S katerim želim priporočiti šir-]enje novega mesečnika še med °ne zavedne rojake, ki ga še ni-so naročili. , Da sem napisal to priporočilo 'Jam dosti vzrokov. Da se pa "bračam ravno na čitatelje A. S. e Pa tudi umevno, ker se morasti ičanJ'e posluževati ti-' sredstev, ki so nam na raz-°a£o, da širimo dobro stvar evd naše ljudi, ki je za korist k SIm ljudem po naših časopisih ^agovarjajo naše prepričanja. afe*j, da se ravno zanimam to ta N°vi Svet je umevno tudi jav^eč: Ker se zanimam za borK° Življenj'e naših l.l'udi v vel-v napram tistim, ki si delajo 'Ke skrbi, kako da bi kjerkoli &oce očrnili zasluge in vred- PisjanaŠega ^toHškega časo-• a> Mi vemo kako dragoceno na-tam si l'ko ri^ da imamo vsaj to-^ obrega čtiva ohranjenega m0r 6 katoliško ljudstvo, kali s.?0 še Pred kratkim prište-,la * 7vi Svet, kije kakor kro-,jad vse druge, ki smo jih J. do sedaj. prark0li sre sovražnik Ctl0VraŽnikU V b°j' Utrjjjj Vl za seboj vse mogoče 2an. e' cve Pade ena utrdba da Vsakj v1 še druea. Mi smo na Ijejjj način tudi v borbi. Prisi-javno^0' da se borimo tudi v ba ^g res, da je naša bor-sirio f°trebna-Potrebna je in mi jevati r ka'toličani dolžni bo- se za resnico in za da d \Kvdor se le nekoliko zave- ^ se r§njega položaja v tem, ttiači t em danes piše in tol-ve, da smo prisi-V J. ličani boriti se ravno kuj«* napada sovražnik od-8iiiej . N°ben katoličan ne bi De VeJ'J1 toliko neveden, da bi ^Ha ^ da Je življenje katoli- Joča te* vedno borba ne neprenehoma traja-in bojevanje. Kdor li^ j Ve: res neveden kato ^iall-111 dosti katoličan, pri-]'a jn bbl ^ vojakom brez orož-tfj]ičail r£2 vojaške opreme. Ka-liškega' bi ne vpošteval kato-•>es „e CasoPisja, sploh danda-žjvmt0re biti katoličan, če reg e 1 Javno in se zanimati žive]j Jravi javni in katoliški Ha, Razumeti ne morem to- da , je mogoče misliti na V b°iu. t) hko biti brez orožja t' a je boj nam vsem doT 116 niorp Ttajiti n°ben katoličan e- Rd- b, ^ažp« /s "" "JV-Jetnu „■ Ce kdo misli, da se ^ str' treba boriti, tak je že 36 napra S°Vražnika, ki se boju- Vocg m nam katoličanom in e tak človek še tega ne hrtl Prid m sv- vera je bila po sami veliki 4 borb" ?rbi' ki je bila smrt-fSel . sak, ki je to vero bojeval'16 moral »vezati, da smrti ISti boj s Kristusom , 'jublj'Za to mu je pa potem 5 Do VeČno in neskončno 0 niso SmrtL prazne besede, to je za- V 8 ^rti-Pl'1Čano ter žapečate-h ^tnii0 "aše»a Odrešenika. > C Njega' »v. cVkev je ona naprej od-Da!'1 na^ 111 °P°minja, sva- 0r ga ne bojuje ta Pr °Pomjl1UkpriP°™>čke, ona ta 1 nHjh"!a tudi za boj na- emu sovražniku: S čas,,pisu! b »ni-tfj-'J odgovori mi in S tolik;dv° je kriv, da je od- Jni . stavo ^---------v. rni Vi]0ln.do6 ri ;stare domovine še rojaki! Ali ni to is°Pi8je, ki je dan tu HV( nce in "či d tisto ^ tfh-, ^ v v> ki ie aan Ha 0 sv. ,, 0tu »vojega obraza a vSe resn ie L ^iv Z nafine vplivalo «mTiV8e'kattse cerkL bl /mai)jšalo vidi-Kdo ' m njenih f ln- kdo? 6 ve i" kdo ne ko C(fH! Al; ,G,le spominja Vse-^ nisfl1 bilu to borba še zavedali naše katoliške dolžnosti, so že požrtvovalno delali odpadniki, da bi ^kar največ mogoče še drugih potegnili za seboj v odpad, da jih potem ne bo samih strah in sram. Ali ne pove nam redno vedno naprej sv. Evangelij, ki je naša največja resnica. Kako neprenehoma rovari in rjove kakor lev naš sovražnik in gleda koga bi požrl? Ali nam ne pove o volku kot jagnjetu? Ali niso to ravno tisti sladki časopisi, ki se skrivajo za ime "delavca", da vas slepijo in vam pripovedujejo, da je cerkev vsega zla kriva! Da volkovi so pogoltnili že mnogo "Kristusovih ovac" iz našega naroda, ker so jim sledili na odpadniške zaslepljene prazne obljube. Ta borba je bila od nekdaj in bo šlo z vsakim rodom do groba in do konca sveta, saj je to povedal sam Zveličar sveta. Vendar pa je ta borba na naši strani zmagovita če hočemo v borbi sodelovati Le tam, kjer mi nočemo sodelovati, je in bo naša borba zgubljena za- vsakega posameznika, če bo pa teh posameznih vojakov, ki se ne zmenijo za borbo veliko, bo pa tudi, ne samo za posameznika zguba velika, marveč tudi za ves narod in za množice. Kadar dobijo nasprotniki med katoličani premoč, takrat zdivjajo in gorje katoličanom. Ali nimamo tega mi katoličani na vseh straneh dokazano: Rusija, Španija, Mehika in še druge pokrajine sveta, ker so katoličani pustili, da je volk prosto lomastil v ovčji obleki med njimi in požiral posamezne vojake, da je potem njegova armada lahko lomastila kar na debelo z sekiro in mečem po vsem tistim, kar je še ostalo veri in cerkvi naklonjeno. To se je že tolikrat' dogodilo! To dopušča Bog za kazen ljudem, katerim se ni zdelo vredno, da bi ob času branili sv. vero, ki je bila tako drago odkupljena po Njem, ki je ves svet naredil in uredil tak, kakoršen je. Če gremo še dalje in preiskujemo o samim sebi in našemu cilju, za katerim gremo skozi življenje, najdemo na vseh straneh vse polno dokazov, da se nahajamo v borbi, katero smo dolžni jo vojevati do zadnjih dni. Zavedam se da je naša borba težka, težja kot je borba nasprotnika. Katoličani se moramo boriti z resnico za resnico. Naša borba obstoji v duševnem boju, v obljubah za posmrtno življenje, za kar imamo tudi obligacije in dela, ki niso ljudem, ki nimajo vere ugodna in ne prijetna. Drugače je z nasprotnikom ; on ima lahek boj, on obeta nebesa na zemlji in življenje v cvetlicah. On trobi v svet baš to, kar se vsakemu pri-ja in dopada. Da, on ložje izhaja, s frazami se skriva za ime delavca, tega si je nasprotnik izbral za njegovo obrambo, za katerega se skriva kakor se skriva volk v ovčjo kožo, da lahko pride do ovce za katero gre on. Kako lahko je ljudem obetati' glorijo tu na zemlji in kazati na bogate barone pa reči: "To le mora biti naše in vaše". "Zakaj naj delamo ko je bogastva na koše" in še druge podobne fraza-rije "Cerkev je bogata, poberimo; pomorimo črnuharje, "farje" in oplenimo pa vživajmo". Danes dne 13. septembra ravno berem v Cleveland News tole: "Lists 11.000 Priests As Spain Martyrs". Bishop John Mark Gannon chairman of the press department of the National Catholic Welfare Conference, said a tour of Spain convinced him today that Communist cruelty and slouther had consigned more than 11.000 of the Spanish priests and seminarians to martyr's graves." Ne samo ta škof ali kdo drugi je to spričeval, marveč sto in sto drugih je izjavilo na podlagi resničnih številk, da je bilo na surovi način pomorjenih toliko nedolžnih ljudi, ko so bili SKOZI VRAT DIHA Slika kaže pet let starega dirkalnega konja in z njim njegovega vaditelja, Vic Fleminga, iz Syracuse, N. Y. Svoječasno je konj zbolel v grlu in, da ga ohrani pri življenju, mu je mor al živinozdravnik izrezati odprtino v vratu ter vložiti vanjo kovinasto cevko , jo kaže puščica. Skozi to cevko zdaj konj diha, a mu to ni v nobeno oviro, kajti še vedno zmaguje pri dirkah. božji služabniki; ali ko so bili kot študentje namenjeni postati; ali ko so bili neustrašeni spričati, da verujejo v Boga; vsi ti so bili ali hladno pomorjeni ali pa še strašno mučeni, vse za to, ker so bili verni in so priznavali božje kraljestvo. In vi rojaki berete potem v naših radikalnih časopisih o španski vojni. Kaj berete? Zbiranje darov za tiste morilce! Volk v ovčji koži je prišel oblečen v suknjo neke takozvane demokracije", pa pravi: Za demokracijo dajte! Pravi da je to borba za demokracijo! Ne razumem te demokracije! 11.000 tisoč vernih ljudi; duhovnikov; nun in študentov! Ki so -priznavali vero "Kristusa", je bilo na surov način pomorjeno. Pa pravijo, da se gre za demokracijo! Bog nas varuj take demokracije! Moriti ljudi, ki so se posvetili, da bi služili samemu Bogu in delili usmiljenje revnim in nesrečnim, kakor so sestre nune, to ni pri meni nobena demokracija ! To je lopovstvo čez vsa druga hudodelstva! Tako početje je satansko! In, pisanje za tako demokracijo je slepilo ljudi ! Kdor temu sledi in to upošteva, tak sam pomaga peklenskemu zmaju, da podira cerkev Kristusovo in da potiska srečen, veren narod v propad in v morijo, kakoršno kliče k Bogu za maščevanje ! Španija je bila enkrat najbolj katoliška država. Peklenski zmaj je hodil okrog prav tako, kakor ga je imenoval Kristus da hodi okrog kakor rjoveči lev in da gleda koga bi požrl. Hodil je pa ta zmaj v obliki volka v ovčji obleki, prav kakor hodijo danes taki časopisi oblečeni z sladkimi besedami, obetajoč vse ubogemu delavcu, če bo ta delavec vstopil v take napredne vrste, to se razume, če bo postal sovražnik cerkve in postavil vero na stran. Ali mislite, da so v Rusiji povedali ljudstvu, da ga bodo za-sužnili, ko ga bodo rešili starega vladarstva? Kaj še! Niso ne povedali! Niso ne povedali v Španiji, da bodo morili vse kar bo vernega, marveč so pripovedo. vali in pisali, da je treba zbolj-šati za delavca in preurediti nekatere ustanove. Kako lahko je take obljube naštevati in pridobivati ljudstvo na svojo stran s takimi varljivimi zmotami! Kako težko je prepričati ljudi za resnico in za verno življenje, katero edino naredi ljudi srečne in zadovoljne na svetu. Posebno težko je prepričati še take, ki so že predaleč odpadli v zmoto in v njih zlate obljube. Kako drago potem plačujejo s življenjem to svojo zmoto! Kako sedaj trpi Špansko verno ljudstvo, ki se ni poprej varovalo takega časopisja, ki je v ovčji obleki obetalo narodu nebesa na zemlji, v res- RAZNE ZANIMIVOSTI KONDENZJRANO ŽITO niči se je pa šlo, da pomore vse ono, kar je služilo Bogu in verovalo v vanj. Ali niso to dokazi, ki sami spričujejo! Nai'av-nost sramota je, da se med nami dobijo ljudje, ki si sploh upajo med katoličani zbirati darove za morilce katoličanov, sester in duhovnikov! Borba v Španiji se vrši v tem, da se Boga izbi-iše iz src vernih ljudi! To je njih namen. Gre se za to, da se razširi iz Rusije komunizem širom zemlje in da se ne bo o Bogu nikjer več na zemlji nič omenjalo. Ta borba se vrši v Španiji že nad dve leti in to ni nobena demokracija marveč suženjstvo samega peklenskega zmaja, ki se misli polastiti vsega sveta. Tega pa Stvarnik neba in zemlje nikdar dopustil ne bo! Bog lahko daleč pusti zmaja, da kr-voloči tudi po božjem kraljestvu in mu mori njegove vernike; saj so v starem zakonu tudi morili preroke in druge božje poslance, toda, kadar je bila božja mera dopolnjena je udarila božja šiba na tiste in cerkev se je veselila svoje zmage, če tudi je poprej prelivala kri pod oblastjo preganjalcev cerkve. Kdor hoče naj bere zgodovino sv. cerkve. Dovolj v tem. Začel sem pri agitaciji za Novi Svet in s tem naj tudi zaključim. Kakor se sovražnik cerkve poslužuje orožja v časopisu kamor od dneva do dneva donaša napade na sv. cerkev, se mora cerkev braniti na prav taki način potom njenega časopisja, ki zagovarja resnico in pobija laži. V ta namen je več papežev, ki so namestniki Krista opominjalo in naročalo vernikom, da naj se poslužujejo katoliškega časopisja in naj ga podpirajo, da si ohranijo vero v Boga in mir v srcih. Kdor je temu sledil je to lahko občutil, kdor je sledil odpadnikom je zašel, da bo težko se mogel vrniti nazaj. Mi imamo, kakor sem že zgoraj omenil dovolj dobro ureje-jeno naše katoliško časopisje, ki se dobro zavzema za razlaganje sv. resnic. To časopisje moramo podpirati in širiti. Imamo sedaj Novi Svet, mesečnik, ki je posebnost, brez katerega ne sme biti nobena naša hiša. Ce imamo skrit kje dragocen zaklad, smo zelo previdni, da ga čuvamo, dobro zavarujemo, da ga nam kdo ne odnese. Največji zaklad je pa naša vera; ako iste ne bomo gojili in negovali in utrjevali, jo ne bomo ohranili. Najbolji zagovorniki vere in sv. resnice so naši katoliški listi. Posebno podučevalen in prepričevalen tak mesečnik je pa ravno NOVI SVET! Prepričajte se in si ga naročite, ne bo vam žal. Poskusite! Od srca vam pripoi'očam, naročite se na revijo NOVEGA SVETA! Anion Grdina. Dva Angleža sta izumila postopek, ki utegne izzvati pravo revolucijo v vprašanju prehrane. Našla sta način, pp katerem je mogoče žitc in moko stisniti v zmes, ki zavzema komaj desetino prvotne prostornine. Ta zmes vzdrži baje neomejen čas, ne da bi se pokvarila in ne da bi postala za svioj pravi namen neuporabna. Niti voda in ogenj ji ne moreta do živega, a s tenko prevleko voska jo je mogoče zaščiti celo prpti vsem škodljivim vplivom od zunaj. -o- PRIPRAVLJAJO SE Angleška vlada je dala, kakor znano, z velikimi stroški pripraviti 40 milijonov plinskih mask za svoje civilno prebivalstvo. "Daily Express" je dal s temi maskami napraviti sedaj poskuse in poroča z velikimi naslovi o uspehih. Plinske maske so preizkusili ne z vojnimi, temveč z arzeni-kovimi plini. Poskusnih oseb je bilo 14. Med tem ko se po navedbah londonskega lista angleške ljudske plinske maske niso izkazale primerne kot zaščita proti arzenikovim plinom, sp se angleške in druge vojaške maske dobro obnesle. -,o- RAST CERKVE Kakor poroča msgr. Caselli, načelnik statističnega urada "Propagande Fide", je bilo 1. 1937. v Aziji 7,911.370 katoličanov, to je za 2 milijona več kot pred desetimi leti. V Afriki se je število vernikov v desetih letih naravnost podvojilo. Ondi je 6,794.951 katoličanov. Oceanija ima katoliško prebivalstvo 2,506.858 duš. V vseh pokrajinah, ki so v delovnem krogu "Propagande Fide", se je v poslednjih desetih letih povečalo število katoličanov od 14,330.629 na 21,-143.328. -o- PRITLIKAVI GLASOVIR V Budimpešti je nek amater napravil pianino, ki je najmanjši na svetu. Narejen je po zvorcu velikega pianina, velik I>a je komaj sedem centimetrov. Glas mu je zelo čist, toda tako tih, da ga je treba po-jačati z mikrofonom, ki je zvezan z zvočnikom. Na ta način se da doseči glas pianina normalne velikosti. Ta "Lilipu-tanec" ima klaviaturo, ki obsega dve oktavi. Tipke sc^pa seveda tako majhne, da se s prsti ne da igrati. Ce hočeš r.grati, se moraš poslu žiti dveh zelo majhnih palčic. Za to delo je ta človek potreboval štiri mesece in ga je naredil med svojim prostim časom. Pianino so pnodali za tako ceno, ki je ne bi dosegel najboljši "Steinschwarz". Kupil ga je neki petičen zbiralec takih zanimivosti. -o- OBZIREN SODNIK Gdč. dr. Vinifred Roos je morala biti zaslišana v neki civilni pravdi v Londonu. Eden od odvetnikov jo je vprašal, če se zaveda, da je treba pred sodiščem govoriti resnico. Ko je to potrdila, ji je rekel, da je to v nasprotju z njeno navedbo v listini, češ, da ni resnično navedla svoje starosti. — Dr. Roos: "Rekla sem, da imam 21 let, torej sem polnoletna, zaradi tega lahko odločam sama pc-vsem samostojno". — "To ni točen odgovor za podatke o vaši starosti in zato niste govorili resnice." —. Sedaj se je v pogovor. vmešal sodnik in dejal da ni važno, če je priča v tej pravdi povedala glasno datum svojega rojstva ali ne. Sodnik jo prcsi. naj svojo starost označi na koščku papirja, kar bodo potem vnesli v zapisnik. To je priča zelo rada storila in afera je bila rešena. Naznanilo in zahvala. Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je, previden s svetimi zakramenti, za vedno preminul naš oče in soprog Alojz bizjak, v torek, 26. julija 1938, v Johnstown, Pa. Pokojni je bil rojen i. 1883 v vasi Arto pri Krškem. V Ameriki je bival od leta 1910. Njegov pogreb se je vršil civilno na Grandview pokopališče. Posebno sem dolžna zahvaliti se velečastitemu župniku Tomas Hpge, ker so ga obiskovali v bolnišnici, mu prinašali tolažbe, kakor tudi zadnjo sveto popotnico; hvala Vam iskrena. Hvala vsem onim, ki ste nam stali ob strani ob času velike žalosti, kakor tudi vsem onim, ki ste ga obiskavali in mu poklonili cvetlice v zadnji pozdrav. Hvala nadalje društ. sobratom, ki ste skrbeli in vodili pogreb. Ravno tako hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu, ki je kaj storil za nas v teh težkih urah. Bog plačaj! Žalujoči ostali: KATARINA BIZJAK in pet hčera. Johnstown', Pa., 30. julija 1038. ŠIRITE AMER. SLOVENCA Naznanilo in zahvala S prežalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 2. sept. po večmesečni bolezni, vdana v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspala, preblaga, ljubljena mi soproga (ROJ. J ARC) Ni mi mogoče najti dovolj primernih besed, da bi za-mogel izraziti tem potom dostojno zahvalo za tako velikodušno, vsestransko izkazano ljubezpn do bližnjega za časa bolezni rajne Antonije, kot so tako globoko izkazana mi sožalja v najbridkejši uri mojega življenja. Najprisrčneje se zahvaljujem istim blagim osebam, katere so naši rajni Tončki v dolgi bolezni tako ljubeznivo stregle in nji po svojih močeh skušale lajšati križe in težave smrtnonosne bolezni. Srčno se zahvaljujem č. o. frančiškanom iz Lemonta in So. Chicago, č. šolskim sestram fare sv. Stefena, Throop St., Lemcnt, 111., Joliet, 111., So. Chicago, kateri ste blagovolili našo rajno Antonijo za časa njene bolezni na domu obiskati in njo v njeni bolezni tolažiti; vedite, da se je pokojna Vašega obiska vsakokrat posebno razveselila. Iz rlobočine hvaležnega srca se zahvaljujem prec; g. župniku Rev. Aleksandru in č. gospodom pri fari sv. Štefana, ne samo za večkratne obiske za časa bolezni, temveč za tako veliko skrb v duhovnem oziru. Sv. obhajilo, an-geljsko hrano, katero je rajna Tončka celi čas dolgotrajne bolezni pogosto prejemala, zadnjih par tednov dnevno, ji je dajalo moč, da je bolezen tako čudovito potrpežljivo in mirno vdana v božjo voljo prenašala. Naj Vam dobri. Bog za ta Vaš trud stotero poplača. Hvaležno se zahvaljujem vsem č. o. frančiškanons, č. šolskim sestram od blizu in daleč, udom Tretjega Reda, članicam društva "Kršč. žena in mater", članstvu Družbe sv. Mohorja in vsem številnim prijateljem in znancem, kateri ste prišli v tako velikem številu pomolit k rakvi pokojne Antonije. Globoko hvaležnost izrekam vsem blagim dobrotnikom, kateri ste pokojni mi soprogi naklonili najlepši izraz krščanske ljubezni, duhovni šopek, 80 sv. maš, katero cvetje nekrvave daritve na Kalvariji, bo dnevno klicalo onkraj groba za dušni blagor naše pokojne Tončke. Prisrčna zahvala vsem, ki ste krsto in dom rajne okrasili s tako krasnimi, cvetličnimi venci, ter na ta način pokazali globoko žalost nad preveliko izgubo nam vsem, tako drage, ljubljene osebe. Iskrena zahvala preč. g. župniku Rev. Aleksandra za darovano slovesno pogrebno sv. mašo, Rev. Avguštini:, župniku iz Detroita, Mich., Rev. Andreju iz Chicago, 111., za asistenco pri sv. maši; Rev. Anzelmu, kateri so vkljub slabemu zdraviu dospeli iz daljnega Willarda, Wis.; Rev. Joseph'u, župniku iz La Salle, 111. za istočasne sv. mašo zadušnice na dan pogreba pri oltarjih "Brezmadežne" in "Presv. Srca Jezusovega". Z globoko hvaležnostjo se zahvaljujem Very Rev. Benediktu, komisarju reda sv. Frančiška, Rev. Johnu iz Lemonta, 111.; Rev. Bernardu, župniku iz So. Chicago, 111., za osebno udeležbo pri pogrebni sv. maši. Prisrčna zahvala Rev. Aleksandru, Rev. Anzelmu, Rev. Johnu, Rev. Andreju, ki ste zemeljske ostanke pokojne Antonije spremili na pokopališče sv. Jožefa in za opravljene molitve pri njenem grobu. Najlepša hvala č. sestram sv. Frančiška, za tako številno udeležbo pogreba pokojne Antonije. Hvaležno se zahvaljujem g. Račiču in pevskemu zboru "Adrija", za tako lepo petje pri pogrebni sv. maši, posebej pa za nepričakovane, v srce segajoče žalostinke na pokopališču. Lepa hvala slovenskemu pogrebniku, Louis Že-fran-u, za tako vljudno postrežbo. Vsem preblagim sorodnikom, mnogoštevilnim prijateljem in znancem, kateri ste se udeležili pogrebne sv. maše in molili za njen dušni blagor, vsevn, ki ste v tako velikem številu spremili pokojno Antonijo na zadnji poti k večnemu počitku, izrekam iz hvalsžnegn srca "Bog plačaj!" Vstm skupaj in vsakemu pose);.ej, kateri ste na ta ali drugi način nama bili na pomoč o'o času bolezni, vsem, kateri ste ob smrti nepozabne mi soproge v tako velikem številu mi pokazali svojo naklonjenost, vsem, kateri ste meni ob tako neizmerno težki ločitvi prijateljsko stali ob strani in mi izkazali globoko sočutje v preveliki, nepopisni žalosti, izrekam iz dna hvaležnega srca, iskreno zahvalo. Ker vem, da moja skromna hvaležnost Vaših dobrot poplačati nikdar ne more, naj dobesedno napišem stavek, katerega mi je rajna Tončka naročila dan pred smrtjo: "Povej vsem našim dobrotnikom, kateri nama toliko dobrega store, ako jim ne bom zamogla dobrot na tem svetu poplačati, bom jim pa v sv. nebesih plačilo izprosila.' Stotero Bog plačaj vsem in vsakemu posebej! Ti pa preblaga, ljubljena mi soproga: S sv. Cervijo Ti kličem: Gospod Ti daj večni mir in pokoj, ^ Večna luč Ti naj sveti, Počivaj v miru. Prosiva oba, Ti v sv. nebesih, jaz v tej solzni dolini, da se v kratkem snideva nad zvezdami v večnem raju. Žalujoči: LUDWIG KOŠNIK, soprog. Chicago, 11!.. 19. sept. 1938. X Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 22. septembra 1938_ I, Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK "Pustite me, prosim, pustite me!" je stokala Tanja. Iskala je s svojim pogledom njegovih oči, hotela mu je reči, da bi ga ljubila, da bi se mu vdala, toda ne zdaj, ne tako kot kakšni živali! Zdaj, ko mu je bilo vendar čisto vseeno, ali ona ali katera druga! To vse mu je hotela povedati; toda že jo je dvignil v naročje in jo nesel na usnjeni divan. S hlastnimi, surovimi gibi je zgrabil njeno mlado, deviško telo. Sram, bol, gnus in strah so se pomešali v njej in rasli do nevzdržne višine. Potem ni čutila ničesar več . .. Tovariš Vladimirov je zaspal in Tanja je sedela poleg njega. Debele solze so ji polzele počasi po licih, drgetala je po vsem telesu. Prva misel, ki jo je mogla zajeti, je bila: ubiti ga moraš! Vstala je z divana in šla počasi k pisalni mizi. Z drhtečo roko je segla po težkem bronastem obtežilniku na pisalni mizi in se vrnila. Vladimirov je ležal počez na naslonjalu in glava mu je visela navzdol. Usta so bila na pol odprta in slina mu je tekla čez lice. Zmršeni, na čelo viseči lasje in neurejena obleka so ji vzbujali gnus. Trdno je prijela težki obtežilnik in dvignila roko. Toda povesila jo je zopet. Lahno je položila orodje poleg sebe, potem pa mu je pričela skrbno popravljati glavo v lego, ki je morala biti zanj udobnejša. To se je zgodilo čisto nagonsko; nič ni vedela o tem, kar je storila. Šele potem, ko je glava Vladimirova pokojno počivala na popravljeni blazini, šele potem so se ji zopet povrnile misli. "To imenujejo ljubezen!" je mrmrala polglasno, zaničljivo predse. "Sramota, muka je! In to naj bo velika skrivnost med možem in ženo!! Skrivnost, o kateri sem toliko sanjala..." Tišino je pretrgal oglušujoč grom. Vse poslopje je odmevalo in nekje so zažven-ketale razbite šipe. V sdbi se je zasvetilo kot o belem dnevu — za trenutek in zopet je zabobnel grom. Tanji je bilo, kot bi se pogrezal svet, kot bi se trgal ves svet in njeno telo z njim na drobne kose. Debele kaplje so udarjale ob okno in Tanji se je zdelo, da sliši iz prasketajočega šuma glasove, ki se rogajo prav tako kot pijani vojaki malo prej. Posmehujejo se ji zaradi njene izgubljene čistosti, zaradi njene vere v ljubezen in srečo ... Zopet je pogledala tovariša Vladimirova. Potisnil je svojo roko pod lice in trdno in krepko spal, zvit skoraj v klobčič. O njegovem dostojanstvu in predstojni-ški nepristopnosti ni bilo več sledu. Prej bi ga smatral človek za otroka! Zopet se je prebudil v Tanji nagon materinske skrbi. Težko je vzdihnila in snela njegov plašč s kljuke ter ga pokrila, potem ko mu je s svojo žepno rutico obrisala slino z ust. Nato je stopila k malemu zrcalu, ki je viselo na steni nad pisalno mizo, se počesala ter uredila svojo obleko, kolikor je bilo to sploh možno. Vzela je svoj plašč, ki je že nekaj dni visel tu pozabljen, in odšla počasi iz sobe. Težka bridkost ji je tlačila srce in čutila se je tako slabo, da je komaj prestavljala noge. Bilo ji je na smrt hudo. Trd mrak je ležal nad cesto, dež je ponehal in nebo se je pričelo jasniti. Ogromne luže so pokrivale pot, tako da so bili Tanjini čevlji v nekaj trenutkih popolnoma pre- Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za L1939 sprejemamo do 1. novembra 1938 TT Na tisoče amerKkih Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem w znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordrs, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO in vse druge dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava slovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois močeni. Pa kaj to! Tanja je prišla k reki. Občutek, da življenje zanjo nima nobenega smisla več, je naraščal v njej od sekunde do sekunde in jo popolnoma prevzel. Mož, ki ga je hotela ljubiti, ji je skvaril življenje, vzel si jo je brez ljubezni. To je bil konec njenega upa na njegovo ljubezen, konec njene vere v ljubezen. Prevzel jo je neizrečen gnus nad vsem: nad temi slabimi čevlji, ki so čofotali po mlakužah, nad to umazano vodo, ki se je razlivala čez zemljo, nad tem nebom s temnimi cunjastimi oblaki, prav posebno pa nad samo seboj, nad svojim oblatenim telesom, ki ga ni mogla očuvati. Obstala je tik strmega obrežnega roba in zrla v globino. Tam, kjer so sicer plavale ribice, je videla sedaj samo tem-norjav, umazan tok. Le tam ob ozkem travnatem pasu se je lesketalo nekaj kot luske ribe, ki jo je neurje vrglo na suho in jo iztrgalo elementu, v katerem je edino mogla živeti . . . Gledala je dol, kot bi jo privlačila magnetna sila. Tedaj se je poleg nje nekaj premaknilo. Kmečko dekle je šlo počasi k bregu, ne da bi bilo opazilo Tanjo. Bluza ji je visela izza raztrganega krila, lasje so frfotali zmršeni okoli njenega rdečega obraza. Ko je prišla čisto blizu, je Tanja opazila, da so ji po licih polzele solze in da so njene oči slepo strmele v praznino kot oči blazne ženske. Vedno dalje je stopala k strmi brežini; dva koraka še in zdrknila bi bila v globino. Tanja je dekle zadržala. Branilo se je in le s trudom ga je Tanja spravila od brega. Iz besed, ki so se trgale iz dekleta, si je mogla Tanja ustvariti sliko tega, kar se je zgodilo: drhal rdečih jo je zlorabila in zato si je hotela končati življenje. Čudno! Tanja je nenadoma povsem pozabila, da je sama imela pred dobro minuto isti namen. Zdaj pa je mislila le še, kako bi se mogla zavzeti za to ubogo stvar. "Imaš li kakšne znance ali sorodnike v mestu?" je vprašala sočutno. "Nikogar! Prišla sem v mesto, da bi si poiskala službo!" "Potem pojdi k meni!" je dejala Tanja z glasom, ki ni trpel nikakega ugovora. "Stanovala boš kar pri meni!" Prijela je dekle za roko in ga vodila s seboj po neobljudenih ulicah. V daljavi je še bobnel grom,'skoraj tako, kakor bi si neumno ščene z lajanjem hladilo jezo. In počasi so zopet začele padati kaplje z neba. II. Tanja vso noč ni zatisnila očesa; uro za uro je sedela ob postelji uboge Njurke, ki se ji je v hudi vročici bledlo. Tanja ni imela toplomera; zato je stekla k Agra-feni Aleksejevni, ženi domkoma. (Hišni upravitelj.) Ta je stanovala v eni izmed velikih sob stare gosposke hiše, v kateri je zdaj mrgolelo ljudi in stenic. Vsako sobo je zasedla kar cela družina in celo na koncu hodnika sta živela za zaveso dva najemnika: pisatelj, ki svojih del nikjer ni mogel spraviti v denar, in branjevka, ki je na trgu prodajala pirožke, (štruklji iz mesa) o katerih so hišni prebivalci trdili, da so iz mačjega in pasjega mesa. ELEKTRIKA IZ SONCA Trije angleški finančniki se pripravljajo, da bodo izkoriščali izum nekega francoskega inženirja, ki bo po njihpvih izjavah povzročil prevrat v električni industriji. Francoz je izumil helio-električno generacijsko stanico,ki je baje sposobna spreminjati svetlobo v doslej neslutenem obsegu v električni tok. Ta stanica ima velikost žepne ure in jo lahk'3 vtakneš v žepek. Več takšnih stanic, ki jih zvežeš z žicami more razsvetliti celo hišo ali pa poganjati voz. Priprava je nad vse preprosta. Ni treba ne tuljav ne drugih aparatur. Staniča, ki je zaprta v zaščitni plašč, sliči na srednji strani okrogli medeninasti ploščici. Ta ploščica je namazana s skrivnostno tinkturo, ki spreminja svetlobne žarke neposredno v elektriko. Izumitelj je to tinktoro pri svojih neštetih poskusih odkril povsem slučajno in sam si ne ve razložiti njenega učinka. Inženir in njegovi finančni pomočniki pravijo, da temu pridobivanju električne sile brez stroškov in strojev ni meje. Avtomobilski vozači bi mogli podnevi voziti enostavno s tem, da bi namestili helio-električno stanicc na šipe ali na strehe svojih vozil. Družba, ki financira Francozov izum. bo začela s proizvodnjo teh stanic v najkrajšem času in je svojo tovarno zgradila v Sloughu. -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh NA PRODAJ. v zameno ali v najem "cottage" iz opeke z 8 sobami; podstrešje, klet, zaprt porč, kurjava na vročo vodo, na 1653 Cermak rd. Kaj imate vi? — Janata, 4257 Cermak rd., Chicago. J. M. Trenk Najprapravnejši MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE: SLAVA MARIJI (Spisal P. K. Zakrajšek.) Tiskan v mastnem tisku, kakor so te dve vrste v okvirju. Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; križev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, ki jih rabijo društva pri.skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik. Molitvenik je vezan na tri načine in stane: Vezan v umetno usnje, zlata obreza............$1.00 Vezan v pristno usnje trde platnice, zjata obreza ..............................................$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza ..............................................$1.50 Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo želite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois DVA KRASNA PREDMETA Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom grs skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. Cena $.200 — V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom. "GOD BLESS OUR HOME" To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe. Cena 75c Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road -:- Chicago, Illinois Iveri. Pegler "pegla" in še nekdo hoče — peglati. Izhod. Roosevelt je malo "peglal" v Chica-gu, Hull tudi, in zdaj peglajo iz Nemčije in posebno iz Italije nazaj, in peglajo Ameriko radi "brutalnih gangežev in gangeške kulture". No — kdor ima maslo na glavi, ne s?ne na sonce. Potrkajmo se raji na prsa. Zopet pa je Westbrook Pegler "popeglal" fašistične Lahe nazaj, češ, med gangeži so hudo močno zastopani "kulturni" Lahi. To so pač pegla-rije,kakx^ne se dogajajo dnevno, ker vsak ima nekaj masla na glavi. Ampak tudi g. Molek se hudo vsaja pri ti pegi arij i. Me ne briga, kakšno mnenje ima o laški kulturi ali o amerikanski omiki, in svobodno mu, kako sodi o izkoriščevanju zgoraj in spodaj, ali kdo zasluži re-špekt. Žilica pa mu je zami-glala in hudo ogorčen je. V oči ga bodejo procesije v kaki Mali Italiji, v katerih "kultu-ronosci" nosijo kipec Marije ali kašnega svetnika in gredoč palijo sveče. Ne pozabite, da je to silno kulturno J In tudi to prihaja iz matere vseh civilizacij in kultur — Italije". Tako opozarja. Pravim zopet, naj ima svoje mnenje, ako tako presoja razne narodne običaje in navade, dasi mora prav njemu vsak kipec skočiti v oči, in to ravno ni nič prijetnega. O "laški kulturi" imam pa tudi jaz svoje mnenje. Ogorčenost pa narašča. Ubri-še: "Dejstvo namreč je, da 90 odstotkov vseh ameriških gangežev banditov, magnatov bor-delov, igralskih brlogov ter političnih komupirancev — o katerih dan za dnevom poroča ameriški tisk — nosi italijanska, irska in poljska imena. To so imena narodnosti, ki se ba-hajo, da iz njih izhaja največ svetnikov in svetnic (karkoli že to pomeni) !" Ako so dejstva res taka, kakršna vidi g. Molek, mu ne morem ugovarjati, in če so imena laška, irska, poljska . . . morem pobesiti le glavo, saj razumem, kam cika, ko so pač Italijani, Irci in Poljaki — katoličani. Spomnim se pa malo v uteho prislovice: "Perditio optimi pessima — kadar se spridi najboljši (in katoličan im'a za to vsaj največ priložnosti), je peklensko hudo spri-den". To se jasno vidi in opa zuje tudi na spridenih katoliških Slovencih, ki znajo, zabavljati čez Boga in vero, da nič kaj. Snuff. In ti svetniki in svetnice. Tudi ti morajo nekim hudo skočiti v oči. Saj se poznamo in se bomo še bolj spoznali, ko se odpre pred vsem svetom življenje vsakega, svetnika in bandita. Ko bi g. Molek ne bil tako hud na svetnike, bi. mu rad priporočal nekaj lokalnega patriotizma, ker roba za- dene prav Chicago, dasi je tudi — italijanska. Italijanka » Chicažanka Cabrini, ki Je umrla 1. 1917, bo proglas*«13 za svetnico. Vem, da se bo le zmrdal. Naj se. Ampak ta Italijanka (in karkoli že to pomeni!) je ustanovila tudi v Den' verju sirotišnico, kjer je M*10 zavetišče prav mnogo tudi slovenskih in belokranjskih siro' Snuff. • J In še udari in popegla og°1-čeni Molek, in tu močno Stok* tudi mene pod nos, ker spa dam tudi jaz med tiste, ozir«; ina k "edinozveličavni" cerk^ ki organizirano obira . mrtve... Lahko bi še on P«se pod to organizacijo. Udari in štokne: "To je Prl' bito. Neka znanost, ki vsekakor še nima imena, pa bo el' krat morala pojasniti, kaK°^ to, da je med pol milijonom3' meriških kapitalistov, ki s0 špektirani izkoriščevalci na hu, in med pol m!liJ°»®J gangežev na dnu —-Ircev in Italijanov. Židov | precej ali ti se lahko skriJ6^ Židovski kapitalisti in ji so veliki izkoriščevalci-pak v primeri z irskimi kap1 listi, italijanskimi gangeži edinozveličav"0 v primeri z katera orga niz11'8' mrtve v Ame: so ritf napram vatf-P" cerkvijo no obira žive in židovske pijavke drobne gnide iem-" , je Ne bom se prepiral, 31(0 . med izkoriščevalci 'z£° p. spodaj res toliko in toliko ^ lijanov in Ircev. Bes naj -m plentaj. Tudi mu ravno ne ^ merim, da prijema Žide ra z rokavicami, saj hudo P^ na Žide vsepovsod, zdaj , v Italiji, in so Židje dušenj Molkom' v najtesnejšem stvu, in je v redu,,da , nik zagovarja sorodnika, še tako slabo zagovarja- ^ pak malo sem ponosen ce ^ spadam k organiziranim ^ valcem cerkve, samo ne » kako bo s tem' "obiranj^ ker "obirani" pravijo, da^ pridigati ne znam, in Pvx ^ dalje, da napadam reve^ povem kaj nečednega 0 111 narjih. Vampir. Na.i vsak ne more imeti vlog banki. Kdo ve, če tisti, ki ^ nesrečni v mnogih 3rU . niso žrtve laži-tiska, je moralno življenj« nah? s ooooooooooooooooooooooo 23 LET IZKUŠNJ® ža|a Pregleduje oči in predpislIJ OR. JOHNI. SI OPTOMETRIST J 801 So. Ashland A*«00' Tel. Canal 0523 ^ 9, Uradne ure vsak dan ^ zjutraj do 8:30 zvečer. ^ 0OOOWOO<><>00<^ Jacob Gerend Furniture Co. • in P°fl 10& Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-700 North 8th Street, Sheboygan, Telefon: 85 — Res. 4080-W OOOOOOOOOOCWOOOOOOOOOOCKWOOOOOOOOKKKMJ^^ 1 ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNI^*3 bojc* proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar Potr^ ^ ali notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473" se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ( ^ ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" 1 PRODAJALEC HIŠ.