v W< \u\ s L»x 1 x.xw\v : ': 'jm, a ■; S Fvl S i r.n" % z: K ^ ». ■: ^ m w_ x » _ >VVX r ‘ v> ' .'- ■- -' :>;■ *" ‘mu “tLuAl/ ta »m/v. w fYy- v. j> „i n „ y '! kti-wv*■” ★ ^ V soboto, 23. I. 1988 ob 16.30 smo se gasilci sestali v našem gasilskem domu na letošnjem občnem zboru. Udeležba je bila skromna, saj se je kljub vabilom, ki smo jih razposlali vabljenim gostom občnega zbora, udeležili samo: direktor Jenko Matija, vodja splošne kadrovske kadrovske službe VViegele Bogo in predsednik OOS No-grašek Jože. Pričakovali smo, da se bodo med nami pojavili obratovodje vseh oddelkov in direktorji TOZD, da bi z njimi pokramljali o naših problemih in željah glede odsotnosti z dela zaradi vaj. Toda tudi letos, kot leto poprej, smo zaman čakali tovariše obratovodje. Zato je predsednik IGD tov. Tajč Peter pozdravil vse navzoče in jih Kamniški tekstilec nas ni prezrl, le nikogar ni bilo, ki bi o prizadevnosti gasilk tekstilec obvestil! Kljub težavam delovni razumevajoč in nikoli ne dela problemov, temveč proizvodnjo razporedi tako, da delavke lahko pridejo na vajo. Besedo je nato prevzel tov. VViegele Bogo, ki je poudaril, da zanimanje za vaje upada in da bo treba s strani delovne organizacije več posluha pri delavcih, ki so zainteresirani za protipožarno varnost in jim omogočiti izobraževanje. Ker so letos sredstva zelo omejena, bo nabavljena le nujna oprema, ki jo gasilci potrebujejo. Žal bo moralo naše staro gasilsko vozilo še nekaj časa služiti svojemu namenu, kajti sredstev za nabavo novega ni. V razpravo je posegel direktor tov. Jenko Matija, ki se je zahvalil vsem gasilcem za prizadevno delo v društvu. Poudaril je, da je treba poiskati tiste ljudi, ki imajo veselje do dela v gasilskem društvu, tako da bo to uspešno. Vsi se zavedamo, kako pomembno je gasilstvo v naši delovni organizaciji in zato moramo skrbeti, da imamo posluh za to dejavnost. Tov. Berlec Jože, predsednik Občinske gasilske zveze je izjavil mnogo pohvalnih besed za žensko desetino in pohvalil sedanje stanje požarne varnosti v Svilanitu, saj je v preteklem letu bilo manj požarov kot pred leti; le štirje, kar je razveseljivo. Glede pomoči s strani Občinske gasilske zveze pri financiranju na- Fanikipohvala za dolgoletno delo seznanil z dnevnim redom občnega zbora ... Nato smo poslušali poročilo predsednika, poveljnika, tajnika, blagajnika in gospodarja gasilskega društva. Po obširnih poročilih se je pričela razprava. Najprej se je oglasil predsednik OOS tov. Nograšek Jože, ki je pohvalil delo gasilskega društva, posebno priznanje pa je izrekel ženski desetini, ki je osvojila 1. mesto na občinskem tekmovanju in šesto mesto na republiškem tekmovanju. Naslednji se je v razpravo vključil tov. Golob Alojz, ki je nakazal težave glede prisotnosti gasilcev na vajah in tekmovanjih. Poudaril je, da so težave z moško desetino, ker jo sestavljajo v glavnem delavci iz proizvodnje, ki včasih ne morejo priti na vaje, ker njihovi obratovodje nimajo razumevanje za vaje. Pohvalne besede pa so bile izrečene tov. Korošec Francu, obratovodji konfekcije, ki je do svojih delavk zelo Z večjim posluhom obratovodij bodo težave manjše OBISK IGD TOSAMA Po predhodnem dogovoru so nas v soboto, 5. decembra 1987, obiskali gasilci in gasilke Tosame iz Domžal. Sprejeli smo jih pri vratarju in jih popeljali na ogled po naših proizvodnih obratih. Z zanimanjem so si ogledali proizvodnjo v naši delovni organizaciji. Pozornost pa so posvetili tudi požarni varnosti. Pokazali smo jim sistem javljanja požarov v naši tkalnici. Po ogledu smo se sestali v sejni sobi na krajšem pogovoru o problemih in težavah, ki jih imamo v svojih delovnih organizacijah. Dogovorili smo se, da se bomo v bodoče večkrat srečali in obiskali, pa tudi preizkusili na področju požarne varnosti. Z lepimi vtisi smo se razšli, saj smo navezali novo prijateljstvo s sorodnim IGD in upamo, da jih bomo letos obiskali in si tudi mi ogledali njihovo delovno organizacijo. Dragan Mejač bave sredstev po delovnih organizacijah je dejal, da je to dolžnost vsake DO. V nadaljevanju je orisal še plan dela Občinske gasilske zveze za letošnje leto. Člani gasilskega društva so že v prejšnjem letu zadolžili tov. Konda Alojza, da pripravi kroniko IGD Svilanit, ki naj bi izšla v letošnjem letu, ko je 40-letnica DO. Tov. Konda je izjavil, da je kronika v delu in da bo narejena do obletnice DO. Letos smo tudi izvolili novo vodstvo IGD Svilanit, za dobo štirih let in upamo, da bo v tem obdobju uspešno vodilo naše društvo. Za predsednika je bil izvoljen Peter Tajč, podpredsednik je Majda Mali, tajnik Marjan Dernič, blagajnik Marija Pelc in poveljnik Anton Jeglič. Sprejeli smo tudi novo članico v naše vrste, to je Helena Vrtačnik iz DE 13. In za konec - dobrodošla svetlolasa gasilka Kljub problemom in težavam upamo, da bo tudi to leto uspešno za naše društvo in da bomo opravičili zaupanje, ki nam je bilo dano s strani tovar- ne' Dragan Mejač GASILCEM VEČ MORALNE OPORE Člani gasilskega društva so se v preteklem mesecu zbrali na izredni volilni konferenci v gasilskem domu. Konference se je udeležilo 25 članov in članic, povabljeni gosti iz občinske gasilske zveze in direktor delovne organizacije. Pogrešani so bili predstavniki iz TOZD Svila in Frotir. Tudi nekateri člani društva so se konference izognili. Kljub temu, da je bilo pričakovati večjo udeležbo, je zbor gasilcev uspešno zaključil konferenco. Izvolili so novo vodstvo društva in sprejeli delovni program. Za izvršitev programskih nalog se bodo morali še posebej potruditi pri izvajanju vaj in drugih gasilskih veščin. V tem letu bodo v vseh društvih spodbujane večje aktivnosti v počastitev gasilskega kongresa, ki bo v mesecu juniju v Celju. V razpravi o dejavnosti gasilcev Svilanita so bile izrečene pohvale in kritike. Pohvala gre predvsem mladim gasilkam. Lani so si s trdim delom v tridelnem napadu na občinskem in regijskem tekmovanju priborile prvo mesto. Na republiškem tekmovanju v Kopru pa so osvojile šesto mesto. To je pohvale vreden uspeh za društvo, še večji pa za reklamo DO Svilanit. Za ta uspeh pa mladim gasilkam ni bilo izrečene bodrilne ali pohvalne besede. Tudi Kamniški tekstilec jih je prezrl. O športni aktivnosti pa veliko v sliki in besedi. Na konferenci je bilo povedano, da imajo moški gasilci hude ovire za enourno udeležbo med delovnim časom na vajah. Pri tem jih ovirajo vodje izmen, razen nekaj častnih izjem. Če v ekipi, ki dela vaje, manjka le en član, se vaje ne morejo izvajati. Ta gordijski vozel je tako zategnjen, da ga v 10 letih ni bilo moč razvozljati. Brez ri-zika tako na proizvodni strani kakor tudi na gasilski se tudi v bodoče ne bo dal raz-voljati. Podan je bil predlog, naj se v proizvodni plan, npr. za 10 delavcev, kolikor jih je pač potrebno za gasilsko dejavnost, vnese dogovorjeno število ur in ovira bo morda premagana. Če je udeležba delavca na gasilskih vajah odvisna od dobre volje posameznika, potem se bodo težave nadaljevale. Začetni požari, ki se v tovarni pojavljajo skozi vse leto, so resen opomin, da se gasilstvu posveča kar največ moralne in materialne pomoči. Požarna varnost v tovarni je na dokaj visoki ravni in to je prijeten občutek za vse, ki vodijo tovarno. Konda A Mladinci smo se na svojem sestanku pogovarjali o delovanju mladine in se na predloge odločili, da pomagamo sindikatu pripraviti in popestriti novoletno zabavo za otroke. Ker je bilo kar nekaj fantov in deklet pripravljenih sodelovati, pa tudi sindikalisti so se strinjali, smo se odločili za igrico. Delo smo si med seboj kar lepo razdelili, tako, da smo bili vsi z vsem seznanjeni. Nataša, Mare.. Marja, Maja, Vanda, Jože, vsi so bili pridni... - *%*., Janez, Zoran, Nejc, Andreja, Nada, Helena, Naredi nam sneg!! Lepo prosimo!!!!! Najprej smo si izrali igrico, ki nam je ustrezala po številu vlog, po vlogah samih, mislili smo tudi na kulise, pa kostume in še cel kup drobnih stvari, ki so se iz vaje v vajo pokazale kot potrebne za uspešno izvedbo. Ker smo bili zbrani mladinci iz več enot Svilanita, je bilo kar precej dogovarjanja za termin vaje, vendar so nam vodje dela pri tem kar dobro pomagali in s tem prispevali tudi k pravočasni uprizoritvi igrice. Poleg »osvajanja« teksta smo sami tudi izdelali ali pomagali pri izdelavi kostumov, ki smo si jih zamislili, izdelovali, rezali in barvali kulise, kar je bilo včasih sila zabavno. Tudi režija je bila lastna, saj smo drug drugega opozarjali in spodbujali vsak po svojih najboljših močeh in izkušnjah. Vadili smo na vso moč, kajti bližal se je nastop in trema se je vedno bolj stopnjevala. Končno je napočil za nas »veliki« trenutek in dvignil se je zastor. Začelo se je zares in veliki meri nam je kar lepo uspelo - in to obakrat. Veseli, da se je tako zgodilo, si želimo, da bi nam uspela še kakšna zastavljena akcija, saj smo se prav prijetno imeli. Mladinski zdravo! ... za kazen nas Dedek letos ne bo vzel s seboj... pa drugo leto spet... POROČILO O LETNI VOLILNI KONFERENCI 00 ZK Meseca decembra 1987 smo imeli letno volilno konferenco 00 ZK Svilanit. Potegnili smo črto. Naša OO ZK je uvrščena v skupino osnovnih organizacij, ki ji ni možno očitati neaktivnosti, vendar tudi ne posebnih aktivnosti, ki bi v ZK morale biti prisotne. Od tem, ki so se obravnavale, velja omeniti le problematiko spomladanskih dogodkov v pripravljalnici ter v zvezi s tem organizirano razpravo o dograjevanju sistema nagrajevanja. Drugih tem nismo obravnavali, čeprav so še za nekatere s strani OK ZK bile dane usmeritve. Delo 00 ZK bi kazalo izboljšati, saj se glede na sprejete interventne ukrepe pričakuje oteženo poslovanje. Težji pogoji bodo zmanjšali rast dohodka, kar bo vplivalo tudi na razporejanje OD, večje bodo obremenitve BOD za SIS, omejen je tudi sklad skupne porabe. Pogoji gospodarjenja v luči interventnih zakonov bodo zelo težki. Imamo zamrznjene cene, predilnice pa zaradi devalvacije želijo z višjimi cenami bombaža cenovna neskladja izravnati na različne načine. Pričakovati je slabši dohodek, pomanjkanje posameznih materialov in zaradi tega zastoje v proizvodnji. Z investicijami v preteklem letu smo dosegli dobro opremljenost proizvodnje, vendar nas v letu 1988 čaka odplačilo anuitet v višini 140 milijard din, kar bo vplivalo na rezultate poslovanja in tekočo likvidnost. Vse to bo zahtevalo primerno ponašanje pri delu in poslovanju. Velik problem so zamrznjene cene, trgovina ima težave s pomanjkanjem kapitala, velik pritisk je na konsignaci-jo. Razmere v Jugoslaviji so zelo različne. Kupna moč je na jugu bistveno slabša, v Sloveniji in Hrvaški pa celotne proizvodnje ne moremo prodati. V izvozu nekaj dohodka ustvarimo le pri konfekciji. Naši kupci v tujini so zaskrbljeni nad razmerami v Jugoslaviji in odkrito sprašujejo o zanesljivosti sklenjenih pogodb, kljub temu, da je bil do sedaj Svilanit zanesljiv in dokaj kvaliteten dobavitelj. Na področju nagrajevanja je pripravljen predlog novih analitskih ocen in že dan v javno razpravo. Na področju samouprvljanja bi kazalo razmisliti o organiziranosti, vsebini in učinkovitosti našega dela znotraj delovne organizacije. Opozorjeno je bilo o nujni potrebi zaostrovanja tehnološke discipline, saj je realizacija proizvodnje in kvalitete večkrat vprašljiva zaradi odstopanj, katerih vzrok je subjektivni faktor. Rast cen energije je zelo porasla in potrebni so ukrepi varčevanja z energijo na vseh področjih. Izvolili smo novo vodstvo 00 ZK in na njih je, da bodo naloge, ki smo si jih zadali, uspešno reševali, saj bo obdobje, ki prihaja, težko za vse. Vendar sami ne bodo mogli, če jim ne bomo stali ob strani vsi. Rijavec Zdenka SVILANIT NA SEJMIH V prvih dveh mesecih letošnjega leta se je zvrstilo sedem sejmov, na katerih je sodelovala naša delovna organizacija. Prvi sejem je bil v Ljubljani, to je tradicionalni sejem mode, ki je bil letos v času od 11. do 14. januarja 1988. Sodelovali so proizvajalci tekstila iz cele Jugoslavije. Na tem, kakor na ostalih sejmih, ki so sledili, smo prikazovali pri frotirju valk program plaščev in brisač v olimpijskih barvah (rdeči, modri, zeleni, rumeni), z našitimi vezenimi emblemi, ki so letos zelo moderni pri športnem stilu oblačenja. Prikazani program proizvodov iz TOZD Svile je vseboval kravate, šale iz čiste svile, robčke ter ženske rute iz čiste svile. Za modne dodatke smo prejeli nagrado, »diplomo« Ljubljanski zmaj. Obisk naših poslovnih partnerjev je bil izredno velik. V poslovnem prostoru je bilo vedno vse »črno«. Zato poslovni uspeh ni izostal. Tudi s strani potrošnikov je bil sejem »Mode« lepo obiskan. Obiskovalci so se ustavljali pred našim razstavnim prostorom, občudovali prikazane izdelke. Obiskovalcem smo delili tudi naše nove plakate, ki so slikovito prikazovali najprimernejše oblačilo za trenutke sproščenosti. Teden po končanem ljubljanskem sejmu mode je bil že na vrsti sejem v Zagrebu; ta sejem je bil letos prvič. Obiskali so ga predvsem naši kupci iz Hrvaške. Tudi tu so bili posli dobri. Za kolekcijo prikazanih brisač smo dobili nagrado »Kristalni svijet«. Prvi dan v februarju je že sledil sejem v Sarajevu. Ta je že vsa leta zelo obiskan s strani kupcev BiH ter obisko- valcev - potrošnikov Sarajeva. Tudi tu smo prejeli nagrado za kolekcijo brisač. Takoj po končanem sejmu v Sarajevu se je začel velik sejem mode v Beogradu. Trajal je od 9. do 13. februarja. Ponavadi je bil ta sejem na začetku marca, letos pa je bil prestavljen za en mesec prej. Mislili smo, da zaradi prestavitve datuma ne bo "tako velikega obiska, vendar smo se zmotili. Kupcev je bilo zelo veliko in sklenjenih poslov tudi predvsem pri brisačah. Istočasno, ko sta bila sejma v Sarajevu in Beogradu, pa sta bila sejma Zaključevanje za jesen - zimo 88/89 v Novem Sadu in Ljubljani. Na teh dveh sejmih smo zaključevali naše volnene proizvode: rute in šale ter frotir plašče. Z 22. februarjem pa se je pričel že sedmi letošnji sejem Modest v Skopju. Tu so nas obiskali kupci Makedonije, Kosmeta ter južne Srbije. Nastopalo je največ proizvajalcev iz južnega dela Jugoslavije, pa tudi največji proizvajalci iz Slovenije. Po zaključku vseh sejmov lahko ocenimo, da so bili za našo delovno organizacijo poslovno zelo uspešni, naše razstavljene kolekcije so bile zanimive za obiskovalce - potrošnike in strokovne žirije, ki podeljujejo priznanja, saj smo le-to prejeli na treh sejmih. Martina Erman In memoriam Plahuta Štefka Prišlo je tako iznenada! Nismo mogli, niti hoteli verjeti, da se je res zgodilo to, da je ne bo več med nas. Njena delovna pot je bila nasilno pretrgana in je zato naša bolečina še večja. Bila je polna življenja in snovanja za prihodnost, čeprav že z mislijo, da se v naslednjih dveh letih tudi ona zapiše med upokojence in sproščeno zaživi v okolju svojega doma. Kot otrok je okusila tegobe vojnih grozot, saj so bili izseljeni v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino se je izučila za šiviljo pri krznarju Slaparju in po izučitvi je še dobro leto delala pri njem. Maja 1957. leta se je zaposlila v našem podjetju in delala razna dela v šivalnici, kasneje pa je bila razporejena na robljenje brisač. Od leta 1970 dalje pa vse do prerane smrti je opravljala dela in naloge vodje dela adju-stirnice. Razporejala je delo, skrbela za izvajanje naročil za izvoz in domači trg, delavce pa tudi razumela pri njihovih težavah. Prva ji je bila skrb za delavca in dobrobit podjetja; temu je v celoti podrejala svoje želje, potrebe in hotenja. Dolgoletne izkušnje vodje dela so v skupnem delu z neposredno podrejenimi stkale globoke vezi medsebojnega razumevanja in toplih človeških odnosov, pa četudi so bile včasih besede tudi trde in ostre, pa kmalu spet pomirjujoče in vsakdanje. Kot da smo to premalo cenili in se tega zavedamo šele sedaj, ko smo jo izgubili. Pogrešali jo bomo, največkrat v trenutkih, ko bomo spet delali načrte, pa nam bo manjkala njena ideja ali beseda, podkrepljena z nasmehom, z voljo do življenja in dela- Anka Hubad V GOSTEH PRI PRIJAZNIH LJUDEH Tisto dopoldne, ko sva se z Andrejem in njegovo krasno »pelo« (tako namreč najstnice zdaj kličejo imenitna prevozna sredstva, to pa Andrejeva Omega sigurno je) odpravljala proti Štajerski, je sonce zagotovo prebralo dobre jutranje novice, saj je pregnalo megleno jutro in razpoloženo sijalo vso pot do Rogaške Slatine. Tja sva se podala, da se na lastne oči in ušesa prepričava o slovečem zdraviliškem mestecu, ki se ponaša z zdravilno mineralno vodo. Obogatena z magnezijem ima menda čudežno moč, saj bolnim vrača zdravje, zdravim pa ga krepi in ohranja. Pa naj se mestece z zdravilnimi vrelci, stisnjeno v varno zavetrje bližnjih gričev, kamor ne seže nobena sapica, samo predstavi. Korenine zdravilišča segajo več kot 320 let v preteklost Čudežno moč vrelca mineralne vode je prvi preizkusil hrvaški ban grof Peter Zrinjski. Ta je bil leta 1665 na lovu v okolici vrelcev. Na priporočilo domačinov je pil vrelčno vodo in - ozdravel. Glas o njegovi ozdravitvi je šel v deveto vas, sam pa je postal zgodovinsko okronani odkritelj vrelcev. Prvo in najznamenitejše delo o čudežnih vrelcih je bilo napisano leta 1685 v latinščini, dve leti kasneje pa v nemščini z naslovom ROITSCHOCRENE. Tako se je začela zgodovina rogaške vode. Rogaška Slatina je zakorakala skozi zgodovinska obdobja; tako se je iz »kmečkega« obdobja, ki ga je zaznamovalo nekakšno naselje na rogaških vrelcih do leta 1660, ko se je tu pojavil grof Zrinjski, »postavila« s prvo hišo - gostilno ob samem vrelcu. »Fevdalno« Rogaško Slatino je kasneje dobilo Društvo dunajskih lekarnarjev, »oblast« nad vrelci pa so delili tudi z domačini, s kmeti in s svetokriškim župnikom. Za tem je prišlo kratkotrajno obdobje druge »kmečke« Rogaške Slatine, ko so dunajskim lekarnarjem vzeli koncesijo, kasneje pa so Rogaško Slatino prevzeli štajerski deželni stanovi. Nekateri ostanki »stanovske« Rogaške Slatine stoje še danes: Tempel, pokrito sprehajališče, Tržaški dom in hoteli Pošta. To je bilo nekako leta 1840, s tem obdobjem pa se pričenja tudi »meščanska« Rogaška Slatina, jedro te »nove« Slatine pa je okronal hotel Styria. V zgodovino razvoja zdravilišča se je zapisalo še zadnje obdobje, to je po letu 1945; z globinskim vrtanjem so prišli do novo urejenih vrelcev, zgrajena je bila nova, 12-nadstropna terapevtska zgradba, nova pivnica, nova restavracija Pošta, nova polnilnica in seveda dva prekrasna nova ho- telska objekta - hotel Donat in hotel Sava s športno rekreacijskim centrom. Iz hiše - gostilne, ki je zrasla ob vrelcih po odkritju grofa Zrinjskega, je zdravilišče Rogaška Slatina iz d^petletja v desetletje pri-dajalo nove lističe - nove hotelske in zdraviliške zmogljivosti. Zdaj je to živopisana krona štirinajstih hotelov, ki pa ji nameravajo dodati še en listič - hotel Tempel. Od prvega zapisanega dela v nemščini Ro-itschocrene - Rogaški izvir, je preteklo tristo let, in prav to delo jih zavezuje, da »rogaški izvir« ne sme usahniti. Magnezij - staro zdravilo Zakaj so njihovi vrelci, ki jih predstavljajo mineralne vode TEMPEL, STVRIA in DONAT tako zdravilni? Zaradi magnezija, s katerim so imenovane mineralne vode bogato obdarjene. Pa zakaj je magnezijeva mineralna voda tako učinkovita, da v zdravilišče, kjer izvira, pošiljajo tudi najtežje bolnike?! Da bi razumeli nekatera dejstva o magneziju, preberite: Skozi tisočera leta evolucije se je magnezij kar dobro vgnezdil v našem telesu. V telesu odraslega človeka je približno 30 gramov magnezija. Verjamete ali ne - to je kar spoštljiva količina za takšen element. Od tega ga je kar 60 odstotkov v kosteh. Preostali del je v celicah. Toda 50 odstotkov je trdno vezanega, iz kosti si lahko organizem sposodi le preostalih 10 odstotkov. Morda ste že uganili, da magnezij sodeluje pri rasti kostnih celic. Toda kaj je z ostalim magnezijem? Zgodba o tem je zapletena. Če bi hoteli stvar poenostaviti, bi dejali, da sodeluje pri telesni presnovi. Toda kaj si naj človek predstavlja pod pojmom telesna presnova? Poglejmo si zgled, ki nam bo morda bolj domač. Avtomobil potrebuje za gibanje energijo. Ker imajo skorajda vsi običajni avtomobili bencinski motor, jih nalijemo z bencinom in avto vozi. Toda bencin ne teče iz pipe. Pridobimo ga iz nafte, le-to pa iz zemlje. Toda avto ne vozi na surovo nafto. V rafineriji jo je treba pretvoriti v precej zapletenih napravah v bencin, tega naliti v avto. Bencinski motor pretvori energijo, shranjeno v bencinu, v gibanje. In kako je v telesu? Hrana, torej energija za naše življenje, je marsikaj: sadje, kruh, meso, zelenjava itn. Toda to še ni dovolj. To hrano je treba pretvoriti v energijo, ki nas bo obdržala pri življenju. To počenjajo celice našega telesa z nekakšno majhno, a neverjetno učinkovito tovarno, ki je hkrati rafinerija in motor. V tej tovarni opravljajo večino dela encimi. To so nekakšni preddelavci in hkrati priganjalci procesov. Brez njih se delo v tej celični tovarni tako upočasni, da nastane hudo pomanjkanje energije. Včasih celica celo umre. Encime bi zaradi lažje predstave lahko primerjali s svečkami avtomobilskega motorja. V avtu je lahko dovolj bencina in tudi sicer je avto lahko popolnoma v redu, a če nima svečk ali če so le-te zanemarjene ali uničene, ne bo avto poskočil in domače zabrundal, kaj šele, da bi vozil. Enako je celici, kadar ni encimov ali so le-ti »utrujeni«, morda celo okvarjeni. Celic je v telesu na tisoče. Vsaka opravlja svojo nalogo in vsaka ima svoje encime. Mnogi encimi pa ne znajo več delati, če nimajo magnezija. A s to ugotovitvijo še nismo zvedeli mnogo. Ta majhna tovarna plava v vodi. V celični vodi, ki ni navadna voda. Da bi tovarna lahko normalno delovala, morajo biti v tej celični vodi raztopljene številne snovi. Magnezij je samo ena izmed njih. Vendar je pretakanje in potovanje teh snovi med celicami nujno povezano s pretakanjem vode. Razumljivo je, da snovi morajo potovati med celicami. Vsak dan hodimo na stranišče in z vodo, ki gre iz nas, dopotujejo iz telesa tudi mnoge potrebne snovi. Včasih se v določenem delu telesa pojavi pomanjkanje določenih snovi. Telo jih skuša nadomestiti od drugod. Takšno nadomeščanje pa je možno samo s pretakanjem vode. Seveda se voda v telesu ne pretaka tako kot jo pretakamo v hiši iz lonca v lonec ali iz pipe v steklenico. Proces je izredno zapleten, a za naše namene bo naš izraz pretakanje kar zadostoval. Prav tako ne bo nič narobe, če si bomo predstavljali, da se voda v telesu pretaka po ceveh. V telesu se nobena stvar ne more premakniti, ne da bi se premaknila z vodo. Voda je sestavni del zapletene telesne presnove. In brez večjih in še bolj zapletenih razlag bo jasno, zakaj se navadna tableta z magnezijem ne more kosati z mineralno vodo. Vsekakor pa je polno veljavo magneziju kot zdravilu, seveda nikakor ne čudežnemu zdravilu, prineslo spoznanje, da ga nekatere dolgo znane mineralne vode vsebujejo zelo veliko. Poleg magnezija so v teh mineralnih vodah še druge snovi. Pomembno pa je dejstvo, da je magnezij v takšnih mineralnih vodah in vodotopni obliki. Telesni presnovi se ni treba posebej truditi, da bi ga raztopila v lastni vodi in ga poslala celicam, ki ga potrebujejo. V mineralni vodi je magnezij preprosto v obliki, ki je telesu takoj na razpolago. In ne pozabimo. Poleg je tudi tako pomembna voda! Privoščimo si zdravilno kuro kar doma Zelo preprosto si bomo zdravilno kuro privoščili kar doma. V trgovini bomo kupili Donat Mg, v enem samem litru pa je kar 1218 mg magnezija. VRSTA BOLEZNI OB KATEREM KOLI- HLADNO ALI PITI HITRO KOLIKO ČASA DNEVNEM ČASU KO TOPLO ALI POČASI TRAJA KURA 1. Bolezni srca in 3 do 4 krat 1 dl sobna temp. 8 tednov, nato ožilja dnevno prenehamo za 4 tedne. Potem kuro ponovimo 2. Sladkorni na tešče 3 dl toplo razmeroma 5 dni, bolniki pred kosilom 1 dl hitro hladno počasi prenehati 2 dni pred večerjo 1 dl hladno počasi 3. Bolezni jeter na tešče 2-3 dl toplo počasi 2 meseca, pred kosilom 1 dl toplo počasi prenehati 1 mesec pred večerjo 1 dl hladno počasi 4. Bolezni žolčnika in na tešče 3 dl mlačno počasi 6 tednov stanje po operaciji pred kosilom 1 dl hladno počasi prenehati na žolčniku in žolčevodih. Bolezuni trebušne slinavke pred večerjo 1 dl mlačno počasi 4 tedne 5. Živčne bolezni na tešče 3 dl hladno počasi 2 meseca Donat Mg. pred spanjem TEMPEL 2 dl hladno počasi prenehati 2 dni 6. Zapeka (opstipacija) na tešče 3-8 dl toplo hitro 5 dni, prenehati 2 dni 7. Debelost (prevelika na tešče 3-5 dl toplo hitro 3 mesece, telesna teža) prenehati 1 mesec 8. Želodčne bolezni (ulkus na tešče 2 dl mlačno počasi spomladi 3 mesece na želodcu in pred kosilom 1 dl hladno počasi jeseni 3 mesece dvanajstniku) pred spanjem 1 dl hladno počasi Ali je danes dovolj magnezija v hrani? Izvedenci menijo, da potrebuje človek dnevno 300 do 500 miligramov magnezija. To je navidez majhna količina. Potrebe po magneziju se zvišajo, kadar človek kadi, ima kronično bolezen kot je na primer sladkorna ali denimo v nosečnosti. Kljub temu, da se zdi 500 miligramov neznansko majhna količina, dobi moderen človek dnevno s hrano vse manj magnezija. Zakaj? Prvi in največji krivec so verjetno slabe prehrambene navade človeka moderne dobe. Običajno v vsakdanjem jedilniku ni živil, ki vsebujejo zadostne količine magnezija. Največkrat se jih izognemo, ker se bojimo, da bi se zredili, kajti največ tega je v olju, žitu, kakavu, školjkah in nekaterih vrstah sadja. V našem najpogostejšem jedilniku (jajca, mleko, meso, ribe) je magnezija zelo malo. Navadno kakih 300 miligramov, a kaj ko telo vsrka iz hrane komaj 30 odstotkov magnezija. Drugi krivec je sodobna tehnologija predelovanja hrane. Zaradi sorodnih metod umetnega gnojenja magnezij izginja iz zelenjave in žitaric. Tudi sodobna predelava sladkorja, žitaric in soli pobere iz teh hranil več kot 80 odstotkov magnezija. Kako pa se odraža pomanjkanje magnezija v našem telesu? Mišični krči ali celo pretirana razdražljivost mišičnega tkiva je že znak hudega pomanj- kanja magnezija. Običajno telo nadomešča magnezij iz jeter in kosti, a to ne gre v nedogled. Ko je tudi od tod rezerva izčrpana, se pokažejo še drugačni znaki: jutranja utrujenost, bolezensko hujšanje, valovi mrzlic in vročice, napadi tesnobe, občutek, da imamo kepo v grlu, težave s srcem. Zaradi oddajanja magnezija iz kosti je motena tudi presnova kalcija, ki ga je v kosteh še več kot magnezija. Kalcij se prične nalagati v »mehke« organe, kar povzroča dodatne motnje in hitrejše staranje. Zato je pitje mineralnih vod, še posebno pa najbolj bogatega z magnezijem DONAT Mg tako pomembno. Dovolj je, če dnevno spijemo tri do štiri kozarce mineralne vode, bogate z magnezijem. Ob normalni in zdravi prehrani nas ne bo doletelo pomanjkanje magnezija in naše telo ne bo pokašljevalo kot avto z zanemarjenimi svečkami. Še posebno blagodejno in zdravilno pa vpliva magnezij pri zdravljenju jetrne ciroze, bolezni okostja, sladkorne bolezni, saj magnezij vpliva na nastajanje inzulina, pomanjkanje tega pa je glavni vzrok za nastanek te bolezni. Mineralna voda z magnezijem je nenadomestljivo poživilo presnove in v Rogaški Slatini pravijo, da magnezij vpliva tudi na plodnost moškega. Magnezij je eden izmed najbolj bistvenih elementov v glavici semenčič. Semenčice so izredno hitri plavalci. Kadar je pri njih motena presnova magnezija ali ga imajo premalo, se njihov pogon ustavi. Preprosto omrtvijo. V pivnici, brez penečega piva Nikjer v naši deželi še nisem naletela na pivnico, kjer se ne bi točilo pivo. Tu v Rogaški Slatini pa je prav takšna: na voljo imamo več vrst mineralnih vod od Styrie do Donata, različnih temperatur. S spremljevalcem sva bila pri pokušnji zdravilnih vrelcev silno previdna in si v kozarec nisva natopila tekočega zdravila dosti več od debeline dveh prstov. Kajti bala sva se, da bi zdravila moč vrelca ne učinkovala ob nepravem času. Še druge zdravilne terapije ... Pogled na visoko, dvanajstnadstropno stolpnico, imenovano Terapija, daje slutiti široko paleto medicinske rehabilitacije. Mineralne, ogljikove, plinske, štiricelične, sedeče, japonske in Stangarjeve kopeli, pa delne in kompletne masaže, podvodne masaže in Fanto - vse to so terapije, ki zdravijo želodčne, jetrne, žolčne, črevesne in stresne bolezni, pa tudi arteriosklerozo, bolezen sodobnega časa. Nepravilna prehrana, čezmerna telesna teža, čezmerno duševno delo, premajhna fizična aktivnost, pomanjkljiv telesni trening in čezmerno kajenje - vse to so dejavniki, ki nas pehajo naravnost v naročje »bolezenski modni muhi«, imenovani arterioskleroza. Zato v zdravilišču posvečajo v zadnjem času veliko pozornosti Medicinsko programiranemu aktivnemu oddihu, kajti veliko lažje je ljudi naučiti pravilnega življenja in jih tako obvarovati pred boleznimi sodobnega časa, kot pa zdraviti. Uspeh je vsekakor večji, predvsem pa cenejši, kajti ni večjega bogastva od zdravja, tega pa imamo le, če se zanj tudi sami zavzemamo. Zato ima zdravilišče Rogaška Slatina zelo bogato ponudbo telesnih aktivnosti. V športnem parku ob vznožju hriba Janina je kar šest tenis igrišč, namiznoteniške mizice, strelišče, balinišče in trim steza. Imajo izposojevalnico koles. Plavalni bazen je v hotelu Donat, tu je tudi ženska in moška savna, solarij in masaža. Pridružuje se jim tudi kegljišče pri restavraciji Sonce. Seveda so na voljo tudi trim kabineti, kamor so obiskovalci zdravilišča vabljeni vsako jutro in popoldne, pravzaprav ob vsakem času. A opozarjajo nas, naj bomo telesno aktivni tudi na delovnem mestu in doma, v vseh obdobjih svojega življenja. Le tako si bomo ohranili zdravje in vitalnost! Kaj nam še ponujajo v Rogaški Slatini? Že davno v zgodovini človeštva naletimo na zvezo med zdravljenjem in glasbo. Za medicino je imela glasba elementaren pomen predvsem kot magija za pomiritev demonov in bogov in s tem za boj proti bolezni. Učinek glasbe na zdravje utemeljujejo tudi misleci Pitagora, Platon in Aristotel. Na znanstvene osnove pa so glasbo kot terapijo postavili šele v zadnjih 20 letih. Dokazano je, da s pomočjo glasbe in s posebej izbranimi vajami za posamezne mišične skupine dosežemo fizično in psihično sprostitev. Zato vpliva sprostilna terapija ob glasbi na tegobe in obolenja, ki so psihično pogojena, vedeti pa moramo, da je okoli 80% vseh organskih funkcionalnih motenj psihično pogojenih. Torej, zakaj bi se kdaj ne predali tudi sprostilni terapiji ob glasbi! Lepota prihaja od znotraj, ne od zunaj, izžareva pa jo lahko le zdrav in negovan človek. Če to nismo, potem se bomo ogreli za njihov BEAUTV PROGRAM. Je izvir zdravja, novih moči in lepote: ker je njihova voda edinstvena in z magnezijem najbogatejša voda v Evropi, saj magnezij uravnava kar 200 pomembnih funkcij človekovega organizma in pospešuje rast celic, je seveda kot na dlani, da si bomo s pitjem mineralne vode naglo izboljšali splošno počutje, si povrnili optimizem in samozavest. Prvi pogoj za tisto lepoto, ki prihaja od znotraj, bo tako izpolnjen. Da pa bomo privlačnejši in zaželeni, se seveda ne bomo mogli izogniti aktivnostim v trim kabinetu, športnem parku in bazenu. Za piko na i bomo imeli še pet kozmetičnih postopkov, obiskali bomo frizerja, se po potrebi podvrgli dietni prehrani in imeli proste vstope na vse plesne prireditve. Po tednu dni, kolikor traja BEAUTV - LEPOTNI - PROGRAM, naj bi se zgodil čudež' postali bomo takšni, da bomo všeč sebi in drugim. Tudi hujšanje je lahko zabavno, zatrjujejo v Zdravilišču Rogaška Slatina. Bo že držalo, saj imajo večletne izkušnje in sodobna spoznanja, kako z 21 -dnevno shujševalno kuro postati zopet vitek in privlačen. Spremlja jo glasbena terapija, pitna kura in seveda veliko aktivnega oddiha. Še ne dolgo tega, so imeli v zdravilišču skupino žensk, ki so se odločile za tritedensko kuro hujšanja. Uspeh je bil neverjeten; zabelile so ga še z obiskom frizerja in kozmetičarja in dame so se vrnile domov vitke in zelo, zelo srečne. Več kot tristo let v službi zdravja Še bi vam lahko pisala o predanosti zdravilišča službi zdravja, a naj bo dovolj. Upam, da ste sami prišli do spoznanja, zakaj smo si prav to zdravilišče izbrali za začasno zatočišče delavcev, ki se za deset dni predajajo njegovi stari šoli, kjer naj bi se predvsem naučili zdravo živeti. Naši sodelavci o Rogaški Slatini Naša sodelavka Ani Pirc iz konfekcije frotirja je ena od zadovoljnih gostij zdravilišča. Ob pripovedovanju svojih vtisov se je široko smejala. Mehurčki njenega smeha so bili nalezljivi in obe sva uživali v, z magnezijem prepojeni, desetdnevni dogodivščini. Čeprav se je kar malce težko poslovila od svojih otročajev, pa od moža tudi (to ji pisalo na veselih licih), je na drobceno glodanje žalosti pozabila, ko je prestopila prag zdravilišča. Prijazni ljudje za recepcijskim pultom so ji povedali cel kup napotkov, kako in kje bo kaj našla. Ker se Ani v številnih labirintih ni mogla spomniti, v kateri smeri je tista visoka steklena hiša, kjer so dohtarji, terapevti in še marsikdo, je zadevo rešila po svoje. Ani ne bi bila Ani, pa še Majdo je imela za korajžo, je uganko razvozlala tako, da si je šla ven ogledat, kje je tista steklena stolpnica, kjer ji bodo naložili 10-dnevno pokoro. Potem je šlo vse kot po tekočem traku: ker ima Ani nekaj »gramov« preveč, ji seveda shujševalna ni ušla, predpisali so ji tudi veliko telovadbe in trimčka, izmenično vsak dan pa Stangerjevo kopel in suho masažo. Ker mi je Ani omenjala ne- Zdravo pitje kave?! V Evropi (zdi se, da Jugoslovani prednjačimo, Angleži s svojim čajem pa pretiravajo v drugo skrajnost) je kava najbolj priljubljena pijača. Kofein, ki je v kavi, spodbuja krvni obtok, širi žile in rahlo draži živčni sistem. Vsak lahko popije dnevno od štiri do pet skodelic kave (ne premočne) ne da bi s tem škodoval svojemu zdravju. Obstoja samo ena nevarnost: kava draži sluznico želodca. Temu se je moč zelo enostavno izogniti! Ob vsaki skodelici kave naj stoji tudi kozarec mineralne vode. Po popiti kavi spijte še pol kozarca mineralne vode. Želodec ne bo niti vedel, da je v njem kava. Vi pa se boste kljub temu zavoljo blagega spodbujevalnega učinka kofeina počutili izvrstno. Tako nam svetujejo v Rogaški... Proti zaprtju Ze od nekdaj je znano, da magnezijeva voda izredno ugodno deluje proti kronični zapeki, ki se navadno pojavi že v mladosti. To ni bolezen, pač pa neprijetna posledica civilizacije, ki je divjad ne pozna. Pes in mačka, ki živita v stanovanju in sta naučena na snago, prav tako trpita za zapeko kot človek. Slabe navade v mladosti: malomarnost, sramežljivost, kasneje pa način prehrane, sedenje pri poklicnem delu, premalo gibanja, vse to pospešuje zapeko. Poleg načina prehrane pospešujejo zapeko tudi značajske človekove lastnosti: zagrenjenost, flegmatičnost, varčnost, bolestna natančnost, potrtost, pa še pogosta uporaba odvajalnih sredstev, ki osiromašijo telo kalija. To pa povzroča splošno slabost, brezčutnost in lenost črevesja. Kako se borimo proti kronični zapeki? Takoj se odrecimo vsakršnim pilulam, tabletam in odvajalnim čajem. V začetku si pomagamo z mineralno vodo Donat Mg. Ta je visoko mineralizirana, zato iz celic črevesne stene odtegne vodo, volumen vode se v črevesju s tem poveča tri do petkrat, zaradi tega pritisne na črevesno steno in izzove njeno živahno gibanje. Poleg tega pa magnezij v Donatu Mg draži črevesne hormone, ki to gibanje še okrepijo. Mineralno vodo pijemo toplo, 1/4 do 3/4 litra na tešče in sorazmerno hitro. Tako izzovemo spontano odvajanje. kakšne občutke, podobne rahlim streslja-jem elektrike, ko je lezla iz Stangerjeve kopeli, sem nos brž pomolila v buklo in prebrala, da je pri tej kopeli res govora o galvanskem toku. To sem želela pojasniti predvsem zato, da bi kdo ne posumil v najhujše. Vsekakor je naši okrevanki ta dobro dela, suha masaža pa je bila imenitna, da jo bo Ani zanesljivo hotela imeti tudi doma (upam, da bo mož to prebral in da bo imel pri delu pravo roko!). Dietna prehrana ji ni povzročala krulečih težav in je ob 800 kalorijah dnevno »preživela« 10-dnevni post. K sreči je imela njena »cimra« želodčno dieto, tako da se ji ob pogledu v njen krožnik niso cedile sline. Sicer pa pravi, da je imela pred seboj vedno same dobrote: veliko zelenjave in mesa, pri zajtrku pa si je smela postreči kar iz skupne mize »samopostrežnega obroka«. Čeprav sta bili ves dan kar precej zaposleni, sta si po kosilu rezervirali čas za kavico; ker ga čez »gorenjski kofe« tudi na Štajerskem ni, sta si ga postregli kar v svoji sobi. Dveurni sprehod po kavinem pogrinjku jima Kregarjeva brez najmlajšega tudi v zdravilišču nista mogla. Opazujte njun pogled, ki je namenjen malemu drobižku... je dobro del, ob štirih popoldne pa sta bili naši punci že v bazenu. Večeri so jima minili v razgovorih, nekajkrat pa sta ga popestrili z obiski v pivnici, kjer točijo tudi pivo. Ani je imela sicer malo slabo vest, saj napitek iz hmelja redi, ampak ker je greh tako velikodušno izpovedala, si seveda ne morem kaj, da ji zanj ne dam odpustek. »Res sva se imeli luštno,« je pribila Ani, malo »luštnega« pa sta čez vikend podelili s svojci, ki so ju obiskali. Seveda naši mamici tudi v zdravilišču brez svojih drobižkov le čisto nista zmogli! Ivanka Pavič, sodelavka iz previjalnice, se je silno razveselila novice, da bo pred bližnjo upokojitvijo šla z okrevanci v Rogaško Slatino. Svojo srečo je podelila z možem, ki % To je pa Svilanitov »grojzd«... jo je »varoval« na 10-dnevnem aktivnem oddihu. Dom je zapustila brez skrbi, saj so njeni otroci že »večji« od nje, najmaljša 14-letna hči pa se je z vrstniki odpeljala na športne priprave v Medulin. Oba sta bila presenečena nad prijaznim sprejemom gostiteljev v Rogaški Slatini in kar verjetni nista mogla, da še kje tako radodarno delijo ljubeznive besede tudi domačim gostom. Pohvalila je prav vse, od receptorjev, zdravniškega osebja in zraven še pribila, da bi šli lahko naši zdravstveni delavci v šolo prijaznega in človeškega odnosa prav v Rogaško. Njuna kamrica je bila čista in zelo prijetna; po dvajsetih letih sta se z možem prvič sama znašla na oddihu in Ivanka se je kljub bogatim življenjskim izkušnjam še nekaj naučila: zakonci si doma vse premalo pozornosti posvečajo drug drugemu in kar pozabijo na tiste prijetne občutke pozornosti in ljubezni, ki jih spremljajo prva leta skupnega življenja. Zelo všeč mi je bilo Ivankino modrovanje o tem, da si morajo tudi že nekoliko »zarjaveli« parčki poiskati priliko, da se stara ljubezen obudi in še vedno drži, da ta nikoli ne »z'r-javi«. Ko otroci odrastejo, dobijo krila in poletijo iz domačega gnezda; silno prijetno je, če si ata in mama znata ustvariti prijetno gnezdece; tudi zgubani dlani znata vliti nežnost in ljubezen in izdajalsko rdečico ne skrijejo še tako globoke gube na licih. Ivanka je uživala v bisernih in mineralnih kopelih, obiskala je tudi trim kabinet, zvečer pa se je spremenila v »pepelko«, ki se je s svojim izbrancem zavrtela ob živi glasbi na plesišču. V spomin se ji je zapisala tudi samopostrežna večerja, ki jo je popestril harmonikaš; iz svoje »tuntate« je izvabljal (besedo sem kopirala po izjavi Jožetove žene, ki mu je pred poroko zagrozila, da mu bo preluknjala tuntato, če se bo preveč družil z njo) prelepe zvoke. Čeprav si je s seboj vzela tudi domače branje, zanj ni imela časa, saj sta si z možem ogledala vso bližnjo okolico, s trgovinami vred, obiskala pa sta tudi moževe starše v hrvaškem Zagorju. Ker je Ivanka s svojo »linijo« kar zadovoljna, se seveda ni ogrela za shujševalno, zato je uživala v odlični hrani, ki jo je spominjala na najslajše dobrote z »mizice, pogrni se«. Ivanka nima dlake na jeziku in pove to, kar misli. »Nekdanje okrevanje ni primerljivo z zdajšnjim. Sama kaj takšnega še nisem doživela, pa tudi mož, ki so ga pred odhodom le malce skrbeli stroški, je na skrb čisto pozabil. Kdor ni zadovoljen s takšnim 10-dnevnim paketom, si ne zasluži drugega, kot da ostane doma!« Ivanka je še hudomušno pristavila, da je svojo številno družino že spravila iz zadrege, kaj bi ji podarili drugo leto za »Abrahama«; »Pošljite me zopet v hišo prijaznih ljudi, kjer se v družbi magnezijevih mehurčkov tako lepo nekaj dni živi!« Ko je Ivanka odhajala, je rahlo šepala. Poškodovala si je nogo, ko je doma cepila drva. Čeprav jih je bilo doma ta čas cel kup, se je za podvig kar sama odločila in seveda dobila, kar si je zaslužila: poleno v nogo. Ampak Ivanka ne more iz svoje kože: vsega se loti, tudi moških del, saj ji življenje marsikdaj ni prizanašalo. Pa nič ne tarna, na ves glas se smeje. Takšna mi je zelo všeč, zato ji želim, da bi se ji tista želja z magnezijevimi mehurčki izpolnila. Zadnjo pripoved našega okrevanca Ivana Serša bom začela sama, kajti Ivana, njegovo ženo in cel »grojzd« Svila-nitk in -cev sva z Andrejem obiskala tistega dopoldneva, ko nama je sonce tako dobre volje sijalo tja do Rogaške. Potem, ko sva v sprem- stvu ljubeznive gostiteljice Brigite pokukala v nekaj sob Lux, A in B-kategorije, previdno poizkusila njihov zdravilni vrelec, preštela nadstropja tiste velike steklene stolpnice, si zmočila pogled v bazenu in se trdo držala najine spremljevalke, da bi v labirintu hodnikov ne zašla, potem, je potem sva poiskala še naše sodelavce. V šestem nadstropju hotela Sava sva jih našla: 616, 615, 614 in 613 so bile številke sob, za katerimi so začasno domovali. Ivanka in Marija iz sobe št. 613 sta menda znali kuhati odlično kavo in ker je ta še odličnejša, če jo piješ v družbi, so se jima priključili sosedje. Ker so bili šele tretji dan na oddihu, je bila njihova miza založena še z domačimi tekočimi zvarki. Kar pa je največ štelo v tisti sobi št. 613, je bila seveda dobra volja, ki sva se je nalezla še midva z Andrejem. Ker so bili naši okrevanci silno zaposleni s terapijami, smo se za slovo komaj še utegnili poslikati, potem pa so jo naši mahnili, bogvedi, v katere kopeli vse. Ivan se je z zdravilišča vrnil Židane volje in poln Žakelj pohval: »Marsikje sva že bila ? ženo, ampak tako prijaznih ljudi še nisva srečala.« Pohvalil je tudi hrano in njihovo zdravilno kapljico, pozabil ni niti zdravstvenega osebja, ki so prijaznost ponujali kot na pladnju. Ivan je svojo družico in druščino enkrat popeljal tudi na ples, se zavrtel z vsako mladenko enkrat, da ni bilo zamere, sicer pa so večere raje preživljali v razgovorih in šalah. Tako organizirano preventivno okrevanje ima po Ivanovem le eno napako: večkrat bi ga morali koristiti, še posebej ženske, ki so zaradi obremenjenosti z gospodinjskhni deli in vzgojo otrok, še bolj potrebne takšnega oddiha. Ivanove misli in besede so mi bile zelo všeč, saj so izžarevale humanost do zaposlenih sodelavk, kar je sice pri moških redkost in imajo v mislih bolj svoj »križ«, ki so si ga naložili s poroko. Zato Ivanov predlog, da bi okrevanje pogosteje koristili, dajem v javno razpravo in ga seveda - z vsemi štirimi - podpiram. Ko sva se z Andrejem poslovila od naših okrevancev, naju je gostiteljica odpeljala v taverno na kosilo, kjer sva se ob gosposko obloženi mizi zopet prepričala v zdraviliške dobrote, ki so ob najinih praznih želodcih dobile neznanske dimenzije. Slovo od zdravilišča ni bilo težko, saj se bomo tja vedno radi vračali. In vedno nas bodo čakali prijazni ljudje, ki vedo kaj ljudem, seveda poleg mehurčkov mineralnih vrelcev največ pomeni - topla dlan. o NEUSLIŠANE TOŽBE SAMOUPRAVLJALCEV Pred nami so volitve v samoupravne organe. Ob tem pa se človeku poraja vprašanje, kako to, da je dandanes tako težko sestaviti kandidatno listo, pa naj bo to za opravljanje samoupravne dolžnosti v delovni organizaciji, ali pa za člane delegacij v posameznih SIS ali občinski skupščini. Starejši ljudje se še spominjajo časov, ko so se ljudje zelo »potegovali« za družbene funkcije, čeprav niso bile samo čast, ampak predvsem obveznost. Kaj se je zgodilo z ljudmi ali pa morda s funkcijami samimi? Zdi se, da je mejnik v odnosu do funkcij delegatski sistem. Res je, da ob prvih volitvah v delegacije za SIS in zbor združenega dela še ni bilo večjih težav pri kandidiranju. Že prva zamenjava delegatov pa je pokazala, da bo težko oblikovati delegacije, ki bodo sestavljene tako kot je bilo prvotno zamišljeno. Spomnimo se, da naj bi bili v delegacijah zastopani vsi; mladina, ZK, ženske, neposredni proizvajalci itd. Zaradi težav pri sestavljanju delegacij smo počasi pozabili na ustrezno sestavo. Bili smo zadovoljni, če smo sestavili delegacijo, ki se je redno sestajala in obravnavala probleme, za katere naj bi bila odgovorna. Žal pa je pripravljenost ljudi vedno manjša in prihodnje volitve bodo zato še težje. Očitno je, da se pri nas zavedamo težav pri evidentiranju in kandidiranju v delegacije za SIS in ZZD pa tudi samoupravnih organov, manj pa se ukvarjamo z vzroki takšnega stanja. Vzrokov za to pa je več. Med seboj se prepletajo in pogojujejo. Prvi od njih je vsekakor strokovnost. Pri evidentiranju skrbimo, da bi bili zastopani vsi od neposrednih proizvajalcev do žensk in mladine, kot da je to najpomembnejše, verjetno v strahu, da bo tisti, ki ga ne bo zraven, oškodovan. Popolnoma nepomembna pa je strokovna sestava delegacije, zato se dogaja, da se v skupščinskih razpravah največ razpravlja o pokopališkem redu, cepljenju psov in smeteh, o drugih vsaj tako važnih točkah dnevnega reda pa se mnogokrat sploh ne razpravlja. Vendar je to popolnoma razumljivo vsakomur, ki je že imel čast kot laični delegat sodelovati v razpravah. To lahko potrdim s svojo izkušnjo. Bil sem član skupine delegatov za delegiranje v zbor občin SRS. Dnevni redi skupščine Slovenije so polni osnutkov in predlogov zakonov, resolucij in podobno, mnogokrat opremljeno s pečatom zaupno ali strogo zaupno, skoraj za vsako sejo pa je posladek tudi kakšna točka dnevnega reda, za katero dobiš material šele na seji in ga moraš po končani seji tudi vrniti. V tem primeru seveda lahko poveš samo svoje mnenje, mnenje delegatske baze v tem primeru ni pomembno. Ko sem bil na vrsti, da se udeležim seje slovenske skupščine, smo se na seji delegacije dogovorili, da na eno od točk dnevnega reda pripravi pripombe naša tedanja računovodkinja, ki nam je večkrat pomagala pri delu. Pripombo, ki jo je oblikovala, sem pazljivo prebral in jo na skupščini najprej pismeno predložil sekretarju skupščine in nato še ustno posredoval delegatom skupščine, ko je bila točka na dnevnem redu. Predstavnik izvršnega sveta SRS se očitno ni strinjal s pripombo naše delegacije, zato je takoj odgovoril na našo pripombo in celo vprašal, če sem zadovoljen z odgovorom. Jaz mu kot elektrikar res nisem mogel odgovoriti, pa če bi še tako rad. Mnogo bolje bi to opravila tov. Drobničeva, ki je pripombo pripravila in je bila izvrsten ekonomist. Žal pa ona ni bila članica delegacije, ampak samo strokovnjak in se ni mogla udeležiti seje skupščine. Škoda pa je, da med delegati nisem bil bela vrana, ki se na nič ne spozna, ampak sem bil, bojim se’ celo v precejšnji večini. Drugi razlog, ki pa pogojuje prvega je veliko število funkcij, ki jih zahteva naš delegatski sistem. Mi smo razmeroma velika delovna organizacija, pa ima verjetno skoraj vsak drugi delavec kakšno samoupravno funkcijo, ki jo bolj ali manj uspešno opravlja ali pa zanjo mogoče niti ne ve. Nekateri pa jih imajo več kot preveč. Ob tolikšni množici funkcij je popolnoma jasno, da ni mogoče najti zadostnega števila delavcev, ki bi bili pripravljeni in sposobni opravljati zaupane naloge. Ko smo pred leti v Svilanitu za tovarniški praznik organizirali pevski zbor, smo s težavo in velikimi prošnjami sestavili 25-članski pevski zbor. Prepričan pa sem, da je v Svilanitu vsaj dvesto ljudi, ki imajo dober posluh, žal pa ne tudi volje, da bi žrtvovali svoj prosti čas. Podobno je tudi s posluhom in pripravljenostjo za sodelovanje v samoupravnih organih in delegacijah ter odborih in komisijah. Tretji razlog je v tem, da je pri nas marsikaj že vse vnaprej odločeno. Na seji lahko slišiš za čuda veliko razlogov zakaj je temu in temu tako in ne more biti drugače, ker... itd. Ponavadi so to razlogi, na katere menda nimamo vpliva, vendar pa moramo kljub temu glasovati »ZA«. Za tako glasovanje res ne rabimo delegatov, ki mislijo s svojo glavo ampak bi zadoščal dobro programiran glasovalni stroj. Po mojem mnenju je čutiti popolno nesposobnost za kulturen dialog. Tega se nismo naučili v vseh 43 povojnih letih. Vsi od predlagateljev do delegatov se vedno čutimo osebno napadene in se temu ustrezno tudi branimo. Po obravnavi predlaganih gradiv nismo sposobni spremljati pripomb kot dobronameren prispevek za izboljšanje predloga, ampak se branimo, kot da nas osebno napadajo in temu ustrezno tudi reagiramo. Ob takšnih reakcijah pa ni čudno, če kasneje do takšnih napadov tudi pride. Velika zavora za učinkovito odločanje je menjava delegatov v različnih stopnjah postopka obravnave posameznih gradiv. Delegat, ki je sodeloval pri obravnavi osnutka nekega odloka je v fazi sprejemanja predloga zamenjan z drugim, ki se udeležuje seje pač po vrstnem redu. Pojavlja se mučno pojasnjevanje stvari, ki so že bile pojasnjene in vračanje na začetek posameznih razprav. Nemogoče je pričakovati, da si bo delegat iz zapisnikov predhodne seje, ki so največkrat površni, saj si iz njih težko predstavljaš potek seje in njeno vsebino ter z razlago predhodnega udeleženca na posameznih sejah, dobil popolno sliko o dotedanji razpravi. Menim, da delegatski sistem ne omogoča resničnega in kakovostnega samoupravnega odločanja, zato bi morali v okviru SZDL storiti vse, da se do prihodnjih skupščinskih volitev, ki bodo 1990 leta uveljavijo spremembe, ki bodo omogočile kakovostnejše odločanje, s tem pa tudi gospodarjenje in ustavile negativna gibanja, ki smo jim priča. Pirš Albin ODMEVI... TUDI HLADNO ŽELEZO SE KRIVI V predzadnji številki Kamniškega tekstilca sem napisal nekaj stavkov o počitniškem domu na Rabu. V glavnem gre za dve ugotovitvi in to, da bo potrebno nekatere dele stavbe obnoviti, izboljšati funkcionalnost doma in da so stroški dokaj veliki glede na standard, ki ga nudi dom. Na moj prispevek se je oglasil Pirš Albin in me je kar z miksa-lom umil misleč, da imam umazane roke pri nakupu doma. Pralno sredstvo je brez prida uporabil, saj bi se moral prej prepričati, koga bi moral umiti. Čas od nakupa je že tako odmaknjen, da tudi z varikino ne bi izpral starih madežev. Najbolj mi je šel v nos stavek, ko pravi »Tako se tudi on obnaša, kot nekateri naši upokojeni politiki, ki nam v svojih spominih ponujajo recepte za rešitev iz krize, teh pa sami sploh niso poskušali uveljaviti takrat, ko so imeli možnost.« Nič za to, če Albin tako misli. Misliti pa se pravi nič vedeti. Da pa bo svoje misli podkrepil z argumenti, naj dvigne v arhivu kupoprodajno pogodbo in bo argumentirano ugotovil, da Konda pri sklepanju pogodbe ni imel prstov vmes. Od tega pravnega posla so me elimenirali, da ne bi kaj preveč videl ali zvedel. Nikoli nisem videl ne pogodbe in drugih listin. Pravni spor za to hišo pa se je vlekel kot j a ra kača, dolga leta, ko že mene ni bilo v Svilanitu. Moje mnenje o poslovnih stroških doma sem pa delil z večino na razgovoru za okroglo mizo, ki je bil objavljen v Kamniškem tekstilcu štev. 1-2/1985. Vidiš, Albin, tako je s to zadevo, če se pa zakoplješ v pogodbo, pa boš marsikaj zanimivega odkril. Ce boš pa hotel še koga umiti, pa boš porabil precej pralnih sredstev. Konda A. PRISPEVKA, KI ŠE BODETA V OČI no. Ali se tov. Konda zaveda, da ne more biti v središču pozornosti? Ce pa bi rad obiskal kulturno zgodovinske spomenike, naj sede v avto in si jih ogleda. Mislim, da avtor res išče dlako v jajcu. Zaveda naj se, da je izlet organiziran, kljub težkim časom v boju za vsak dinar. Tudi o domu na Rabu je imel pripombe. Kot vem, se je dom kupil prav takrat, ko je še bil zaposlen v Svilani- tu. Zakaj pa takrat ni opozoril na vse pomanjkljivosti? Že pregovor pove »po bitki so vsi generali«, zato bi želel tov. Konda opozoriti, naj da raje pameten predlog, ne pa samo kritike. Mislim, da je tov. Konda vedno dobrodošel v tovarni in njegove predloge bomo upoštevali le, če bodo koristni nam vsem. Marjan Dokaz dobre volje! Kot vsak član Svilanita tudi sam rad prebiram ta naš časopis, se pravi Tekstilca. Mislim, da lahko vsak najde v njem tisto, kar ga zanima. V zadnjih dveh številkah sem z zanimanjem prebral prispevke o izletu upokojencev in polemike okrog njega. Tudi sam sem govoril pred izletom z nekaterimi bivšimi sodelavci, sedaj upokojenci. Vsi so izžarevali dobro voljo pred odhodom in se veselili tega izleta. Izražali so hvaležnost, da niso pozabljeni. Ko so nasmejani vstopali v avtobus, sem jim zaželel lep dan in srečno vožnjo. Seveda pa mi radovednost ni dala miru in sem nekatere udeležence čez nekaj dni vprašal, kakšen je bil izlet. Vsi so bili soglasni, da je bil odlično organiziran. Zato sem s presenečenjem prebral prispevek v našem glasilu, ki je izlet grajal. Kar verjeti nisem mogel svojim očem. Toda, ko sem videl, kdo je avtor, mi je bilo vse jasno. Ne vem, kaj je tov. Konda pričakoval, vem pa to, da se manjšina podredi večini. Če bi rad sredi vinograda pil pivo, naj bi ga šel peš iskat v bližnjo gostil- DOMAČE OGNJIŠČE TUDI V BOHINJSKEM KOTU Le dobro desetletje je minilo od takrat, ko smo v delovni organizaciji začeli resneje razmišljati o naših letnih dopustih, da to ni luksus, temveč nujna potreba ob vedno hujšem tempu dela. Počitniškemu domu na Veliki planini se je pridružil še dom na Rabu, vendar je letni dopust v teh dveh objektih lahko koristilo le manjše število delavcev. S sorazmerno skromnimi sredstvi se je večjo možnost dopustovanja ustvarilo z nakupom počitniških prikolic, ker so bile prve nabavljene iz sredstev sindikata, so kar vse dobile nekakšen sindikalni nadimek. Nekaj let smo jih razvažali pred začetkom sezone po kampih v Istri, ob pomanjkanju bencinskih bonov pa so tudi na zimovanju ostale ob morju. Kar 13 prikolic je nudilo letni dopust ali okrevanje v zdravilišču mnogim članom kolektiva in kar več ni za verjeti vražam, da je številka 13 nesrečna številka. Želja za boljšim počitniškim standardam pa je bila vodilo, da sta se prikolicam pridružili še hišici v Čatežu in Moravcih, da se je planinam in morju pridružil še zdraviliški dopust, ki je bil ugodno sprejet zlasti pri starejših članih kolektiva. Pri organizaciji dopustovanja so bila razmišljanja v naslednjih smereh: - letni dopust omogočiti čim večjemu številu delavcev, saj je to nujno potrebno za obnovo moči, - ponudba za dopustovanje naj bo čim pestrejša, prednost naj imajo objekti z večjo izkoriščenostjo, - obseg prikolic naj ostane v dosedanjem številu, pri novih objektih ima prednost višji dopustniški standard, - iz sredstev sklada skupne porabe se zagotavlja sredstva za nakup novih objektov in investicijsko vzdrževanje, stroški prehrane in tekočega vzdrževanja pa se zagotavljajo z lastnim prispevkom delavcev. Takšna usmeritev je bila nujno potrebna, saj sklad skupne porabe ni neomejen, stroški prehrane niso bistveno različni doma ali na dopustu, nekaj stroškov dopustovanja pa pokrije tudi regres za letni dpoust. Pred leti smo eno izmed prikolic opremili za zimsko delovanje in jo postavili v Kranjsko goro. V času zimske sezone je bila dobro zasedena, le dve prijavi za letni dopust in večje povpraševanje za dopust ob morju, pa so jo premaknili v toplejše kraje. Bolj zagreti smučarji in gorniki pa so večkrat opozarjali, da puške le ne kaže vreči v koruzo in da bi kakšen objekt ob večjem smučarskem središču v zimskem času in kot izhodiščna točka za gorsko izletništvo v letnem obdobju, bila primerna dopolnitev naših počitniških ponudb. Konec avgusta preteklega leta so bili izvršeni prvi razgovori o nakupu garsonjere v Bohinjski Bistrici, ki naj bi bila vseljiva do začetka poletja 1988. Ker so sredstva sklada skupne porabe za leto 1987 bila porabljena, se je izvršila le rezervacija ene garso-nijere, dokončna odločitev pa naj bi padla v letošnjem letu. V Bohinjski Bistrici nad Zoizovo graščino že stojijo trije bloki v alpskem stilu, prilegajoč se začetnemu pobočju Koble, pod strmo alpsko streho vsakega od teh blokov se skriva po 32 garsonjer, ki so jih kupile v glavnem slovenske delovne organizacije za potrebe dopustov svojih delavcev. Zaokroženo celoto predstavljata še dva enaka bloka, eden je v zaključni fazi, zadnji pa čaka, da se v letošnjem letu dvigne iz pripravljenih temeljev. Zaradi odstopa parih delovnih organizacij, sta bili dve garsonijeri na razpolago v že zgrajenem bloku in s tem dana možnost vselitve že v mesecu marcu tega leta. Garsonijera je v tretjem nadstropju, obrnjena proti zahodu in nedvomno bo uporabnikom nudila lep razgled na našega očka -Triglav, na čudovit pogled zahajajočega sonca za vrhovi Julijcev. Prostor je opremljen z dvema pogradoma, sedežno garnituro, jedilno mizo s stoli in kuhinjskim blokom, kopalnico s sanitarijami in WC, predprostor z omaro pa nudi najnujnejše za shranjevanje oblek in prtljage. Ogrevanje prostorov je urejeno s termoakumulacijsko pečjo in ni tako skrbi, da se po smučanju ali sprehodu vrnemo v hladne prostore. V kleti je za posamezne apartmaje urejen še prostor za shranjevanje smuči, sank in druge opreme, tako da bo ta na varnem in ne bo potrebno prenašanje v garsonjero. Bohinj s svojo prelepo okolico nudi veliko možnosti za razne oblike aktivnega dopusta. V zimskem času so možnosti smučanja na Kobli in nekaj kilometrov oddaljenem visokogorskem smučišču na Voglu, v okolici Bohinjskega jezera so urejene tudi tekaške proge. Za ljubitelje gora in zahtevnejšega smučanja je Bohinj z Voglom, Komno, Uskovnico in drugimi gorami, primerno izhodišče za turno smučanje po Julijcih. Najboljše smušiče je Kohla. Do žičniškega sistema je od zgrajenega naselja slabe pol ure hoje, na- Ml GREMO SMUČAT NA KOBLO Z vlakom prav do smučišč črtuje pa se izgradnja še manjše vlečnice, ki bi od naselja omogočila hitrejši dostop do smučišča. Večina gostov v garsonjerah se bo verjetno odločala pretežno za to smučišče, saj je dobro urejeno in tudi snežne razmere v Bohinjskem kotu so dokaj ugodne. Bohinj pa ni primeren samo za smučarje, zanimiv je tako spomladi, poleti in jeseni. Preko celega leta ta biser naše dežele nudi veliko možnosti, da ob sprehodih ob jezeru in bližnji okolici spoznamo poleg svetovno znanega Svetega Janeza in slapa Savice še druge lepote in zanimivosti. Mnogo drobnih detajlov se skriva v starih bohinjskih hišah, na poti od Stare Fužine po dolini Voje je slikovit kanjon izdolbla Mostnica, sveži gorski zrak in dokaj miren kraj nudita lahko prijeten dopust skoraj za vsakogar. Tisti dopustniki, ki bodo želeli pre-iskusiti svoje moči v nogah v krajših ali daljših izletih in turah, ne morejo biti v Bohinju razočarani. Črna prst, Vogel, Komna ter druge gore na južnem delu bohinjskega jezera z višine okrog 2000 m nudijo lep razled na julijsko pogorje in z enodnevnim manj zahtevnimi turami se je zvečer spet možno naspati v dolini. Drugačen obraz spet daje hribovje severno od Stare Fužine, kjer se z Uskovnico začenja pogorje Pokljuke. Severno zahodno od Bohinjskega jezera pa skoraj vse številne poti vodijo k našemu gorskemu prvencu, očaku Triglavu. Prvi dopustniki, ki bodo imeli željo še ujeti spomladansko smuko letošnje skromne zime, bodo z dopustom lahko pričeli nekje v sredini marca. Pričakovati je sicer, da nato v spomladanskih mesecih garsonjera ne bo polno zasedena, poletni, jesenski in zimski meseci pa bodo verjetno dobra priložnost za vse tiste, ki si žele mir, sprehode, gorske ture in seveda smučanje. Garsonjera bo nudila tudi večje udobje, kot ga nudi prikolica že v poletnih mesecih, kaj šele pozimi. Nasvidenje v Bohinju! -le POVŠE PEPCA Ob zaključku leta 1987 je minilo 25 let, 1 mesec in 29 dni, ko je Pepca Povše nastopila prvi dan dela v Svilanitu. Zaradi poroke in preselitve iz Maribora v Kamnik se je v MIT poslovila od tkanja in v naši delovni organizaciji sprejela pomoč pri pripravi hrane in serviranja malic. Malice so v času njenega dela doživele kar nekaj sprememb. Mnogim starejšim delavcem je še ostalo v spominu, kako imenitno je bilo, ko malice ni bilo potrebno več prinašati s seboj na delo, ko je bil omogočen nakup sendvičev v tovarni, ko se je nekaj izdelkov in kruh vozilo po obratih. Še večja sprememba je nastala ob ureditvi menze ob kotlarni in tovarniškem dimniku, ko so se v majhnem prostoru in skromni opremi pripravljali enostavni topli obroki in možen nakup mlečnih in mesnih izdelkov. Največj sprememba pa je nedvomno nastala v letu 1980, ko se je menza preselila v pritličje upravne stavbe, ko so se bistve- Dobrodošli med nami SMOLEJ ANDREJ V menzi delovne organizacije imamo novo delovno moč. Naša dosedanja pomočnica vodje obrata je odšla v zasluženi pogoj, zato smo na mesto, ki ga je opravljala, sprejeli novega delavca. To je SMOLEJ Andrej, rojen 20. 11.1952 v Grižah na Dolenjskem, kraju, ki je v Sloveniji in zamejstvu znan po organizaciji vsakoletnih pevskih taborov, na katerih sodelujejo zbori iz vse Slovenije, drugih republik in tujine. Osnovnošolske klopi je gulil v Šentvidu pri Stični, veliko pa je moral pomagati pri kmečkih opravilih na domači kmetiji. Kasneje se je odločil za kuharski poklic in se tudi vpisal na gostinsko šolo v Ljubljani, ki jo je Kolikokrat nam je pripravljala hrano tudi v svojem neobveznem delovnem času no izboljšali pogoji tako za pripravo hrane, kot tudi za delavce. Pepca je v času svojega dela opazovala in videla dogajanje v menzi z druge strani servirnega pulta, kot do doživlja večina drugih delavcev. V okviru možnosti in drugih pogojev so se delavci menze vedno trudili, da bi bila malica čim boljša. Vsem oku- uspešno končal. Vajeniško dobo je opravljal v Grand hotelu Union v Ljubljani, kjer je pridobil veliko delovnih izkušenj - od slaščičarske dejavnosti, do gotovih jedi, jedi po naročilu ter pripravo hladnih bifejev in banketov vse pod mentorstvom znanega kuharja Velkavrha. V tem hotelu se je zaposlil tudi redno in po enem letu odšel na služenje domovini v Sombor in na Kopa-onik. Po odsluženju vojaščine se je zaposlil v SGP Pionir v Ljubljani, kjer je bilo njegovo pretežno delo nabava materiala za kuho. Poleg te redne službe je pomagal pri delu zasebnemu gostincu Zormanu v Kanuju. Zaradi dobrega dela ga je Zorman nagovoril za redno zaposlitev pri POZD Kanu. Njegova pestra delovna pot se je nadaljevala s prevzemom dela poslovodje doma v Polhovem Gradcu do vodje obrata družbene prehrane v Napredku v Domžalah. Za delo v Svilanitu se je odločil zaradi poznavanja naše firme s kuharske poti in urejeni delitvi dela. Ta občutek ga ni prevaral, saj nam pove, da se je prepričal, da imamo v primerjavi z drugimi organizacijami dokaj dobro urejeno delitev dela. V prostem času zanj pomeni sprostitev delo na kmetiji pri bratu, je tudi velik pristaš motošporta, predvsem motokroser. Novemu sodelavcu želimo, da bi se čimbolj vključil v kolektiv in da bi uspešno delal. Alojz Jerman som in željam pa se ne da ustreči in ob opazovanju, koliko dobre hrane se zavrže, je njena sicer dobronamerna pripomba prišla na nepravi naslov ter povzročila zamero ali vsaj slabo voljo. Ob tem pa največkrat ni bilo ne časa ne volie za razmišljanje o tem, kje je vzrok za to in da se v menzi pogosto obnašamo tako, kot nam doma še na misel ne pride. Zastrupitev s hrano v septembru pretekle-ta leta je bila pri Pepci tudi vzrok, da se je predčasno upokojila, ko je dopolnila sicer starostni pogoj, ne pa tudi polne delovne dobe. Salmonela bo mnogim delavcem ostala dolgo časa v slabem spominu. Enim zaradi prestanih bolečin, drugim zaradi občutka sokrivde ob spletu okoliščin. Okužba tudi Pepci ni prizanesla in zaradi prepovedi dela v menzi bi morala biti začasno razporejena na drugo delo. Morda so bile izrečene besede o prerazporeditvi izrečene ob nepravem času in ne na najbolj primeren način, v osebni prizadetosti se je odločila za upokojitev. Mnogo malic je bilo ob njenem sodelovanju razdeljenih, mnogokrat so bile mnogim delavcem dobrodošle in hvaležno sprejete ob trdem in napornem delu. Vmes smo tudi pozabljali, da hočemo več in boljše, kot je to možno, včasih smo v tovarni želeli nadomestiti tisto, česar doma nismo imeli. Pepca je več kot četrt stoletja delala za našo prehrano, živela in delala s svojimi in našimi človeškimi dobrinami in slabimi lastnostmi. Včasih se sicer nek dogodek globoko zareže v zavest, v dobrem ali slabem, toda čas in volja pogosto le pomagata k temu, da se slabo pozablja in dobro ohranja. Verjeti je misli, da večina sodelavcev Pepco spet pričakuje ob srečanju upokojencev in nekdanjih sodelavcev in da se bo Pepca temu pričakovanju tudi odzvala. IN MEMORIAM Rojstvo, življenje - smrt. Neizpodbitna resnica obdobja, v katerem je rojstvo sreča v novem življenju, življenje borba v srečnih in nesrečnih trenutkih, ki se prepletajo skozi mozaik življenja - smrt pa je kruta resnica, s katero se moramo sprijazniti vsi. Tiho, tako kot je živela, je odšla od nas tudi naša Tončka Golob - kolekcionerka v TOZD Svila. V Svilanit je prišla leta 1960 na dela robljenje in šivanje frotirja. To delo je opravljala do leta 1970. Skoraj 18 let je nato izdelovala kolekcijo svilenih artiklov, vse do 25. 1. 1987, ko je odšla v bolnico na pregled in tam ostala ... Tako kot je Tončka živela skozi življenje - tiho - delovno - odgovorno, tako je bilo tudi zadnje dni v Svilanitu. Pripravljala je kolekcijo za potniško konferenco, spraševala, kaj še potrebujejo, kot da se je v sebi že poslavljala od nas. Tončko smo imeli sodelavci radi. Bila je nasmejana, delovna, pripravljena pomagati vsem. Prav zato je bilo naše slovo od Tončke težko. j Kimovec ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz kontrolnega oddelka in konfekcije frotirja za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Slavka Močnik Malo prostora bi prosil JWi Mami, brez tebe si ne upam k Dedku! \\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^V\V\^^ a