Stev. 152 V Ljubljani, sobota 6. julija 1940 Mo V MM" Novo ameriško opozorilo Nemčiji Ameriški zunanji minister še enkrat povdarja v odgovoru na nemško spomenico, da Amerika ne bo dovolila nobene posestne spremembe v zahodni polovici sveta Aashingfon, 6. 'julija, o Snoči je ameriško zunanje ministrstvo objavilo nemški odgovor na ameriško spomenico dne 18. junija. V tej spomenici je ameriška vlada sporočila Nemčiji, da ne bo priznala ali dopustila, da bi posest, ki jo imajo nekatere evropske države na ameriški celini, prišla v roke kake druge evropske države zaradi takega ali takega izida vojne v Evropi. Ameriška vlada je v spomenici izjavila, da se bo v tem vprašanju držala Monroejevega načela, ki določa, da pripada Amerika Ameri-kancem in da se v ameriške zadeve ne sme vmešavati nobena neameriška država. Nemški zunanji minister Ribbentrop je nato ameriškemu poslaništvu dal svojo spomenico. Nemška spomenica pravi, da Nemčija ne razume, zakaj je Amerika poslala tako sporočilo njej. V nasprotju z drugimi državami, zlasti z Anglijo in Francijo, Nemčija nima posesti na ameriški celini in tudi ni razloga za misel, da bi si tako posest nameravala pridobiti. Nevzdržna je za Nemčijo razlaga Monroejevega načela, kakor jo zastopa ameriška vlada v tej spomenici, ko nekaterim evropskim državam priznava pravico do posesti na ameriški celini, drugim pa ne. Navzlic temu pa nemška vlada izjavlja, da bi priznala zakonito veljavo Monroejevemu načelu »Amerikancem«, toda samo pod pogojem, da se ameriške države ne bodo vmešavale v zadeve evropske eebne. Na to nemško spomenico je ameriški zunanji minister Hull izjavil naslednje: »Na ta odgovor Nemčije nima ameriška vlada nemški vladi ničesar več sporočiti. Osnovna vprašanja, za katera je pri tej izmenjavi sporočilo šlo, so zdaj docela jasna vsem narodom ameriških držav in nedvomno tudi večini vlad jn narodov na svetu. Monrojevo načelo pomeni politiko ameriške samoobrambe, ki naj ohrani neodvisnost in celotnost Amerike. To načelo naj prepreči napad na zahodni polovici sveta s strani neameriških sil in naj prepreči, da bi v Ameriki zavladal kateri koli neameriški sistem vladavine, ki bi ga kdor koli vsilil. V uveljavljenju tega načela ne gre za nadvlado Združenih držav, zakaj to načelo ni bilo nikdar in ni podobno načelom, ki vstajajo po drugih področjih sveta in hočejo biti temu načelu podobna. Toda ta načela so samo pretveza za osvajanje s silo, za vojaško zasedbo in za popolno gospodarsko in politično gospodstvo nekaterih sil nad svobodnimi in neodvisnimi narodi. Monrojevo načelo nima prav nobene zveze z dejstvom, da imajo nekatere evropske države oblast nad kolonijami v zahodnem delu sveta, druge pa ne. Ta položaj je bil ustvarjen prej, preden je bilo to načelo razglašeno. To načelo noče spreminjati sedanjega položaja, marveč pravi le, da bo Amerika vsako spremembo sedanjega posestnega stanja v korist kake neameriške države, smatrala za sovražno dejanje proti koristim Amerike. To načelo je postalo podlaga politike Združenih držav, kakor je bilo sporočeno nemški vladi 18. junija. Ameriška vlada ne bo priznala, niti dovolila, da bi sedanja posest neameriških držav na zahodni polovici sveta prišla v roke drugih neameriških držav. Vlada Združenih držav se pe udeležuje in meša v čisto politične evropske zadeve. Pač pa hoče še naprej sodelovati, kakor je sodelovala v preteklosti z vsemi državami, katerih politika sodelovanje omogoča ter se zaveda, da je to sodelovanje za njo in za druge države najbolj koristno, če se hoče obnoviti gospodarsko, trgovsko in socialno življenje in če naj se spet uveljavi mednarodno pravo vo in red po vsem svetu koder danes žal ne velja. Presenetljive napovedi iz Romunije: Pred sovjetskim napadom na Dobrudžo in turški Bospor? Budimpešta, 6. julija, m. Tukajšnji diplomatski krogi zatrjujejo, da je več ladij romunske mornarice odplulo iz Constanze. To spravljajo v zvezo s poročilom, ki pravi, da namerava ruska mornarica nenadno napasti vzdolž obale Dobrudže proti Bosporju. Pravijo tudi, da so banke iz Constanze zaradi tega že prenesle svojo imovino v Bukarešto. Prav tako so se preselili v Bukarešto tudi vsi uradni krogi. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da se sovjetske čete še dalje zbirajo v Besarabiji. Nova romunska vlada posveča temu dejstvu vso pozornost. Bukarešta, 6. julija. Rador: Po osnovi vladnih ukrepih za preskrbo beguncev se naseljujejo begunci iz Besarabije izključno v Moldaviji in Vlaški. Vesti, da se skupine beguncev naseljujejo v kra- jih, kjer prebivajo narodne manjšine, posebno v Transilvaniji, so popolnoma izmišljene ter se širijo zato, da bi se skalili dobri odnošaji med Romunijo in njenimi sosedi. Po neki vesti tujih agencij je poskušalo okoli 5000 oseb priti iz Romunije v Besarabijo. Po teh vesteh so bile te osebe prisilno odvedene in poslane v neznano smer. Ta vest se demantira kot popolnoma izmišljena. V nasprotju s tem se ugotavlja, da je bilo v Galcu okoli 12.000 oseb, ki so pripadale večinoma narodnim manjšinam in ki so želele priti v Besarabijo. Sovjetska oblastva niso mogla takoj sprejeti teh oseb ter so se zaradi tega vkrcale na vlačilce. Šele po gotovem času je bilo tem osebam omogočeno priti čez reko Prut. Njihov prevoz se nadaljuje. Včeraj je bilo prepeljanih 2000 oseb, danes pa bodo prepeljani še ostali, t. j. okoli 10.000 oseb. Vesti 6. julija Usoda francoskega brodovja v Aleksandriji Aleksandrija, 6. julija, o. Tukajšnje angleško povejlstvo izjavlja, da ne bo nobena francoska vojna ladja zapustila Aleksandrije zato, da bi se predala sovražniku. Zdaj je v Aleksandriji ena velika francoska vojna ladja, štiri križarke in več manjših edinic franc, brodovja. V6e to je sedaj zasidrano v tem angleškem vojnem pristanišču. Anglija in Amerika urejata položaj evropske posesti na Daljnem Vzhodu Francoska Indokina naj bi postala do konca vojne angleški dominion radi ohranitve sedanjega stanja v jugovzhodni Aziji, ustanovitev Malajske zveze, ki bi bila pod njenim pokroviteljstvom in bi obsegala Filipine, Havajske otoke, francosko posest v Tihem morju in otočja v južnem delu Tihega oceana. Guverner francoske Jndokine je včeraj izjavil, da se, bo s silami, ki so mu na razkpolago, boril na strani Anglije dalje. London, 6. julija, m. Londonski radio po-: Bodoči položaj francoske^ Indokine se bo asnil na angleško-francoski konferenci, ki e začela v Saigonu. Anglija predlaga, naj udokina začasno priključi britanskemu im-ju ter postane svoboden dominion do kon-ojne. _ _.. Pričakujejo, da bo tudi Amerika predložna »opoldne bo Berlin slovesno sprejel Hitlerja n «• * • rvMn if • i J _ PrUUoIc 7pl lfl. CP Illl DOZIVATTI fin enro i m oto i/v 4alrn Berlin, 6. iulija. DNB. Minister dr. Gobbels je objavil prebivalstvu o priliki današnje vrnitve vodje Nemčije Hitlerja v Berlin proglas, v katerem pravi: Vojna proti Franciji se je končala tako, kot je to napovedal vodja Nemčije v svojem govoru, ki ga je imel o priliki dneva junakov. Vojna proti Franciji se je končala z najsijajnejšo zmago, ki jo nemška zgodovina poinnL Od začetka ofenzive, ki se je začela 10. maja, je bival vodja Nemčije v svojem glavnem stanu na za- Eadu. Od tam so se vršile priprave in tam so ili izdelani načrti, ki so pripeljali do zloma stare Francije. Danes se vodja Nemčije prvič po tem času vrne v Berlin, prestolnico Nemčije. Danes, 6. julija ob 15 popoldne prispe na železniško postajo Anhult vodja Nemčije. Možje in žene Berlina vedo, da sem zadel njihove misli in njihovo Rooseveltovi pogoji za mir Newyork, 6. julija. Reuter: Pri včerajšnjem razgovoru z zastopniki tiska je Pr ■ • Roosevelt povedal naslednje bistvene po^ J 1. Odstranitev strahu, da se nobe", bi več bal, Ua bi ga drug narod napadel i jn z bombardiranjem. Zaradi tega je potrebna orožitev. _ 2. Svoboda tiska. Ta pogoj je zelo vazen, se mora ljudstvu dati prilika, da pridejo do necenzuriranih poročil o dogodkih z vseh področij m vseh krajev sveta. Stalnosti ne more biti, dokler ljudstva ne bodo o vsem obveščena. 3. Svoboda veroizpovedi. Ta svoboda je v veliki meri dana le v demokratičnih državah, v drugih je ni. . 4. Svoboda izražanja misli. Vsakdo mora imeti pravico izraziti svoje mnenje pod pogojem, da ne pripravlja padca zakonite vlade v svoji državi. 5. Odstranitev bede. To bi bilo možno odstraniti potem, ko bi se odstranile carinske in trgovinske ovire med državami željo, če jih pozivam, da sprejmete vodjo tako, kot to Berlin doslej še ni nikoli napravil. Z navdušenjem, ki se ne da primerjati, želimo pozdraviti svojega vodjo o priliki prihoda v Berlin, Navdušeno vzklikanje onih, ki ga bodo opremili od postaje do poslopja kanclerstva. Vzklikanje stotisočev naj bo izraz naše hvaležnosti, ki mu jo izkazujemo v imenu celokupne Nemčije meščani in meščanke Berlina. V nekoliko urah prispe vodja. Med tem časom naj se Berlin spremeni v morje zastav. Okitite in okrasite ves Berlin, predvsem pa one ulice, skozi katere se bo peljal vodja. Točno od opoldne naj bodo vse trgovine zaprte v ulicah od železniške postaje Anhalt po ulicah Saarland, Hede-manstrasse, in Wilhelmstrasse ter po VVilhelmo-vem trgu. Naj ob tej priliki zvenenje zvonov spremlja vodjo Nemčije na poti skozi Berlin, mi pa bomo vsi kot eden dali duška svojim srcem ter tako pozdraviil svojega vodja. Francija je pretrgala diplomatske zveze z Anglijo Clermont-Ferrand, 6. julija. Havas: Ministrski svet je vzel na znanje poročilo o neupravičenem napadu angleškega brodovja nft francosko mornarico ter izrazil priznanje vedenja in junaštva francoske mornarice. Ministrski svet je sklenil ustaviti diplomatične zveze z Anglijo. Vodja_ francoskega poslaništva v Londonu Cainbon je včeraj izročil angleški vladi oster protest zaradi bitke pri Oranu. Nato je odstopil. Francoski zunanji minister Baudoin je imel včeraj govor o francosko-angleških odnošajih ter je med drugim dejal, da je Velika Britanija umazala svojo čast, ko je izdala povelje angleškim ladjam, da morajo streljati na francoske bojne ladje. Baudoin je za tem govoril o prejšnjih francosko-angleških odnošajih ter o tem, kako je prišlo do zlonia francoske vojske. Dejal je, da je francoska vojaška sila storila vse, samo da bi rešila angleške čete. Tako se je zgodilo, da je francoska vojska rešila štiri petine angleških čet, ni pa mogla rešiti več ko polovice svojih. Bodoči odnošaji med Francijo in Anglijo, je končal svoj govor Baudoin, bodo temeljili na načelu obrambe francoske časti. Francoski minister za propagando Prouvost je dal izjavo zastopniku ameriškega tiska v zvezi z napadom pri Oranu. Francija je — je dejal Prouvost — z začudenjem sprejela vest, da je angleška mornarica začela streljati na francoske enote. S pogoji za premirje je bilo dovoljeno francoski mornarici, da ostane v francoskih pristaniščih s francoskimi častniki in francosko posadko. Toda Churchill je najprej dovolil, da postane London ognjišče spletk proti vladi maršala Petaina. Francija, ki je v premirju z Nemčijo, je bila včeraj napadena od Anglije brez prejšnjega pojasnila in brez razloga. Francija ima še zmerom zadosti zaupanja v svojo moč in v svojo usodo, da bo pred vsem svetom izjavila, da se ne bo pokorila. I Angleški poveljniki pa še niso obveščeni o tem, kaj bodo storili poveljniki tega francoskega ladjevja. Poveljnikom francoskega brodovja je dano na izbiro naslednje: ali se naj vojskujejo naprej ob strani angleškega ladjevja, ali se naj podajo v pristanišča Zahodne Indije, kjer se naj raaorože, ali se naj potope. Če bi francoski mornarji sklenili boriti se naprej ob 6trani Angležev, tedaj je častnikom in mornarjem zagotovljeno izplačevanje plač in vseh zaslužkov. Angleški pomorski krogi trenutno ne pojasnjujejo, koliko francoskega vojnega brodovja je zdaj v angleških rokah. Pač pa je gotovo, da je že ena tretjina francoskega brodovja v angleških pristaniščih, ena tretjina je bila v Oranu, ena tretjina je v Casablanci ki 6e ne more vrniti, ena šestina pa je v Aleksandriji. Dve večji edinici francoskega brodovia sta v škotskih vodah, Aleksandrija, 6. julija. AA. Reuter: Glede položaja francoske mornarice v Aleksandriji še ne poročajo podrobnosti. Vendar je bilo mesto snoči polno francoskih in angleških mornarjev, medtem ko francoski mornarji prej niso imeli dovoljenja oditi v mesto, temveč so morali stalno ostati na ladjah. Angleška letala nad Nemčijo London, 5. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča> Britanska letala so izvedla včeraj spet napad na rafinerije goriva v Hannovru ih Emerichu, kjer so izbruhnili požari. Zadeti so bili tudi cilji v Hamu. Dalje je bil izveden napad na letališča v Amsterdamu in Bruslju. Bombe so zadele obe letališči ter hangarje na njih in Eovzročile požare. Eno naše letalo je izginilo, etala obalne obrambe so izvedla pri svojih včerajšnjih in današnjih patrolnih in ogledniških poletih napade na sovražne patrolne ladje ob holandski obali ter jih poškodovala. Dve naši letali se nista vrnili. Preteklo noč so naši bombniki napadli pomorska oporišča Wilhelmshafen, Emben in Kiel, prav tako pa izvedli napade tudi na prometne zveze med Dortmundom in Emsom in na železniške proge v Hamburgu Osnabriicknu, Hamu in Kolnu, na letališča v Warelu, Homburgu in Aachenu ter še enkrat na letališče v Bruslju. Prvi letalski napad na Gibraltar je bil v sedanji vojni izveden včeraj. Vrženih je bilo neka) bomb v bližino radijske postaje, a niso povzročile posebne škode. Kancler Hitler se je včeraj popoldne vrnil v Berlin, ko je osem tednov prebil v svojem glavnem stanu na bojišču. Italijanska vojna mornarica bo 6topila z angleško v boj kjer koli jo bo srečala, zlasti pa še, če bi angleške vojne ladje skušale francoskim enotam preprečiti pot v domovino, poroča nemški poročevalski urad iz Rima kot odgovor na trditev angleškega ministrskega predsednika, da je italijansko brodovje med bitko pri Oranu stalo ob 6trani. Zadnji francoski oddelki v južni Maginotjevi črti so se nehali bojevati včeraj. Zaradi tega so nemške čete zapustile Lyon, kjer so zaradi represalij ostale še po sklenitvi premirja. Francoski general de Gaulle, organizator nadaljnjega francoskega odpora proti Nemčiji in Italiji, zdaj v Londonu, je bil po poročilu london- > skega radia od francoskega naglega sodišča obsojen na smrt. Angleško letalstvo je v zadnjem tednu uničilo pet nemških podmornic, pravi poročilo letalskega ministrstva. Nemško vojno poročilo pa pravi, da so nemške podmornice v zadnjih dneh potopile za 180.000 ton trgovskih ladij. Tudi sovjetsko časopisje prinaša odlomke iz šeste nemške »Bele knjige« in na podlagi teh dokazuje, kako prav je bilo, da se je Sovjetska Rusija zvezala z Nemčijo in se zavarovala pred napadi zahodnih imperialistov. Listi napadajo Turčijo in Perzijo, ki imata pogodbe s Sovjeti, da so se dali vpreči v »imperialistični voze itd. Zdi se, da z angleškimi in francoskimi načrti proti Sovjetom ne bo tako hudo, kakor sodi rdeči tisk, če pomislimo na napore, š katerimi sta si Anglija in Francija lani skušali zagotoviti sovjetsko zavezništvo. Nova romunska vlada je ustavila dnevnika »Jur-nalul« in »Semnanuk, ki sta bila demokratično usmerjena. Prepovedanih bo še več vodilnih romunskih listov, ki da so pod levičarskim vplivom. Ameriške oblasti so dale zapreti voditelja ameriških Nemcev Kuntzeja, predsednika organizacije »Bund« ter še enega odbornika, ker sta širila plemensko sovraštvo. Sv. oče Pij XII. je poslal večji znesek denarja za pomoč romunskim beguncem iz Besarabije, ki so se umaknili pred prihajajočim rdečim »rajem«. Irak in Turčija sodita, da bi Sirija morala postali popolnoma neodvisna država, je izjavil iraški zunanji minister po obisku v Ankari. Seveda bi taka država morala biti pod popolnim vplivom Turčije in Iraka. Po drugi strani pa bi v Siriji rad zavladal transjordanski emir Abda-lah, ki ga imajo Angleži izbranega za kralja vse arabske države, katero bi radi ustanovili v prednji Aziji, seveda pod svojim vplivom. Znani ameriški časnikar Knickerbocker je ameriškim listom o pomorski bitki pred Oranom sporočil, da so bili francoski častniki in mornarji prisiljeni bojevati se proti Angležem, * N * 1 * ' ' f ■ " 't ; y • i, -1 , i**- • ■* /* (i,J. — 4 t ■ • >• -a i ^ A t j y •* , ‘ Vrhovni poveljnik francoskega bro- dovja admiral Darlan da je poslal zapoved, da poveljniki ne smejo izročiti brodovja Nemčiji in Italiji ter pristavil, da naj odslej tudi njegovih zapovedi več ne poslušajo, ker ni svoboden. švica je sklenila demobilizirati del svoje vojske. Zvezni svet je izpuščenim obveznikom izrekel zahvalo za njihovo pripravljenost. Italijanski zunanji minister grof Ciano je na povabilo nemške vlade davi odpotoval iz Rima v Berlin, kamor bo dospel jutri. Zdi se, da bodo pri tej priliki v Berlinu važni posveti o nadaljnjem vojskovanju Italije in Nemčije in pa o njunem nastopanju na Balkanu. Nemška komisija za izvedbo premirja je zapovedala Franciji, da morajo francoske oblasti takoj izpustiti iz zaporov vse Alzačane, ki jih je bilo zaradi delovanja za Nemčijo veliko zaprtih. Razen tega zahtevajo Nemci, da se mora prebivalstvo iz Alzacije in Lorene, ki je bilo v začetku vojne preseljeno v notranjost Francije, vrniti domov. Potem bosta Alzacija in Lo rena takoj priključeni Nemčiji. Letalski napadi na Angli.o London, 0. julija, o. Letalsko in obrambno ministrstvo poroča, da so sinoči nemška letala bombardirala severovzhodno Anglijo. Letala so bombardirala nekatera mesta, ki so oddaljena le nekoliko milj od obale. Povzročila niso nobene škode in tudi nobenih smrtnih žrtev ni bilo. Davi so sovražna letala bombardirala mesta na južnovzhodni obali. Poškodovanih je le nekaj hiš. Smrtnih žrtev ni bilo, le ena oseba je bila laže ranjena. Angleška lbvska letala pa so sestrelila en nemški bombnik. Anglifa se pripravila na obrambo London, 6. julija, o. V Angliji se. zelo resno pripravljajo na obrambo pred sovražnim zavoje-vanjem. Angleška vlada je včeraj izdala oglas, s katerim prepoveduje občinstvu dostop na vso angleško vzhodno obalo, predvsem pa na južno obalo, kjer je za obrambna dela določena pokrajina, ki je velika 12.000 kv. milj. Na tem mestu misli angleško poveljstvo zgraditi in opremiti ogromno bojišče. Angleško brodovje pa medtem križari po morjih in išče zadnje edinice francoskega brodovja. Dr. Korošec v Belgradu Belgrad, 6. julija, m. Prosvetni minister dr. A. Korošec se je včeraj vrnil v Belgrad ki je imel snoči daljši razgovor e ministrom za gozdove in rudnike Džaferjem Kulenovičem. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 6. julija. Medardov vremenski režim, da se tako reporter izrazi, nam je letos prinesel mnogo dežja. Že prve dneve smo zapisali star vremenski rek, ki vsebuje mnogo resnice in ki temelji na dolgoletnih, stoletja nazaj segajočih vremenskih izkušnjah našega kmeta. Na deželi pravijo stari kmetje: »Kakršno vreme na Medarda, tako bo 40 dni.« Medard je bil 8. junij, na dan, ko je bilo vreme sila spremenljivo in - je tudi deževalo. V juniju smo imeli mnogo dežja, prav lepi dnevi so bili le pred praznikom sv. Petra in Pavla. Drugače smo imeli od 8. junija doslej že 22 deževnih dni. Medardov vremenski režim pa bo končan šele 18. julija. Včeraj so se vrstili po dnevi hujši in manjši nalivi v Ljubljani in okolici. Po Gorenjskem so bile popoldne hude nevihte, med katerimi je tako okoli Radovljice udarjala strela. Ljubljanica je do davi pri fužinski centrali narasla za 20 cm in sicer je bilo 'med včerajšnjim in ponočnim nalivom njeno vodno stanje za 11 cm nad normalo, davi pa se je dvignila za 9 cm nad normalo. Kmetje so hudo udarjeni zaradi košnje. Mnogi travniki še niso pokošeni, drugod pa pokošena trava rjavi in gnije. Letos bo, kakor napovedujejo strokovnjaki, slaba letina za seno Sprejemni izpiti na ljubljanskih gimnazijah Na ljubljanskih državnih gimnazijah so bili 24. in 25. junija sprejemni izpiti učencev za I. gimn. razred. Predpisano je, da delajo učenci pismeni in ustmeni izpit iz slovenščine, le ustmeni iz matematike. K sprejemnemu izpitu je bilo prijavljenih na posameznih drž. gimnazijah: klasična gimnazija v Tomanovi ulici 144 prijavljenih, izpit je napravilo 137 učencev, 1 ni prišel k izpitu; drž. ženska gimnazija na Resljevi cesti: 201 učenka prijavljena, 195 učenk izdelalo; I. drž. realna gimnazija v Vegovi ulici: prijavljenih 187 učencev, izdelalo 171. II. drž. gimnazija na Poljanah: prijavljenih 234, izpit napravilo 231 učencev. Na teh gimnazijah je bilo torej k izpitom prijavljenih 766, napravilo pa je izipt 734 učencev. Podatki za III. drž. realno gimnaziio nam še niso znani. Obilo novega krompirja na trgu Kronika lahko mirno zapiše, da letos od spomladi naprej nismo imeli na živilskem trgu tako živahnega vrvenja in drenja. Kmetice-prodajalke so se morale boriti za prostor, nekatere so morale, ker so pozno prišle na trg, postaviti svoje košare kar na tla. Prostor ob Jugoslovanski knjigarni in semenišču je bil v dolgih vrstah popol-, noma zatrpan. Tudi so okoličanke v prvi vrsti prodajale lep novi krompir že po 2 din, kifel-čar je bil po 2.50 din kg. Nekaj kilogramov je bilo še starega, ki mu je cena naravno padla na 1.50 din. Na sadnem trgu so bile prve fige po 12 din kilogram. Marelice in breskve so cenejše, po 10 do 14 din kg. Stročji fižol je bil po kakovosti od -iH 5 do 8 din kg. Kumare po 8 din kg. In koliko je bilo gob? Bile so po 3 din merica, lisičke po 2 din liter. Borovnice po 2 din liter, rdeče jagode, ki jih je bilo razmeroma malo, so se podražile. Bile so po 10 din liter, prejšnji teden so bile po 6 din. Vse gre po načrtu ... Kajne, danes gre vse po načrtu: vreme, prazen žep, vojska, cene, kaj boš čez eno leto na ta ali oni dan jedel in sploh vse. No vidite, ker gre vse po načrtu, zakaj oi se pa človek še ne oženil po načrtu. Pravijo da, kar je načrtno, vse bolj drži. Oženiš se pa tako enkrat in zakaj bi se ne na znanstveni podlagi? . Tako srečam zadnjič znanca v Tivoliju,- ki je divje maha! okrog sebe. Mislil sem že da so ga dogodki tako prizadejali. Sočutno sem stopil k njemu in sem mu začel prigovarjati, naj si ne jemlje težkega časa tako k srcu, saj bo že boljše in tako hudo prav za prav ni. Pa je zarjul name: »Tepec, ali misliš da me parajo dogodki! Kaj meni vse to mar. Saj imam lepo «plačo*.« — »Kaj pa ti potem manjka?« —• »2enim se,« je odsekal. — »No, to pa ni tako huda in težka stvar. Saj sem poznal ze dosti takih, ki si niso upali povedati dekleiu, da oh, no, kaj, da neizmerno ljubijo.« — »Poslušaj! Ti si se star romantičen tepec. Ti se na te stvari razumeš toliko, kolikor mačka na violino. Pojdi z menoj.« Sel sem z njim in premišljeval, kaj bi tega reveža utegnilo tako streti.— »Se sp>oznaš kaj na knjigovodstvo?« me je vprašal. Žalostno sem odkimal. »Boš kljub temu razumel. O načrtnem gospodarstvu si gotovo že kai slišal.« — »Setn,« sem mu veselo pritril in upal, da mu bom lahko pomagal iz njegovih tegob. Pa glej! Privlekel je iz pisalne mize neke vrste kartoteko in začel razlagati: ■»Vidiš, tu imam napisanih šestdeset deklet. Pri vsaki imam napisano, koliko je težka. Toda ker vidim, kako neumno gledaš, ti moram povedati, da »težka* ne pomeni, koliko tehta, ampak koliko ima pod palcem. In sedaj pomisji: pri sedmih me je že odneslo. Bil sem nepreviden in spoznali so, kam pes taco moli. Odletel sem. Pomisli, lepi stotisočaki so šli, Ali se ti še čudno zdi, če besnim? Vidiš, to je načrtna ženitev. Da, da, le še me naprej neumno glej; ti pa piši naprej romantične zgodbe, kako je princ vzel ubogo pastirico. Če se mi posreči vžgati ljubezen, ti bom že sporočil, boš lahko plačal fantovščino.« Zopet grem v Tivoli in zopet srečam znanca. Sedaj se je pa blaženo smehljal. Ljubeznjivo me je potrepljal po rami: »Kako?« — »Po navadi. In tj?* — »Vse po načrtu, ne more spodleteti.« Iz bolnišnice Čeprav je bil včeraj praznik, je ljubljanska bolnišnica sprejela čez 70 bolnikov. To se pravi, da je za bolnišnico bil praznik kakor vsak drug dan. Predikaka Stane, sin delavke pri Hrovat iz Novih Jarš je na stroj čistil morsko travo. Pri tem pa je vtaknil roko v stroj, ki mu je zmečkal prste. . Nenavaden tek je dobil Pakiž Stane, sinček posestnika iz Blok. Imel je dinar in ker menda denarja nikomur ne zaupa, ga je požrl. Mislil je, da bo tako najboljše spravljen. Kmalu pa je občutil težave in je moral v bolnišnico. Težjo nesrečo je doživel Sojer Franc, sin posestnika z Viča. Vozil je pesek, pa se je truga prevrnila nanj in je dobil nevarne notranje poškodbe. Konj je udaril v glavo Merčun Olgo, hči posestnika iz Drtije pri Moravčah. Rak Franc, delavec pri. Ranzingerju, je preobračal sode in mu je en sod tako stisnil roko, da je moral v bolnišnico. Neznanci so posestnika Levstika Janeza iz Malih Lašč tako pretepli, da se je moral tudi zateči v bolnišnico. Tudi balinarji se žrtvujejo Nič ne pomaga, letos vsak po svoje trpi. Vneti balinarji, ki jih je do letos razvajalo lepo vreme, so zelo prikrajšani in tega še drugo leto ne bodo nadomestili, letos pa, kakor izgleda, sploh ni nobenega upanja. Pobožno je držal vsak kroglo v rokah in jo ljubeznivo gladil, češ saj si pridna, le lepo teci, če ne bom plačal dva deci, pa še moj ugled bo trpel. Naravnal je roko, spustil kroglo, napeto čakal, kam bo tekla. Pomagal si je z rokami in »nogami, da bi uravnal njeno pot. Sicer so še zadaj, tudi artilerija čaka, toda če je začetek dober, se mora sovražnik le bolj potruditi, »Bo, lepo teče,« se oglasi kibic. »Prekratka, saj vidite, da bo izdihnila,« se oglasi glas na drugi strani. »Lepo ste jo viyli, samo tla niso ravna,« se oglasi tretji in naredi poklon igralcu, ki ga je polomil. »Čakajte, bom jaz šel naprej, niste še navajeni igrišča. Se boste že navadili.« _ _ ..... Gledalci ob strani sočustvujejo in doživljajo vesele in žalostne dogodke. »Vraga, ta je bila pa suha! Lepo jo je udaril.« Oster pok pove, da je igralec zadel v polno. Ponosen je, ker »suhe« se ne pobirajo kar tako. Vse oči se obrnejo vanj. Ampak sreča je opoteča. Drugič v polno zgreši in gledalci so neprijetno presenečeni, on si pa misli: vse mine. »No, še eden. Ravno enega manjka,« vabi pet igralcev. Boječe pristopi mladič. »Ali si že kdaj igral,« ga vpraša star strokovnjak. Njegov glas je že tak, da Človeku vzbudi spoštovanje. »Tukaj še ne,« odgovori. Vsi se spogledajo, ali'bi ga sprejeli ali ne. Toda škoda bi bilo sedaj končati, ko pa je tako prijetno tekati v senci in ker so se ravno razvneli. No, pa naj bo, bomo videli, morda bomo pa odkrili novo zvezdo. In igra gre naprej, usoda nove zvezde se odločuje. Letos se je pa vse sprevrglo. Le malokdaj se ponudi prilika, le malokdaj prisije sonce skozi ^oste kostarije in osuši igrišče. Kibici se dolgočasijo in potikajo okrog. Zajadrali so^med brezposelne se-zonce. Igralci pa se jezijo in žalostno gledajo na to vražje vreme. Strokovnjaštvo trpi, dolgčas je, nimajo se kam dati. Če je le malo ugodnejše vreme, stopijo skupaj in krogle mečejo še z večjo vnemo in previdnostjo. Vse se je obrnilo in tudi balinarji se morajo žrtvovati. Iz policijske kronike In raznih krajev Staro rdeče poslopje na Bleiweisovi cesti sedaj v notranjosti prenavljajo. Razne večje sobe so predelali tako, da bo vsak posamezen policijski uradnik sam za sebe uradoval in stranke zasliševal. V prvi vrsti so preuredili III. nadstropje, kjer je nameščen kriminalni oddelek policijske uprave. Vsak uradnik bo imel sobo, v kateri bo nemoteno posloval in zasliševal aretirane vlomilce, tatove, sleparje in druge hudodelce. Drugače policijska kronika davi ni zaznamovala kakih hujših zločinov in dogodkov. Tatvine koles se neprestano množe. Ze v prvih dnevih tega meseca je bilo prijavljenih do 6 tatvin različnih koles v skupni vrednosti okoli 8000 din. Ko gredo sedaj ljudje na počitnice, zapirajo svoja stanovanja in podstrešja. In pojavile so se stanovanjske oziroma podstrešne podgane, ki so začele krasti vsakovrstno blago. Iz zaboja v Beethovnovi ulici podstrešja hiše št. 13 je nekdo odnesel 3 m črnega blaga za zimsko suknjo v vrednosti 1000 din. V Ptuju stanujoči dijak Alojzij Kajzer je že 26. junija pred koncem šolskega leta pobegnil z doma. Star je 16 let. Z doma v Ljubljani pa je pobegnil dijak Josip Bedič tudi pred koncem šolskega leta. Oba dijaka se nista vrnila domov. Pri lesnem podjetju Kožar v Vel. Malencih, občina Ribnica na Dolenjskem, zaposleni žagar je 28. junija zapustil dom in neznano kam odšel. Z doma je odšel že pred 6 tedni. Doma ie pustil bolno in delanezmožno ženo. Vse kar Ic prav Na predvečer dneva, ko godujeta slovanska in slovenska apostola sv. Ciril in Metod, je bilo napovedanih nekaj kresov, ki so jih vzele v zakup znane organizacije. Nič bi jim ne oporekal in tudi pravice do takih proslav bi jim ne odrekal, če bi slovesnosti vsaj za spoznanje ustrezale namenu in veličini obeli apostolov. • H kresovanju so prihajale razne negodne punčare brez nadzorstva, pač pa v spremstvu razposajencev, mestoma brezobzirnežev, kvan-tačev in prepevačev raznih smešnih tujih >šla-gerjev«. Nič dostojanstvenega, razen pesmi, ki jih je zapel zbor. drugače pa razbrzdani smeh, predmestno in bezniško zaudarjajoči domisleki, zabeljeni z ocvirki, ki jih vsebuje romanski in naš južnjaški slovar za preklinjevanje, vse to brez sramu, brez pomisleka, da so prišli proslavit sv. Cirila in Metoda. Razkazovat so prišli _ go seveda častne izjeme tudi in tudi te je bilo sram — svojo nekulturnost in svojo neslovensko pa tudi ne jugoslovansko zavednost. Videl sem kresove na deželi, gledal veselo, pa zdravo kmečko mladino, obnašala se je zgledno in se ni zatekala v starejše ljudi in ni divjala brezobzirno po senožetih, trgala plotove itd. Kaj je temu krivo? Morda so danes učitelji in profesorji brez moči, morda so obnemogli stdrši in ne morejo zanikati podivjanosti, ki se je mladine tako močno oklenila »Novi časi prihajajo, svoboda telesnosti je ideal«, to se mi zdi, so izgovori današnje take mladine, kakršne dober del' sem jo videl na včerajšnjem kresovanju. Poveličevanje samega sebe in teptanje vsega, kar mu ni všeč na bližnjem, to je cilj takih Ljudi, ki so včeraj razkazovali kulturo srca in duha »bodočega pokolenja«. Bog nas varuj tega in takega bodočega rodu! Erjavčeva cesta zaprta. Zaradi ureditve makadama z uporabo domačega cestnega katrana bo od ponedel jka, 8. t. m. Er javčeva cesta on Bleiwei®ove ceste do Ziljske ulice, t. j. do železniškega prelaza zaprta za vozni promet. Ce ne bo nagajalo vreme, bo trajalo delo kakih 14. dni. Žale so že pripravljene za proslavo Mestnega pogrebnega zavoda in imajo telefonsko številko >9-61. Ker je za vsak pogreb potreben dogovor zaradi jame tudi z upravo pokopališča sv. Križa, bodo svojci od ponedeljka, 8. t. m. dalje lahko opravili vse glede pogreba in pokopa z isto potjo pri Mestnem pogrebnem zavodu na Žalah in pri pokopališki upravi pri sv. Križu. Premiera odlične Pirandellove komedije I Večni zaročenec (Der Mann der nicht nein sagen kann) • Predstavo dane« ob 16. Mož, ki se zaradi svoje neodločnosti zaroči z vsako žensko, ki jo v življenju sreča, zaide v neštevilne zadrege in smešne položaje ter nudi s tem svoiim opazovalcem obilo zabave. — Da se boste pri tej komediji tudi Vi res lahko zabavali Vam jamčijo stari znanci Karl Ludurig Diehl. Leo Slezak, Karin Hardt, Hilde Krilger in družL 1»., 21., jutri v nedeljo ob 17., 19., 21. • KlnO UnlOn tel. 22-21 Janez Borštnar: / »0 Švica, moja Švica...« Grebeta globlje v rahlo črno prst za prebujenimi gomolji, prsti drgetajo, z nosom silita v zemljo. »Žani!« »Kaj?« , . . »Nič. Ne morem povedati, a imam na je- Z' "potem trgata trloh. Francki je kanilo od nosu v srebrni kelih. Pogledala je in videla, da se je tudi njena kapljica zaiskrila. »Ah, tako mi je vroče! Jopico bom slekla.« Prerivata se skozi grmovje oba čjitita isto, povedati ne more nobeden. O, kako je to hudo. Oči so jima zardele, bole. »Ti Žani, jaz kar nfč ne vidim.« »Solze imaš v očeh, ker si predolgo v tla gledala.« »Počakaj, ali ne brni?« »Pa kje neki je? In kaj? Kakor trobentice.« >Pa trobentice niso.« ičebele?« »Tudi ne« »Pa povsod, kamor posluhneš.« »Pa povsod enako blizu ih glasno kot da od težko vrečo, ki jo je zanašala na vse strani J ekoce ji je silila v oči in znoj si je je pocejal z obrvi po udolbini ob nosu. , Ob živi meji je vrgla raz sebe. Globoko se je oddahnila. Sedla je na vrečo in mrtvo zastrmela proti Švici. Videla je v komaj prosojni luči črne figure na šahovski deski, ki jih dolgi svetlobni prsti prestavljajo sem in tja. Iz nedrja je potegnila kos koruznega kruha in jedla. Čudno suha so ji bila usta, mišice ob čeljustih so bile trde, da so kar škripale, ko je odpirala usta. V meji se je oglašala vetrna sapa in ječanje vrb Čudna moč jo razbuna, in odkar je videla najbridkejše, Žanita z Minko, ne pozna več strahu, ne solz, ne usmiljenja. »Živega vraga se ne ustrašim!« mrmra in čuti, da je ni bolečine, ki bi jo zabolela do solz, in ne otroka, ki bi se ji smilil. Vse, prav vse, tone v divjo jezo. Vse vstaja pred njo megleno, nesorazmerno, kakor da bi gledala skozi votlo. Smešno je vse kakor Miklavževe igrače. Z obema rokama drži kruh, trga z zobmi velike grižljaje. Njej sami se hoče skozi nejasno prebiti zavest, da je groba in močna kakor dedec. , v . . Rahlo omahovanje se speši za ugašajočimi kriki. Pozabljeno, tisto najbridkejše, se ji brez bridkosti jemlje v misli, le jeza vre v njej* vse močneje. Z obupanim pogumom stavkajočega delavca se pogovarja, kakor da .je v dveh. »Ga vidiš, gre že z drugo! Se za roko jo drži.« »Njegova punca je!« »Čigava pa je. smrklja?« »Saj jo jioznaš, Fredeževa Minka.« »Saj res. že v šoli sva skupaj sedeli.« »Lep pa je tale Žani, baraba pa le. Prej mi ni hotel povedati, da ima dekleta. Z rameni je skomignili jia dejal, da bi Judeževe ne maral.« »Pa ti verjameš, da bi tudi Minke ne maral, če bi bila Judeževa?« »Nikdar bi je ne maral. Za vse na svetu ne! Toda kaj, ko pa Minka ni farška!« »Je pa Judeževa!« »Judeževa... O, da bi bila!« »Kaj pa, če bi ji judeževstvo podtaknila?« »Kako le?« »Jo pa v vodo pahni, ko greš zvečer za njo po brvi!« »Nekaj bom storila. Ali bo mene konec a'l> pa nje!« Prve barake vstajajo pred Francko.. Borovci ji mečejo ozke sence pred noge. Bistrica se sveti medlo in gladko kakor pločevina, tožeče vstaja od mlade rasti in daljnega yc£('r‘?; bridko kakor rana v srcu, kakor vzdihi krvi; južne sape vejejo nad vzdihi, gl uši jo kri in upogibljejo šibje z neizprosno silo. (Nadaljevanje prih.l Novo imenovani člani Akademi.e Na naši najvišji kulturni ustanovi so bili imenovani novi člani, odnosno proglašeni na glavni skupščini akademije. Poleg petih rednih članov je bilo imenovanih še prvih deset dopisnih članov. Novi redni člani so razdeljeni takole: Iz filo-loško-zgodovinskega oddelka umetnostni zgodovinar dr. France Stele, iz juridičnega odelka specialist za prometno pravo dr. Milan Škerlj, iz priro-doslovno-matemaličnega oddelka kemik dr. Maks Samec in elektrotehnik dr. Milan Vidmar, iz umetniškega oddelka skladatelj Anton Lajovic. Za dopisne člane so bili izvoljeni poleg mlajših znanstvenih delavcev nekateri, delno v inozemstvu živeči nestorji naše znanosti: slavist prof. dr. M. Murko (Praga), biolog Ivan Regen (Dunaj) in geolog, meteorolog in naravoslovni pisatelj Ferdinand Seidl (Novo mesto). Nadalje zgodovinar prof. dr. Ljudmil Hauptmann (Zagreb), botanik Alfonz Pavlin, slovničar Anton Breznik, literarni zgodovinar Ivan Grafenauer, geograf Anton Melik, filozof France Veber, teološki pisatelj Fr. Ks. Lukman. Najprej kruh ... (Z dežele.) Proti dosedanjim običajem zahteva letos pristojna šolska oblast, naj v bodoče vsi učenci in učenke obiskujejo ljudsko šolo polnih osem let, ne glede na to, v katerem starostnem letu so začeli hoditi v šolo. Tako se bodo učili v višjem razredu ljudske sole tudi fantje in dekleta 15. in celo 16. leta skupaj z mlajšimi. In še to so razglasili te dni: Starši, ki žele, da bi njihovi otroci višjega razreda bili deležni olajšave dvakratnega obiska šole na teden, naj vk>-ie posebno prošnjo na okrajno načelstvo. Ta olajšava, če bo 6eveda dana, bo veljala samo za letno dobo. Pozimi bodo morali 15- do 16 letni »ateji« ki »mame« vsak dan k pouku. Ker imamo na deželi največ nižje organizirane šole, se bo neredko pripetilo, da bodo hodili v razred učenci e popolnoma otroško miselnostjo skupaj z mladino, ki živi že iziven sveta-otroških predstav. Ker učitelj ne more biti povsod pričujoč, smo zelo radovedni, kaj se bo vse v takem Babilonu dogajalo in kakšna bo morala in disciplina in kakšni bodo uspehi pouka. Potem pa, ali ni zgrešeno, da se ravno dane«, ko je toliko delavnih moči na orožnih vajah ki je celo desetletni otrok staršem lahko v veliko korist, izdajajo odredbe, ki bi jih naše kmetsko ljudstvo, če bi imelo pri šoli kaj besede, tudi v popolnoma normalnih razmerah odklonilo z vso odločnostjo. iZaradi predmetne odredbe vlada v vsej Sloveniji velika nejevolja, saj se pouk podaljšuje brez ozira na težke čase in ne da bi kdo starše vprašal, ali jim je vse to prav ali ne. Tudi zahteve Kmetske zveze se ne upoštevajo. Zato pravimo: Počakajte z v^emi bistvenimi šolskimi preosnovami, dokler ne dobimo prosvetne avtonomije. V štirih letih se učenec lahko nauči najpotrebnejših stvari, n. pr. verouka, branja in pisanja ter dobi začetne pojme iz drugih predmetov. Ves nadaljni pouk pa spada v obvezne nadaljevalne kmetske in druge tečaje, kjer pa naj ne poučujejo ljudskoiolski učitelji, ampak o osebni kmetiiski in drugi »trokovtijaki. — Z. Naši turistični kraji in šolski izBeti Maribor, 5. julija. Od nekdaj je v navadi običaj, da priredijo dijaki pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev po končanem šolskem letu skupinske poučne izlete. S temi izleti v bližnje in daljne predele naše države je dijakom dana možnost, da se seznanijo s krirodnimi krasotami naše domovine, z zgodovinskimi in umetniškimi znamenitostmi posameznih krajev, z narodopisnimi posebnostmi, s kulturnimi in gospodarskimi pridobitvami in s turističnimi privlačnostmi posameznh krajev. Po-sobeno lepe in daljše izlete so vedno prirejali maturantje. Letos pa so šolski in dijaški izleti zelo redki. Temu je iskati vzroka deloma v današnjih splošnih prilikah, deloma pa v govoricah, češ da turistični in gostinski obrati predvsem v večjih turističnih krajih letos niso urejeni za sprejem gostov in posebno za sprejem večjih ekskurzij. Te govorice so seveda popolnoma netočne in v celoti izmišljene. Na tem mestu ugotavljamo, da so vsi turistični in gostinski obrati v vseh turističnh krajh naše države kakor prejšnja leta tud letos v polnem obratu in da je povsod dobro preskrbljeno tudi za sprejem večjih skupin in dijaških ekskurzij. Ni torej nobenega razloga, da bi dijaki letos prekinili lepo tradicijo koristnih poučnih izletov, nasprotno, priporočljivo bi bilo, da se ravno letos priredi čtn več izletov in čim daljših, saj si moramo prizadevati, da se v letošnji sezoni kolikor je le mogoče poveča naš notranji turizem. Tujskoprometni zvezi Putnik v Mariboru in v Ljubljani sta šolskim vodstvom, profesorjem, učiteljem in dijakom z nasveti, sestavo programa potovanj, rezervacijami in vsemi drugimi potrebnimi pojasnili vedno radi na razpolago. Drobne Zagreb, 6. julija, j. Zagrebški odbor, ki bo organiziral slovesnosti za rojstni dan g. dr. Vladka Mačka 20. julija, je sklenil prirediti veliko parado vseh hrvatskih organizacij. Skozi mesto bo šel velik sprevod mimo stanovanja dr. Mačka. Zvečer bo na igrišču Coneordije velik ognjemet. Poleg tega bodo v zagrebški okolici organizirali več prireditev, katerih se bo udeležil tudi dr. Maček. Zagreb, 6. jul. j. Zagrebškim meščanom povzroča hude skrbi’ draginja, ki se ni ognila niti drvam in ostalemu kurivu. Posebno drva so se hudo podražila, nakar je oblast sklenila, da bo določila naivišje cene. Napoved takega ukrepa pa je izzvala val nezadovoljstva pri trgovcih s kurivom, ki dokazujejo, da pn kurivu silno malo zaslužijo in da oni niso krivi draginje, pac pa proizvajalci ki so navili cene. Oblasti pa dobro vedo za primere špekulacije, ki je zlasti cvetela letos, ko je bila huda zima in je začelo primanjkovati kuriva. •• • v Zagreb, 6. julija, j. Včeraj so v Zagrebu našli samomorilca, 35 letnega uradnika Marka Biliča, ki je odšel v smrt zaradi neozdravljive bolezni. Ko so organi palieije preiskovali njegovo zapuščino, so našli listič, na katerega je nesrečnik napisal, da gre v smrt zaradi neozdravljive bolezni — bil je namreč jetičen — in zato, da bo lahko sv. Petru pripovedoval, kaj je na zemlji novega. Sprva so mislili, da se je nesrečniku zmešalo, toda njegovi znanci so povedali, da je bil Bilič zmerom šaljiv človek, ki se je znal le smejati in šaliti. Zato sklepajo, da je v takem razpoloženju napisal tudi svoj razlog za slovo od življenja na zemlji. Podoben šaljivec je bil tudi neki samomorilec v Belgradu, katerega so našli obešenega na vrvi, v roki pa je bil listek: »Kdor si bo upal prerezati vrv. na kateri visim, ga bom mahnil s palico.« tu in tam Nesporazum, ki obstoji že dolgo med voditeljem muslimanov dr. Kulenovičem in muslimanskim prvakom dr. Behmenom, je prišel vidno do izraza ob spominski svečanosti za obletnico smrti dr. Mehmeda Spaha, Muslimanska društva, ki so pripravljala program, so določila, naj bi dr. Kule-novič govoril na Spahovem grobu. V ta namen sta odšla dva člana v Belgrad in naprosila dr. Kuleno-viča. V tem času pa je druga manjšinska skupina muslimanov na spreten način vštulila v program dr. Behmena in končno se je zgodilo, da je na grobu dr. Spaha govoril dr. Behmen Spričo njegove vsiljivosti je dr. Kulenovič odnehal. Muslimani so se razburjali nad Behmenovo drznostjo, ker je šel govorit na grob moža, kateri je bil njega dr. Behmena izločil iz svoje družbe in ni hotel z njim imeti nič skupnega prav zaradi njegovega stremuštva in samovoljnosti. Muslimani tudi pravijo, da je dr. Behmen na grobu žalil pokojnika, kateremu je vse življenje stalno metal polena pod noge, po njegovi smrti pa bi rad koval kapital zase. Ta spor med. dr. Kulenovičem in dr, Beh- menom je že star, vendar pa se njegove ostrine pokažejo povsod, kadar imajo muslimani kako svojo reprezentativno prireditev. Napovedane reforme v državi so dale povod za govorice, da bodo znabiti razpuščene tudi vse politične stranke v državi, da bodo naredile mesto neke vrste novemu sindikalnemu gibanju. Reklo se je celo, da je vlada take zakone za razpuste že pripravila. V Zagrebu pa pravijo merodajni krogi, da vse to 6kupaj nič res ni in bodo vse politične stranke ostale nedotaknjene in bodo delovale še naprej v okviru zakonskih predpisov. Posebno na Hrvatskem ni govora o takih ukrepih, kajti tam obstoji in bo ostala Hrvatska kmečka stranka, v katere okrilje obstoja tudi Hrvatska delavska zveza, ki je delavska stanovska organizacija. Neki drugi hrvatski list, namreč »Hrvatski glasnik« iz Splita, pa pravi, da je res treba pričakovati važne reforme, vendar pa nihče prav točno ne ve, kakšne bodo te reforme. Ministri so sicer podali več izjav, vendar se iz teh iziav, ne da. nič sklepati o vsebini in obsegu reform. Nujno je, pravi list, da je potrebna gospodarska retorma. temu ne bo nihče oporekal. Pač ni misliti na uvedbo takega korporativizma, ki bi se za njim skrivala namera vzeti ljudstvu politične svoboščine. Urediti pa je treba odno6e med stanovi in sicer med proizvajalci in potrošniki in med kapitalom in delom. Obenem je treba za osnovo vsega postaviti delo, ne pa finančni kapital. Nove reforme ne smejo biti sredstvo za uničenje političnih svoboščin. Vsakemu človeku je treba zagotoviti primerno delo, in primeren zaslužek. »Obzor« pa pravi, da odklanja korporativizem, ker meni, da bi bila to revolucionarna izprememba sedanjega reda. Pač pa je treba izvesti določene reforme v gospodarstvu, katere zahtevajo naše narodne potrebe ter razvoj notranjih in zunanjih političnih dogodkov. HSS odklanja po navedbah »Obzorja« vsako revolucionarno izpremembo sedanjega reda in odločno priznava zasebno lastnino. Tudi letos bodo na Hrvatskem z velikimi slovesnostmi proslavili rojstni dan svojega političnega voditelja dr. Vladka Mačka. V vseh večjih krajih so se že sestavili posebni pripravljalni odbori, ki bodo proslave pripravili. Posebno v mestih bodo proslave večje. Na Sušaku bo občinski odbor sklenil eno izmed ulic imenovati po dr. Mačku. V Zagrebu pa bo za rojstni dan velika parada hrvatskih političnih, prosvetnih in zaščitnih organizacij. Cigansko vprašanje je na Hrvatskem še vedno zelo pereče. Časopisi stalno poročajo, da imajo cigani sedaj v poletju, ko imajo kmetje največ dela na polju, navado prihajati v vasi in krasti po hišah. Ljudje se nanje hudujejo, obenem pa morajo sami skrbeti za varnost svojih domov in morajo postavljati v vaseh straže, kadar je večina vaščanov zaposlenih na polju. Znova pa poudarjajo potrebo, da bi bilo treba cigansko nadlogo odpraviti s tem, da bi vse delazmožne cigane prisilili k delu. Dosti je še neobdelane zemlje in tam bi bilo treba pod oblastvenim nadzorstvom urediti ciganske kolonije in prisiliti cigane, da bi delali na polju. Njihove naselbine bi bilo treba postaviti na zadružni temelj in tako enkrat za vselej osvoboditi kmeta pred to grdo nadlego. 0 tem vprašanju so časopisi že dosti pisali, prav tako pa so se z njim bavili številni strokovnjaki. Ljudje pa pravijo, da so vsi preveč modrovali in niso zaradi tega znali vprašanja zagrabiti pri korenini. Silen strah se je v Novem Sadu polastil ljudi. ki so imeli doma spravljene papirni denar, ko se je raznesla vest, da misli država žigosati vse papirne bankovce. Ljudje so nasedli tem vznemirljivim vestem in so se začeli stiskati pred podružnicama Narodne banke in Poštne hranilnice, da bi svoje papirnate bankovce premenjall v kovani denar. Obenem pa se je silno pomanjkanje drobiža pojavilo tudi na trgu. Nikjer ni bilo drobiža in nihče ni mogel ničesar kupiti, če ni imel pri roki drobiža. Zmeda in preplašenost ljudi je bila tolikšna, da je morala nazadnje policija poseči vmes in objaviti poseben razglas, v katerem poudarja, da so popolnoma neresnične m neutemeljene vesti in govorice, da misli vlada odrediti žigosanje bankovcev z namenom, da bi jih tako potegnila iz »nogavic« spet v promet. S pomočjo svoje hčerke je ubil svojega zeta kmet Živan Markovič iz okolice Smedereva. Zet Petrovič se ni razumel s svojo Ženo Oaro m nazadnje jo je zapustil, kajti zena ,e P°? llj“a a syete svojega očeta in se možu nikdar m hotela ukloniti. Poslej pa so bili na dnevnem redu prepir, tudi med Markovičem in zetom Petrovičem, red dnevi je znova prišlo do prepira. Markovič je namignil svoji hčerki, da je od zadaj prijela svojega moža, sam pa je potegnil kuhinjski nož in ga zetu zasadil v trebuh. Žena je moža ves ta čas krepko držala, dokler se revež ni mrtev zgrudil. Gba kruta morilca so orožniki prijeli in zaprli. N« svoje dekle je streljal zagrebški policij-(ki stražnik Božo Lullč, nato pa še sebi vzel z.iv-jenje. S svojim dekletom se je mislil poročiti, toda '.adnje čase jo med njima prišlo do prepirov. Lulič e zato sklenil dekle ubiti. Ko jo je srečal ua ulici, ,4 ustrelil, na slabo zadel. Misleč, da se mu je takten posrečil, si je nato pognal kroglo v glavo. r\ 1 1 . .. r, i A / . .1 n Ar.1#« 1,1. .. K dn .. n J. rt# f n cirol Za 38 milijonov prodanih hiš in zemljišč Razni tipi špekulantov - Opeharjeni kupci - Kaznovani zakotni pisarji Ljubljana, 6. julija. Ze včeraj smo med ljubljanskimi vestmi objavili podatke, koliko je bilo junija prijavljenih zemljiški knjigi kupnih pogodb. Prav zanimiv in poučen je pregled kupnin pogodb za drugo četrtletje, to je za mesece april, maj in junij. V aprilu je bilo zaznamovanih 156 kupnih pogodb za vrednost 6,381.600, v maju 165 pogodb za 16,018.000 in v juniju, kakor smo že javili, 214 pogodb za 15,372.735 din. Bilo je torej v II. četrtletju v zemljiški knjigi zaznamovanih 535 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 37,773.235 din. Ker se v teh burnih časih tako živahno razvijajo zemljiške kupčije, je pač v ljubljanskem poslovnem življenju opažati tudi posebne tipe špekulantov in zakotnih pisarjev, ki na lahek način žive od nagrad in provizij. Kakšni nagibi vodijo ljudi, ki razpolagajo s prihranki in kapitalom, pri nakupih hiše ali zemljišča? Nekateri se odločijo za hišo, da bi imeli svoj lasten dom, drugi žele kupiti zemljiško parcelo, da si zidajo po svojem okusu vilo in tretji skušajo naložiti denar v hiše in parcele, ker so mnenja, da je denar v zemljo varno in plodonosno naložen. Interesenti pa postanejo dostikrat žrtve brezvestnih zakotnih pisarjev, ki nimajo nikake oblastne koncesije za nakupe in prodaje zemljišč. Ti zakotni pisarji imajo svoje pomagače, ki vohajo okrog in potem se spravijo na interesente, da jih obdelujejo z vse mogočimi triki in jim skušajo dopovedati, da je prav ta in ta parcela najidealnejši prostor za zidavo vile. Znana je n. pr. zgodba, kako je bil neki gospodar opeharjen za 100.000 dinarjev. Zakotni pisar je našel nekega človeka. Zainteresiral ga je za neko vilo, ki bi jo lastnik prodal lahko za 350.000 din, kolikor je bil sprva neki Zagrebčan pripravljen takoj plačati, šušmar je izrabil priliko, namreč finančne težkoče gospodarjeve ter je dosegel, da je bila vila prodana za 250.000 din dotičnemu človeku. Prodajalec je bil pozneje sila razočaran, ko je izvedel, da bi bil lahko vilo prodal za 100.000 din dražje. Kupec, ki je vilo dobil za 250.000 din, pa je moral diferenco 100.000 din, deliti z zakotnim pisarjem, ki je na lahek način zaslužil 50.000 din. Pred sodiščem se zadnji čas razpletajo tudi zanimive civilne pravde zaradi prodaje hiš in parcel. Mestni magistrat kot obrtna oblast I. stopnje prejema tu in tam ovadbe proti »šušmarjem«. Nekateri so bili že kaznovani z velikimi globami. Zakotni pisarji, ki niso do temelja poučeni glede vsebine zemljiškoknjižnega zakona, sestavljajo tudi take kupne pogodbe, da postanejo potem te spor med prodajalcem in kupcem. Ti ljudje ne nudijo nikakih garancij, da bodo zadeve popolnoma v redu, pravilno in po zakonu izvršene. In kdo vse posreduje pri zemljiških kupčijah? To je neverjetno! Celo dame iz boljših krogov, ki jim ne bi bilo treba se baviti s takimi nefair posli, posredujejo in sklepajo po kavarnah ob črni kavi kupčije in prodaje zemljišč in hiš. Samo da pade kaka nagrada! Mnogi posredovalci, ki morajo plačati visoke davke, pa gledajo skozi okno, ko jim taki ljudje onemogočijo njihove, od oblasti dovoljene posredovalne posle Navzlic vojnim razmeram hodijo na sezonsko delo v Nemčijo Do sedaj je odšlo ie 3000 sezonskih delavcev Maribor, 5. julija. Vkljub temu, da je Nemčija zapletena v vojno, pri medsebojnih stikih, ki obstojajo med Jugoslavijo in Nemčio, ni izginil jtojav sezonskega delavstva, ki že dolga leta sem leto za letom hodi na delo v Nemčijo, ker doma ne more dobiti za-jioslitve. So to poljedelski delavci iz naših pasivnih kmetijskih krajev, kakor n. pr. v Sloveniji predstavlja zlasti Prekmurje. Letos je preko mariborske postaje v Nemčijo odpotovalo že kakih 3000 sezonskih delavcev. Vsega skupaj je sedaj šlo preko Maribora 6 transportov, povprečno s 500 delaVci in delavkami. Prvi štirje transporti so odšli že pred dnevi, peti transjrort pa je šel preko Maribora dne 3. julija, zadnji, šesti transport, pa včeraj dne 5. julija. Peti transjx>rt je štel 539 oseb, od tega 279 moških in 260 žensk. Povečini so bili delavci iz čakovskega okraja. Včerajšnji transport je imel 463 oseb, po večini ženske iz okrajev Prelog in Murska Sobota. Zanimivo je, da so nekateri hoteli izrabiti priliko in se s temi transj>orti pretihotapiti preko meje v Nemčijo. Obmejna policija je dobro vedela, da se bodo nekaterniki hoteli te prilike poslu-Žiti, pa je zalo vsakega posameznika temeljito pregledala. Res je prijela 14 oseb, ki so se hotele brez potnega lista ali vsaj z brez veljavnega potnega lista pretihotapiti preko meje. ‘-v r,r.'J .»'* .V.*.' '■*, Vv i;.v-i.i _.. /v *’.)'■* 5 J » a * * m, jL— **- 1 * j* i- i L ,,J l*L iL L « J «• - 4 A «, | A, -A ,4 /A i ^4, 1 a a f + 'I-'. * -»» • ■ *- ‘Vi ' ■> » ”, AAKjl t* t /J«A 14 »J4 i*4 4 1.4111,1. Preko Maribora potujejo v Nemčijo tudi bolgarski sezonski delavci. Tako je bil pred dnevi dunajskemu brzovlaku priklopljen poseben vagon, ki je bil poln bolgarskih vrtnarjev, ki jih bodo razmestili v raznih krajih okoli Dunaja. Gotovo mora biti v dunajski okolici veliko povpraševanje po teh Bolgarih, ki so tudi pri nas znani kot izvrstni vrtnarji. šah Turnir v Trencinskih Tepiicah je bil odpovedan Pred nekaj dnevi smo poročali, da so za letos pripravljali na Slovaškem v Trencinskih Topli- cah mednarodni šahovski turnir, ki naj bi bil od 1. do 14. julija. Za ta turnir je bil od strani Jugoslovanske šahovske zveze določen kot jugoslovanski zastopnik belgrajski mojster Tomovič. Neposredno pred tem, ko bi se moral turnir začeti, pa je Tomovič dobil brzojavno obvestilo od Slovaške šahovske zveze, da je turnir odpovedan. Zakaj je do tega prišlo, je Slovaška šah. zveza našemu mojstru pojasnila v jmsebnem pismu, ki je sledilo omenjeni brzojavki. Kaj je prav za prav resnični vzrok za odpoved turnirja, še ni bilo mogoče ugotoviti, skoro gotovo pa je vsaj v neki meri to jrovzročil sedanji položaj, zaradi katerega morajo takšne prireditve kot ne ravno najjrotrebnejše odpasti. Tako je šahovski svet spet prikrajšan za vsekakor zanimivo šahovsko prireditev. Grozna družinska žalošgra Osjek, 6. julija, j. Na grozen način je pobil svojo družino in si končal življenje osješki profesor Tomislav Pavletič. Pavletič je imel ženo, 191etnega sina in 16letno hčerko. V službi je bil pri prosvetnem oddelku banske oblasti, toda v zadnjem času se je začel pritoževati nud slabimi živci. Preselil se je spet v Osjek, kmalu nato pa odšel na zdravljenje v sanatorij blizu Zugrcba. V sredo pa se je vrnil domov, ne da bi kazal znake silnega duševnega razkroja in potrtosti Zadnji ga je v četrtek videl pek, ki je _ . * _ — — a -a A - . _ - A A_ A _ A A. aA 1 lr a ,, 1\ D I. * * 1 iX - v njegovo stanovanje prinesel kruli. Pavletič je ih Nedeljski promet na Žale Jekle pa je odneslo lo lahno rano, ker Jo je strel mlazil do desnem licu. Nedeljski promet na Zale je zaradi blagoslovitve, ogleda in razsvetljave za vsa vozila enosmeren, in- sicer iz mesta na Zale po Smartinski cesti, nazaj pa po Linhartovi cesti. Avtomobili s povabljenimi gosti vozijo po Smartinski cesti in dalje Med hmeljniki do portalnega poslopja Zal, tu pa na desno pred portal, kjer gostje z vabili izstopijo ter gredo na levo stran, ker je ves prostor med kandelabri in kapelicami določen samo za povabljene. Od glavnega vhoda peljejo avtomobili dalje in na oglu portalnega poslopja zavijejo na levo na J ar žensko cesto, kjer parkirajo, po končanih slovesnih opravilih in ogledu j>a na goste počakajo na Jaršenski cesti zadaj ob izhodu z Zal, nato pa vozijo dalje po poti ob pokopališču mimo postajališča električne cestne železnice ter v smeri tramvaja na Linhartovo cesto. Pevke in pevci združenih ljubljanskih mešanih zborov naj od vhoda gredo na desno, kjer bo zanje pripravljen pred kapelico sv. Miklavža ob molilnici poseben oder. Pelo bo 200 pevk in pevcev pod vodstvom skladatelja Franceta Venturinija. Oodbcniik »Sloge* naj od vhoda gredo na desno h kapeli sv. Krištofa. Ker bo zaradi blagoslovitvenega obhoda prevzvišenega škofa ljubljanskega gospoda dr. Gregorija Rožmana z asistenco po vseh poslopjih Zal ob potih in pred oltarjem pod baldahinom razmeroma malo prostora, naj občinstvo ne priitska med slovesnimi opravili v notranjost Zal, ker se bo tudi iz stebrišča in iz parka pred Zalami vse dobro videlo in slišalo, ker bodo nameščeni ojačevalci. Po slovesnostih naj si pa občinstvo najprej ogleda kapelice na ievi strani, molilnico in šele nato kapelice na desni strani ter gospodarsko poslojrjo s freskami. Nato naj pa zapušča Zale pri portalu ob gospodarskem poslopju na zadnji strani Zal OjiOzarjamo občinstvo, naj ne dela gneče in ne stopa na gredice, hkrati pa prosimo vse obiskovalce, naj sami pazijo na nasade in notranjo prostore poslopij ter ne delajo gneče in zmede s tem, da bi se hoteli vračati z Zal spet skozi portal vhodnega jioelopja, temveč naj vsi odhajajo z Zal na nasjirotni strani pri portalu ob s freskami okrašenem gospodarskem poslopju nasproti pokopališča. Poleg mestnih rediteljev bo ves dan in ves večer skrbela tudi policija. Kolesarjem vstop v park pred Zalami in na Zale ni dovoljen ter naj svoja kolesa shranijo pri za to pripravljenih ljudeh kakor o Vseh svetih. Zaradi prenosa vseh slovesnosti po radiu se slovesnosti prično točno ob 11. Po kon-I Čanl blagoslovitvi bo ogledovanje vseh prostorov I okrašenih Žal. zlasti bo na gotovo mnogo ljudstva kruh prevzel skozi okno, {»tein pa je potegnil zastore in zato nihče ni mogel slišati in slutiti, kakšna ž^loigra se odigrava v profesorjevem stanovanju. Samo neka ženska v soseščini je slišala ženski krik, drugega pa^ nič. Ker iz stanovanja tudi popoldne ni nihče prišel, so sosedje obvestili policijo. Policija je vdrla v stanovanje in našla v kuhinji mrtvo profesorjevo ženo, ki je imela globoko rano na glavi, prizadejano bržkone s sekiro. V sobi zraven kuhinje pa so policaji zagledali še bolj strašen prizor. Na tleh je v mlakuži krvi ležala profesorjeva hčerka, kateri je zblazneli oče s sekiro prese-kul tilnik. Blizu pa je bil listič, ki ga je profesor napisal, in na katerem je stalo, da je vse to storil zaradi tega, ker je zblaznel... V kleti so policaji nato našli ubitega sina, na podstrešju pa obešenega zblaznelega profesorja. Zraven njegu je bilo na mizi mnogo denarja, srebrnikov, kutere je nesrečnik namenil za svoj jvo-greb... Murska Sobota Poživljena organizacija privatnih in trgovikih nameščencev. Podružnica Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev« v Soboti je delovanje v zadnjem času močno poživela, čemur je pripomoglo pristop novih članov in novi odbor. Da bi bila soboška prekmurska javnost poučena o delu, je podružnica izdala sledečo okrožnico: »V sedanjem resnem mednarodnem življenju nam je zraven prosvetnega in kulturnega dela najglav-nejša narodna in državljanska zavest članstva, kateri posvečamo na rednih mesečnih sestankih največ pažnje. V tem hočemo biti vsi popolni in zmožni za odločen nastop v prid domovine v vsakem primeru in pri vsaki priliki. Nadalje imamo razna strokovno-poučna predavanja in pretresanja vprašanj, ki zanimajo članstvo. Naši načrti za izboljšanje položaja so obsežni in čakamo samo ugodnega časa, da jih uresničimo. V tem nas bo podpirala tudi naša centrala v Ljubljani in prepričani smo, da bo stremljenje po izboljšanju naših razmer vsak podprl, ki ve, kako živijo in delajo drugi privatni in trgovski nameščenci v Sloveniji. Vabimo vse trgovske in privatne nameščence, da se nam pridružijo, da pristopijo v našo organizacijo ter s tem povečajo število članov in olajšajo uresničiti naše pravične zahteve. Naše društvo ni strankarsko, je nepolitično, ampak le strokovno. Dobrodošel nam je vsak, ki spada v naše vrste. Strnimo se, pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal!« zveher pri razsvetljavi, ko bo zunanjost vseh poslopij Žal razsvetljevalo 25 žarometov ter vse žarnice na kandelabrih in po poslopjih. Vso nedeljo od jutra ves dan in tudi zvečer veljajo na električni ecsfcd fcteauici za obisk Zal z vseh strani Ljubljane povratne karte po 2 din za vožnjo do Zal in nazaj. VrMMMlco poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v C1 ec a t> .&« £* ■o o *-> s a >*j e 33 r*“- h Veter amer, Jakost) Pada- vine . a ,3 «1 al S B’ S t Ljubljana 764-6 18-3 12-6 90 10 0 9-7 dež Maribor 763-4 16-0 120 80 0 0 20-0 dež Zagreb 753-7 21-0 17-0 80 10 E, 0-3 dež Belgrad 757-9 28-0 19-0 70 10 NNW» — — Sarajevo 758-4 23-0 12-0 80 7 0 0-3 dež Vis 760-4 22-0 15-0 80 5 NW, — — Split 759-5 26-0 16-0 90 10 N, 10-0 dež Kuinbor 753-4 25-0 18-0 80 10 SSE, 3-0 dež Rab 760-5 22 U 17-0 80 4 0 — — Dubrovnik 759 6 26-0 18-0 80 6 SEj — — Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, sicer brez bistvenih sprememb sedanjega vremena. Koledar Danes, sobota, 6. julija: Bogomila. Nedelja, 7. julija: Vilibald. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška c. 48. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7, telefon št. 41-52. Aljažev klub sporoča vsem prijateljem naših gora, da bo v nedeljo, dne 7. julija sv. maša na sledečih postojankah: na Kredarici ob 8, v Aljaževi kapeli v Vratih, ki je posvečena sv, Cirilu in Metodu, bo sv. maša ob 6 zjutraj, na Veliki Planini ob 9, na Krvavcu ob 9, na Kofcah (žegnanje) ob 9, na Pokljuki ob 10.15. Počitniški ponavljalni tečaj za popravne Izpite kakor prejšnja leta tudi letos priredi Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani. Poleg vpisnine 10 dinarjev znaša učnina za predmet 250 dinarjev. Dijaki imajo dnevno za vsak predmet po eno učno uro in dve uri učenja pod nadzorstvom, oboje pod vodstvom strokovnjakov. Vpisovanje v tečaj bo 14., 15. in 16. t. m. od 8 do 12 na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Tečaj bo prav tam od 17. t. m. do popravnih izpitov. Ker imajo ti ponavlajlni tečaji zaradi odličnega uspeha že utrjeno tradicijo, društvo upa, da bo tudi letošnji dobro uspel. Vse informacije dobite pri Društvu brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani, Krakovska ulica 35, dnevno od 10 do 12. V poldrugi uri iz Ljubljane v Kamniške Bistrico. Zaradi ugodnih vlakovnih in avtobusnil zvez se je letos pot med Ljubljano in Kamniške Bistrico spet skrajšala za pol ure, tako da se izletnik iz Ljubljane lahko pripelje v osrčje Kam niških planin v poldrugi uri. V eni uri je z vlakoir v Kamniku, kjer čaka pred kolodvorom na Klancu novi Peregrinov avtobus. Avtobus je odprt in ozek. da lahko vozi tudi do Kopifi naprej do izvira Bistrice, kamor težji avtobusi doslej niso mogli voziti zaradi preozke ceste in so izletniki morali od Kopiš do Bistrice pol ure pešačiti. Tako je Bistrica postala dostopna tudi tistim, ki jim je pol ure hoje odveč. Avtobus vozi vsak dan od vlaka, ki prihaja v Kamnik ob 9, vrača pa se iz Bistrice k popoldan--skemu vlaku ob 17.28. Ob nedeljah vozijo iz Kamnika avtobusi v Kamniško Bistrico od obeh jutranjih in od popoldanskega vlaka, vračajo se pa na oba večerna vlaka. Bistrica je za Ljubljančane res privlačna planinska izletna točka, ki beleži vsako leto večji obisk. Darovi za bolniški sklad Društva sloven-venskih likovnih umetnikov, (Vlil. izkaz.) Od 1. januarja do 30. junija t‘>40 je jirejelo DSLU ‘ ' de za svoj bolniški sklad sledeče darove: 1000 din: Nurodna bunka kraljevine Jugoslavije v Ljubljani; 500 din: Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani; po 200 din: Ivan Avsenek v Ljubljani in Tvornica za dušik, d, d. v Rušah; jx> J00 din: Avgust Agnola, Feljko Berlin, Slovensko čebelarsko društvo, drogerija Gregorič, dr. Aleš Peršin, advokat in Fmil Tomažič, stavbenik v Ljubljani;; j>o 50 din: dr. Bogdan Brecelj,Olga Čebohin, Karl Čeč, ravnatelj, dr, Darko Černej, advokat, Josip Dolenc, Josip Eberle, j uvel ir, univ. prot dr. Jovan Hadži, Albina 11 iti. Vera Miklič in dr. Jos, Volavšek, vsi v Ljubljani; po 40 din: dr. Ivo Benkovič, advokat v Ljubljani; po 30 din: Josip Ciuha v Ljubljani, dr. Milan Ura,sovec, advokut v Celju, in Viktor Poznik, notar v Ložu; 25 din: Vera Levstik; 24 din: akad, slikar France Godec v Ljubljani; po 20 din: Peter Čapek. ur. Kredit, zavoda ter neimenovana v Ljubljani; 15 din: Barbič Marin v Ljubljani; po 10 din: Gjorgje Baich, Danijel Battelino, stavb, podjetje, dr Vlado Grossmanu, advokat, vsi v Ljubljani, in Franjo Zicherl, šol. upr. v pok. v Ljutomeru. Razen imenovanih darovalcev nam je nnš član, akad. slikar prof. A. G. Kos izročil blagajniški inkaso 21., 22. in 23. aprila pred zaključit vi jo razstave svojih monumentalnih zgodovinskih slik za banovinsko palačo v znesku din 680,—, Za navedene velikodušne darove v prid bolnim slovenskim likovnim umetnikom se vsem plemenitim darovalcem tudi na tem mestu nnjiskreneje zahvaljuje. Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. »♦♦♦♦♦♦♦» Škofja Loka 7 novih maŠnikov-Aapur.inov bo v nedeljo posvečenih v naši kapucinski cerkvi. Dekleta in fantje se trudijo, da bi pripravili čim več cvetja in vencev za to slovesno priliko, kakršna je pri nas komaj vsakih 100 let. »Tovarna »Sešlr« je zopet vzela nekaj delavcev na delo. S tem so se prav mnogi oddahnili. Med ljudstvom se je že razširil precejšen strah, ker se je bilo bati, da bo tovarna morala omejiti obrat zaradi pomanjkanja naročil. Sedaj se je v tem oziru obrnilo nekoliko na bolje. Samnumor gostilničarja. Gostilničan. Ahčin Franc, star 46 let, iz Sv. Duha pri Škofji Loki. je v jx>nedeljek storil samomor s tem, da je nekje pri Kranju skočil v Savo in utonil. Pokojni je bil vdan alkoholu in se (e zaradi tega že moral zdraviti v ljubljanski bolnišnici. Znaki slaboumnosti so jx> zdravljenju delno izostali, a zadnje čase se zopet nekam čudno vedel. V jvonedeljek je odšel v Kranj in se ni več vrnil. Potegnili so ga v sredo zjutraj iz Save pri Smledniku. Pripeljali so ga na njegov dom pri Sv. Duhu. Zapušča ženo in petero otrok. Pokojnik je bil poprej prav dober, vesten in skrben gospodar in sodelavec pri raznih društvih. Naj v miru počiva! Ostalim na naše sožalje! Boj za troje vrat v Sredozemlje Movi gospodarji naj bi bili v Gibraltarju Nemci, v Suezu Italijani, v Dardanelah pa Rusi Po nepričakovani sklenitvi premirja med Francijo in Nemčijo ter Italijo, je svetovno časopisje objavilo najrazličnejša ugibanja o tem, kam bo po tem porazu Francije usmerjen glavni napad. Nekateri z gotovosjto trdijo, da ni treba pričakovati drugega kot takojšen nemški napad na Veliko Britanijo, to 6e pravi najprej na njeno evropsko otočje. Drugi menijo, da se mora prej razčistiti položaj na jugovzhodnem koncu Evrope, kjer čakajo rešitve morda njo manj pereča vprašanja, tretji pa so šli pri svojih prerokbah celo tako daleč, da so napovedali že kar konec vojne v Evropi. Zdaj še ni mogoče trditi, kdo od teh ima prav. Ko se te njihove napovedi niso hotele kar tako uresničiti, so prišli na dan z drugimi, češ morda bodo pa te držale. Tako so z vso prepričevalnostjo začeli kazati na tiste točke, na katere bo neposredno naperjen vojaški nastop v bližnji bodočnosti. Pravijo, da gre vse »po določenem načrtu« in da zazdaj še ni na vrsti končni napad na Anglijo pač pa le zasedba najvažnejših treh točk, ki tvorijo vrata v Sredozemsko morje. In kakor kažejo zadnji dogodki, utegnejo ti napovedovalci le imeti v neki meri prav. Dogovor med tremi? Ni verjetno Položaj je seveda tak, da ena sama evropska država tega ne more doseči, vsaj neposredno s svojo lastno vojsko ne. Zato je bil — tako razlagajo nekateri — za izvedbo tega velikega načrta, ki tudi nujno spada k toliko napovedovani novi ureditvi in novemu redu v Evropi, potreben dogovor k sodelovanju tistih držav, ki nameravajo gospodovati nad to »prerojeno in preurejeno« Evropo. Del evropske in tudi druge svetovne javnosti je prepričan o takšnem dogovoru, čeprav je mis«l nanj precej drzna, vsaj v tem primeru, če naj bi do tega dogovora prišlo med tremi državami: Nemčijo, Italijo in Rusijo. Če naj bi bil narejen res kakšen tak načrt za zasedbo vseh treh glavnih vrat v Sredozemsko morje, Gibraltarja, Sueškega prekopa in Dardanelskih ožin, potem naj bi bilo to delo porazdeljeno tako, da bi vsaka navedenih držav opravila svoj del skupne naloge. Drugi pa so trdno prepričani, — in to je po zadnjih dogodkih v Evropi tudi dosti bolj verjetno — da Rusija ne misli izvesti svojega dela te naloge po dogovoru z Nemčijo, namreč da bi zasedla Dardanele ali si vsaj priborila svoboden izhod skozi ta vrata v Sredozemlje, pač pa na svojo lastno pest. To naj bi bilo le uresničenje ruske večstoletne težnje. Naj že bo kakor koli, dejstvo je, da so vse te tfli najvažnejše točke Sredozemlja postale tako-rekoč istočasno ogrožene, pa naj bi si jih rad polastil ta ali oni. Preden bi bila vojoa v Evropi tudi zares končana, naj bi Gibraltar, Suez in Dardanele dobili nove gospodarje. Najnovejša usmerjenost vojaških operacij kaže, da boj tudi res gre v to smer. Nemci naj bi zavzeli od kopne strani Gibraltar, ker je na kakšen uspešen nastop njihove mornarice zazdaj precej težko misliti. Italijani naj bi se z vso silo vrgli na Suez, na vzhodu pa naj bi Rusi uresničili 6Vojo večstoletno željo in si priborili Dardanele. bo Nemci na Pirenejih Zadnji dogodki kažejo, da je bil morda res zasnovan tak velikopotezen načr, čeprav morda ne po skupnem dogovoru med tremi. Nemci so po porazu Francije zasedli vso zahodno francosko obalo do Pirenejev, kjer po nepotrjenih poročilih zbirajo močno svojo vojsko, kjub temu, da jih na tej strani od juga prav gotovo nihče ne ogroža. Morda bo pa le res, da nameravajo v sporazumu s Španijo prodreti po španskih tleh do najmočnejše pomorske trdnjave v Evropi, do Gibraltarja in ga iztrgati Angležem iz rok. Kako velika izguba bi bila to za Veliko Britanijo, je odveč posebej povdarjati, saj so 6e stekali dozdaj ogromni milijoni in milijarde v angleško blagajno samo od visokih taks, ki so jih morale plačevati tuje ladje, če so hotele skozi to važno morsko ožino. Odločnejši mož v italijanski Libiji Italijo tudi že dolgo boli, da mora odštevati visoke vsote, če hoče 6 svojimi ladjami vzdrževati redno trgovsiko zvezo s svojimi vzhodnoafriškimi posestvi. Zdaj, ko je italijanska Severna Afrika dobila močnega moža v osebi, iz Abesinije dobro znanega maršala Grazianija, napovedujejo neizprosne napade od italijanske strani na Suez, ker da ne gre, da Italija pri tem prekopu ne bi imela prav nobene besede . Če se bo temu odločnemu vojskovodji posrečilo izvesti ta, drugi del načrta za zasedbo vseh sredozemskih vrat, je zazdaj seveda še nemogoče prav odgovoriti, ker so takšne stvari v zvezi še z drugimi dogodki, ki se danes odigravajo v Evropi. Zasedba Besarabije prvi korak? šele Na tretjih, ne dosti manj važnih vTatih, v Dardanelah pa naj bi se pojavili Rusi. Del evropske politične javnosti misli, da so zadnji ruski koraki na evropskem vzhodu, zasedba Besarabije in važnih pomorskih oporišč ob izlivu Donave, prvi korak k uresničenju tega ruskega cilja. Politični preroki napovedujejo, da bo Rusija s svojo drugo nogo v doglednem času stopila v Bolgarijo, odkoder bi se že zelo približala svojemu končnemu cilju. Zelo težko pa si je zamisliti, da bi to storila v sporazumu s kako drugo evropsko državo, ker gotovo nobeni ne gre v račun, da bi 6e morala odovedati svojemu vplivu in seveda tudi svojim velikim koristim, ki bi jih imela od važnih prometnih zvez skozi te kraje. Ta ugotovitev govori za to, da si je Rusija zamislila uresničenje tega svojega načrta na lastno pest, brez sporazuma z drugimi evropskimi državami. Vsi takšni pomisleki pa pravijo, da v novo preurejeni Evropi, če do nje pride, skoro gotovo ne bo zavladal na Sredozemlju blažen in toliko za-željeni mir, pač pa bi nastala nova, morda celo krvava tekma za to, ktera od tistih držav, ki bodo odločale v novi Evropi, bo imela več besede v tem delu 6veta, kjer si svoj življenjski prostor zamišlja toliko narodov. Tako bo v nekem oziru postala nova Evropa spet stara, ker bojev potem gotovo še ne bo za vselej konec, le tekmeci bodo morda drugi, kakor pa so zdaj. Kakšno je bilo francosko vojno brodovfe Izvedbo velikopoteznega načrta za zgraditev novih ladij je preprečila vojna Vojno brodovje republike Francije, — katerega velik del je zadela znana usoda v francoski luki Oranu — je spadalo med največje in najmodernejše na svetu. V omenjeni luki so bile ali potopljene ali težko poškodovane skoraj vse francoske oklopnice. Pred začetkom sedanje vojne je imela Francija vsega skupaj 706.000 ton vojne mornarice, v vojni pa je izgubila samo 11 manjših ladij. Največji francoski bojni ladji, od katerih je ena potopljena, sta bili oklopnici »Dunquer-que« in »Strassbourg« (po 26 500 ton vsaka, 8 topov po 330 mm, 31.5 vozlov hitrosti), potem oklopnica »Lorraine« (težje poškodovana) z 22.198 tonami, 8 topovi po 340 mm, »Provence« in »Bretagne« po 22.198 ton vsaka (druga je potopljena) in po 10 topov kalibra 340 mm ter »Pariš« in »Coubet« z isto tonažo ter 12 topovi po 305 mm. Tudi od teh je bila ena poškodovana. Matična ladja za letala »Bearne« je najmodernejše izdelave in ima 22.146 ton. Dalje so imeli Francozi 7 težkih križark po 10.000 ton tipa »Algerie« in »Fochc (hitrost od 32 do 34 vozlov) in 12 lahkih križark po 5886 do 7600 ton velike hitrosti in najnovejše izdelave. Vsem prednjači križarka minonosec »Emile Bertaine«, ki razvija do 39.5 vozlov hitrosti in je najhitrejša taka ladja na svetu. Veličastna katedrala v Strasbourgu, ki je zdaj pod Nemčijo. Posebne vrste rušilci so tako imenovani francoski »vodniki brodovja«, ki jih je 32 in imajo od 2100 do 3000 ton. Najhitrejši so tipa »Terrible«, ki dosežejo do 45 vozlov hitrosti. Navadnih rušilcev je 27, torpedovk 16, motornih torpedovk (od 12 do 50) okrog 80. Podmornice so skoraj vse velike, 39 je oceanskih, 32 za obalno službo, 6 pa za polaganje min. Največja ima 2880 ton. Ostale vojne ladje so: 28 topovskih ladij, 10 rečnih topovskih ladij, 10 mino-lovcev, 15 lovcev podmornic, 5 stražarskih ladij, dva velika in moderna minonosca (po 2805 ton) in križarka za polaganje min (2293 ton). Večina te ogromne mornarice je bila posebej zgrajena za nastope v tesnem Sredozemskem morju. Najbolj so se obnesli »vodniki brodovja«, ki so za vsestransko uporabo, in lahke gibčne križarke, ki so močno oborožene. Na prejšnjih izkušnjah je temeljil tudi gradbeni načrt francoske admiralitete, ki .je stremel za nadvlado v Sredozemskem morju. Francoske ladjedelnice so gradile v trenutku, ko je nemška vojska prodirala proti Parizu okrog 450.000 ton novih vojnih ladij ki bi morale vse biti dokončane že 1942. leta. Ta načrt je obsegal: 5 bojnih ladij po 35.000 ton, 8 topovi po 381 mm in hitrostjo okrog 35 vozlov. Imenovale bi se »Richelieu«, Clemenceau«, »Yeanne d’Arc«, »Yean Bart« in »Gas-cogne«. Dalje dve matični ladji za letala po 18.000 ton vsaka, 4 križarke po 10.000 ton, 12 križark od 6000 do 8000 ton, 20 torpednih križark po 3000 ton, 4 voditelje flotilje po 2900 ton, 38 rušilcev, 20 motornih torpedovk, 27 velikih in 15 obalnih podmornic, 37 ladij za spremstvo, 4 minonosce, 3 topovnjače, 34 minolovcev in 18 lovcev podmornic. Po izvedenem načrtu bi imela francoska oborožena sila na morju 12 bojnih ladij, 3 matične ladje za letala. 35 križark, 20 torpednih križark, 36 »vodnikov brodovja«, 81 rušilcev in torpedovk, 100 motornih torpedovk, 119 večinoma velikih podmornic in 167 pomožnih ladij. Skupaj torej 573 vojnih ladij z okrog 1,150.000 tonami in to skoraj popolnoma novih. Izvedbo tega velikopoteznega načrta pa so preprečili nedavni dohodki. Skoraj vse ladje v ladjedelnicah, v prvi vrsti težke oklopnice, so Francozi uničili sami, predno se jih je polastil sovražnik. Huda kazen. Nekje v deželi je bil tat, ki je zmerom kurja jajca jedel. Nekoč ga zalotijo v njegovem po$lu in moral je pred sodnika. Sodnik je dolgo tuhtal, kakšno sodbo bi mu izrekel, nazadnje 6e je odločil: »Tri tedne zapora ob sami jajčji jedi brez kruha in brez vode.« — Kazen je zalegla. Ko je tat prišel po treh tednih iz zapora, se je jajc tako prenajedel, da mu je bilo slabo, komaj je kako kuro zagledal. Pravo ime slovečega ameriškega humorista Mark Tvvaina (1895-1910) je bilo Samuel Longhor-ne Clemens. Ko se je v svoji mladosti več let vozil po reki Mississippi, si je pri tem zapomnil klice krmarja kake ladje, ki je s pomočjo vrvi meril globočino vode in klical: »Mark one, mark twain (dva),« kar je značilo, da je mokra vrv pri drugem vozlu. Križanka 1 2 0 4 | b 7 a 9 10 11 12 13 1 14 10 1 16 1 17 18 19 20 j I- 22 A 24 2t> 27 Vodoravno: 1. Francoska bojna ladja. 6. Svojilni zaimek. 9. Oster, jedek (lat.). 12. Gozdna žival 13. Zrcalo duše. 14. čud, svojstvenost. 15. Mesto v sev. Italiji. 17. Italijansko oporišče v Afriki. 18. Kratica slov. revije. 19. Romanski svoj. zaimek. 20. Latinski predlog. 21. Zensko ime. 22. Mlajši, gojenec (tujka). 24. Pojdi! (franc.) 25. Dalmatinsko mesto. 26. Tropski veter. 27. Nakit. Navpično: 1. Eden od voditeljev francoske revolucije. 2. Sofijski dnevnik. 3. Latinski predlog. 4. Kaj? (lat.) 5. Severna pisateljica. 6. Vladar. 7. Pevski interval. 8. Palestinska reka. 10. Judovski duhoven. 11. Italijanska politična organizacija. 12. Dolenjska reka. 15. Predsednik slovaške vlade. 16. Vzhod (tujka). 21. Grška črka. 28. Pritrdilnica. REŠITEV SOBOTNE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. Maska. 6. Omika. 11. Oblak. 12. Pozor. 13. J. S. 14. Um 16. Nada. 17. Satirik. 19. Orel. 21. Čut. 22. Ga. 24. Demon. 26. Donat. 28. Omega. 29. Arija. Navpično: 1. Moj. 2. Abs. 3. Sl. 4. Katalog. 5. Akut. 6. Op. 7. Monitor. 8. Irak. 9. Kod. 10. Ara. 15. Nič. 17. Seme. 18. Ruda. 19. Odo. 20. Rem. 22. Gaj. 23. Ata. 25. Na. 27. Ni. Radio Program radio Ljubljana Sobota, 6. julija: 7.00 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12.00 Lepe plošče izberimo, jih v venček povežimo in veseli spet bodimol — 12.30 Poročila, objave — 13.00 Napovedi — 13 02 Lepe plošče izberimo, jih v venček povežimo in veseli spet bodimo! — 14 Poročila — 17.00 Otroška ura: Čarobne gaslice (članice Nar gledališča) — 1730 Koračnice (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18.00 Za delopust igra Radijski orkester — IS 40 Pogovori s poslušalci — 19.00 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20.00 Poročilo o zunanji politiki (g Fr._ Terseglav) — 20.30 Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake: Nazaj k naravi! — Spisal Jože Vombergar, izvajajo člani Radijske igralske družine, vodi inž. Ivan Pengov — 22.00 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Nedelja, 7. julija: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Koncert: rog igra g. Veledinovič Stevo, pri klavirju g prof M Lipovšek — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: Foerster: Slovenska maša v čast sv. Cecilije — 9.43 Verski govor (dr. Tomaž Kurent) — 10 Le brez skrbi (plošče) — 10.15 Gorenjski trio — 11 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Pevski zbor »Sava« z Jesenic — 14 Vesele orkestralne točke (plošče) — 16.30 O naraščaju ZFO — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila int ržna poročila — 17.30 \ eselo popoldne. Trio (kitara, hav. kitara, harmonika) in samospevi (g. Drago Žagar, pri klavirju g. prof. M Lipovšek) — 19 Dapovedi, po, ročila — 19.20 Nac ura: Trgovska šola belgraj-ske trgovske mladine (Staniša Korunovič, Bel-£’r, A — 19.40 Objave — 20 Poskončni napevi (plošče) —20.30 Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe Sodelujejo sr. Aedrej Jarc in Radijski orkester Dirigent D. M. Šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Mandoline in balalajke (plošče). Drugi programi Sobota, 6. julija: Belgrad: 22 Zabavni koncert — Zagreb: 20 Verdi: »Aida« — Bratislava; 19,45 Slovaške pesmi — Praga: 22.30 Zabavni koncert — Sofija: 22 Koncert narodne glasbe — Beromon-ster: 20 Zabavni koncert — Budimpešta: 22.10 Jazz — Bukarešta: 21.50 Lahka in zabavna glas- | ba — Rim-Bari: 23 Pisana glasba — Trst-Milan: 22.10 Pesmi in melodije — Sottens: 20.30 Orkestr. in pevski koncert. M J’ ji';;,. .m. .;5jr. ?•«»* *»j?! 07 Danakilska puščava je ena najmanj poznanih pokrajin na naseljenem svetu. Evropejci so jo do zdaj prehodili samo enkrat od juga proti severu. Pri tej priliki je Nezbittova odprava v dolgih tednih nevarnosti in naporov nekoč izmerila v senci rekordho vročino dva in sedemdeset stopinj Celzija. Prebivalci puščave so divjaki, ki zažigajo ogenj še z drgnjenjem lesa. Pobijejo vsakega tujca, ki jim pride pred oči in se bore še s sulicami. Več odprav, ki so hotele preiskati Danakil, je bilo uničenih. Santinijeva vojska se je dotaknila zahodnega roba prežarjene puščave, ki leži na morski višini ali pa nekoliko pod njo. Santini je bil dva tisoč tri sto metrov višje na višavju. Dva dni pozneje sem v Asmari po naključju srečal rasa Haileja Selasija Gugšo, namestnika v vzhodnem Tigreju, čigar glavno mesto je Makale. Ta dostojanstvenik se je bil s svojo vojsko kakih tisoč dve sto mož prostovoljno podvrgel Italijanom, ko so mu obljubili, da ga bodo postavili za namestnika vse pokrajine Tigre, ki obsega vse ozemlje vzdolž severne meje. Gugša je oznanjal, da se je pridružil Italijanom, ker je »častilec evropske omike«. V resnici pa je bil le v sovraštvu z rasom Sejumom, upravnikom zahodnega Tigrejn. Ker je vedel, da bodo Italijani zasedli Tigre, je upal, da bo prišel kot guverner na Sejumovo mesto. Gugša je bil poročil eno izmed hčerd neguša Haileja Selasija. Umrla je pred nekaj leti za pljučnico, ker ni njena »palača« imela nič stekla na oknih in se je bila ženska prehladila. Neguš Haile Selasije ji je hotel poslati evropskega zdravnika, toda Gugša je zahteval, da jo morajo zdraviti domači mazači. Italijani so odpeljali Gugšo, ko se je podvrgel, v Asmaro, da bi mogel tam uživati nekaj ugodnosti evropske omike, v kolikor so bile dostopne v Asmari. Jaz sem ga dobil pri brivcu. Bil je kakih sedem in dvajset let star, visok čez dva metra, imel je močne boke, zamorski obraz in debele, kodraste lase. Italijani so mu dali sivozeleno uniformo evropskega kroja. Na hlačah je imela široke rdeče proge, širok pas, nosil je visoke čevlje na zadrgo ter umetelno zapestno uro z vso moderno navlako, celo z budilom. Očitno je bil na to uro nadvse ponosen, sicer pa ni vedel, kaj bi z njo, ker ni poznal številk. Videl sem Gugšo, kako je s hruščem in truščem kupoval iz kozmetične brivčeve izložbe. Spremljala sta ga njegov »ministrski predsednik« ter italijanski častnik. Signor Mariella, lastnik brivnice, mu je moral odmašiti vsako steklenico iz svoje male dišavne zaloge. Ras Gugša je vsako povohal in potem izbral, kar mu je ustrezalo. Izbral je bil že tri velike steklenice parfuma znamke Houbigant, pol ducata elegantnih razpršilcev in več pozlačenih brivskih aparatov. Režal se je na vsa usta ter se radoval nad svojim evropskim okusom, zlasti kadar se je peljal v avtomobilu po cestah. Slišal sem, da je do tedaj samo enkrat v svojem življenju sedel v avtomobilu, ko je obiskal Adis Abebo. To je bila edina pot, ki ga je kdaj peljala iz njegovega ozemlja. Razen tigrejskega narečja ni razumel nobenega jezika. Italijanski častnik me ni pustil, da bi se bil po njegovem tolmaču raztovarjal z njim, a sem to storil pozneje v Makaleju. Naslednji dan je dopotoval v Asmaro prvi Evropejec, ki je vedel kaj o razmerah v notranji Abesiniji. Bil je to Fernand Bietry, švicarski inženir, ki je po neguševent nalogu delal štiri leta cesto iz Adis Abebe na sever do jezera Ašangi. Neguš mu je dal telesno stražo dvesto petdeset vojakov, ki so ga pa pri izbruhu vojne pustili na cedilu. Bietry je korakal dve sto štirideset kilometrov daleč do italijanskih čet, zakaj bal se je, da bi ga domačini ne ubili. Dejal mi je: »Haile Selasije nima v severnih pokrajinah dejansko nič oblasti. Mislim, da se bodo Italijanom pridružila še druga plemena. Cesarski oddelki, ki naj bi me bili spremljali, niso že tri mesece dobili nič plače. Ropali so kraje, kradli živino in pravili ljudem, da to delajo zame. Ljudje v krajih, kjer sem delal, ne zaupajo negušu in se pritožujejo, da ni poskusil nič, da bi jih varoval pred svojimi lastnimi četami ali pred domačimi nerednimi vojaki. Te krajevne čete so bile slabo oborožene in tako skopo preskrbljene s strelivom, da so poskušale delati patrone s tem, da so prazne stročke polnile z vži-galičnimi glavicami namesto s smodnikom.« Dva dni preden se je začelo drugo razdobje pohoda proti Makaleju in reki Takkaze, sem zvedel za natančni čas napada. Seveda bi cenzura vsak namig na bližnji dogodek črtala. In res nam je vrhovni cenzor sporočil, da ne bo dovoljena nobena omemba o tem pred določeno uro. Spet sem iskal besedi, ki bi pomagale poročilu, da bi se izmuznilo skozi cenzuro. Spisal sem prazno poročilo, v koliko so postojanke, ki so jih dosegli pri prvem sunku, utrjene in zavarovane. Poročilu sem dal tak-le uvod: »Vojaki na fronti nocoj pojo pika pojo italijansko isto kar so peli Amerikanci vedno v Franciji narekovaj kam pa kam pa fantje od tu kam pa od tu narekovaj pika« Kakor sem upal, se je zgodilo. Cenzor je v teh stavkih videl očitno laskanje nad dobrim razpoloženjem Italijanov in je brzojavko spustil. Naši brzojavni uredniki v Newyorku so prav dobro zapazili, da stavka z ostalo vsebino brzojavke nimata nič opraviti, da poročila ne uvajata, in so uganili, da imata poseben pomen, kakor sem pričakoval. Obvestili so uredništva, da besedilo namiguje na nadaljnji vojaški pohod in da je ta pohod pred durmi. Dvanajstega novembra smo Henry Gris, dopisnik iz Letonske, Chaplin in jaz zapustili Asmaro. Hoteli smo poskusiti, da bi prišli do Makaleja, čeprav so nam dejali, da je cesta za Dolojcm za vozila nedostopna. Spet smo se enkrat peljali po »cesti tisoč pet sto ovinkov«. Oblaki dušečega prahu so pogosto minute in minute viseli nad ozkimi sedli in silili vrste tovornih avtomobilov, da so vozile v razmakih po sto metrov. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Ini Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredniitvoi Kopitarjeva ulica 6-ilL Telefon št <001 do 400$, Upravni Kopitarjeva nlica &.