358
Narodno blago.
Prislovice in reki iz Istre.
Zapisal J. V.
Jedinscina (človek sam) je huja nego ubožcina.
Postelja (dobra) več velja nego večera.
Bele ruke (nedelavne) tuje delo miluju.
Kada muz (kovač) batuje, žena mu gospoduje, kada muž bat zavrže, žena gospodščinu odvrže.
Gusta turkinja (turšica), redki škrob (močnik) 5 redka turkinja, gusti škrob.   (To je, turšico sej redko).
Neče kragulj na golu dlan (dari pomagajo).
Bolje je (kmetu) s kozami po pasi, nego z gospodom po spaši. (Ital. spasso; drugde rabimo prošet.)
K gospodi se ne sme priti ravno, nego grbasto (s pokloni in  z dari).
Križ, popeliš (kdor v pepeli sedi prt ognju)! da ga ne jiš (prosi, pa mu se neče dati).
Do tretjega se neostavi.
Ca grozdja prvo Jurjeve van gre, ne gre va Kranj (rado pozebe; nekada su samo Kranjci vino iz Istre izvaževali).
Je rekal, da ni stalo ni leglo (nepristojno).
Da je od stakla, bi se razteklo (razbilo).
To mi se uha ne lovi (nečem slišati).
Mak (maček) po lonac (ne dam ti).
Nima ni popelišca ni smetlišca (nič nima).
Sunce je šlo u lorbu (za oblak).
Peč zariti za krub peči.
Železo zariti, ožareno železo (razbeljeno).
Vreme tvrdi (je stalno).
Ti zmaje zmajeni, ti gade gadeni, ti strupe strupeni!
Pohaljvati, na brzo pograbiti; tarelj, lesen okrožnik; dočukati, dočuti, doslisati; cotica, več sadja na jedni vejici; cepiča, držalo cepca; šmuti-niti, postopati brez dela, od tod: a mu t a, človek postopač; suš, suhi kolci iz vinograda; mlesnuti, hudo udariti; paradan, streha na štirih ali več stebrih, na okolo s plotom ograjena, da se živina poleti senči ; sukuo stupati, valjati; stupnica, volna ostala v stupi od sukna.