Politiški pregled. * Avstrijska justica. Znano je, da je bilo v sedanjih kritičnih časih kaznovanih več oseb na več dni, tudi tednov, da, eden v Ljubnem na Gornjem Štajerskemi celo na šest mesecev zapora, ker so klicali: »Živijo Srbija!« Sedaj pa je okrožno sodišoe v Hebu oprostilo nekega delavca, ki je istotako klical: »Živio Srbija!« z utemeljitvijo, da ta klic ni delikt, ki bi se moral sodnijsko kaznovati, temveč je to le od okrajnega glavarstva obsojeno dejanje.^ * Deželnozbcrska volitev na Kranjskem. Pri dopolnili deželnozborski volitvi * »Novi Akordi«. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo z »Glasbeno — književno prilogo«. XII. letnik. Naročnina za celo leto K 10, za pol leta K 5. Uprava in založništvo: L. Schwentner v Ljubljani. y mestni kuriji Radovljca-Kamnik-Trzic *e zmagal kandidat S. L. S. dr. Vinko Gregorič s 362 glasovi proti nar. napr. kandidatu notarju Marinčku, ki je dobil 200 glasov. Dosedaj je bil ta mandat v naprednih rokah Zmaga S. L. S je bila že vnaprej zagotovljena, ker je zaradi lzpremenjenega deželnozborskega volilnega reda prišlo v to mestno kurijo okolo 200 kmečkih glasov. * Goriški deželni zbor. Z Dunaja poročajo, da se pogajanja med slov. in laškimi klerikald glede dež. zbora še vršijo, razbila pa da se je zahteva slov. klerikalcev, da bi imeli iz svoje srede deželnega glavarja. — Centralna vlada je deželni zbor razpustila. *Edino pravo! V čeških listih čitamo, da je izvrševalni odbor češke krščanskosocialne stranke (irakcija bratov MysleViec) sklenil, da — preneha. To je bilo edino pametno, kar je mogel storiti. Ta stranka je namreč temeljila na programu dunajskih krščanskih socialcev in se je v tej stranki tudi uveljavljala. Čehi niso Slovenci in češke razmere niso slovenske razmere. Po nemškonacionalnih orgijah dunajskih krščanskih socialcev. po njiho-^ vem divjanju proti češkim šolam in celo proti verskim potrebam dunajskih Čehov je v češki javnosti nemožen, kdor bi ostajal v kakršnemkoli kontaktu s takimi, pa bilo tudi »krščanskimi« sovražniki češega imena. Brata Misevec vesta to in zato je smatrati njiju korak kakor čin modrega in previdnega egoizma. Tako »krščanstvo«, ki ne pozna pravičnosti, vstrpljivosti, tolerance in ljubezni! Mogoče je le na Dunaju in na — Kranjskem. * 300 railijonov stane dosedaj mobilizacija v Bosni in Galiciji. * Pomnožitev vojaštva v Nemčiii in Rusi|i. Po novi vojaški postavi pomnoži Nemčija svoje vojaštvo za 4000 častnikov, 15.000 podčastn. in 117.000 mož. Rusija pa pomnoži še letošnjo jesen število svojega vojaštva za 115.000 mož. * Iz Pariza javlja Agence Havas, da zbuja med prebivalstvom posebno pozornost obvestilo vlade, da hoče na javnih ljudskih šolah pouk v veronauku fakultativno urediti. —c. * Na žganje misli uvesti avstrijska država z letom 1917 monopol, s čimer bi se državne finančne razmere reorganizirale. * Pastirski Hst škoia v Creraoni obrača ta čas pozornost javnosti nase. V istem pravi 801etni staroek škof Bonomelli med drugim: na božanstvo v cerkvi se je tekom časa nabralo mnogo prahu, da, celo dosti nesnage, da je čisti izvir evangelijev skaljen po človeški roki. Nadalje omeji Bonomelli nezmotljivost papeža v zadevah cerkvene politike. Verniki ne smejo za-, menjati cerkve s politiko njenih voditeljskih organov. Dogmam se moramo pokoriti, ker so od Boga, v ostalem pa naj vlada prostost, osobito med lajiki! Kleriki so vojske s posebno disciplino. Kar se tiče •dalje sovraštva med cerkvijo in državo ¦(Italijo), pravi dalje pastirski list, to dostikrat povzroea, da se človek za oba faktorja ne more navdušiti. Škoda od tega ima cerkev. Kdo je tega kriv, škof noče povedati, ker ve, da bi povedano moral tisočkrat ponoviti... Nezadovoljni elementi v Vatikanu zahtevajo nad škofom izobčenje. —c. * Odprava tlačanstva v Rusiji. Dan 3. marca je za življenje Rusije zgodovinskega pomena. Za vladanja carja Aleksandra II. je bila izvedena v Rusiji velika socialna reforma: odprava tlačanstva. To se je zgodilo dne 3. marca 1861. Aleksander II. je izvedel to modro reformo, vedoč, da s tem izzove proti sebi tako plemstvo kakor veliko posestvo. Ali kakor vladar moderne dobe je hotel rajši posnemati zgled napredka zapadnih držav ter dvigniti kulturno in socialno milijone ruskega kmetstva, nego da bi ustrezal egoizmu velikih posestnikov. S tem svojim delom je Aleksander II. zaslužil, da ga zgodovina ohrani, če ne že kakor velikega, pa vsaj kakor modrega in vestnega vladarja. * Jubilej ruske dsnastije. Preteklo je 300 let, odkar vlada mogočno rusko državo danšajna ruska dinastija. V hudih stiskai je bila leta 1613. ruska država. Poljaki so zasedli Moskvo ter takorekoč že popolnoma uničili rusko državo. Vendar pa se je končno Rusom posrečilo premagati Poljake in jih pognati iz Moskve. Nato je izvolil zbor odposlancev ruskega naroda za vladarja vseh Rusov Mihaela Feodoroviča iz hiše Romanovov, ki še da- nes vladajo mogočno Rusijo. Pod to rusko dinastijo se je Rusija mogočno razvijala. Iz majhnih početkov se ie razvila država ki sega dandanes od Baltiškega morja do Tihega morja. Ruski glas upoštevajo vse velesile. Da je napredovala Rusija v teh letih mogočno tudi na kulturnem polju, o tem pričajo imena Turgenjev, Dostojevski, Tolstoj itd., dela so že skupna last vseh kulturnih narodov. Tudi na gospodarskem polju je Rusija dokaj napredovala. Seveda ta vsestranski napredek ni izključna zasluga ruskih vladarjev, ampak je posledica telesne in duševne moči ruskega naroda. Vendar pa je zgodovinska resnica, da so bili za napredek ruske države nekateri vladarji odločilni. Pomislimo le na Petra Velikega, Katarino II., Nikolaja I., Aleksandra II. Sedanji car Nikolaj II. ie proslavil tristoletni jubilej svoje dinastije z raznimi dobrodelnimi ustanovami — izdal je v ta namen nad 70 milijonov rubljev. Upajmo, da bo imel ta jubilej tudi za našo monarhijo blagodejne posledice, da se napete razmere med državami kmalu ublaže. Prvi vidni znak izboljšanih razmer bi bil odpust rez-ervistov, ki ga tako željno pričakujejo vsi narodi v monarhiji.