0ožl0 21. «.*»' ..„ V Ljubljani, v sredo 21. septembra 19*52 'r Naročnina mesečno 25 Din. zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 S£0 VENEC Telefoni uredništva: dnevna složba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 59.011, Praga-Dnnaj 24.797 U pra vn : Kopitarjeva 6, telefon 2992 Pot v brezdno Pravi prijatelj je človeku tisti, ki mu pove resnico — tako je nekoč dejal sloviti angleški državnik Gladstone, ko se je v angleškem parlamentu debatiralo o politiki Turčije. Takih prijateljev rabi danes tudi nemški narod, ki mu njegovi državniki in njegovi strankarski politiki zakrivajo resnico. Več kot 50 let je preteklo, odkar nemški narod sistematično vzgajajo k napačnemu pojmovanju njegovega položaja v Evropi in ga tirajo v politiko, ki mora nujno končati s k: ofo. Posledica to politike, ki jo je začel nesrečni cesar Viljem, je. da nemški narod, ki je zaradi svojih velikih pridobitev na polju ved, kulture in tehnike užival vedno velike simpatije, politično danes ne šteje skoro nobenega prijatelja več. Če nemški narod do danes tega še ni vedel, oz. tega dejstva še ni zadostno čutil, ga je mogla prepričati o tem nota. ki jo je poslala angleška vlada berlinskemu zunanjemu uradu o vprašanju nemšike enakopravnosti. Nemci so seveda užaljeni in razočarani. Kar se tiče širokih slojev nemškega naroda, je ta nžaljenost popolnoma razumljiva, zaikaj vsaik Nemec smatra, da je verzajska mirovna pogodba nemški državi storila veliko krivico, ko ji je naložila razorožitev do najnižje mere. To stanje, pravijo Nemci, se mora nehati, ako bi evropske velesile, ki se posvetujejo o splošnem znižanju oborožitve, ne prišle do nobenega pozitivnega sklepa in bi ostale oborožene takot kakor danes so, ali pa, če bi celo svojo oborožitev spričo sedanjega mednarodnega položaja zvišale. \ tem slučaju, tako menijo Nemci, bi imela tudi nemška država pravico, da se zopet oboroži taiko, kaikor sama smatra, da je potrebno. Z eno besedo, Nemčija je mnenju, da v tem slučaju določbe verzajsike mirovne pogodbe nima jo več nobene veljave, ln nemški vojni minister Schleicher je temu dodal, da se bo Nemčija oborožila tako, da se ji ne bo treba bati prav nikogar ... Ravno v tem pa se kaže zmotna podlaga vse nemške politike in napačno razpoloženje, v katerem so vzgajali nemški narod vsi njegovi državniki od Viljema do Hindenburga. Nemčije ni nikoli nihče ogrožal, niti jo ogroža danes. Odkar je bila izvojeva.na borba za vodilni položaj v Evropi i»icd Burboni in Habstburžani, izhajajoča na obeh straneh iz razlogov egoizma, pohlepa in prestiža zemlje in denarja lačnih dinastij, ni bilo med francoskim in nemškim narodom nobenega razloga za kakšno vojsko. Francosiki narod, kakor je izšel iz francoske revolucije, ki je poinedla s prestižno politiko svojih kraljev, je najbolj miroljuben narod na svetu. Nobena stvar temu narodu ni tako tuja, kakor militarizem. Bila so pa nemška in avstrijska polčišča, ki so udrla na francosko ozemlje, ne da bi bila izzvana, ker sta Nemčija in Avstrija hoteli izrabiti priliko, da oslabita Francijo, ko se je nahajala v držav-Ijanski vojski. Po padcu Najx>leona so Francozi zopet videli tujce v Parizu, ki so uposta-vili obsovraženo burbonsko dinastijo. Zopet so leta 1871 Nemci udrli v francosko ozemnlje in francoskemu narodu brez usmiljenja diktirali najhujše mirovne pogodbe s kontribucijo. In četrtič so Francozi videli na svoji zemlji z vso brezobzirnostjo gospodariti nemško armado med svetovno vojno, ko so Nemci grozili, da si pokore Francijo kot svojega vazala, ki bi ji s celo Evropo vred moral biti večno pokoren. Narod, ki je bil v teku enega stoletja štirikrat napaden, ne da hi bil sam kaj zakrivil, marodl ki je bil žrtev tujega imperijalizma kljub teinu, da si sain ni lastil ničesar, kar bi njemu ne pripadalo, ampak je vedno stremel samo po enakopravnem j>oložaju sredi kulturnih narodov v splošnem miru in blagostanju, narod, ki mu je bilo, odkar je začel svobodno živeti, na tem, da bi se Evropa uredila po načelih politične enakopravnosti državljanskih svoboščin in bratstva narodov — talk narod ima pač dovolj povoda, da ne zaupa sosedu, ki je Evrojjo vedno ogrožal s svojimi idejami o nemškem prvenstvu, o nalogi nemškega naroda, da pokori ves svet svojemu duhu, svoji kulturi in svoji gospodarski hegemoniji, o »naravni* in »božji« upravičenosti svoje ekspanzije. V Neimčiji se je rodila misel skrajnega nacionalizma, ki ne vpošteva naravnih pravic drugih narodov, ampak jih vse smatra kot golo orodje osvajalnih teženj »gospodujoče nacije«. Cesarska Nemčija je bila vedno največji sovražnik zapadne demokracije in se je vedno zavestno postavljala v nasprotje z mislijo skupnosti vseh evropskih narodov, enakopravnosti velikih in malih, pravice vsakega, da živi na zemlji dostojno v svobodi in jx> lastni odločitvi, po principih, ki jih je slovesno proglasil vsemu kulturnemu svetu francoski narod po avoji veliki revoluciji. Nemškemu tisku je uspelo, da precejšen del kulturnega človeštva teh zgodovinskih dejstev v njihovi notranji zvezi in zunanjem razvoju dolgo ni videl in ŠC danes je dosti ljudi, ki nc morejo razumeti, zakaj \ lada do Nemčije toliko nezaupanja. e.Š manj seveda vedo to široki sloji nemškega naroda samega, kateremu lastni tisk z malimi častnimi izjemami resnico prikriva. Nemški državniki in politiki so precejšen del evropske javnosti uspeli prepričati ,da je Nemčija bila v minuli vojni žrtev rtk.spanzivnih teženj zapadnih velesil. In vendar je to največja zgodovinska neresnica. Danes so nam zgodovinski dokumenti odkrili, da jc cesar Viljem že leta 1904, torej K) let pred svetovno vojno kralj'u Leopoldu belgijskemu Obtoženec v vlogi tožiielja Ciničen nastop Japonske v Ženevi — ZN si ne ve pomagati Ženeva, 20. sept. ž. Danes so pričeli prihajati delegati držav, ki so zastopani v Svetu Zveze narodov. Dopotovali sta italijanska in češkoslovaška delegacija, zvečer pa pride še predsednik irske vlade de Valera. Jutri dopotujejo v Ženevo predsednik francoske vlade Herriot in britanski zunanji minister sir Simon. V potek se bo Svet Zveza narodov sestal k prvemu zasedanju. Koncem tedua bo predloženo poročilo anketne komisije lorda Lyttona o mandžurskem vprašanju. Med tem pa se pričakuje, da bo ta diskusija odgodena, da dobijo interesirane vlade čas za proučevanje. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo šel Svet Zveze narodov na roko želji Japonske, da se diskusija o Mandžuriji odgodi že zaradi tega, da se Zvezi narodov omogoči, da se nekako umakne iz tega delikatnega položaja, v katerega jo je nepričakovano jjostavilo priznanje neodvisne Mandžurije po Japonski. Japonski zastopnik v Ženevi Savada je izročil tajniku Zveze narodov tekst protokola, s katerim je Japonska priznala vlado neodvisne Mandžurije, pri čemer je Savada naglasil, da je Japonska intervenirala v Mandžuriji zato, da prepreči anarhijo in da pacificira državo. Na to je bila Japonska prisiljena, ker kitajska vlada v Nankingu ni mogla vzdržati reda, niti garantirati, da se ne kršijo jmgodbe, v katerih so sankcionirane japonske pravice v Mandžuriji. Japonska je priznala neodvisno Mandžurijo in smatra, da je s tem končnoveljavno rešeno mandžursko vprašanje. Vsled toga jajx>nskega poročila Zveza narodov ne more voditi računa o novo nastalem položaju v Mandžuriji, akoravno bi morala obsoditi postopek Japonske, ki je, ne da bi čakala na sklep Zveze narodov, priznala neodvisno Mandžurijo in celo ni hotela čakati na poročilo komisije lorda Lyttona, ki je 6 mesecev proučavala položaj na Daljnem Vzhodu. Istočasno Zveza narodov ne bo mogla enostavno ignorirati kitajskega protesta, da je Japonska razširila svojo okupacijo na skoraj vso Mandžurijo. S tem je prekršila r>°godbo devetih velesil ter pakt Zveze narodov in s končno odcepitvijo Mandžurije od Kitajske tudi kitajsko suverenost. Po stališču, ki ga zastopajo velesile, ki imajo glavno besedo v Zvezi narodov, izgleda, da bodo japonski prigovori in obrambne pravice Kitajske formulirani na ta način, da se obvaruje ugled Zveze narodov, da pa se sedanji položaj v Mandžuriji ne bo prav nič izpremenil. Med tem pa je nevarnost na drugi strani. Čim si Zveza narodov opere roke. bodo brez dvoma izven njenega delokroga nastali novi konflikti. Francije. Velike Britanije in Italije niso iznenadili zadnji dogodki v Mandžuriji in ne kažejo niti malo volje, da nasprotujejo vojaški in diplomatski akciji Japonske v Mandžuriji. S političnega in diplomatskega vidika je največja težkoča v tem, da ustvarja mandžursko vprašanje naenkrat hud konflikt med Japonsko in Ameriko. Evropske velesile pa tudi ne bodo mogle ravnodušno gledati na to zaostritev, če se bo Zveza narodov osvobodila težke odgovornosti sodnika v kitajsko-japonskem spru, potem ni nobenega dvoma več, da bo stopila v akcijo Amerika. Njeni trgovski in industrijski interesi na mandžurskem ozemlju in na Daljnem Vzhodu sploh so tako ogromni, da jo bo Japonska prisilila k odločilni intervenciji. Amerika hoče tudi obdržati ravnotežje na Pacifiku. Zaenkrat Amerika najbrže ne bo prijela za orožje, čeprav ima dovolj razloga za to in se čuti provocirano. Treba pa je tudi poudariti, da ie ameriško brodovje že nekaj mesecev koncentrn-ano v Pacifiku in da je washingtonska vlada odkrito izjavila, da ne bo priznala nobenih teritorijalnih sprememb na Daljnem Vzhodu. Verjetno je. da bo ameriška vlada v slučaju, če ne bo imela intervencija Zveze narodov uspeha v kitajsko-japonskem sporu, zahtevala od vseh držav, ki so podpisale Kellogov pakt. da se zx>perstavijo Japonski. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, spremenljivo, podnevi toplo, noči jasne z zmernimi temperaturami. Resen položaj v Mandžuriji Amerika organizira mednarodno akcijo Bombaj, 20. sept. AA. člani Lvttonove komisije I se, da ne bi druge države iz trgovskih interesov so prispeli semkaj. Lord I.vllon ai hotel dati novi- i odnehale pred tokijsko grožnjo. Ameriška vlada. narjom nikake izjave gVilo ucrirobnostl elaborata, ki ga je komisija ixilrroča >Newyork Herald«, da je Reed izjavil H«rriotu, da bodo ameriške Združene države v mandžurskem vprašanju podpirale stališče Zveze narodov. Senator Reed in ameriški j>oslanik v Parizu Edge, odpotujeta 1. oklobra v Ameriko, kje>r se bo poslanik takoj odpravil v Washington na poročanje. Do njunega odpotovanja upajo v ameriških krogih, dn sc bo glede trgovinskih |>ogajanj mogel doseči viden uspeh, ki ga bodo morda mogli šo j>orabiti za volivno kampanjo. Komisar Gdanske umri Varšava, 20. sepl. AA. Prošlo noč je umrl grof Manfred Gravina, visoki komisar Društva narodov v Gdansku. Gravina je bil pranečak skladatelja Liszta in nečak Cosime Wagnerjeve. Hodil se je v Palermu 1. 1883, postal mornariški oficir, potoval po daljnem vzhodu, se udeležil vojn na Kitajskem in ob Hdečem morju. L. 1920 je sklenil dogovor z Lilvi-novim o obnovitvi italijansko-ruskih diplomatskih odnošajev. Visoki komisar Odanska je poslal' lela 1929. Riin, 20. sepl. AA. Visoki komisar Društva narodov za Gdansk grof Manfredi Gravina je preminul. Umrl je za komplikacijami po operaciji slepiča. — Listi posvečajo pokojniku spominske članke Nov dunajski nadškof Dunaj, 20. sepl. tg. Vseučiliški profesor dr. Teodor Innitzer jc bil kot naslednik nodškofa dr. Piffla imenovan za dunajskega nadškofa. Dr. Innitzer, ki jc bil v tretjem Schobrorem kabinetu minister za socialno politiko, že dolgo deluje na dunajskih lleh, je zelo znan in cenjen radi svoje obsežne izobrazbe, svoje humanosti in izrazitega socialnega čuta. Dr. Innitzer jo ravnotako kakor pokojni kardinal dr. Piffl, češki Nemec. Rojen je bil 25. dec. 1875 v VVcipertu ob saksonski meji. Bil je več let ilekan teološke fakultete, leta 1928 29 pa rektor dunajskega vseučilišča. Holandija je pesimistična Haag, 20. sept. tg. Holandska kraljica je v viteški dvorani otvorila zasedanje obeh zbornic z običajnim vsakoletnim prestolnim govorom, ki pa je bil lelos izredno pesimističen. Iz resnih besed prestolnega govora se domneva, da namerava vlada zelo varčevati. Popoldne je prišlo do hudih sjx>padov med komunisti in policijo. Iz Amsterdama je prišlo v Haag okoli 8000 komunistov, ki so hoteli prirediti demonstrativen sprevod. Posrečilo se jim je prodreti do glavnega trga, kjer pa jih je razgrnila policija z gumijevkami in sabljami. V prelepih so bili razni demonstranti deloma hudo, deloma lahko ranjeni, pa ludi fHilicija je imela več ranjencev Demonstranti so j>ri več trgovinah razbili šij>e. Atentat na brzovlak Riga, 20. sept. tg. Na ekspresni vlak Moskva- in povdarjajo, da si je za življenja stekel velike B< rlin so preteklo noč v bližini Dunaburga posku-i„„„ A*-J : - J ■ sili atentat, ki jta k sreči ni uspel. Strojevodja je vozil vlak s hitrostjo 70 kilometrov in opazil na tračnicah predmet, katerega so kolesa lokomotive k sreči vrgla na stran. Takoj je na lice mesta odšla patrola latiške železniške policije, ki je našla po-leg tračnic 3 eolsko granato, katera je bila z žico pritrjena na tračnice. Eksplozija granate bi lahko povzročila hudo železniško nesrečo. Za atentatorji ni nobenega sledu. zasluge. Med svetovno vojno je zaslovel z drzno operacijo v Iržaškem zalivu. 29. maja 1916 jc na torpedovki št. 240 prodrl avstrijsko pomorsko linijo in vdrl do pred Trsta. Kasneje ga je italijanski kralj imenoval za svojega častnega adjutanta. Pokojnik je slovel ludi kol odličen poznavalec pomorske zgodovine. Rodil sp ie 1. 1883 v Palermu in je bil svoj čas italijanski častnik. Od I. 1919 do 1922 je bil mornariški in zrakoplovni alaše v skandinavskih državah, 1. 1920 pa je sklenil sporazum o obnovitvi italijansko-ruskih odnosov. Italijansko mornarico je grof Gravina zapustil I. 1923. (id leta 1925—1928 je bil namestnik italijanskega delegata na skupščini Društva narodov, poleni pa jo bil imenovan za komisarja Društva narodov v Gdanskem. Dunajska vremenska napoved: Nastop morskega hladnega zraka s severa s padavinami, posebno ob severnih alj>ah. Morda frontalne nevihte. sporočil takozvani Sehlieffenov načrt prekrvitve belgijske neutralitete, ki ga je kralj Leopold takoj sporočil Angliji. Kaj čuda, da je Anglija bila po tem razkritju primorana, da se proti takim agresivnim namenom nemškega cesarja zavaruje. Anglija se je dolgo prizadevala. da Nemčijo od take politike odvrne, kar pa ji ni uspelo, tako da je bila primorana skleniti antanto z Rusijo in Francijo. Bil je cesar Viljem, ki je zavestno prelomil z Bismarkovo tradicijo prijateljstva s carsko Rusijo in ki je tudi to državo prisilil, da se je naslonila na Francijo. Agresivnost nemške politike je bila sad megalomanije vladajja. ki je hotel nemški veleindustriji najti tržišča na škodo Anglije. Francije in Rusije, pa na škodo slovanskih narodov, ki so za Nemčijo bili večnemu suženjstvu namenjeni. Kar se Avstrije tiče, ki je sčasoma postala popoln vazal Nemčije, nam takisto zgodovinski dokumenti dokazujejo, da je spor s Srbijo namenoma zavestno in premišljeno izzval grof Bcrchold. ki je naravnost cinično odklonil posredovanje Anglije, da se konflikt poravna po mednarodnem razsodišču. To so neutajljiva dejstva, žal sc tudi nem ški državniki po verzajskem miru niso osvobodili miselnosti Viljemove dobe in žalostna zasluga nemških nacionalistov jc, da so se izjalovili vsi poskusi, tako od struni Francije, kakor od strani nekaterih uvidevnih nemških | politikov, da bi se Evropa pomirila in konsoli-I dirala na osnovi odkritega sporazuma mod i francoskim in nemškim narodom. Če se danes splošno govori, da se bodo prve puške sprožilo na nem.ško-poljski meji, je to pripisovati izključno nemškemu nacionalizmu, ki se nc more pomiriti ,s svobodo in neodvidnostjo |>olj-skega naroda. Čisto dosledno v smeri te jx>li-tike je. da je Nemčija v sedanjem trenutku, ko je jjotrebna izredna mera politične uvidevnosti. takta in spravijivosti, da se izvede redukcija oborožitve svetil, sprožilu kočljivo vprašanje revizije verzajske mirovne jKjgodbe in tako po pravici vznemirila ne samo Francijo, ampak tudi ostale države, ki vidijo za to nemško zahtevo zopet vstajati duha j»ru-skega militarizma in nacionalistične želje po osveti. Zahtevati enakopravnost Nemčije, to jo zvišanje njene razorožitve s pretvezo, da se ostala Evropa ne namerava razorožiti, v momentu, ko to vprašanje še nikakor ni odločeno in ko je treba odkritosrčnega prijateljskega sodelovanja vseh, da se ta cilj doseže — to pomeni ali izzivanje ali pa jk)|k)Iiio ponianj-kanje politične modrosti. Čisto upravičeno se sine sumiti, da je bila neoportuna nemška zahteva v tako neprimernem trcnotku izraz skrite želje sedanje nemške vlade, da bi razorožitev Evrope padla v vodo in da bi s tem | Nemčija dobila oprav ičbo za izvedbo svojih ' namenov. Angleška nota daje Nemcem jasno, razumeti. da korak njihove vlude ni korak k miru. ampak da mir ogroža, kdor si hoče ]>redočiti, kaj to pomeni, naj pomisli (tako izvaja Kaler-gijeva jPaneuropa«) sledeče: io ton plina Ype-rite zadostuje, da se zastrupi en kvadratni ki-lometer ozemlja. Strup učinkuje na odprtih prostorih 2 do 10 dni, na poljih in v mestih pa celo 6 do 30 dni. S 150 ali 200 tonami tega plina bi se posrečilo v pnr tednih uničiti celo velemesto. Ako računamo, da eno letalo nosi s seboj 5 ton tega strupa, potem bi bilo zadosti 100 bombnih letal, da se la cilj v najkrajšem času doseže. Nadalje pomislimo, dn ima vsaka velesila nn našem kontinentu okroglo 2000 letal, med katerimi je 410 bombonosnili. To hi pomenilo tako uničevanje, kakor ga svet še nikoli ni videl. V Edgevvoodovem arsennlu v Ameriki se dnevno lahko proizvaja 100 Ion Ypcrita, ki ga izdeluje 3000 delavcev in 200 kemikov. V svrho eventualne obrambe proti tej strašni možnosti izdaja Anglija 150 milijonov dolarjev na leto. Amerika 10(1 milijonov, Francija 50 milijonov, Italija 10 milijonov dolarjev, torej v se te velesile izdajajo saino iz strahu pred možnostjo takega zastrupljenjn skoro 5000 milijonov dolarjev nn leto. Ali naj se potem čudimo, da je gospodarska kriza na svetu? Nemški državniki pa naj pomislijo, kam njihova politika vodi. AU se bližamo koncu krize? Od raznih strani prihajajo poročila o znakih, fz katerih bi mogli sklepati na to, da je kriza prekoračila svoj višek in da se bližamo zboljšanju gospodarskih razmer. Predvsem je optimistična Severna Amerika, ki utemeljuje svoje naziranje s tem, da so se zvišale cene blaga iu surovin, da je senator Borah napovedal primerne ukrepe glede revizije vojnih dolgov in rešitve tega vprašanja sploh, ter da so vse stranke v USA edine glede nedotakljivosti valute in zlate podloge. To je seveda že«precej, če upoštevamo, da do sedaj nismo mnogo culi o ugodnem presojanju položaja. Glede vojnih dolgov seveda ne smemo pričakovati pred volitvami za predsednika USA nobenih posebnih korakov, ker se noče nobena stranka kompromitirati ter dati drugi v roke orožja za protiagitacijo, bodisi da bi bila odločitev taka ali taka. Gotovo pa je pomemben znak zboljšanja razmer zmanjšanje brezposelnosti in s tem povečani konsum predmetov vsakdanjega življenja. V ta optimizem je sicer padla vest o nemirni borzi v Newyorku, ki pa ne bo imela tako neugodnih posledic, če je pojav zboljšanja osnovan. Na tej strani Atlantika zasledujejo te pojave predvsem Angleži z veliko pozornostjo ter svare pred velikim optimizmom. To bomo tem lažje razumeli, če upoštevamo položaj angleške industrije, ki se je po kratkem zboljšanju po opustitvi zlate valutne podloge dvignil, nato pa zopet znatno poslabšal. Konferenca v Ottavvi je gotovo v marsičem razčistila položaj in razmerje nied matično državo in dominijoni, na drugi strpni pa je sedanja stavka tekstilnega delavstva v Lancashiru in splošno zo-petno naraščanje brezposelnosti zmanjšala nade na boljšo bodočnost. Ugodne so vesti iz Nizozemske, da se tain v precejšnji meri vrača med gospodarske kroge zaupanje. Kot dokaz se navaja, da so bila v avgustu plasirana v notranjem prometu razna posojila občin v vrednosti 15 milijonov holandskih goldinarjev z lahkoto ter da občinstvo s tem dokazuje svoje zaupanje v bodočnost. Opaža se tudi zboljšanje v trgovini z diamanti. Za spremembe gospodarskega značaja je bilo to tržišče že od nekdaj zelo občutljivo. Cene v Am- | Razpis volitev v Nemčiji sterdamu in Antvverpenu so se zvišale, nebrnšenega blaga že celo primanjkuje, temu primerno so narasle tudi že cene v Južni Afriki za 10 do 15%. Zanimanje za brušene diamante se je enako povečalo. Zanimivo pa je pri tem, da se zanima za te predvsem Evropa, dočim se Severna Amerika drži še rezervirano. Nekatere brusilnice so prejele toliko naročil, da so morale zaradi tega povečati svojo produkcijo ter so zopet zaposlile odpuščene delavce. Vendar je za Srednjo Evropo merodajen polo- | žaj v Nemčiji. Ta država dominira tu vsled svoje i zemljepisne lege, preko katere ne moremo, tudi če ; trdimo, da ti pojnii ne odgovarjajo današnjemu času ter da spada to med stare tradicije. Ne spada v okvir teh vrst, v kolikem obsegu bi mogla Nemčija svoje razmere iz lastnih sredstev sanirati in s tem prispevati k zboljšanju v drugih državah. Dejstvo pa je, da je del nemške industrije uničen, da je skoraj desetina prebivalstva brez posla in zaslužka ter da se tam pripravljajo dogodki, ki bi mogli v najneugodnejšem slučaju preprečiti morebitne začetke zboljšanja ter uničiti vse dosedanje napore sanacije. Tudi v naši državi smo čuli v poslednjem času o izboljšanju položaja v industriji, o investicijah ter celo o zopetni zaposlitvi reduciranega delavstva. Vse te pojave moramo najtopleje pozdraviti. Gotovo je, da so tudi pri nas razni krogi ob po-četku krize spravili svoj denar v inozemstvo ter s tem precej pripomogli do pomanjkanja denarja in zaupanja. Ako bo končala konferenca v Stresi vsaj z delnim uspehom, bo brezdvomno prišlo do skorajšnje ureditve uvoza in izvoza agrarnih pridelkov, kar je za nas življenjskega pomena. V smislu teh smernic se bodo vršila tudi pogajanja o novi trgovinski pogodbi med Nemčijo in našo državo, pri kateri smo interesirani na tem, da izboljšamo dosedanjo pasirno trgovino s to državo. Kratek pregled trenutnega položaja v Evropi daje upanje na izboljšanje. V trgovske kroge in v gospodarstvo se vrača ono zaupanje, ki ie za uspešen razvoj potrebno. Berlin, 20. sept. tg. Državni predsednik Hin-denhurg je z naredim določil nove volitve v državni zbor na dan 6. novembra. Vlada pripravlja oklic na narod, da pojasni vzroke in svrho novih volitev. Oklic se bo zavzemal za okrepitev položaja državica predsednika in njegovo imenovane vlade, počimo p» gu ho označevalo geslo; »S Hindenbur-m -ji obnovo Nemčije!« Iz tega je tudi razvidno, da bodo v tem oklicu igrali posebno vlogo načrti za državno pravno reformo. Nemško časopisje proli vladi Parii, 20. sept. AA. »Tem«>s« ugotavlja, da je napravila angleška nota v Nemčiji globok vtis. Uradni krogi so dokaj vznemirjeni. Razsodni Nemci že priznavajo, da je treba iskati v Berlinu krivce mednarodnega nesoglasja. Najbolj pa sta mednarodno situacijo poslabšala Papen in general Schlei-rher z njuno akcijo za vojaško ravnopravnost Nemčije. Zanimivi so komentarji* nemških listov o novem mednarodnem položaju po objavi angleške note. Theodor Wolf ugotavlja v »Berliner Tagblat-tu , da husarska diplomacija ne moro doseči svojega cilja in da ogroža pravične zahteve Nemčije. »GermanuK, glasilo centruma, se vprašuje, ali se hude napake, storjene svoj čas z zahtevo po carinski zvezi Nemčije in Avstrije, ponove na še bolj nevarnem terenu. »Vorvvttrts« pribija, da vodi državna politika k izolaciji Nemčije. Vlada, ki je v notranjosti brez zaslombe, išče v zunanji politiki velikega uspeha in se je zalo vrgla brezglavo v avanturo, ki bo končala z diplomatskim neuspehom. Nemčija ni samo izolirana, marveč jo že zdaj ves svet smatra za militaristično državo, ki ovira splošno razorožitev in ki je kakor 1. 1914 pripravljena kršiti pogodbe ter preprečiti gospodarsko obnovo sveta iz sebičnih razlogov. „Hindenburgova fronta" Berlin, 20. sept. AA. Nemška vlada izda danes volivni manifest na narod. V manifestu bo orisala svoje stališče v vprašanju volitev in razloge, ki so jo privedli do tega, da je razpustila državni zbor. Vlada bo pozvala stranke, naj vrše volivno kampanjo brca nasilja. Doznava se, da vlada nima namena ustanoviti tako imenovano »predsedniško stranko«, pač pa »Hindenburgovo fronto«, v kateri naj bi bile zastopane vse skupine in frakcije, ki s simpatijami spremljajo polit,KO vlade. Hendersonov odgovor Nemčija bi od sodelovanja imela le koristi Reforma poljskega šohiva Odkar je minister W. R. i O. P. (Wyznan Re-/igijnych i Osvviecenia Publicznego) g. Jedrzeje-\vicz predložil poljskemu Sejmu novi šolski načrt 20. januarja 1982, je poljsko časopisje posvetilo tej stvari mnogo pozernosti. Glos nauezveielski«, tedensko glasilo Zveze poljskega učiteljstva je n. pr. p svetil celo prvo februarsko številko temu vprašanju. Nir čudnega, saj pa je tudi ta šolski sistem svojsko poljski in kot tak ne le plod dolgotrajnega pretehtovanja, ampak postavlja likraitu za bodočnost trajno okvirno osnovo. Ne bo odvčč. če se v nadaljnem najprej seznanimo s tem načrtom samim, potem pa prikažemo še kratko njegovo genezo: Osnovno šolstvo »szkolnictvvo povvszochne«, pred 1. 1901 še .ludovve , se po novj šolski ustavi deli na 3 tipne panoge z ozirom na snov. Po teh se posamezne, sem spadajoče šole spet dele na tri vrste in sicer tako, da obsega 3 vrsta, t. j. popolna osnovna šola (7 ali 8 razredna) vse tri panoge, t. j.: 1. elementarni okvir splošnega pouka, 2. dopolnitev in poglobljenje istega in 3. usposobitev v družabno-s spodarskem smislu; 2 vrsta (t. j. 5 do 6 razrednico) le 1 in 2. in še najglavnejše zahtevke 3., 1 vrsta (t. j. nižja, do 4 razr.) pa le 1 panogo z najvažnejšim' zahievki 2. in 3. Načrt predvideva splošno '■oloobvzniist in sicer sedemletno (odnosno 8 do 6 letno), razen tega it letni otroški vrtec (od 3 do (i let) ter dopolnilno iz. braževanje bod'si v poklicnih šolah ali zadevnih kurzih do 18. lela starosti. Srednja šola zavzema 6 letno izobraževanje in predvideva za vstop starost dovršenih 12 let (!). Ta šestletna doba obsega -lletno enotno gimnazijo in dveletni licej, ki se deli na različne oddelke. Po dovršenem liceju je možna pot do akademske izobrazbe na univerzah. Posebno važnoet se polaga v tem novem šolskem zakonu na poklicno šolstvo, ki se predvsem deli na: a) poklicno šolstvo (razne službe) in b) poklicne kurze. Predvideni so sledeči tipi poklicnega šolstva: 1. nižji tip (iz c6novne šole), 2. gimnazijalnii tip in 3. ticejni tip. — Ne-zaviano od tega pa se bodo organizirale še posebne šole za mojstre in nadzornike. Izobrazba učiteljstva pa je zamišljena lako-Ie: Osnovnošolski učitelji se bedo vzgajali: v posebnem 3 letnem pedagogičnem liceju, v katerega se bodo sprejemali učenci iz dovršenih 4-letnih gimnazij, odnosno v dvoletni pedagoški šoli po dovršenem liceju. — Vzgojitelji otroških vrtcev bodo zajemali izobrazbo: 1. v 4 letnem seminarju za predšolsko vzgojo, kamor se bodo sprejemali po 13 letu, 2. v dveletnem posebnem liceju za predšolsko vzgojo, katerega program se opira nn program gimnazije. — Srednješolsko u č i t e 1 j s t v o pa, kateremu se prišteva tudi seminarij in licej zn predšolsko vzgojo, mora imeti akademsko izobrazbo (višješolsko) in dobiva potem še strokovno-pedagoško naobrazbo na vsakoletnih kurzih. Ko smo tako v kratkem obrisu prikazali načrt nove poljske šolske reforme, se moremo zdaj š" malo pomuditi pri njenem postanku. Problem reorganizacije šolstva na Poljskem je n: mreč starejšega datuma in sega po svojih prvih z snutkih daleč nazaj pred svetovno vojno. Tako je že 1. 1901. komisija Pedag. društva poljskega uciiclistva predložila sledeči načrt: 1. Splošna ob-ve:..n .si osnovnošolskega pouka, 2. prekrstitev imena iz ludovve« v »povvszechno« (t. j. »splošno«, n a osnovna šolal), 3. Tri- do štiriletna gimnazija. 4. Obvezni izpit v srednjo šolo, 5. odprava s lekcije. Temu je sledila 1. 1907. zadevna diskusija v učiteljskih društvih in 1. 1914. je učiteljstvo, združeno v sedanjem Društvu srednješols/kih in vi." si Iftkih učiteljev določilo posebno komisijo, ki bi imela izvršiti načrt o ustroju šolstva. No, delo te komisije je preprečila vojna. Po zajetju War-szavve po Nemcih jc učiteljstvo s kongresovega kraljestva navezalo stike z mnlopoljskim. Najprej se je razpravljalo o ustroju šolstva v Krakovvu, dal n v Piotrkovvu in 1. 1919. se je v prenovljeni Pol ski delo nadaljevalo. Rezultat nekako tega je bila začasno brošura: »O szkole Poteke«. Cz. III. Dalje se ne sme prezreti zadevnii načrt ministra T. Lopuezanekega. Sledili so mu načrti: prof. dr. B. Nawroc.zynekega; direktorja Wojciecha Gorskega v publikaciji: »Stosunek szkol pOWszechnych do sn Inich, ogobioksetaloocych i zawodowich«. leta 19!i4.; dalje načelnika oddelka min. VV. R. i O. P. Wlad. Radwana v publikaciji: »Postylaty v spra-wie ustroju szkolnistvva R. P.«, 1. 1925.; ministra I prof. dr. Grabskega iz 1. lOV.. dalje je izdelala ko-' misija pod vodstvom podpredsednika min. sveta i prof. dr. Bartla 1920. 1. vrsto načrtov; sledi istega i 1920. leta načrt sedanjega prosvetnega ministra ' g. Jedrzejevvicza; dalje prof. dr. Jaksy-Bykowskega in I. 1931. končno še načrt, ki ga je predložila Zveza poljskega učiteljstva po svojem II. kongresu v Wilnu in ki je dal razrešitvi tega vprašanja zadnjo iniciativo. Razen tega se je zadevno delo nadaljevalo v ministrstvu VV. R. i O. P. in kol rezultat vsega tega dolgotrajnega procesa je bil pod vodstvom sedanjega ministra g. Jedrzejewicza izdelan načrt, ki je bil 11. januarja t. 1. odobren od mini-: sirskega svela in 20. istega meseca predan Sejmu v pretres. Ta, od Sejma odobreni novi poljski zakon je pri.š -i v življenje s 1. julijem 15)32 in v 0 letih po dnevu sprovedbe bo reorganizacija šolstva, kot i jo ta zakon predvideva, izvedena. Načrt seveda ne obvezuje avtonomne šlezijske vojvodine, ki bo o njem sklepala samostojno zase. Kakor je iz tega novega šolskega zakona razvidno, uvaja on splošno šolobveznost do 18 leta (5 let poklicne in dopolnilne izobrazbe po osnovni ! šoli). Tudi je s tem načrtom predvsem poudarjena enotnost in s t o p n j e v i 1 o s t vsega šolskega ustroja, glede katerega gotovo ne bo kritika ugovarjala. — Pač pa so se že dosedaj. predvsem s strani poljskega episkopata iznesli proiesti glede na idejno osnovo nove šolsko-vzgojne smeri. (i lavna nota novega šolskega zakona je namreč državljanska vzgoja, ki ni nasprotna ne religijski ne na-i rodni ne humanitarni. Predvsem je želja katoli-! čanov. da se povdani pri tem religiozna vzgoja po | naukih Cerkve napram presplošni oznaki moralne i vzgoje. V splošnem pa odseva iz. vsega navedenega resnega dela. ki ga kaže zgornji novi šolski načrt gotovo vse simpatije vredno prizadevanje mlnde ! poljske države za čim solidnejšo notranjo uredbo in velik smisel za prosvetno-kulturni podvig, ki je ' zlasti na novo osvobojenim slovanskim narodom in državam kar najbolj potreben. E. B. Fs-oces oroti ■r dr. Jovamovieu m iov. Belgrad, 20. sept. 1. Danes ob 8 se je nadaljeval proces proti dr. Dragoljubu Jovanoviču in tovarišem. Dvorana drž. sodišča za zaščito države je bila nabito polna. Med poslušalci se nahajata tudi predsednik bivše zemljoradniške stranke Joca Jovanovič in Milan Pribičevič. Točno ob pol 9 je vstopil v dvorano dr. Dragoljub Jovanovič. Njegovi tovariši ta čas niso bili v dvorani. Predsednik senata mu je stavil lakoj vprašanje: »Ali pri- ; znate vsa dela, katerih vas dolži obtožnica državnega pravilnika ?« Ko je bilo zaslišanje dr. Jovanoviča, ki je govoril svoj obrambni govor celo uro in tričetrt končano, je dal predsednik senata poklicati drugega obtoženca jurista Devica Jašo, ki se je zagovarjal tudi cele tričetrt ure. Jaša Devic priznava vse. česar ga dolži obtožnica. Današnji proces je bil zaključen ob 1 (»poldne ter se bo nadaljeval jutri zjutraj ob 8. Žrebanje dobrodelne loterije v Belfijrada Belgrad. 20. sept. I, V prostorih finančr)nga ministrstva je bilo danes dopoldne žrebanje loterije dobrodelnega društva sv. Vinccncija za zgradbo katedrale v Belgradu. Med drugim so bile izžrebane sledeče številke; 'št. 181.270 je zadela 800.000 Din; št. ,89.832 Din 50.000; št. 219.786 Din 20.000: št. 62.058 Din 10.000; št. 84.601 Din 10.000; štev. 85.898 Din 10.000; št. 87.048 Din 10.000; št. 87.043 Din 10.000; št. 190.716 Din 10.000. — Po 6000 Din so zadelo si,leče številke: 5.44« 25.760 112.014 173.133 1,80.910 201.313 208.996 213,183 in 229.317. Strahovit orkan London. 20. sept. ž. Po še ne dospelih vesteh iz otoka Palama v Floridi, je strahovit orkan na otoku Abac.o popolnoma porušil mesto Oreen. Tnr-kle in Capetovvn. Po dosedanjih vesteh ina.šn število mrtvih 14. ranienih ua 70. Ženeva, 20. sept. AA. Predsednik razorožitvene konference llenderson je poslal nemškemu konzulu v Ženevi pismo, v katerem obžaluje sklep nemške vlade, da se ne bo več udeležila razorožitvene konference. Pismo opozarja nemško vlado na možnosti konference in pravi, da bi Nemčija imela od sodelovanja koristi. Pariz, 20. sept. AA. Po vesleh iz Berlina tamkajšnji listi živo komentirajo odgovor predsednika razorožitvene konference Ilendersona nemški vladi na njeno obvestilo, da se začasno ne bo udeleževala razorožitvene konference. »Deutsche Allgemeine Zeitung,- pravi, da bi se Hendersonov odgovor mogel tolmačiti kot poskus sprave, ali pa tudi kot poskus, dn sc na Nemčijo zvali odgovornost za eventualen neuspeh razorožitvene konference. List je mnenja, da sta Anglija in Francija dejansko onemogočili Nemčiji uspešno sodelovanje na tej konferenci. »Lokalanzeiger« meni, da nemška vlada ne more pristati na Hendersonovo tezo, ki jo je obrazložil v svojem odgovom. 1'angenuanska »Deutsche Tageszeitung« poziva Francijo, naj ublaži svoj nastop na prihodnji skupščini DN, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, dn Nemčija zapusti tudi Društvo narodov. Centrumaška »Germania ne verjame, da bi bilo koristno, iznesti nemške zahteve pred forum Društva narodov. »Vossische Zeitung misli, da bi bilo bolje, če se prizadeto države o vsem tem vprašanju prej sporazumejo med seboj, preden bi ga iznesle pred Društvo narodov. Zaključek konference v Stresi Stresa, 20. sept. tg. Na zaključni javni plenarni sej ikonference o obnovi srednje in vzhodne Evrope, so voditelji delegacij velesil govorili precej optimistično, dočim so par ur prej na zadnji tajni seji številni delegati prijavili svoje pridržke, ki skoraj onemogočajo praktično uresničenje predlogov konference. Če je kdo spraševal delegate med štirimi očmi, so bili večinoma skeptični in niso verjeli na možnost, da bi se izvršil načrt za revalorizacijo žita, četudi agrarne države silijo na to. Romunski trgovinski minister Madgearu je na zaključni seji zelo drastično jtojasnil stališče agrarnih držav in naglasa], ila se je upanje, ki so ga stavile agrarno države na to konferenco, izpolnilo le deloma, ker brez valorizacije žita ni misliti na zboljšanje njihovega finančnega položaja, temveč je celo dvomljivo ali bodo države mogle vršiti svoje obveznosti, nekatere pa celo ali bodo mogle plačevati obresti posojil, dokler se njihova plačilna bilanca ne zboljša /. izvozom žita. Agrarne države za lo še enkrat nujno prosijo vse države, da se čimprej uveljavi načrt za valorizacijo žita, da se preprečijo usodne posledice v srednji in vzhodni Evropi. Agrarne države ludi obžalujejo, da konferenca ni določila gotovih pravil za odpravo trgovinskih omejitev. Nemška delegacija je z rezultatom zadovoljna, ker je v zadnji uri dosegla, ker se je v načrtu v določeni obliki sprejel izrečni pogoj, da se Nemčija oprosti kontribucije. Temu stališču se je pridružila na zadnji seji tuli Avstrija in Češkoslovaška, dočim so Anglija, Madjarska in Jugoslavija slavile pridržke, Italija, llolandska in Švica ter ostale države pa so si pridržale svobodo sklepanja sv jih vlad glede ratifikacije. Zastopnik Nemčije dr. P< -c je še enkrat naglašal, da Nemčija ni prevzela razen dvostranskih preferenčnih pogodb, nobenih nadaljnjih obveznosti in jamstev glede predlogov, ki jih je sprejelo konferenca. Konec konference pa jo zgodovinskega pomena, ker se je prvič na gospodarski konferenci dosegel sporazum o finančnih in' in gospodarskih pomožnih ukrepih, o katerih je upati, da se bodo izvedli Delegat Italije Michelis je sprejel predloge, dočim je angleški delegat Ad-dison izjavil, da Anglija sprejme odgovor s pridržki. ki jih je prijavil na tajni seji. Glede pridržkov pa se je doznalo, da jo angleška vlada sporočila, da v svoji trgovinski politiki ne pozna nobenih kontingentov in da nima nobenih žitnih carin. Holandski delegat Bruins je izjavil, da Ho-landska ne sprejme niti žitnega dogovora niti go-sjiodarskega poročila, pač pa nekatera priporočila finančnega poročila. Francija je brez pridržka sprejela vse predloge. Predsednik Bonnet je izrazil upanje, da se bodo nekatere države, ki so prijavile pridržke, končno vendar le še brezpogojno pridružile predlogom konference, ker je potrebno sodelovanje vseh in tvori konferenca v Str; «tapo za obnovo Evrope. Osebne vesti Beljjrad, 20. sept. I. Prometni minister Lazar Radivojevič je imenoval kot delegate za veliko železniško konferenco, ki bo od 7. do 15. oktobra v Bruslju, sledeče višje uradnike prometnega ministrstva: dr. Franca Vončino, referenta prometnega ministrstva pri glavnj direkciji južnih železnic, ing. Jojiča, načelnika strojnega oddelka, Mihaela Jova-noviča. šefa odseka za vozni red, Dolinarja iz prometnega oddelka in ostalo pomožno osebje. Belgrad, 20. sept. 1. Za častnega člana zveze zdravstvenih zadrug je izvoljen dr. Bojan Pire, šef odseka centralnega higijenskega zavoda v Belgradu. Belgrad, 20. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog zunanjega ministra premeščen: za podkonzula 7. skupine kr. generalnega konzulata v Trstu dr. Teo Vodušek, pori konzul iste skupine pri kr. generalnem konzulatu v Milanu. Belgrad, 20. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog prometnega ministra postavljen za kontrolorja v 7. skupini na poslaji v Ljubljani — glavni kolodvor Mihajlo Bostelc, kontrolor iste skupine prometnokomercialnega odseka direkcije drž. železnice v Sarajevu. Belgrad, 20. sept. 1. Z naredbo vojnega ministrstva so postavljeni: na službo v poveljstvo Ijnb-' Ijanskega vojnega okrožja konjiški kapetan 2. razr. Predrag Štefanovič, za vodnike 1. pionirskega polka inženirska podporočnika Ivan Bukša in Simon Gole«, za 1. častnika kr. ladje Dalmacija kapetan korveto Medlička Arnold, za 1. častnika kr. ladje »Dubrovnik« Ivan Kern, za 1. častnika minerskega poveljstva kapetan korvete Velizar Kovač, za vršilca dolžnosti poveljniku mornariškega oddelka poročnik' fregate Stanislav Cvirn, za vršilca dolžnosti ordonančnegn častnika v mornariškem poveljstvu poročnik fregate Josip Saksida. Helgrad. 20. sept. I. Premeščena sta: Dolenc Ljub i slava, učiteljica v Šmarje pri Jelšah, Alojzij Kos, veroučitelj na Itadu na meščan, šolo v Šoštanj. Belgrad. 20. sept. 1. Za učitelje za našo izse-Ijeniško deco v Belgiji sta imenovana: Stoviček Svatopluk iz Ljubljane v l.imbourgu, s sedežem v Ai.steuu, Ažman Marija, učiteljica iz Stogovca v Limbourgu s sedežem v lleerlenu. Belgrad, 20. sept. 1. Za veroučitelje so imenovani: čižek Alojz, župnik, za kateheta na meščanski šoli v Slovenjgradcu, Filipič Ivan za kateheta na meščanski šoli v Krškem, Fihler Franc, kaplan, za kateheta na meščanski šoli v Ribnici, Cizar Fr., kaplan, za kateheta nn meščanski šoli na Rakeku, Ivordež Zdravko Unplr.n. za kateheta na meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih gor., šolinc I Ivan za kateheta na meščanski šoli v Slovenski Bistrici, Ocvirk Alojzij za kateheta na meščanski šoli v Vojniku, dr. Gotfried p loj za knteheta na meščanski šoli na Viču, Ivan Mak za kateheta na meščanski šoli v Ormožu, Matija Minula za katehe-i ta na meščanski šoli v Ljutomeru. Delo v pisarnah v zimskem času j Belgrad, 20. sept. A A. Ministrski svet je sklenil, naj bo delovni čas v državnih pisarnah tudi po 1. oktobru f. I. nepretrgano od 8 do 14 za vse urade z izjemo vojske, železnic, sreskih načelstev, policije in pošte. — šefi odsekov so odgovorni za dežiirnost in če ta ni mogoča, naj odrede, da hodi njihovo osebje tudi popoldne v službo. Gandhi je ostal v ječi Poona, 20. sept. AA. Gandhi je odklonil pogoje indijske vlade za izpustitev iz ječe. Zato ga oblasti niso. izpustile. Svojo gladovno stavko začne danes opoldne. Bilanca železniške katastrofe Pariz, 20. sept. A A. Po zaključnih podatkih je železniška katastrofa v Turiemiu zahtevala skupno 61 smrtnih žrtev. Izmed 510 legijonarjev, kolikor jih je bilo v vlaku, so jih 47 našli mrtve pod ruševinami, 9 pa jih jo i>odteglo ranam. 217 legijonarjev je ranjenih, med njimi 20 hudo. -37 vojakov jo popolnoma nepoškodovanih. Razen tega je našlo smrt 5 železniških uslužbencev. Krogla v srcu London, 20. sopt. ž. V londonski bolnišnici leži 21 letna deklica Sinida Hovard, ki ima v srcu kroglo. Našli so jo na ulici s strelom v srcu, ko je ležala poleg svojega hudo ranjenoga zaročenca, ki i jo je ustrelil. Zaročencu gre na bolje, iz srca Ho-j \vardovo pa si zdravniki ne upajo vzeti kr.-gle, ker se bojijo, da bi taka operacija povzroc11;> takojšnjo smrl. če miss Hovvard ostane pri življenju, v kar zdravniki verjamejo, bo morala pustili kroglo v srcu. Krogla se pri bitju srca stalno premika. Zdravniki si ne morejo pojasniti tega edinstvenega slučaja, kajti po teoriji nastopi po ranjen ju srca takojšnja smrt Ogenj uničuje siromakom Požar na Količevem Domžale, 19. septembra. V noči na ponedeljek je zlobna roka zanetila požar v hiši posestnice Ane Korošec na Količevem št. 7. Požigalee je zažgal butare, katerih je bilo okoli ISO, nakar je ogenj takoj — bilo je nekaj čez 22 — objel vse poslopje, ki je bilo leseno. Lastnica je bila zavarovana za 2000 Din. Huje ko ona pa ie prizadet gostač Franc Prelovšek, usluž-ben v Bonačevi tovarni, kateremu je pogorelo dobesedno vse: pohištvo, obleka in celo težko pri-služen denar. Ker je bil ogenj tako nagel, niso mogli rešili niti toliko, da bi se mogli obleči. Prelov-škovo ženo, mater dveh otrok, je nesreča tako zadela, da leži bolna pri dobrih sosedih. Prelovška, ki je priden in trezen delavec, priporočamo v dobrohotno pomoč. Na lice mesta so dospele brizgalne z Vira, Bonačeve tovarne in iz Radomelj, ki pa ognja niso mogle pogasiti ler so dosegle le to. da se ogenj ni razširil še na sosednja poslopja. Nesrečna Stavca vas Žužemberk, 19. septembra. Dodatno k prejšnjemu poročilu še sledeče: Škoda je tudi to pot velika. Prizadeta pa nista samo oba sedanja pogorelca, ampak tudi prejšnji, JU so imeli pri njiju več stvari spravljenih. Zlasti Potočarjeva, ki je izredno dobrega in usmiljenega srca, je imela pod svojo streho vse natrpano razne oprave, žita, krme itd., kar so nosili k njej spravljat pogorelci, ki še niso imeli svojih shramb. Sedaj je šlo z njenim premoženjem vred tudi vse to. Sosed Fabjan je imel v njenem svinjaku štiri prašiče že skoraj dorejene. Ravno ta teden je nameraval dograditi jiogoreli svinjski hlev in svinje prepeljati vanj, a sedaj so vsi štirje zgoreli. Takoj, ko se je pokazal ogenj, so začele svinje cviliti. Toda požar se je tako naglo razširil, da ni bilo več mogoče blizu in odpreti vrat. Toliko manj je bilo mogoče rešiti kaj drugega. Tako je uboga reva, vojna vdova, že prej vsa zadolžena, prišla sedaj popolnoma ob vse. Gospodar Zupančič je bil vsaj primerno zavarovan, Potočarjeva pa le prav neznatno. Tako siroščina vedno na kup silil Uboga pogorelka je vsega usmiljenja vredna in [>odpore potrebna. . Brez dvoma je, da je bil sedaj, kakor prvič ogenj podtaknjen. Obakrat je začelo goreti v list-niku, obakrat v nedeljo ob mraku. Ljudje so vsi zbegani in prestrašeni. Prisrčna hvala pa gasilcem, ki so se tako žrtvovali! Požar pri Grosupljem Grosuplje, 20. septembra. Okrog 1 ponoči, ko so ljudje pri najboljšem počitku, so se oglasili zvonovi, gasilski rogovi in sirena grosupeljske tovarne motvoza. Ljudje so takoj vedeli, da je v bližini požar. Požar je nastal na Selili pod Šmarjem na Dolenjskem pri Mariji Kastelic, p. d. pri Trontlju. Najprej se je vnel pod, v katerem je bilo precej sena. Ogenj je prodrl na sredini streho in je bušil visoko v zrak. Ker je bila streha slamnata, je gorečo slamo raznašalo daleč naokoli in takoj nato 6ta bila v plamenih tudi že hiša in hlev, ki sta oddaljena od poda kakih 20 metrov. Marija Kastelic je spala v hiši dn njeni trije otroci. Njen mož pa je že v mraku odšel v poldrugo uro oddaljeno vas Lipljene in pri požaru ni bil navzoč. Ko se je ona na glas zvonov zbudila, je bila že vsa hiša v plamenu in v veži se je začel že rušiti strop. Hiša in ostalo ooslopje je bilo namreč že zelo staro in s slamo krito. Hitro je pograbila otroke in v zadnjem trenutku se je rešila. Takoj nato pa se je vnel tudi pod in žitnica posestnika Jožefa Mehleta, p. d. pri Pajku. Zgorelo mu je mnogo sena in tudi žita. V veliki nevarnosti je bila tudi hiša, ki stoji v neposredni bližini. Sreča je bila, da je hiša krita z opeko in da ni bilo nikakega vetra. Mariji Kastelic pa je zgorelo skoraj vse. Rešili so le nekaj perila. Zavarovalnina je baje še precej primerna. Na kraj nesreče so prihiteli prvi grosupeljski gasilci, ki so delali z veliko požrtvovalnostjo do jutra, dočim so druge brizgalne že odšle, ko ni bilo več nevarnosti za ostale hiše. Dalje so prišli na pomoč še gasilci iz Ponove vasi, Št. Jurija in Šmarja z motornimi brizgalnami. Dalje so bile še ročne brizgalne iz Sp. Slivnice, Lipoglava, Šmarja, M. Mlačeva in Gatine. Vode je bilo še primeroma dovolj. Črpali so iz nekega brega, ki so ga pa proti koncu osušili. Seveda ni zelo velik. Prisotni so bili tudi grosupeljski orožniki, ki so z veliko vnemo pomagali pri reševanju. Kako je požar nastal, še ni pojasnjeno. Dva požara v ptujski okolici V Ruperčoh je gorelo letos štirinajstič. Zago-netka požara v Rogo/.nici. Ptuj, 20. septembra. Ptujska okolica je letos kakor zakleta. Požarne katastrofe divjajo druga zu drugo, cele vasi so že postale žrtve plamenov, pu še vendar je pravi vzrok teh nesreč zavit v temo. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi kdaj na Ptujskem ali Dravskem polju tako pogosto gorelo kakor letos, ko so vendar v prejšnjih časih bile strehe slamnate, hiše lire/, dimnikov ter so bile tako mnogo bolj izpostavljene po-žumi nevarnosti, kakor sedaj, jasno je, da gre večina teli požarov na račun človeške hudobije. Danes je zopet v okolici Ptuja na dveh straneh gorelo. Ogenj jc izbruhnil v Bupcrči vasi, kjer so imeli letos žc 13 požarov ter je bil današnji štirinajsti. Zgorela je viničarija posestnika Franceta Žunkoviča. Na pomoč sta prihiteli gasilni društvi iz Cerkovcev in Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Viničarija je sicer zgorela do tal, posrečilo pa sc jc ubraniti sosedina poslopja pred grozečo nevarnostjo. Drugi [>ožar, ki je bil v Rogoznici okoli 4 zjutraj razsvetlil nebo ter prebudil preplašene vuščane iz snu, je uničil gospodarsko poslopje ter skedenj posestnika I erneka v Novi vasi. V kratkem času so prihiteli na mesto požara ptujski gasilci pod poveljstvom inž. Cel-lotija. Hitro so bili iz bližnjih tolmunov napeljane cevi in |>o dveurnem delu se je posrečilo ogenj omejiti ter odvrniti nevarnost od hiš. Plameni so uničili gospodarsko poslopje, posrečilo pa se je oteti iz hleva živino, ki so jo sosedje odpeljali v zadnjem hipu že vso omamljeno od dima. Pač pa je zgorela perutnina v kurniku. Za časa požara ni bilo posestnika Perncka doma in se tudi danes še ni pokazal na domačiji. Njegova žena pa leži v ptujski bolnišnici, kjer se zdravi od hudih poškodb, ki jih je dobila o priliki domačega prepira. Ker jc Pernek pred kratkim izgubil tudi svojega otroka, ki je umrl v mlaki gnojnice, je bil zadnje čase zelo potrt. Poleg tega so našli v kleti nekaj sodov jabolčniku in vinu izpuščenega, katerega je bilo na tleli za celo ped. V hiši pa so našli navito budilko. Vzrok požara je pod temi okolnosim i zelo zagoneten. Iz novega ljubljanskega sanatorija Plinska kuhinja v sanatorlju zasebnih nameščencev na Zaloški cesti. Izpred celjskega okrožnega sodišča Celje, dne 20. sept. Včeraj se je zagovarjal pred 5 članskim senatom Pribožič Alojzij, brezposelni^ rudar, radi zločina po čl. f. zak. o zaščiti države, da jc vršil propagando, da se z nasiljem izpre-nieni politični in socijalni red v državi. Pribožič je pristojen v občino Raztez pri Rajhemburgti. živel je pa večinoma v Nemčiji. Belgiji in Holundiji ter se je šele februarja leto« kot brezposelni rudar vrnil v domovino. Govori francoski, nemški, flantski ter rad čita znanstvene knjige o političnih in soeijnlnih problemih. Po prihodu v domovino jc talkoj prijel za delo na kmetih, zadnji čas jc pa tudi dom« postal brezposeln. Pri današnji razpravi je bil Pribožič glede glavnega tlela obtožbe oproščen, ker se je izkazalo. da ga ni zakrivil. Obsojen je pa bil rudi dogodka julija meseca v Celju, da je propagiral'komunizem na 8 mesecev strogega zapora. ker jc .sodišče smatralo, da je ta del obtožbe po pričah dokazan. Senatu jc prcdseedovnl predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, obtožbo je zastopal dr. | tiha rt. zagovarjaj je pa obtoženca Pribo-žiča odvetnik dr. Ilodžar. Najidealnejša pot za razbremenitev posestev in za zidavo lnstnega doma potom STAVBNK HRANILNICE IN POSOJILNICE. Ljubljana Miklošičeva cesta št. 5. Pokopana - pa živi! Ptuj. 20. sept. Nesrečnico, ki jo je povozil vlak. so izkopali Povod za ekshuinacijo je dalo »Slovenčc-vo« petkovo poročilo, v katerem smo nesrečnico opisali. Sedaj pa se jc ugotovilo in sicer v navzočnosti njenega moža. brata in očeta, tla jc nesrečnicu identična z Barbaro Vindiš. 38 let staro posestnico iz Trtloliojcev. občina Sv. Andraž. Od doma je bila žc več dni odsotna, mislili so pa. tla sc nahaja kje pri sorodnikih. Saimoumor je izvršila v duševni zmedenosti, ker je bila žc leta 1923 v umobolnici. Ivana To tleli naprej. Dočim je Žepjč odnesel zdravo kožo, si je Kokalj zlomil ključnico in dobil večje rane po nogah. Kolesarji, ki so videli po njih povzročeno nesrečo, so jo jadrno | obrisali nazaj. Kokalja so nato odpravili v ljubljansko bolnišnico. Tu so mu uravnali kost, rano pa zašili in obvezali. — Vse je žc kazalo, dn bo | Kokalj kmalu ozdravel. Ko jc bil v pričetku pre-j teklega tedna pri njetn na obi0, Ljubljančani so res srečni ljudje! Razni potujoči cirkusi, preroš-ki fenomeni in kabaretne plesalke kar tekmujejo med seboj, kdo jim bo čim več umetniških užitkov pričaral v te žalostne dni in jim temeljiteje izpraznili žepe. Oni jamrajo o krizi, drugi si pa podjetno mane jo roke.. .c Druga kavk« (z rahlim prezirom): »Res! Ljubljančani se dajo imenitno potegniti za uos! Sem si •zadnjič ogledala oni tingl-tangl v Tivoliju in se prepričala na lastne oči. Največ žvenkljajočih di-narčkov je iztisnil iz njih možiček, ki jim je prerokoval z rok na sila enostaven način: z desnico je pomolil vsakomur že natiskano »prerokovanje« pod nos, z levico lepo pospravil denar — in pšenica je šla v klasje. Prav tako, če ne še na bolj duhovit iu iznajdljiv način, bi jim lahko prerokoval n. pr. nestor slovenskih umetnikov Jakopič, ki je moral vendar že zdavnaj priti do spoznanja, da umetnost ne nese več .. .« Prva kavka: >Genijalen dotnislek! Mu bom ob prvi priliki, ko ga srečam, predlagala, naj vrže čopič in paleto v kot in se posveti dobičkonosnemu poklicu preroka ali plesalca na vrvi! Tako bi bil z enim mahom reieh duhamornih skrbi in nadlog, ki mu jih vali kriza umetnosti na stare rame...« Druga kavka (strupeno): »Da, da, ti Ljubljančani! Kadar gre za domače kulturne zadeve, milo tarnajo o krizi, za importirano lujo robo imajo denarja vedno dovolj. Sem slišala, da zaman iščejo abonentov za gledališče. Medtem pa je k predstavam raznih po srcu in duhu povsem tujih jim prireditev naval, da se ti kar črno dela pred očmi. O, so Ljubljančani močno napredni in kulturni ljudje in so! IViznajo kar več stopenj navdušenja: čimbolj je kakšna kulturna« prireditev oddaljena od resnične umetnosti in kulture, tembolj se navdušujejo zanjo... Živijo!« »Glej ga vraga, sem zarohnel tako glasno, da me je fant, ki je poleg mene sedel, debelo pogledal, :>glj ga vraga, torej tako daleč smo že prišli. da se bodo že kavke norčevale iz nas?! Nak, tu se pa že vse neha! Naj prepustijo zabavljanje kulturnim referentom, zgage nemarne!« In sem pobral debel kamen in ga zalučal na kostanj. »Nesrrramnež! Nesrrrainnež!« sta ogorčeno zakričali kavki in odfrčali na drugo drevo... Tedaj se je oglasil penzionist poleg mene. Pokazal je s palico vzdolž Kongresnega trga in po-mežiknil z levim očesom: »Imeniten naslov tole, kaj? — Pesem, poljub, dekle... To vleče!« Drugi penzionist: »Sodobnost, kaj hočeš... Sem slišal, da je reklama, s katero so napovedovali to (s podčrtano isonijo) »prekrasno filmsko opereto ljubavnega čara. očarljivih melodij, jietja in šlagerjev, izvrstnih dovtipov, zabave in smeha« — dosegla nesluten uspeh. Ljubljančani gredo na take reči ko muhe na med k »Na, zdaj pa še tadval« sem se razjezil in se pomešal med občinstvo, ki se je v trumah vsijialo iz kino-dvorane. In sem ujel na uho takele reči: Gospodična (ki živi in umira zgolj za svoje kimo-ljubljence ala Gustav Frohlich, Hans Alberts et cetera): »Ta film je res nekaj božanskega! Že naslov sam te spravi v ekstazo, kaj šele vsebina!« Druga gospodična (navdušeno): >Tega si moram na vsak način še enkrat ogledati!«' Tretja gospodična (z obrazom kakor namalana predpustna maska): »Ah, kako krasen dečko — tale Gustavcek! Kar umrla hi zanj! (Polglasno zapoje.) Dajn ist majn gances Herc ...« Četrta gospodična (še vsa pod dojmom sentimentalnega filmskega miljeja se oklene svojega kavalvrja in mu nežno zapoje na uho): »Auh tu virst mih ajnmal betrigen, auh tu ...« Prileten gosjKDd (spremljevalcu): »Kako bridko resnične so duhovite ugotovitve filmskega poročevalca, ki je napisal: »Gledat in poslušat pojdite sami, da se prepričate, da niso samo v življenju, temveč, tudi na filmskem platnu najlepše in najslajše stvari tri — pesem, i>oljub, dekle«... Zares prekrasen argument za nenadkriljivo vrednost tega filma!« Njegov spremljevalec (sarkastično): »Da. da, do pičice so se uresničile njegove preroške besede. Film je užgal staro in mlado! Sentimentalnih »ahov« in »ohov« je bilo toliko, da se mi je kar tajalo srce ...« »Aha. to je pa druga plat zvona!« sem si dejal in pristopil k gospodoma: »Tako in tako, go- spoda — bi mi hotela na kratko povedati vsebino tega očarljivega filma?« »Prav rad!« je jx>kimal starejši gospod. »Evo vam je: 50% gramofonskih šlagerjev, 20% flirta, 15% poljubov, 10% »duhovitih« dovtijjov ala Pat in Patachon in 5% posrečenih režijskih domi-slekov. Suma sumarum: 100% kabaretnega tingl-tangla. Lupina brez jedra, okostje brez duše. Film bi se pravtako mogel imenovati namesto »Pesem, poljub, dekle — šlager, kabaret, flirt, rokuspo-kus — konec!« »Ampak,« je povzel besedo drugi gospod, »ampak navdušenje občinstva je kljub temu ogromno. Nežni spol se svojega oboževanca kar nagledati ne more in mu na tihem prireja burne ovacije. Ja, tale Gustav Frohlich je v resnici nevaren »srce-jed , kakor se je blagovolil izraziti filmski jioro-čevalec. Ampak je treba pribiti tudi tole za vele-cenjene dame dokaj porazno dejstvo: umetnik pa tale »srcejed« ni.« Drugi gospod: »Kratkomalo: resna nevarnost nam grozi, da bodo ljudje izgubili še zadnjo trohico zdravega okusa in smisla za resnično umetnost. če jih bo filmska zvočna produkcija pitala s takšnimi tingl-tangll!« Oprostite, ampak... sem kronist registriral samo to, kar sem na ušesa ujel. Izključno moja avtorska last je samo debela pika, ki jo pristavim na vse to. Ni treba hvaliti, ni treba nič reči, pač pa je treba Ti k »Slamiču« steči, in zadovoljen boš vzkliknil glasn6: »Oj dobro blago se hvali samo!« Kaj bo dane s 7 Drama: »Roksy«. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta (j in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. © Slomškova proslava v Ljubljani. Prosvetna zveza priredi v nedeljo 25. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union svečano komemora-ofjo 70 letnice smrti škofa A. M. Slomška. Spored proslave je sledeči: 1. A. M. Slomšek: Svetlo sonce se je skrilo; b) Najboljše vince; c) Popotnica vojaška, poje zbor Križarjev pod vodstvom p. Fr. Ačka; 2. P. Krizostom Sekovanič: Tvoja smrt je čudovita pesem, deklamacija; 3. A. M. Slomšek: Preljubo veselje, b) Predice, poje zbor sestric sv. Klare pod vodstvom p. Fr. Ačka; 4. Dr. Jože Pogačnik: Pozdrav Slomšku a) Oni od Jesenic, b) Oni od Št. Ilja, deklamacija; 5. Et-bin Boje: Slomšek narodni vzgojitelj, predavanje s skioptičnimi slikami. Ta slavnost je obvezna za vse ljubljanske prosvete in organizacije. 0 Vpisovanje ua. obrtno-nndaljevalne šole. V smislu sklepa šolskega odbora za obrtno-nada-Ijevalne šole z dne 16. septembra 1932 se vrši vpisovanje na vseh ljubljanskih obrtno-nadaljeval-nih šolah v nedeljo 25. septembra 1932 med 9 in 12 dopoldne. Poduk se prične s 1. oktobrom. Šolnina znaša kakor dosihdob 20 Din mesečno za vsakega gojenca. Vpisnina 2 Din. O Mestni dom prezidujejo. V Mestnem domu izvršujejo sedaj znatna gradbena dela. Dvorano, ki jo je mestni občinski svet velikodušno poklonil Šentjakobskemu gledališkemu odru, med tem, ko mestna elektrarna plačuje za prostore v Mahrovi hiši ogromno najemnimo, zidarji sedaj prezidujejo in urejajo, lako, da bo res podobna malemu gledališču. Skoraj pol dvorane bo zavzel samo oder. v drugi polovici' pa bo prostor za gledalce. 0 kulturni misiji Šentjakobskega gledališkega odra sicer ne bomo izrekli sedaj svojega mnenja, vendar pa smo radovedni, če bo mestna občina prav tako velikodušna tudi do drugih društev. — Drugo društvo, ki je bilo ludi deležno ljubezni mestne občine, je »Ljubljanski zvon«. Dobilo je čedno dvoranico v L nadstropju Mestnega doma, ki jo je jirav lepo uredilo v društvene prostore. Kadar bo g. mestni župan slavil kakšen jubilej ali pa kdo od občinskih svetnikov — bo društvo gotovo moral ično obvezano zapeti vsaj nekaj ganljivih sere-nad njim na čast. — Poklicni gasilci so dobili v zadnjem času nov reševalni avto. V kratkem pa dobe tudi novo lestvo magirus. Dosedanja magi-riis. ki je edina v Ljubljani, je že tako strohnela, da so vaje, kaj šele reševanje z njo, za gasilce smrtno nevarne. Dosedanja garaža vseh orodij poklicnih gasilcev je postala mnogo preozka in se je razširila te dni za nekaj kvadratnih metrov. Prostovoljni gasilci so morali od svoje garaže namreč odstopiti en predel. Zidarji so prestavili steno, pri delu pa so jim mnogo pomagali tudi poklicni gasilci sami. Pa tudi nova razširjena garaža bo za iQSI9ŠU\K£9 OBI.EKEitd. za gospode in otroke nudi najusodnejše 3. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 poklicne gasilce premajhna, ker imajo dosti voz m orodja. Najbolj prav M bilo, 6e bi poklicnim gasilcem dala mestna občina vse pritličje Mestnega doma za shrambe, prostovoljni gasilci pa bi morali zgraditi lasten gasilski dom. 0 Veliko zanimanje stanovanjskih najemnikov ta svoje društvo! Knkor je bilo že v naprej pričakovati, je vzbudila ustanovitev Društva stanovanjskih najemnikov veliko zanimanje med vsemi sloji. Drušivo je ustanovilo svojo pisarno v Vegovi ulici štev. 8. Iz izjav, ki jih podajajo priglašajoči se člani, prihajajo na dan vsakovrstne podrobnosti o postopanju hišnih lastnikov s stanovanjskimi najemniki. Vkljub temu, da so že danes stanovanjske najemnine dosegle naravnost neverjetno višino, so še nekateri hišni lastniki, ki jim sedanje najemnine niso dovolj visoke. Pri lem se zadnje čase poslužujejo predvsem sledečega načina: Stranki iz kateregakoli vzroka odpovedo stanovanje ter ga nato oddajo novi stranki po zvišani najemnini, številno preseljevanje družin se s tem seveda le pospešuje. Pri tem se pa hišni lastnik, kateri vidi pred seboj le lastni dobiček, prav nič ne ozira na veliko škodo, ki jo mora ulrpeti stanovanjski najemnik ob vsaki selitvi. Zato poziva Društvo stanovanjskih najemnikov vse stanovanjske najemnike, da se v čini večjem številu priglasijo v članstvo ter s tem ojačijo odpor proti takemu postoi>anju. Društvena pisarna posluje vsak dan od pol 9 do 12 in od pol 3 do 7 v Vegovi ulici štev. 8. © Mestna zastavljalnica bo v soboto, dne 24 septembra radi čiščenja zaprta. © Nesrečne ilobertovke. Flobertovke nikakor niso samo nedolžne igrače, kakor radi mislijo mladi ljudje, temveč morejo biti prav nevarno orožje. Samo letos se je pripetilo v Ljubljani vse polno nesreč s flobertovko. Predsnočnjim se je igral s tem majhnim, pa vseeno nevarnim orožjem 17 letni mesarski vajenec Franc Žnidaršič z Vidov-danske ceste 20. Obstrelil se je tako nesrečno, da ga je projektil zadel v desno oko, ki se je fantu izteklo. 0 Ljubljanski ponesrečenci. S kolesa je pa-dol in se močno potolkel 33 letni sluga Ivan Mikuš z Bleivveisove ceste 1. — Neznan napadalec je napadel predsnočnjim 26 letnega hlapca Franca Malisa iz Jeranove ulice 18. Sunil ga je z nožem v desno ramo. Rana k sreči ni nevarna. — Pri delu je odletel kovinski košček v obraz <13 letnemu ključavničarju Jane zu Škrlju s Ceste dveh cesarjev. — Neznani biciklist je povozil na Starem trgu 3 letnega Vekoslava Meserka, sina trgovskega potnika. Poškodoval ga je na desni nogi. O Pouk jezikov francoščine, angleščine, nemščine, španščine v skupinah in zn posameznike. Priglase se sprejema vsak dan do 24. t. m. od 6—7 zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje. _ Prof S. Jeras-Guinot. © Pumparce. obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Maribor □ Slomškova proslava bo v »boto ob pol 9 v narodnem gledališču. □ Planinska maša pri Arehu. Ob priliki Pohorskega teka se vrši v nedeljo pri Sv. Arehu sv. opravilo ob 9 dopoldne. Mašuje g. ravnatelj Hrastelj. □ Sestanek katehetov se vrši jutri v četrtek oh pol štirih popoldne in ne ob pol desetih, kakor smo poročali v včerajšnji številki. □ Smrt uglednega moža. V Cankarjevi ulici št. 2 je včeraj umrl upokojeni železničar g. Alojz Bezjak v starosti 71 let. Blagopokojni je oče uglednega mariborskega industrijalca in trgovca Bezja-ka, lastnika tvrdke Weka. Pogreb se vrši danes popoldne ob 5 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujoči rodbini naše globoko sožalje. □ V Smolniku pri Rušah je umrla včeraj blaga in obče sj>o^tovana gospa Julijana Skerbinjek. Pokojnica je bila ena izmed onih slovenskih žena, katerih se moramo spominjati vedno s ponosom in hvaležnostjo. Molitev in delo je samo |>o-znala in na tem je slonelo vse njeno zgledno življenje. Blaga žena je bila znana dobrotnica za reveže, za katere je imela vedno odprte roke in prijazno besedo. Smrt ljubljene gospe in babice je svojce hudo prizadela. Naj počiva blaga žena v miru, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Otvoritvena predstava mariborskega gledališča bo v soboto 1. oktobra. Vprizori se Cankarjeva komedija »Za narodov blagor« v režiji J. Ko-viča. □ Sodna ulica zaprta. Radi ureditve in tlakovanja ulice se zatvori do nadaljnjega prevozni promet skozi Sodno ulico od 20. septembra naprej. Otvorjena pa ostane za promet Marijina ulica. □ Boben na mariborskem okrajnem sodišču. Dne 2. novembra se vrši dražba nepremičnin zem. knjiga k. o. Bresternica, vi. št. 247. Cenilna vrednost Din 34.178, najmanjši ponudek Din 22.800. — Dne 7. novembra bo dražba nepremičnin zem. knj. k. o. Zgornji Boč št. 31 in Zgornji Boč št. 65. Cenilna vrednost prvega zemljišča Din 16.576.80, drugega 17.486.20. Najmanjši ponudek za oboje Din 23.370. — Dne 9. nov. pa bo dražba zemljišča zem. knj. Sv. Magdalena, 1-5 vi. št. 787. Cenilna vrednost din 3438, najmanjši ponudek Din 1719. □ Tramovje poka. Dupleški most bi bilo treba impregnirati. Tramovje je že močno razpokano in bi barvanje ali impregniranje bilo velike koristi. □ Neprijčtne izkušnje je napravil v Mariboru te dni neki Belgrajčanin. Zanimal se je za mariborsko nočno življenje ter naletel pri tem na pre-brisance, ki so mu olajšali žep za lepo vsoto. Policija je na njegovo prijavo prijela neko Kristino, ki je igrala baje pri skubljenju glavno vlogo. Izročili jo bodo sodišču. ! Nad 50 ti U.uc ua startu Pohorski h; ki s«, vrši v nedeljo od I laske koč.; na Poho-ski dom, bo eni, največjih tovrsl nii pr.redite-' v državi Prijavili so udeležbo svojih tekačev vsi mariborski lahkoutletski in smučarski klubi, tako da bo na startu nad 50 tekačev. Vršila se bo ljuta borba med priznanimi našimi »kanoni«, ni pa izključeno, c'a pridejo k teku tudi resni konkurenti iz Ljubljane in Zagreba; borba bo vsekakor zanimiva in med mariborskimi športniki in planinci vlada za prireditev upravičeno zanimanje. Če bodo ostale športnikom še vremenske razmere naklonjene, bodo izkazovale pohorske postojanke v nedeljo naravnost rekorden obisk. □ Podpisi za izredno občinsko sejo. Stanovalci mestnih hiš. katerim je bila povišana najemnina, so pričeli akcijo za sklicanje izredne seje občinskega sveta, ki naj izpremeni sklep upravnega odbora. Za slučaj, da ne bi občina ugodila, bodo na- brali predpisano število [»odpisov, kakor jih določa zakon za prisilno sklican i" obti.iske seje. □ Prireditveni odbor Mariborskega tedna se je sestal v jionedeljek zvečer k svoji zadnji seji, na kateri se je letošnja prireditev končno likvidirala. Bilanca, ki je bila na seji objavljena, izkazuje kritje stroškov in izdatkov. □ Davčne zadeve. Od 1. do iti. oktobra traja rok za vložitev prijav v svrho odmere zgradarine za leto 1933. Prijavo je treba vložiti za vsak zgra-darini obvezen objekt ]>osebej, ena prijava zadostuje le, če so vsi objekti pod skupno hišno številko. Obrazci prijav se dobe pri občini ali na davkariji za 1 Din. Prijavo vloži hišni lastnik oziroma vsi solastniki, ali njihovi pooblaščenci. Za zgradbe, ki so prejele nove številke, je treba vpisati tudi njihovo staro. V prijavi mora biti navedena letna kosmata najemnina po stanju meseca septembra. Pod kosmato najemnino ,se razumejo vsi dohodki, katere prinaša lastuiku izkoriščanje stavbe — poleg najemnine tudi vse ostale dajatve v naravi, usluge itd., ki jih je najemnik zavezan dajati lastniku. Izpolnjene prijave podpisujejo najemniki, vendar ne prej, nego je hišni lastnik vpisal višino dolične najemnine. Za prekoračenje predpisanega prijavnega roka, oziroma za utajitev ali napačno navedbo na prijavnici, so določene kazni. V svrho pravilne odmere davka na neoženjene osebe je dolžan hišni lastnik ua prvi strani izpolniti vse podatke najemnikov. — Točnejša navodila dobe hjšni lastniki v tozadevnem razpisu mariborske davčne uprave na razglasili deski davčnega urada ali na pristojnih županstvih. □ Lep uspeh Mariborčana. Na lahkoatletskih prveaistvih v Zagrebu je dosegel naš znani tekač Podpečan, Član mariborskega :. Železničarja«, lepe uspehe v teku na 5000 in 10.000 metrov. V prvi disciplini je dosegel tretje, v drugi pa drugo mesto. Ob močni konkurenci je uspeh Podpečana nad vse časten. □ Šc ena žrtev razvanjskega prelepa. Poleg, življenja pokojnega Klemenčiča je zahteval usodni razvanjski prelep še več žrtev, pri katerih [>a k sreči ne obstoja življenjska nevarnost. V mariborsko bolnišnico so prepeljali še 64 letnega viničarja Franca Kovačiča, ki je tudi prihitel mirit razgrajače ter je pri tem dobil udarec na glavo, da se je sesedel nezavesten. □ Na klancu sta sc srečala na cesti med Kam-nioo in Mariborom dva kolesarja in tako nemilo udarila skupaj, da si je- bresteniški posestnik Franc Vračko pri padcu na trdo cesto razbil spodnjo čeljust ter levi uhelj skoro popoln oni a odtrgal. Reševalci so ga prepeljali z avtomobilom v bolnišnico. □ Pojasnitev razvanjskega zločina. Včeraj dopoldne se je posrečilo neumornim orožnikom na Teznu pojasniti žalostno dejanje, ki se je zgodilo v nedeljo v Razvanju in o katerem smo včeraj obširno poročali. Orožniki so prijeli 46 letnega viničarja Jožefa Hostnika, ki je priznal, da je udaril s sekiro rajnega Klemenčiča ter povzročil njegovo smrt. Hostnik je izpovedal, da je prišel skupaj z nekim tovarišem mirit fante, ki so s^ pretepali. Ko sta stopila na dvorišče, je nekdo udaril njegovega prijatelja Kovačiča s kolom'po glavi, da se je zgrudil nezavesten. V samoobrambi je zgrabil Hosinik za sekiro, s katero je zamahnil v temi proti človeku, ki mu je stopil naproti. Bil pa je to pokojni Klemenčič, ki je ludi priSnl mirit pretepače. Prvi udarec je zadel Klemenčiča na vrat ter mu je presekal vratno žilo tako globoko, da je bila ( ranjena tilnikova kost. Z drugim" udarcem pa ga je | zadel pod levo ramo ter mu zagnal sekiro v prsi j do srca. Oba udarca sta bila smrtna ter je Klemeii-i cič umrl vsled izkrvavitve. Hostnika so orožniki izročili v zapore okrožnega sodišča. t! obzornik Bralko Kreft: Celjski grofje (Konec.) Tves. da je čas, ki ga je skušal izraziti Kreft, globoko zdrknil z višin srednjeveškega duha, toda sama gola formalnost, nasilje in propalost vendarle ni vladala v njem. Res, da človek prehodne dobe tiči Se v oblikah prejšnjega časa, ne da bi mogel živeti po njih in išče v prihodnosti, ne da bi se mo.-jel prodreti v jasnosti, zato j>a se tare v njem in iz njega vre bolečina, ki je življenjsko plodna in oblikuje svoje vrednote. Kreft je to občutil samo pri svojem Pravdaču, ki pravi: »Ob svitu bomo šele spoznali, da smo prav za prav vsi goli. da ni na nas ničesar drugega nego gola koža človeka, ki ga jc pahnilo nekaj — kdo ve, kaj — v meglo, da liva v nji in da samemu sebi grize mozeg.« Vse druge osebe okoli Pravdača, celo njegova spo-redna, dasi medla podoba patra Gregorja, žive v g -lili, ki ne kažejo še človeka. Ne moremo pisa-;< lili meriti, da je le z nekimi stavki hotel merili iia ikoiastiko in razpresti nekako dialektične koiilr•. \ 'Tz.e, ki niso uspele, pač pa da je dramatične o 1m kolektiva zajel človeško zelo slabo in on' i Smešni gvardijan, ki igra v občinstvo, je m !i("na pokveka. pa najsi ima taberno in po-'^e kuj drugega — v kolektivu mora imeti e ■'o. vojo etično završitev. Tudi slab du-1 . :., ia -vejo tragiko že v realnem življenju, l . jo mora imeti v drami. Pisatelj, ki je •!••■' z t:: ■ črnimi barvami, spustil vanj močne iliij-ovega procesa, ni prodrl do dna v bole m«. -a in čt-.'veka. Dočim njegova drama z močnimi antitezami zunanje raste in z zgodovinsko usodnostjo poraza, ne odpira preko navadnih mehaničnih življenjskih zakonov nobenih vrat v skrivnost človeške usode. Pod dramatično učinkovitostjo te drame se reži neskladnost meri zgodovinskim sodnikom in ustvarjavcem novega časa. Vse je razvoj, vse boj sil med seboj. Pisateljev maleri-alističui realizem zgoščuje in sprošča borbo zgodovinskega mehanizma in ga iz preteklosti nastavlja na prihodnost in za vsak čas vobče, za razrešitev pa ni oslalo nič drugega kot misel o brezplodnosti zločinov in nasilja. Kreftov Ilerman spregleda samo, da je star, izrabljen in da so bili ludi umori zastonj, skrivnost življenja in smrti — skrivnost, zakaj so njegove sanje razpadle — sc mu ne razodene. Prave tragike zaradi pisateljevega osebnega nazora delo ni moglo dobili, pač pa je drama res učinkovita in kaže velik dramatični in gledališki talent. Časovna in krajevna ekonomija je odlična, besedni izraz kljub aforistični težnji ohlapen. Uprizoritev je bila v rokah g. prof. O. Šesta. Delo je postavljeno sveže, polno in zrelo. Zato je uprizoritev »Celjskih grofov novo spričevalo za. sposobnost naše drame. Režiser je postavil pre-jtroslo koncentrično realistično pozorišče, ki se s pisaleljevo ekonomičnostjo jirav dobro ujema. V dvojnih sporednih stopnicah, ki vodijo na fronlalni hodnik, je zajeta grajska soba. v katero priteka vse grajsko življenje in se odločajo vsi važni dogodki: grajski zbori in Veronikina sodba. Levarjev Herman, tretji izza Župančičevega in Novačanovega, je nov in se lako loči, kakor se ločijo vse tri drame — čeprav se vidi, da Kreft v zunanjem formatu ni mogel uiti preko Župančiča in Novačana, zakaj oče pravega Hermana je v resnici Zupančič. Levarjev tretji Herman je zrastel iz močne dozorelosti igravca samega. To ni več zaneseni retorični silak in samsonski rušivec, ampak pretkan bistrovidec, ki vidi podobo in samega sebe — zato je ta Herman sicer še retorično poln, kakor je Levar vedno, toda bogat drobnih in trdih starčevskih črt, a skoraj zlobno ekonomičen do konca, kjer zaigra iz svoje lastne groze. Kraljev Friderik je docela izvirna stvaritev. Kralj oblikuje vse svoje osebe iz notranjosti in njegov Friderik je resničen razdvojenec, omahljiv slabič in neugnan suženj samega sebe. Janov Ilirih je svež mladenič — v kalerem že razieda gniloba rodu. Gospa Nablocka je podala Barbaro bleslečo in omamljivo renesančno žensko, Drenovec še dovolj dobro Piccolominija. S strahotnimi demonič-nimi potezami v maski in igri je podal g. Skrbinšek Jošta. To je plastika iji drama obenem — budi grozo in sočutje. Veronika ge. Marije Danilove je nov dokaz, da nam bo vendarle dozorela igravka večjih vrednot. Sicer la Veronika prekaša igro s svojo zunanjostjo in odlično ubranostjo, toda tudi v igri sami je toliko boreče se sile, preproste iskrenosti in človečnosti, da zmaguje vso okolico. Sanicinov p. Gregor je nevsiljiva, resno in vestno zajeta podoba, dočim je Cesarjev gvardijan šel celo iz pisateljevega formata in docela negativno• učinkuje. Plutov sodnik je resnobna in prav zadovoljiva podoba. Res sreča, da so Pravdača dali g. Jermanu, ki je z inteligentno igro naravnost razživel v njem in je junaško nosil svoj ogromni del igre. — Igravcf meščanske družbe, gg. Daneš, Lipah. Gregorin in Potokar so dobro podali svoje tipe. Kakor smo že zgoraj omenili, je občinstvo igro loplo sprejelo, bodisi da ga je premagala močna leatralika, bodisi da so pritrjevali Idejnim znno-som. ki jih ima igra obilo. Vsekakor smo doživeli, da ■ domaČe delo res uspelo. Pisatelj in igravci so dr. Pogačnik Jože toplo posvetil v poj m umeui' - i. v bil prave umetnosti; »Pismo«, »Pravilno pojmo nje telesne kulture«, članek, v katerem dr. Jaklič pokaže pravi smisel sporla, ki ne sme bili le radi gojitve telesa, marveč predvsem za oplemenitenje duha. Za ta čas aktuelna beseda! Pod zaglavičo »Kongregacijski obzornik« čitamo življenje in ne-lianje leh mladih ljudi, ki je lako sočno in iskreno, da se človek ob čitanju res počiti i mlad in prožen za lepe vzore. List, ki ne pozna nikakega uSenja-karstva, nič vsiljene vzgoje, ne bo prijetno berivo le za mladega dijaka, marveč za vsakega inteligentnega človeka... L a. Dnevna kronika 20 uropanih tisočakov zakvartal Maribor, 20. sept. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča je zaključil zaenkrat svojo kratkotrajno roparsko kariero mladi, 24 letni trgovski pomočnik Ivan Ivanuša iz Topol, ki je lotos 1. julija izvršil pri Sv. Barbari v Slov. gor. znani roparski napad na poštnega sla. Roparski napad, o katerem smo svojeensno obširno poročali, jc še v svežem spominu prebivalstvu širše mariborske okolice. Dogodil se je v opoldanskih tirali omenjenega dne v gozdu, skozi katerega se vije cesta od Sv. Lenarta k Sv. Barbari. Po cesti je takrat ubiral na kolesu lenarski poštni sel Ivhji Ornik; na hrbtu je imel nahrbtnik s poštno vrečo, v kateri je bilo 20 j ur je v, nakazanih po pošti na razne naslove pri Sv. Barbari. Sredi gozda pa so za kolesarjem kar naenkrat počili streli in že ga je zgrabila od zadaj trdu roka ter ga vrgla s kolesa. Nad padlim sc je sklanjal bradat obraz, tu-ji prsti so v hipu strokovinjaško pretipali nahrbtnik in že ni bilo več roparja nikjer. Prestrašeni poštar jc skočil zu bežečim, pa je zopet iz grmovja počilo kot opomin, dn je zasledovanje nevarna stvar. Orožniki, ki so bili takoj obveščeni, so našli v gozdu razrezano prazno vrečo in masko i/, konjske žil" katero sc je ropar našemil rter si napravil i>. in brado. Ker so orožniki doznali. du sc je osumljenec mudil v okolici. Veseli otroci. Vsaka solza, ki jo prihranite otroku, je dobiček. Tudi umivanje glave in las je otrokom v veselje z uporabo očal zoper peno, ki tvorijo omot vsakega zavojčka >,Crne glave« in obvarujejo oči in obraz zanesljivo pred vodo in peno. VaS ljubljenček pri umivanju ne bo več vpil in jokal, marveč se bo veselo smejal. Sredstvo »Haarglanz«, priloženo vsakemu zavojčku »črne glave«, pa služi za izpiranje ter napravi lase mehke kakor svila, sveže in blesteče. 2 Koledar Sreda, 21. septembra: Kvatre. Matej, apostol. Novi grobovi -f- V Domžalah na Ljubljanski ccsti je umrla v visoki starosti gospa Marija Habjan, katere darežljivo roko bodo zlasti popotni reveži močno pogrešali, Naj v miru počiva. ■f Mirna. Dvoje mladih življenj je odšlo v večnost. Na Trbincu je umrl 21 letni Ivan Peček in v Zagorici 24 letna žena posestnika in mati dveh otrok Milka Korbarjeva, roj. Krmelj. Oba sta žrtvi sušice, za katero sta dolgo bolehala. Svetila njima večna luč, preostalim naše iskreno sožalje! -j- Ivan Hvastja. V Savljah ob Savi je umrl posestnik g. Ivan H v a s t j a , eden soustanoviteljev Strojne zadruge v Savljah. Pokojnik je bil tudi član obč. odbora na Ježici. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Naj počiva v miru I Osebne vesti — Napredovanje pri pošti. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 80. avgusta t. 1. so v področju Dravske direkcije pošte in telegrafa napredovali v višjo skupiiio naslednji poštni uradniki: V IV-2. skupino: svetnik dr. Tavzes Janko (direkcija). _ V VI. skupino p. t. uradniki: Debelak Marija (Celje), Flu;- Mavricij (Maribor 2), Helmich Julij (Zagorje), Hočevar Mirko (Celje), Jakše Josip (direkcija), Januš Agata (Domžale), Kocmur Janko (Ljubljana 1), Krivec Josip (Slovenska Bistrica), Lilek Ciril (Ljubljana 1), Mesojedec Marija (Ljubljana 1), Novak Ciril (Šmarje pri Jelšah), Ostrožnik Blaž (Zidani most), Sfiligoj Gabrijel (Šent Ilj v Slov. goricah), Stegenšek Josip (Sv. Jurij ob juž. žel.), Strniša Ljudmila (Maribor 2), Štefe Matevž (Ljubljana 1) in Tomaž Josip (Ljubljana 2). — V VII. skupino p. t. uradniki: Della Mea Albin (Celje), Gselman Rika (Maribor 1), Kasjak Marija (Brezno), Kunst Marica (Ljubljana 1), Rupnik Josip (Ljubljana 1), Staut Srečko (Celje), Sturm Veko-slav (Maribor 1), Štefanec Davorin (Maribor 2) in Verlič Marija (Moškanjci). Ostale vesti — Prosvetni praznik v Dobropoljah. Redka so društva, katera so že pred 25 leti delovala na polju krščanske pfosvete. Eno izmed takih društev je Prosvetno društvo v Dobrepoljah, ki je 12. sept. 1897 že blagoslovilo zastavo posvečeno sv. Cirilu in Metodu. Tega slavnostnega trenotka se je spomnila prosvetna družina v Dobrepoljah v nedeljo 18. t. m. Člani so se udeležili z zastavo službe božje, pri kateri je imel tajnik Prosvetne zveze temu primeren nagovor. Po službi božji se jo otvorila prosvetna razstava v društvenem domu. Številni letaki pričajo o pridnosti Prosvetnega društva. Nazorne in originalne so statistike razobešene po stenah dvorane. Lahko se reče, da je ta razstava vzorna in posnemanja vredna za vsa prosvetna društva. Pred popoldansko proslavo ie Prosvetno društvo izročilo g. Fr. Jakliču, ustanovitelju takratnega društva, krasno diplomo, delo Franceta Kralja. Nato je sledila Brenkova igra: Zadnji čušperški graščak. Snov igre je vzeta iz bližnje okolico ter ima nekaj prav krepkih prizorov. Tudi igralci so prav dobro rešili svoje vloge. Prireditelji so bili lahko zadovoljni s prireditvijo. Umetniška diploma delo akademskega slikarja in profesorja Franceta Kralja, katero je Prosvetno društvo v Dobrepoljah poklonilo usta-novniku Francu Jakliču v nedeljo, je razstavljena v upravi »Slovenca« na Miklošičevi cesti. Diploma nam mojstersko simbolizira zasluge g. Jakliča za organizacije v Dobrepoljah. V lesenem reliefu nam predstavlja diploma mladeniča in dekle, ki držita z eno roko lavorjev vonec s simboli prosvetnega društva, knjiga, tintnik, pero. Z desno r-.ko drži mladenič pajn čebelic, kar predstavlja hranilnico in posojilnico, katere soustanovnik je bi! ludi g. Jaklič. Dekle pa drži z levico pšenični s-mp, kar simbolizira kmetijsko društvo, za katerega ima tudi g. Jaklič nevenljive zasluge. Ozadje pa tvori dobrepoljsko polje z imeni vseh vasi, zgoraj in spodaj pa diči diplomo lipova vejica. Opozarjamo p. t. občinslvo, da si to umetniško diplomo gotovo ugleda. — Čebelarski shod se bo po daljšem presledku zopet vršil dne 2. oktobra t. 1. v prostorih tovarne t stenin »Pekatete«, last gosp. A. Žnideršiča na Glincah. Tržaška cesta lOa pri Ljubljani. Nemenjeu so ga takoj upravičeno osumili. Na podlagi izdane tiralice so ga uiretirali zagrebški detektivi. Od vseli 20 j ur je. v pn so našli pri aTetaciji pri Ivanuši samo še 500 Din. Rop je prostodušno priznal, |K»leg tega pa jc izpovedal, da se ie z naropaniim denarjem takoj odpravil v Zagreb, kjer je padel v neki heznici v roke poklicnim kvurtučem. V eni noči so ga oskubili za 19 jur-jev, da mu je ostalo v žepu samo še neikaj stotakov. Zagovor o zakvairtanem denarju je sicer malo verjeten, ker ni mogla policija ugotoviti v Zagrebu lokala, v katerm bi nuj ' ropar zaigral denar. Radi tega močno sumijo, da je Ivanuša denar skril »za boljše čase«, ker si je mislil, dn ituk ne bo za večno zaprt. Jc pa pri njegovi mladostni lahkoniišljenosti tudi mogoče, tej knjigi in dajte jo v roko mladini, kateri je predvsem namenjena! Lutz peči kopirane a ne dosežene! — Avtobusni izleti. Zveza za tujski promet priredi v tekočem tednu od 19. do 25. sept. sledeče izlete z odprtimi avtobusi: Sreda, 20. t. m. izlet na Ljubelj in Jezersko, Din 69, odhod oh t? izpred »Figovca«. četrtek, 22. t. m. izlet na Vršič Din 120, odhod ob 7 zjutrai izpred »Figovca«, povratek o mraku (195 kan). Petek. 23. t. m. izleta na Ljubelj in Jezersko, Di n 69, odhod od »Figovca« ob 13, povratek o m raku. Sobota, 24. t. in. ob 16 odhod od »Figovca« v Logarsko dolino, povratek prihodnji dan o mraku. Din 120. Priložnost za turo lin Okrcšelj. Kamniško sedlo in Ojstrico. — Drugi izlet v Baikar preko Sušaka. odhod zjutraj ob 5 od »Figovca«. Povratek prihodnji dan o mraku. Cena vožnji Din 120 ( 300 km). Vožnja traja nekaj preko 4 ur. ker vozi tja nov avtobus prvovrstne konstrukcije. Prehrano in prenočišče. ca. Din 70. Nedelja, 25. t. m. Tzlet v Logarsko dolino. Din 125 s prehrano. Odhod oh oh 5 od »Figovca«. povratek o mraku. — Drugi izlet na Vršič, Din 120 (195 km), odhod ob 7 od »Figovca«. povratek o mraku. — Tretji izlet na Jezersko, odhod oh 7 od »Figovca«, povratek o mraiku. — Ker letos ni več pričakovati m,nogo lepih in toplih dni. porabite ugodno in zadnjo priliko, da napravite v naše najlepše kraje izlete po cenah, ki so tudi za današnjo krizo izvanredno nizke. — Podrobne informacije in vozovnice se dobe pri »Putniku«za nebotičnikom. — V Službenih novinnh št. 215 od 17. t. m. je objavljen »Pravilnik za izvršitev S 2 zakona o izmenjavah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 25. marca t. I.« — Urlias Marija nasl. Ljubljana. Knmenskega ul. 16, najfinejše kranjske klobase na drobno in debelo. — Telef. 28fi5. — V Radio Thermi I.aško se morete zdraviti deset dni za 600 Din, 2« dni za 1100 Din. V ceni je všteta polna oskrba, zdravniške ordinacije in kopeli. — Opozorijo, štajerska sadjarska zadruga obvešča, da nima nikakih zvez in tudi ni istovetna z Gospodarskim društvom v Mariboru. — Arh. J. Mesar in arh. I. Spirčič: Stanovanje — Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platno vezano 100 Din. — Udobno stanovanje človeku mnogo pomaga k zadovoljstvu in sreči. Naša hiša in naše stanovanje ni lepo samo tedaj, kadar nam je lepota prvi in glavni namen marveč je mnogo lepše, kadar nam je udobno, domače, praktično. V stanovanju se zrcali naš značaj, naša osebnost, v stanovanju se kažejo naše napake in naše prednosti, tu nam ni mogoče prikriti ne naših napak, ne naših vrlin. Knjiga ho nedvomno mnogo koristila ne samo tistim, ki si nameravajo postaviti lasten dom, ampak tudi tistim, ki že stanujejo v lastnem domu ali še celo pri tujih ljudeh. Cerkveni vestnih Konirrcgaciia gospodov Danes ob pol 8 zv. sestanek kongregacije gospodov pri sv. Jožefu. Celje ■& t Župnik Anton Penif. V tukajšnji javni bolnišnici je v ponedeljek, dne 19. t. m. zveier umrl žujmik Anton Penič v Sv. Vidu pri Grobel-neni. Pokojni je bil rojen 2. marca 1877 pri Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem. Bogoslovne nuuke je dovršil v Mariboru, kjer je bil kot bogo-slovec-tretjeletnik posvečen v luašnikn. Naslednje leto je po končanih študijah prišel najprej za kaplanu v Laporje, a čez leto dni za tretjega kaplana k Sv. Magduleni v Mnriboru, kjer je ostal le tri mesece, potem pn je prišel za kaplana v Gornji-grud, od tu pa 10. aprila 1907 k Sv. Rupertu nad Laškim, potem pa 1. avgusta 1909 v Želale, čez leto dni 1. avgusla 1910 kot kaplan k Sv. Križu pri Roguški Slatini in nato 1. septembru 1917 za župnika v Sv. Vid pri Grobelnem, kjer je služboval do svoje smrti. Pokojnik je že delj čusu bolehal, nazadnje iskal leka svoji bolezni v celjski javni bolnišnici, kamor je prišel 10. t. m., a že po treh dneh izdihnil svojo blago dušo. Sobratom ga priporočamo v molitev. ■& Umrla sta: Stanko Krivec, 19 letni kovaški vajenec iz Jagiijenea pri Huilečah v tukajšnji javni bolnišnici; na svojem domu v Gaberju je umrla 50 letna branjevku Zukojnik Elizubetn. ■& Poročili so se: Znldar Ivan, pleskar iu Točaj Karolina, krojačica; Sotlar Josip, rudar in Zaje Ljudmila, šivilja; Mimik Franc, čevljarski mojster in Jakše Elizabeta, šivilja. ■& Premestitev v poštni službi. K pošti in telegrafu v Celje je bila na prošnjo premeščena uradnica VII. pol. skupine Debeljuk Marija, dosedaj uradnica isle pol. skupine pri pošti iu telegrafu v Konjicah. ■& Slomškova proslava. V nedeljo, dne 25. I. m. ob pol I popoldne bo v dvorani Ljudske posojilnice proslava 70 letnice smrti velikegu škola in slovenskegu prosvetitelju A. M. Slomšku. Udeležimo se v polnem številu te proslave, da tako počastimo svojega velikega škofa in prosvetitelju. — Vstopnina: sedeži I. vrste 4 Din, II. vrste 2 Din, stojišču 1 Din. Predprodajn vstopnic v Prosvetnem tajništvu v Cankarjevi c. 4 med uradnimi urami. Blagajna je odprta v nedeljo od 10—12 in od pol 15 do 10. & Seja Vinceucijeve konlerenoe. Pozivamo vse člane Vincencijeve konference, da se zanesljivo udeleže današnje seje, ker so na sporedu važne reči. Seja kukor ponavadi ob 8 zvečer v Domu. Lepa gasilska slavnost. Že v sobotni številki smo navedli imena gasilcev, ki pripadajo žalski gasilski župi in ki so prejeli za svoje požrtvovalno delo visoka odlikovanja. Slovesnost se je izvršila na svečan način v nedeljo dopoldan v mali dvorani celjskega doma. Odlikovanja je izročil gasilcem namesto obolelega okrajnega načelnika dr. Ilubada okrajni podnačelnik g. Klobčič, ki je tudi imel na zbrane gasilce primeren nagovor. Poleg imenovanih gasilcev so bili odlikovani še drugi in sicer so prejeli: župni načelnik Golo-granc častno članstvo in znak društva Bareništvo v Pragi; gg, Virant, Jankovič in dr. Čerin zaslužne kolajne istega društva; 15 društvenih načelnikov srebrne kolajne za gasilske zasluge Savske vatrogasne zajednice in 5 odbornikov župe isto odlikovanje. Po odlikovanju se je vršila izredna skupščina gasilske župe žalske, na kateri so poročali župni načelnik Gologranc, poslovodja Vengust tehnični referat je podal g. Košir, sanitetni referat g. Vengust, ki jte posebno naglašal, da naloga gasilcev ni samo gasiti temveč tudi reševati, poročilo o samopomoči je podal g. Gologranc, nato so še sledile slučajnosti. Za tem je celjsko gasilno društvo priredilo gostom pred postajnim poslopjem gasilno vajo, ki je v vsakem oziru lepo izpadla. Pri tej lepi gasilski prireditvi je bilo od 62 v župi včlanjenih društev navzočih 56, katera društva je zastopalo 98 delegatov. Ptui Trgovina s sadjem. Na tisoče voz prihaja v mesto, naloženih z jabolki; prihajajo po naročilu nakupovalcev. Nemalokrat se dogaja, da begajo ubogi kmetje po mestu in čakajo na prevzem sadja. Pri tem pa je kmet dostikrat prisiljen, da proda sadje po nižji ceni kakor je bilo prej domenjeno. So pu tudi slučaji, da kupca oduikoder ni in da mora kmet s svojim blagom nazaj domov ali pa da ga mora napol zastonj drugemu prodati. — Proti takšnemu postopanju se čujejo pritožbe ter bo treba misliti, da se ubogi kmet zaščiti pred takšnimi neumeslnostmi. Smrt kosi. V 57. letu starosti je preminul po dolgotrajni mučili bolezni g. Franc D e 1 p i n , oče upravitelja tukajšnje podružnice OUZD. Blagemu rajnkemu svetila večna luč, žalujočim preostalim naše globoko sožalje! Kravji rogovi. V tukajšnjo bolnišnico so prepeljali posestniico Ivano Rep iz Vičanskegu vrha s hudimi poškodbami, ki jih ji je prizadejala krava z rogovi. Jesenice Dolavske volitve. V torek so se vršile volitve v skupščino krajevne br a lovske sklaiinice na Jesenicah. Volil je vsak oddelek tovarne ločeno in so bili tudi v vsakem oddelku posebni kandidati. Volili so: Martinarna, žična valjarna, žičarna in hladnodelna valjarna, v kateri so volili ludi člani bratovske skladnice, ki so zaposleni v pocinkoval-nici, skladišču, lužarni in žarilnici. Dalje je volila skupaj žebljurna in zavijalnica, Ipotem ce-varna in naprava kisika, mehanična delavnica in livarna, tesarji, mizama itd., vsi oddelki, ki spadajo v obrat g. ravn. Bachmann. Dalje ekonomat in delavstvo na planem, zidarji in opekarna skupaj, ter končno elektriški oddelek. Volili so v spodnjih prostorih tovarniške Kazine, ob jako močni udeležbi. Rezultat volitev pa trenutno še ni znan. Nesreča. V nedeljo ponoči se je v Marlinarni ponesrečil delavec Janez Razinger. Vratca, ki zapirajo Martinovo peč, imajo v prednjem delu votel prostor, ki ga napolni voda. Tn voda pa se seveda spremeni v pnro. In ta vroča paru je Razin-gerja oparila po nogi tnko, da so ga morali odpe-ljati v tovarniško bolnišnico. Krekovo prosvetno društvo je že pričelo s pripravami za novo dramsko sezijo in že v kratkem času se bo zastor velikega odra v Krekovem domu razgrnil, da naši vrli igralci z,opet pokažejo, k»-j znajo. Repertoar nove sezije je zelo bogat. Mosfe pri Ljubljani Staršem dijakov srednješolcev. Salezijanski mladinski dom na Kodeljevem želi podpirati dijake pri spolnjevanju njihovih šolskih dolžnosti. Zato namerava organizirati za tekoče šolsko leto skupne instrukcije za dijake srednjih šol. Drevi ob 8 se bo vršil v Salezijanskem mladinskem domu tozadeven sestanek, na katerega so vabljeni starši dijakov srednješolcev, ki bi se za te Instrukcije zanimali. Pridejo lahko tudi starši takih dijakov, ki sicer niso vpisani v Salezijanski mladinski dom. Kadilci 1 Po v poru bi «9 DIANA" zobne pasle se boste počutili kol prerojeni. Cena: Normal luba Din 5—, dvojuu tubu Din 8 —, tVovo mesto Gospodu namestniku driavnega pravdnika Kovaču Francu je umrl dve iu pol letni sinček Andrej. Izrekamo iskreno sožalje! Prodaja iz proste roko. Proda se razna oprema specerijske in kolonijalne trgovine Cirilu Dularja po nizki ceni. Vse informacije daje konkurzni upravitelj odvetnik dr. Česnik. Dev. Marija v Polju Nesreč«. Tukajšnjega podkovskega kovaču lv. Tometa iz Vevč je v soboto udaril konj v obraz, ter gu tnko poškodoval, da se je mož pri padcu onesvestil. Poklicani zdravnik g. dr. Vidmar mu je nudil takojšnjo pomoč, mu zevajoče rune zušil in obvezal. Ako ne pride do kakih notranjih komplikacij je upanje, da ozdravi, kar vsi farani iz srca želimo. Družina, ki se je že dosedaj bedno preživljala, bo s to nesrečo še bolj udarjena. Umrla jo včeraj po velikem trpljenju v 44 letu starosti tukujšnju občinska babica Marija Korošec roj. Perme za zastrupljenjem krvi., Umrla je bila pošlima - poleni ko je z. uspehom končala bnbi-ško šolo in tozadevne tečuje in izpile pred 1*2 leti v našo občino, kjer je v splošno zadovoljstvo miših mater in svojih predpostavljenih izvrševala svoj težavni, odgovornosti polni poklic. Pokojna je bila izredno vnrčnn in skrbna gospodinja. S prihranki si je kupiln stavbno zemljišči' in začela z zidanjem hišice. V 12 letih svojega [»oklica jo je klicalo čez 4ovc slika, pod vodo. Sedem ljudi je našlo v vodi grob, mnogoštevilni pa so izgubili streho. Svetovno kopališče na prodaj (Jsodna gospodarska kriza je vrgla senco tudi na svetovno kopališče Biaritz. Biaritz je bilo kopališče za milijonarje in biljarderje. Razkošni hoteli na obali in obe igralnici sta nudili poleg naravnih krasot magično privlačnost vsem onim, ki so imeli mamon za Boga. Bivanje v tem slovitem kopališču je požrlo bajne vsote denarja; zakaj hoteli so bili pripravljeni le za obisk Krezov. Tu so prišla le najizbra-neiša jedila in pijače na mizo. Brezumno, a vendar v mrzlični naglici so drseli natakarji po parketnih tleh razkošnih dvoran, kjer so igrali najboljši orkestri sveta. Tu so se dogajali grehi vseh vrst, pustolovstva, škandali — saj take stvari so bile bogatcem dovoljene... Tu so bili tudi bivši ruski grofje v službah natakarjev in podobno. Zdaj pa gre pravljica o bajnem Biaritzu h koncu. Biaritz stoji neposredno pred dražbo. Nu- Svojevrsten političen entazijazem Pred kratkim so sklicali turški zgodovinarji kongres v Angori in vrgli tu zanimive domneve v svet. — Sestavili so predvsem komisijo, katera naj proučuje stare Turke v Centralni Aziji, njihovo prastaro kulturo, selitve in spojitve z drugimi rasnimi tipi. O tem naj bi napisali veliko zgodovinsko delo o turški vasi. V tem navdušenju pa je izbrana komisija izjavila, da je turška rasa najstarejša na svetu; v ta namen navaja nekatere interesantne slučaje, katerih seveda ne more podpreti z dokazi, a so vendar originalni. Tako na primer dokazuje iz dejstva, da nosijo turški izrazi za besede »mož«, »starček», in »hiša« imena prvih staršev »Adam^ in »Eva«: prva človeka sta bila Turka... Za objasnitev različnih temnih epoh v turški zgodovini niso ti možje nič izbirali, kje je resnica in kje je ni, marveč so prinesli vse mogoče stvari na dan. da bi pokazali velik vpliv staroturške civilizacije za svetovno zgodovino. Tako zastopa neki turški zgodovinar tezo, da je ležal paradiž, iz katerega sta bila prva starša izgnana, na zelenicah Centralne Azije. Ta teorija seveda ni nova, le da ni bila doslej mišljena po turško. — Odkar je vzbudil Kemal paša svojim ljudem nacionalistično na-stiojenje, bi najraje ves svet poturčili. Smo pač v dobi 'i je vsem državnikom nacionalizem — boža tv" "h božanstev. Paša Ilatin, avstrijski afrikolog, leži na Dunaju na smrtni postelji. Njegovo ime je zbujalo občudovanji' po vsem svetu, ko je bil kot generalni guverner Sudana 11 let ujetnik Mahdijcev f Iščem... dijo ga ceio za 5 milijonov mark, toda kdo bi dal pet milijonov za zdravilišče, ki ima sicer svetovni sloves, a nima enega samega gosta. Blesk je obledel, luksus je izginil, hoteli nudijo brezupen pogled. Tam, kjer sc je nekoč veseljačilo in je tekel šampanjec v potokih, vlada danes mir in pokoj. Biaritz se ima za svoj pravljičen podvig prav za prav povojnemu času zahvaliti. Mednarodna visoka aristokracija, ki ji je bila pot v domovino zaprta, se je zbirala na tem mestu. Tako so tekli milijoni v žepe zdraviliščnih ravnateljev. Zdaj je seveda vsled krize nastopila suša. Redki gost, ki ga svetovna kriza še ni udušila, pa se zaleti v Biaritz, ne bo kopališča rešil. Prav tako hitro, kakor so milijoni v kopališče zgrnili, so zdaj splahneli. In to je naravna pot. V nebo bi kričalo, če bi poedinci sipali denar za nemarne pustolovščine, medtem ko milijoni kruha stradajo... Ogromni naval k razprodaji Kreugerjeve za-pu.ščnine. V dolgih vrstah se je prerivala množica pred švedsko-francosko umetniško galerijo v Stockholmu. da bi si nakupila slik iz velike in vrednostne umetniške zbirke Ivana Kreugerja. Zbirka se je dražila jkkI »Krcugerjeva zbirka.« imenom V večernih poznih urah se je sprehajal po pra-Šhik ulicah neki mož z veliko hlevsko svetilko. Na steklenih svetilkinih stranicah je bil prilepljen list z napisom: »Iščem pravičnost in poštenje!« Razumljivo je, da so se nenadnemu praškemu Diogenu pridružile velike množice meščanov in mu ploskale. Tudi policija je bila ob prikazni »modrijana z lučjo« brez saoe in moči špansko ljudstvo se raduje nad agrarno reformo. Sprejem katalonskega državnega pr v Madridu. S sprejemom novih zakonov za razdelitev veleposestev in s priznanjem si talonije v državnem zboru — so reforme republikanske vlade približno končane. S skega državnega predsednika Macia se je spremenil v veliko manifestacijo španski! Chaplinovi čevlji Sloviti Chaplin je podaril raztrganemu, bosemu beraču čevlje. Berač pa jih ne obuje, marveč jih nese bližnjemu starinarju, ki mu izplača za berača ogromno vsoto 60 dolarjev. Ta ]>a čevljev ne spravi v predal, temveč jih nekemu časnikarju odda za 800 dolarjev, časnikar je bil še bolj podjeten kot berač in starinar ter jih proda dalje za 3000 dolarjev. Veselje tega novega kupca pa ni bilo dolgo, zakaj nenadoma so se začeli oglašati od vseh strani ljudje, ki so trdili, da imajo tudi oni Clia-plinove čevlje, katere pa prodajo za mnogo manjšo vsoto. Ko so vprašali Chaplina, koliko je resnice na teh vesteh, je izjavil, da je podaril le en par čevljev. Zdaj pa jih kroži nad dvajset parov in nihče ne ve, kateri so pravi. Tako išče človek dobička na raztrganih čevljih sočloveka, ki nimajo vendar nobene druge posebnosti, le da so morda temeljitejše preluknjani. predsednika Macia samostojnosti Ka-viaur piiuii&uu ivunumu-. Sprejem katalon-veliko manifestacijo španskih republikancev. Armada enega moža To zastavo nosi državica Lichtenstein, da ima armado, ki obstoja iz enega samcatega moža. Leta 1866 je imela vojska sto mož. Ti so šli na pomoč Avstriji proti tiaribaldiju. Ko so se vračali v svojo domovino, so bili sprejeti kot junaki. Ustanovili so si potem »klub vojščakov«, katerih predzadnji je te dni legel v grob. In tako je ostal le še en edini član lichtensteinske vojske. Moremo torej po pravici trditi, da je Lichtenstein dejansko 90 odstotno za razorožitev armad. n H-'i i ImP.i.i 4! JiliBli "■'"Ti-."! ■aiigi. Najnevarnejše zračno orožje. Angleško bombno letalo, ki dosega hitrost približno 250 km. meče zračno torpedo, najmodernejše orožje morske vojske. Brade se vrača/o Brade, katere so med svetovno vojno pod an-gleško-ameriškim vplivom izginile, se v Franciji •/.nova vračajo. Že v tem času, ko so golobradci vodili modo, so večji Francozi (Tristan Bernhard, Ray-mond Poincare, Doumer) hodili po prejšnjih potih — z dolgo brado. Zdaj pa francoske žene zahtevajo od mož, da si puste rasti brade. In kakor je mož vedno poslušal ženo, jo bo kajpada tudi tu. Pred Gandhijem Že pred Gandhijem je zagrozil in izpolnil gladovno stavko župan južnoirskega mesta Corka, Mac S\viney. Ta mož je leta 1920 radi velikega angleškega nasilja nad Irsko izrazil svoj protest s tem. la je stradal, dokler ne bi pač dala Angleška Irski pravico državne samoodločbe. Mož je izpeljat svojo nakano do konca. Umrl je devetindvajseti dan svojega gladovanja. Dve leti nato se je Irska osamosvojila, seveda v okviru angleškega svetovnega imperija. Sedaj se pa Irska tega imperija polagoma jtresa... — Gandhi je torej drugi politik, ki demonstrira proti Angliji z gladovno stavko. Dinamit na progi V bližini Marseille so odkrili veliko množino razstreliva: v vreči je bilo 57 vžigalnikov, 81 zavojev dinamita in 10 metrov vžigalne vrvice. Ta najdba je bila približno 200 m oddaljena od železniške proge Pariz—Marseille. Tem večje vznemirjenje pa se je polotilo ljudi radi dejstva, ker j( bilo zadnja leta v teh krajih več železniških atentatov. Takojšnja preiskava ni odkrila še prav ničesar. Učitelj razlaga: »Anonimna oseba je tista oseba, ki noče biti imenovana. — Paglavci! Kdo mi jo , vrgel v glavo jabolčno lupino?« Glas iz kota: »Anonimna oseba.« Dež umetnik. i'o nekem dežju v Newyonku se je posrečil nekemu fotografu krasen posnetek znamenitega brooklinskega mostu. Kabli tega ogromnega visečega mostu se zrcalijo na asfaltnih tleli v izredni jasnosti Anekdota Egon Ervin Kisch je obiskal prijatelja, pa je I slučajno vprašal njegovega starega strica, kako mu gre. »■Kako neki naj gre človeku, ki ima 80 let! Star je in slab,« odvrne slric. »No,« ga tolaži Kisch, >poglejte Hindenburga, ki ima 85 let, pa je še zmerom svež in brdek.« »Seveda,« odgovori starček, »ko pa nima nobenih skrbi...« Prijatelj sreča slovitega komika Feliksa Bres-sarta, ki se sprehaja po živalskem vrtu z bolestno stisnjenimi ustnicami in z žalostjo v očeh. »Kakšen pa si?! Komik, pa tak žalosten obraz!« »Pusti me v iniru,« odgovori Bressart, »danes sem v civilu.« i I ca Kako preizkuša letalec svoje sposobnosti? Pr čtijoča slika kaže preizkušnjo bodočega letale v takozvani pnevmatični celici, v kateri se zračni pritisk po volji izpreinetii. S |>oniočjo tukaj naslikane operature, mora kandidat pokazati, kako reagira na umetno pripravljeni višinski zrak in če jc sposoben za piloU Sadni izvoz slabo Maribor, 19. septembra. Veliko upanje so stavili letos sadjarji v ugodeu razvoj trgovine s sadjem. Slovenske gorice, mariborska okolica in Dravska dolina že dolgo niso imele tako bogate sadne letine kot letos. Drevje se kar lomi od teže pridelka. Nu Pesnici, ki je letos nekako središče sadne trgovine, sicer nalagajo vsak dan po par vagonov, ali kaj je to v primeri z ogromnimi množinami sadja, ki ga imajo kmetje v Slovenskih goricah! In cena je naravnost smešno nizka! Za kilogram plačujejo 40. 30, 75. 90 par, le redkokdao se /.a izredno lepo blago doseže 1 Din za kg. Ve.ikih odjemalcev iz severnih krajev je vedno manj. Posamezni naši sadni trgovci se vozijo v Avstrijo, Češko, Nemčijo, llolandijo in druge kraje iskat odjemalcev za krasna letošnja jabolka. Skoraj vsi se vračajo nerazpoloženi in žalostni. Pravijo, da je vse prenapolnjeno z letošnjim sadnim pridelkom. V Avstriji še ni bilo toliko sadja kot letos in ta dežela ima še več tisoč vagonov sadja čez svojo putrebo. Češka je tudi dosegla letos rekordno leti- Francoska kanverzim Pariz, 19. sept. Komaj so ponehale vesti o uspehu konverzije posojila v Angliji, že prihajajo na vrsto druge države, pri katerih je breme obresti za državne dolgove postalo pretežko. V Angliji se je pretvorila (konvertirala) obrestna mera 5% vojnega posojila v 3'A%. Prihranek države je sedaj letno na manjših obrestih 23 milj. funtov šterlingov. Ogromna večina lastnikov obveznic je pristala na znižanje obrestne mere in le del je zahteval plačilo v gotovini. Skupno je pri konverziji šlo zn ogromno vsoto 420 milijard Din. Opogumljeni so postali zaradi uspeha angleške konverzije tudi Francozi. Saj je tudi v Franciji obrestna mera nizka, oficielna znaša pri es-kontu menic 2.5% (v Angliji celo '>%). Tečaji drž. pupirjev so blizu paritete. Zaradi tega je bila tudi pariška zbornica sklicana k izrednemu zasedanju, da razpravlja o vprašanju konverzije. Sedaj je predlog sprejet in ga v naslednjem podajamo: Gre za vsoto obveznic ali rent v skupnem znesku 85.7 milijarde frankov, ali znatno manj kot v Angliji, za 188.5 milijard Din. Ta ]>osojila so bila: 5. 6 in 7% na. Če se bo znižala sedaj obrestna mera enotno pri vseh posojilih, ki pridejo v poštev, na 4.5%, pomeni to za državo letni prihranek na obrestih 1300 milj. frankov. Sedaj piše vse francosko časopisje o potrebi velike uspeha konverzije, da čim več upnikov pristane ua znižanje obrestne mere. Deloma je konverzija že zagotovljena z izjavo raznih bank in z državno posestjo nekaterih milijard pri Caisse au-tonome. Pravijo, da bo konverzija sprejeta s prav tako veliko večino kot v zbornici. Konverzija francoskih vrednot. Imejitelji gotovih rent, obligacij in bonov francoskega drž. zaklada, ki nočejo teh vrednot zamenjati za nove 4.50 odstotne rentne papirje, morajo na francoskem konzulatu (za Dravsko banovino) v Ljubljani pred 25. septembrom t. 1. izpolniti v svrho izplačila določene formalnosti. Bilanca drž. Hipotekarne banke '> Pravkar objavljena bilanca Drž. hip. banke za avgust izkazuje te-le postavke (v oklepajih podatki po stanju 31. julija, vse v milj. Din); Aktiva: blagajna 12.8 (8.6), žiro pri Nar. banki in Poštni hr. 19.55 (46.7), blag. zapisi Nar. banke 12.0 (33.0); posojila: hipotekama 2271.4 (2289.6), komunalna 561.9 (544.8), vodnim zadrugam 76.7 (76.7), meničnohipotekarna 47.2 (49.1), lombardna i27.2 (126.0), domače menice 133.5 (129.6), nepremičnine 134.0 (130.85), tek. rač. fin. min. po začasnem posojilu 175.0 (175.0), po posojilu iz 1929 in 1930 118.4 (113.4), akt. tekoči računi 97.0 (78.4), efekti 104.5 (101.24), efekti fondov 78.7 (78.7); razna aktiva 234.75 (227.7); kavcije itd. Pasiva: samostojni fondi 138.54 (119.4), fondi in glavnice javnih ustanov 1224.15 (1283.9), hranilne vloge 733.3 (733.5), fondi 92.15 (92.15), založnice in obveznice 837.55 (837.55), predujem 1929, 21.9 (21.9), 1931 87.6 (87.6), 1931 27.5 (27.5), lom-bard pri Narodni banki 247.0 (247.0), redni tek. rač. fin, min. 0.3 (0.8), posebni 31.3 (31.3), predujem 1913 5.0 (5.0), sekvester 25.9 ( 25.9), tek. rač. fin. min. 35.9 (35.9), Battignolles 60.55 (65.8), posebna vloga 71.1 (71.1), pas. tek. računi 299.0 (320.8), razna pasiva 261.4 (249.54). Bilančna vsota je neznatno padla: od 4206.6 na 4202,2 milij. OBRTNA ZADRUGA PLETILJCEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI sklicuje ustanovno skupščino v nedeljo, dne 25. septembra ob pol 9 v veliki dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27 s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednika in poročilo pripravljalnega odbora. Prilagoditev pravil obrtne zadruge predpisom novega obrtnega za- no. Tirolska, Bavarska in še nekatere druge severne dežele imajo sadja več kot dovolj. Naši odjemalci bodo morila za lepo jesensko žlahtno sadje: Holandija, Švedska, Švica, Francija, Belgija, Norveška, Anglija in Italija. Gledati pa moramo, da spravimo letos naše pridelke v promet v južne kraje naše države in v Egipet. Silne težave pa delajo izvozu našega sadja težke devizne odredbe. Prejšnja leta je bilo tako: na pr. danes je sadni trgovec odposlal vagon sadja in je o tem brzojavno obvestil odjemalca v Druž-danili, Berlinu ali kje drugod. Naslednji dan je že imel brzojavno nakazan denar. Danes pa mora čakati trgovec radi deviznih odredb tedne in mesece ' na denar. Prej je lahko takoj nakupil vsak dan I vagon sadja in ga odposlal in je tako z enim in istim denarjem napravil jeseni 50 do 100 kupčij. In danes? Na milijone dinarjev gre v izgubo narodnega premoženja radi teh razmer. N etrpi in propada samo kmet-sadjar, ampak tud j trgovec in j vse naše narodno gospodarstvo z uradnikom in delavcem vred. F. 2. kona. Določitev zadružnih prispevkov. Odobritev proračuna za leto 1932. Volitev uprave, nadzorstvenega in častnega odbora. Slučajnosti. Velevažen pomen ustanovitve naše obvezne strokovne organizacije zahteva nujno prisotnost vsakega posameznega člana naše stroke. Kovanje srebrnikov p« 50 Diu. Kakor poročajo iz Belgrada. je finančno .ministrstvo poverilo kovanje srebrnikov po 50 Din tvrdki Kovnica« d. d. v Belgradu; ki je izdelala tudi že 20 dinarsko srebrnike. Borze Dne 20. sept. Denar V deviznem prometu so bili lanes višji tečaji Bruslja, Berlina m Trsta, nižji so bili tečaji Londona, New Yorka in Parizu, dočim so ostali neiz-prentenjeni Amsterdam, Curih in Praga. Narodna banka je ta leden zvišala bonifikacijo za odkup izvozniških deviz od 9 nu 10 in 11%. Ljubljana. Amsterdam 2306.51 2317.87, Berlin 1366.25—1877.05, Bruselj 790.63—800.57, London 199.19—200.79. Curih 1108.35 1113.85, Ne\v York 5723.53—5751.79, Pariz 225.15—226.27, Praga 169.90 do 170.76, Trst 294.46—296.86. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 55.397 Din. Curih. Pariz 20.3175, London 18, New York 518.50, Bruselj 71.875. Milan 26.60, Madrid 42.50, Amsterdam 208.20, Berlin 128.475, Stockholm 92.30, Oslo 90.55, Kopenluigen 93.35, Sofija 3.73, Praga 15.34, Varšava 58.05, Atene 3.19, Carigrad 2.17, Bukarešta 3.06. Ilelsingfors 7.75. Dunaj. Dinar nolira (valuta) 11.80. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca nnnotna. Zagreb je beležil slnbejšo tendenco, dočim so bili tečaji dinarskih papirjev v Belgradu čvrstejši. Promet je bil na zagrebški borzi minimalen in je znašal: 7% Bler 1000 dol., PAB 40 kom. po 220—222. Ljubljana. Vojna škoda 195 bi., 8% Bler. pos. 46 bi.. 7r/r Bler. pos. 48 bl„ Stavbna 10 den., Ituše 125 den. Zagreb. Narodnn banka 4200 den., Priv. agr. banka 217 —222, 7% inv. pos. 18 den., agrarji 25 den., vojna škoda 190—193, 6% begi. obv. 35 bl„ 8% Bler. pos. 42—42.50 (43). 7% Bler. pos. 44 den., 7% pos. DHB 44—4«. Belgrad. Narodna banka HHK) zaklj., 7% inv. l>os. 50 bi. (50), vojna škoda 188—104.50, 6% be.gl. obvez. 34.50- 34.75 (34.25, 34), 7% pos. Drž. hip. banke 49 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 70.55. Alpinska 13.05, Trbovlje 22.75, Leykam 30. Žitni trg Čista tendenca za pšenico traja dalje in so danes cene ponovno narasle. Ponudbe pa ni in se blago nahaja v čistih rokah. Danes je bil tečaj denar zn 76 kg težko blago 137.50, za 86 kg težko 145 Din. Tudi moka je narasla v ceni na 230—250 po kakovosti. V koruzi je precej kupčije in se realizirajo prejšnje prodaje. Vendar je ponudb malo in slane času primemo suho blago za doceinber — januar 55—57.50 brez blaga, umetno sušena pa 65—70. Tudi na ljubljanski borzi so bile za pšenico in moko zabeležene višje cene v primeri z včeraj, in sicer za 10 par pri kilogramu. Ljubljana, (Vse slov. post., plač. 30 dni.) Pšenica sr. 76 kg ml. tar. 182.50—185, bč. 76 kg ml. tar. 185—187.50, sr. 78 kg ml. lar. 187.50—190, bč. 79—80 kg ml. tar. 192.50—195. koruza stara ml. tar. 145—147, umet. sušena ml. tar. 110—112.50, moka bč. Og 310—315, ban. Og 320—325. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 135 do 137.50, bč. okol. Sombor 135—137.50, sbč. 135 do 137.50, gbč. 135-187.50, bč. potiska 135—137.50, bč. ladja Tisa 137.50-140, bč. ludju Begej 115—137.50, gbn. 180—182.50, bn. par. Vršne 127.50—180, srem. 135—137.50. —Koruza: bč. 9i-98, bč. ok. Sombor 92—94, ban. 89 91, srom. »2—94, srem. okol. Šid 94—96. - Moka: bč., ban. 00 210.5-1-227.50, št. 2 197.50—207.50. — Fižol: bč., srem. beli novi brez vreče 10250—107.50. — Otrobi: bč., srem. novi, juta vreče 57.50—00, ban. novi, jutii vreče 52.50—55. — Ostalo: neizpremenjeno. Za pšenico tendenca čvrsta, drugače neizpremenjena. - Promet: 31 % vagonov. Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 182.50-135, gbč. srem. Slad. 132.50—135, bč. potiska 137.50 do 140, ban. potiska 135-137.50. ban. 130—132.50. — Koruza: bč. 93-95, bč. okol. Sombor 94—06. — Otrobi: bč. prompt 55.50—57.50. — Fižol: bč. uzau. novi 100—105. — Ostalo: neizpremenjeno. Tendenca: stalna. - Promet: 65 vagonov. Živina Živinski sejem v Kranju 19. septembra. Na trg so prignali 78 volov, 1 bika, 9 krav, 1 telico, 69 ovac in 119 prašičev. Cene: voli 4, 8.50 in 3 Din; krave 3. 2 in 1.50 Din; biki 2 Din; telice 2.50 Din: teleta 6 Din; prašiči pitani 7 in 6 Din, za rejo 200 Din par. — Opaža se, da zadnje čase močno pada dogon krav, telic in telet. Mogoče se bo dogon zvečal, ko bo pozimi pričelo zaradi letošnje suše primanjkovati krme. Dunajski prašičji sojem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Konip.. Dunaj.) Pripeljanih je bilo 7328 pršutarjev in 4804 špeharjev. iz Jugoslavije 261 pršutarjev in 3 900 Kč. Niirnbore. 20. sopt. tg. Po železnici je bilo pripeljanih 80 bal, z vozovi 50 bal, prodanih pu je bilo 1elih dejanjih: Shakespeare. 21.») Zabavna glasba. — Budapest: 21.25 Cigansko glasba. 22.45 Plesna glasba - plošče. Zahvala Za vse dokaze tako prisrčnega sožalja, katere sem prejel ob smrti moje ljube matere Terezije Azman posestnice v Kropi, za vse venes in Šopke, katere ste ji poklonili in za tako mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem in vsakemu posebej najiikreneje zahvaljujem. Prav po9ebno zahvalo pa izrekam častilim sestram usmiljenkam, ki so moji rajni materi v njeni težki bolezni tako požrtvovalno stregle; glasbenemu društvu »Ljubljana«, ki je mojo tako pri-prosto mater s svojim krasnim petjem tako visoko počastilo; ravnateljstvu, učiteljstvu ia učencem meščanske šole, ki so z vencem, šopki in spremstvom izkazali spoštovanje materi svojega kateheta; svojim stanovskim tovarišem in ne nazadnje ljubim Kroparjetn, ki so na čelu svojega gosp. župnika in gosp. župana prišli se poslovit od svoje nekdanje faranke in župljanke. Vsem Bog plačaj! Ljubljana, dne 21. septembra 1932. Ažman Andrej, veroučitelj meščanske šol«. Loma Doone Roman iz Exmoora Osemnajsto poglavje. Pri čarovnici. Dasi je bilo že pod konec marca, je še vedno brila ostra sapa, ko som jo ono nedeljsko popoldne mahal peš proti votlini matere Melldrum. Konja se nisem upal vzeti s 6eboj, ker sem se bal, da bi mi ga urekla. Solnce se je že nagibalo za gričevje, ko sem dospel v dolino, ki je ležala kakih sedem milj od nas. Živino doma sem bil poprej odpravil, da ne bi zbudil suma pri domačih. Temne sence so ležale pred skalovjem naokoli, suha praprot se ml je drobila pod nogami, malinovje se je zibalo in me vabilo s svojimi rdečimi jagodami. Na jasicah pod pečinami so se pasle divje koze; ko so me zapazile, so preplašeno sunile z rogovi kvišku, preskakovale s pečine na pečino in bolščale vame. Bu-čanje morja je zamolklo donelo od obale preko rloline, se lomilo ob skalovje in mrmralo nalik školjki. Videč vse lo in čuteč se tako osamljenega, bi jo bil najrajgi odkuril nazaj domov in odložil svoje zadevšoine na boljše čase. Niti palice nisem imel s seboj, pač pa sem vtaknil zaradi večje varnosti doma v svoj veliki žep sveto pismo. Ko sem opazil, da se tamkaj v senci skalovja nejasno premika visoka, siva postava, me je prevzel takšen strah, da se ml je palec izmuznil iz svete knjige v žepu in gn nisem mogel takoj vtakniti nazaj. Odskočll sem v stran, ker je nisem hotel prčcej popihati, kakor bi bil marsikdo storil, lemveč sem se rajši hlinil za potnika, ki je prišel gledat dolino in si jo je že zadostno nagledal. To bi bil malone srečno izvedel do konca in se jezen sam nase zaradi nezadostnega poguma vrnil domov, kar je baš v trenutku, ko sem se okrenil, ženska v daljavi dvignila palico proti meni. Moral sem se ustaviti. Z zaupanjem v sveto knjigo, ki sem jo imel pri sebi. sem se zravnal in obstal kakor vkopan. Medlem se mi je strašna ženska boli in bolj približevala. Od strahu so se mi tresla kolena in | vesel sem bil skale poleg sebe, dn sem mogel ■ sesti nanjo. Toda ko se mi je toliko približala, j da sem lahko natanko razbral njene poteze, sem , sprevidel, da ji zunanjost nikakor ni tako strahotna. Dolgi beli lasje so ji na obeh straneh pa-< dali po bradi na prsi in svetle oči so se ji iskrile skoznje. Videti je bilo. da je tudi sama doživela i dovolj bridkih ur, pa je vendarle ohranila toplo | srce za trpljenje drugih. Bil sem lako presenečen in začuden, da nisem mogel ziniti niti besedice, j toda rad bi bil slišal, da bi kdo prekinil mučno I tišino. Ti menda nisi prišel k meni po mazilo za odprto kost ali po blagoslov zoper kroglo,« je iz-pregovorilu, črtajoč mi z obraza skrite misli. -Po-daj mi roko, John Ridd, in povej mi, kaj te jo privedlo semkaj.« Toda jaz sem bil lako zelo presenečen, ker je vedela za moje ime, da sem se ji bal podati roko, in se nisem upal niti jezika zganiti. »Ne boj se me, sinko, nič hudega ti ne morem storiti. Povej mi, čemu te imam rada, če si tako pameten?« »Oh, prav nič nisem pameten, sem ji odvrnil po domaČe, >v kolikor vem, vas nisem še nikoli videl.« »Vendarle te dobro poznam, John Ridd. kakor da si mi vnuk. Ali se spominjaš starega hrasta, ob reki Elli, kjer si potegnil nekega otroka iz močvirja. Dete bi bilo izgubilo življenje, če ne bi bil imel tako krepke roke in pogumnega srca, predvsem pa ljubezni do bližnjega. Dekletce je bilo moja vnukinja, John, in moje edino bogastvo na svetu.« Ko mi je pričela o tem govoriti, mi je jasno stopilo pred oči, kar se je pripetilo v preteklem avgustu. Sram me je bilo. da sem bil tedaj tako malomaren in se nisem brigal niti za ime deklice, ki je s [jolno košarico borovnic padla v črno kotanjo in bi bila utonila, ko bi me njen psiček ne bil opozoril na pretečo nevarnost. Potegnil sem bil dekletce iz vode in jo na hrbtu odnesel k naši materi. Tam smo jo preoblekli in jo odvedli, kamor nam je velela. Dekletce nam ni povedalo, čigavo je, temveč samo svoje ime, pa koliko ji je let in da ima rada praženi krompir. Več tudi nismo hoteli vedeti od nje, kakor je nn9a navada pri občevanju z gosli. Spominjajoč se lega dogodka in videč prijazen pogled matere Melldrum, sem se olresel strahu in bi se ji bil rad prikupil. Tudi sem menil, da bržčas ne bi bila potrebovala moje pomoči, če bi bila v resnici taka vešča, in bi bila lahko sama rešila tonečo deklico. Potemtakem sem vstal in dejal s precej poživljeniin pogumom: »Dobra mamica, čeveljček je izgubila v barju, a ne pri nas. Zalo mu nismo mogli najti para, pa smo ji dali čeveljčke moje sestrice Lizike.« »Kaj me brigajo čeveljčki, sinko. Kako si naiven in neumen. Kakor vidim, ne znaš lagati, povej mi torej, kaj te je privedlo k meni?« Osramočen sem se ji hotel nekaj zlagati, toda ker je opomnila, dn ne znam lagati, sem tudi sam sprevidel, da ne morem govoriti neresnice. Rad bi vedel,« sem ji odvrnil in uprl oči v bližnjo skalo, da se mi ne bi glas tresel, »kdaj bi smol obiskati Lorno Doone?« Več ji nisem mogel povedati, dasi mi je srce težilo nešteto vprašanj. In čeprav sem gledal v stran, je bilo jasno, da sem vprašal zadosti, čutil sem, da me ženska gleda tako jezno kakor žalostno; jezilo me je, da bi kdo površno sodil moje raz merje 7. Lorno. »John Ridd,« je dejala starka, ko je opazila moj resni pogled, »o kom govoriš? Ali ni to zala i hčerka nekoga izmed onih, ki so ubili tvojemi ; očeta?« »Na to vam ne moreni odgovoriti, mamica. Kako naj bi to vedel? In kaj vas to briga?« »Toda tiče se deloma tvoje matere, deloma pa tebe samegu; hujše nesreče si ne bi mogel nakopati na glavo.' Počakal sem malo, da bi nadaljevala, kajti govorila je tako žalostno, da mi je zmanjkalo sape. »John Ridd, če količkaj ceniš svoje telo in dušo, svojo mater ali pn ime svojega očeta, ne imej nobenega stika z Dooni.« Gledala me je tnko resno in govorila s takš nim poudarkom, da je po vsej dolini zadonelo »Doone« kakor v odmev velikemu zvonu. Za hip mi je srce v prsih kakor zastalo in otopelo za vse. V onem trenotku sem .nenil: če me hoče Bog r*r za vedno ločiti -nI moje Lome, mi bo gotovo dal kako vidno znamenje svoje volje. Toda nikakršnega znaka ni bilo. zato sem se okrenil k starki. V onem hipu bi bil rud videl, da bi stal pred menoj moški nasprotnik: io Naznanilo! V malih oglasih velja vseka beseda Din 1*—; ženilovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonsko, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za ptsmene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. lili Vsaka beseda 1 Din Priporočam se ea samostojno gospodinjo ali pa kuharico. Ponudbe pod »Pridna Primorka« št. 13.714._(a) Trgovska pomočnica z najboljšimi spričevali in večletno prakso v ma-nufakturni, galanterijski in mešani stroki išče mesto. Ponudbe pod »Zanesljiva« št. 13.713. (a) Vlužbodobe Vsaka beseda 1 Din Gospodinja se sprejme na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1424. (b) Kuharico popolnoma zdravo, samostojno, pošteno in marljivo, z daljšimi spričevali, ki bi poleg služkinje opravljala tudi druga hišna dela, iščem. Predstaviti sc je od 4 do 5 pri Pavli Prcdovič, Poljanska cesta 73._(b) Kuharico za internatsko kuhinjo, kjer se kuha za 50 do 80 oseb dobra kmetska hrana, iščemo. Vešča mora tudi biti meščanske kuhe in samostojnega gospodinjstva. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na banovinsko kmetijsko šolo Grm, Novo mesto, b ? Vsaka beseda 1 Din Ključavničarskega vajenca sprejmem. Ciril-Metodova ulica 3, Studenci pri Mariboru. (v) Iščem vajenca za kovaško obrt. Hrana in stanovanje pri mojstru. I. Pokorn, sekirni kovač. Skofja Loka. (v) «• 1 ---- Učenko za strojno pletenje sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Trebnje 18 — Dolenjsko. (v) Trgovsko vajenko močno, najraje z dežele, »prejme takoj trgovka Cerar Antonija, Krašnja pri Lukovici. (v) il ( Šoferska šola E. Čeh (bivši čarmenikova šoferska šola) Ljubljana, Dunajska c. 36 Soln za poklicne Šoferje in amaterje- Prospekti in pojasnila zastonj in franko. tJnseraii w-Slovencu- {imajo največji uspeh.• Brez posebnega obvestila. O Veselje in zadovoljstvo je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno 7,a damski plašč ali kostum iz trgovine 91. Zlender Ljubljana, Mestni trg 22 O Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet Vsaka beseda 1 Din Potrebujem vlogo Ljubljanske kreditne banke v iznosu ca. 500.000 Din, zato nudim posestvo in 100.000 Din v gotovini. Ponudbe pod "Dobro obojestransko« št. 13.676 na upravo »Slovenca«. (d) \ osestva I 4 Vsaka beseda 1 Din utrnit^ Vsaka beseda t Din Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnogo prižene Slovencev najmar.jš' inserat Koniekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana. (I) Jabolka za prešanje Začenši 23. septembra 1932 nakupujem in nato-vorim vsak dan vsa! množino kislih, zdravi jabolk za jabolčnik. Najnižje oferte pod »Eksport jabolk za jabolčnik« št. 13.573 na upravo »Slovenca«. (1) KUHI Vsaka beseda ] Din Posteljne mreže vse velikosti izdeluje najceneje Andlovic, Komen-skega ulica 34. Dostava brezplačna. (t) Debel« kupite najceneje nn t^rdk VOLK, LJUBLJANA r*>«*a ža Telefon 2059 Vsaka beseda 1 Din IŠČEJO: Trosobno stanovanje blizu cerkve se išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Duhovnik« št. 13.712. (c) ODDAJO: Stanovanje soba in kuhinja ter soba s štedilnikom se odda. Radvanjska cesta štev. 9, Maribor. (č) Droben oglas v »Slovencu« I posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Hišo novozidano, 4 sobe, pritikline, vrt, Trnovo, prodam za 130.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.683. (p) Dvostanovanjska vila nova, komfortna, z velikim vrtom, takoj naprodaj. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 13.687 (p) Novo hišo pri Mariboru, dve sobi, kuhinja, vrt — proda za 40.000 Din Zagorski, Maribor. Frančiškanska ulica 21. (p) K Premog suha drva Še dve moški kolesi z orig. »Torpedo« po 980 Din in dve damski kolesi naprodaj. Aleksandrova cesta 5/II. (1) Šivalni stroj nov, šiva naprej in nazaj, 1250 Din. Aleksandrova cesta št. 5/II. (1) USNJE čevljarske potrebščine najbolje in najcenejše pri Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja Ljubljana, Palača Dunav Trosobno stanovanje s kopalnico oddam za 1. november. — Dunajska cesta 99. (č) Stanovanje treh sob s pritiklinami se odda s 1. novembrom — Miklošičeva cesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.696. (č) Udobno sobo s centr. kurjavo na Aleksandrovi cesti, oddam. -Naslov v upravi »Slov. Vsaka beseda 1 Din Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Buhova drva in ogi*e kupuje stalno Uran rraiic Ljubi,ana Sv. Petra cesta 24. Štedilnike raznih vrst: vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Posteljne žične vloge » lesenih ali železnih okvirjih, ler zložljive železne postelje izdeluje solidno ločno po naročilu Ivrdka Pavel Strgulec Ljubljana, Oosposvetska cesi aH Zahtevajte brezplačni cenik! Nahup in prodaja vreč ter jute A. Dunajska 36 \ Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ - Zagreb, lllca 82 Kemična čistilnica peria pod št. 13.430. (s) Opremljeno sobo poseben vhod, se odda. Bolgarska ulica 24/1. (s) Vsaka beseda 1 Din V času draginje dobite cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice -— takoj. Sest. autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 5. (r) Gomolje hiacint, tulipanov, kroku-:ov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. (1) Modroce otomane divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje lqnacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) Malinovec oristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Liubliana. Dunajska c. 6 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32 Vsaka besedo I Din Mehaniki, pozor! Nudimo Vam na znižane cene rezervnih delov Renault avtomobilov še 15 odstotkov popusta. Prodaja le Zastopstvo »Renault«, Cesta na Rožnik št. 19. (f) g VSAKOMUR j jb izplača ooiaševanit v 'SLOVENCU' i Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, babica, tašča, sestra itd., gospa Julijema Sherbinjeh danes, dne 20. septembra po udano prenašanem trpljenju, pre-videna s svetimi zakramenti, Bogu vdano zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 22. septembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Rušah. Smolnik-Ruše, dne 20. septembra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. t Damski plašč popolnoma nov, modem, ceno naprodaj. Križev-niška ulica 4/1, čez hodnik — 2. vrata. (1) FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Volgtlander, Welta. Certo itd ima vedno v zalogi foioodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki VEZEN3E zaves in perila v najnovejšem slogu samo pri MATEK & MIKEš — Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Enlel, ažur, gumbnice. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva ccsta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030. *km Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril v Mariboru, Glavni trs 32. (v novi palači pri mestni avtobusni postaji, sadni trg za vozove), trgovino z električnimi potrebščinami V ZALOGI: Vsakovrstne žarnice, svetilne priprave, likplniki, kuhinjski aparati, motorji, različni instalacijski materijal, žice — Radio aparati in pritikline Z dobrim materijalom; nizkimi cenami in solidno postrežbo si hočem pridobiti Vaše zaupanje Karol Florjantič, Maribor. Glavni trs 23 elektrotehnična trgovina Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl po dolgi, mučni bolezni dne 19. sept. ob pol 20 v celjski javni bolnišnici prečastiti gospod Anton Penič župnik v Št. Vidu pri Grobelnem. Zemeljske ostanke preblagega pokojnika prepeljemo v domačo župnijo. Pogreb se bo vršil v četrtek 22. septembra ob 10 dopoldne na tukajšnje pokopališče. Sv. Vid pri Grob«lnem, dne 20. septembra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. m • i.yyr >■■■ ..-v m A STROJNA ZADRUGA V SAVLJAH javlja tužno vest, T da je njen soustanovitelj in član, gospod Ivan Hvastja posestnik v Savljah št. 41 po težki bolezni, dne 19. septembra v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v sredo ob 17. Požrtvovalnemu, nesebičnemu načelniku ohranimo časten spomin! S a v 1 j e , dne 20. septembra 1932. Načelstvo in nadzorstvo. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 8 zjutraj po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v Gospodu zaspal moj ljubljeni mož, naš dobri in nepozabni oče, brat in stric, gospod V France Čebul posestnik na Potoku št. 6 v 63. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek 22. sept. dopoldne na lamo pokopališče v Komendi, Otok-Komenda, dne 20. septembra 1932. MARIJA, žena; JAKOB, FRANC in IVAN, sinovi; MARIJA in FRANCKA, hčerki — in ostali sorodniki. m + HRANILNICA IN POSOJILNICA V KOMENDI naznanja, da je umrl njen dolgoletni odbornik in posestnik na Potoku 6, gospod y France Čebul Bil* je previden s svetimi zakramenti in je danes ob 8 udano v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 22. septembra ob 8 zjutraj na farno pokopališče v Komendi. Blag mu spomin! Komenda, dne 20. septembra 1932. ZAHVALA. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega (Jragega očeta Jožeia Rotorja gostilničarja in posestnika tolažili v dolgi bolezni, ga spremili k večnemu počitku, zanj molili in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala č. g. župniku Lesarju za duhovno tolažbo, g. dr. Guzelju za lajšanje trpljenja, prijateljem pevcem za ganljivo petje pri pogrebu ter darovalcem cvetja. Bog plačaj vsem! Šmartno pod Šmarno goro, dne 20. septembra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakovec. U'<5dnik: Franc Kremžar.