NASLOV
Najvisji odstotek v republiki
stran 5
Leto XXXIV Št 10
Murska Sobota, 18. marca 1982
CENA 10 DIN
VESTNIK

Ne odločamo se zgolj za ljudi, delegate in delegacije. Glasujemo za veliko več. Za vse tisto, kar smo kot naloge začrtali v letnih in srednjeročnih planih in programih, za vse tisto, za kar se tolčemo leta in leta. Na kratko za to, da se dokončno izvijemo izpod bremen manj razvitosti.
Ko smo obkrožali številke pred imeni na kandidatnih listah, smo imeli ves čas v mislih, da ne gre zgolj za manifestacijo ali formalno, plebiscitarno potrjevanje zaupanja novi izmeni delegatov, čeprav gre tudi za to. Zgraditi kar največ novih, prepotrebnih in funkcionalnih objektov, urediti kar največ cest, razširiti in posodobiti vodovodna in telefonska omrežja, postaviti se na lastne noge pri gospodarjenju v tozdih, priti do tržnih viškov — vse to skozi delegatsko sporazumevanje, dogovarjanje, iskanje skupnih interesov. To je bilo v bistvu vodilo in rdeča nit.
Dokončno nam je prešlo v meso in kri, vest in zavest, da druge izbire ni. Ljudska modrost: le v slogi je moč, se nenehno potrjuje. Potrdila se je tudi — kot pri prejšnjih
volitvah, referendumih in podobnih dejanjih širših razsežnosti — v četrtek 11. in nedeljo 14. marca. Številke, sicer še ne dokočne, so več kot nazorne. Volilna udeležba je v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih znašala 92,29 odstotkov, v krajevnih skupnostih 97,06 in samo med kmetovalci 98,79 odstotkov. To je zavidljivo visoko, celo najviše v naši republiki.
Vsekakor močan argument za to, da so bile volilne priprave — evidentiranje, predkan-didiranje in kandidiranje — izvedene brez večjih motenj in zapletov. Tako smo po dobrem letu prišli do 10 tisoč in več ljudi, ki bodo vse tja do 1986 leta sedeli v delegatskih klopeh, se poglabljali v razvojna vprašanja, če bo treba, kdaj pa kdaj tudi udarili po mizi, ves čas pa povezani z delovnimi ljudmi in občani. Ne bo jim lahko, zato jih je treba primerno oborožiti. Prav ta čas — na začetku mandata — je za delegatsko
izobraževanje in usposabljanje najidealnejša priložnost. Med izvoljenimi je namreč dokajšnje število mladih, ki se bodo morali še obrusiti, si nabrati znanja in izkušenj. Podobno seve velja za ženske, člane Zveze komunistov in vse druge.
Vnovič se samo od sebe ponuja razmišljanje: volitve pri nas že dolgo niso več zgolj to, da se pražnje oblešeč, odideš na volišče, obkrožiš ime kandidata, ki ga poznaš ali pa tudi ne, in z občutkom in zavestjo, da si opravil pomembno državljansko dolžnost zaviješ v najbližjo gostilno na brizganec. Volitve se pri nas začno že zdavnaj pred tistim dnem, ko mečemo glasovnice v skrinjice, in vse tisto, kar je pred glasovanjem, je prav tako ali pa še bolj pomembno kot samo glasovanje.
Izkazalo se je, da smo to resnico in ta spožnanja vzeli za svoja. Drugače si skorajda ni mogoče razlagati prizorov i nedeljskih volitev na 316 voliščih v Pomurju. Povsod izobešene zastave, plakati in letaki z napisi Bodočnost je v naših rokah in Izbiramo, odločamo,
izražamo zaupanje, cvetje in transparenti. Malone sto tisoč Pomurcev je dajalo zaupnico tretji delegatski generaciji. Dobila jo je — lahko mirno trdimo — soglasno.
V letošnjem kongresnem letu nam zrcalo volitev kaže še eno, rekli bi, odločilno razsežnost. Če se namreč ozremo za osem let nazaj, na negotove začetke prvih delegatov, ki so napolnili skupščinske dvorane, dotlej rezervirane zgolj za odbornike in poslance, in jih primerjamo z zdajšnjimi delegati, je različnost pozicije kot na dlani. Ne govore več ali zlasti v svojem imenu, marveč z mnenji in pooblastili svoje samoupravne »baze«. Ne dvigujejo zgolj rok in ne potrjujejo vsega, kar jim pride na delegatske klopi. Pripravljeni so se — v demokratičnem dialogu in ozračju — tudi skregati, če ne gre drugače. A skregati se na principih. Se pravi, da ni razloga, da ne bi verjeli sami sebi in vsem nam, ki v samoupravljanju resnično vidimo smisel življenja.
aktualno po svetu
Skoraj štiri milijarde nas je na tej Zemlji. Čez deset let nas bo pet milijard, ao leta 2000 nas bo za dve milijardi več kot danes, skoraj za sto današnjih Jugoslavij. Za glavno mesto Mehike, Mexico city računajo, da bo imelo takrat 30 milijonov prebivalcev. Toda tretjina prebivalstva je že danes podhranjena, okrog 200 milijonov dojenčkov in otrok strada ...
KUBA: kapitalizem je kriv...
Havana je domači javnosti v celoti posredovala govor, ki ga je imel ameriški predsednik Reagan pred svetom Organizacije ameriških držav, istočasno pa je objavila še svoj ..programski” odgovor, ki so ga objavili tik pred vojaškimi manevri ZDA in njihovih Zaveznikov blizu kubanskih obal.
Kubanski dnevnik ,,Gran-ma" prek Reaganovega govora pa tudi širše, podrobno razčlenjuje ameriško politiko do Kube, Karibov in Srednje Amerike ter ugotavlja, da prinaša Reaganova politika nove grožnje, nevarnosti in težave. Na kratko lahko povzamemo tukajšnjo oceno takole: ZDA si prizadevajo, da bi ..ponovno kolonizirale” Karibe, popolnoma jasno je že, da so sklenile zadušiti revolucijo v Nikaragvi in Granadi, da hujskajo k prelivanju krvi in državljanski vojni v Salvadorju in Gvatemali ter širijo agresivno delovanje proti Kubi.
Granma pravi temu ,,Monroejeva doktrina” v sodobni, Reaganovi izdaji. Tudi obljubljeno ameriško gospodarsko pomoč temu
predelu označuje kot obrazec za še večji prodor ameriškega kapitala v ,,Monroejevo cono”, kar bi hkrati izključilo vSe druge vplive.
Nekatere izjave ameriškega predsednika, izražene na sedežu OAD, so uvodničarji Gran-me posebej razčlenili. Ena od njih se nanaša na „revščino in represijo, ki jo Castrova Kuba ponuja Karibom kot prihodnost” oziroma- na" ,,zlom komunizma” tako na Kubi kot na svetu sploh.
Granma polemizira s to tezo ameriškega predsednika in med drugim navaja: prvič, danes sta na svetu dva družbena sistema, od katerih je eden, kapitalizem, kriv, da je na svetu 570 milijonov lačnih, 800 milijonov odraslih nepismenih, milijarda in 500 milijonov brez medicinske zaščite, milijarda in 300 milijonov z manjšim dohodkom od 90 dolarjev na posameznika ter milijarda in 100 milijonov brezposelnih.
Komunizem, se glasi drugo tukajšnje stališče, vsega tega ni kriv. Komunizem, je nadalje rečeno v uvodniku, ni kriv za oboroževalno tekmo, za hudo
svetovno gospodarsko krizo. Granma poudarja: ,,Vse to so .uspehi’ kapitalističnega sistema, ki ga ,tako izvirno zagovarja gospod Reagan’.”
Glede samega socialističnega sistema pravi kubanski dnevnik takole: ,,Socializem je nov sistem ki se še ni otresel pomanjkljivosti, težav in napak. Ta sistem je nastal in se razvija pod nenehnimi napadi svojih sovražnikov, toda socialistične revolucije so kljub vsemu zmagale tudi v nekaterih najbolj zaostalih predelih sveta ...”
K stališču, da ,,nismo bili nikoli močnejši, kot smo danes”, dodaja kubanski dnevnik še tile dve dejstvi: prvo, da sta ..ekonomska in vojaška agresija ZDA” vplivali in še kako vplivata na razvoj revolucionarnega procesa na Kubi, drugo pa je, da so si gospodarsko stabilnost priborili z ,,internacionalistično pomočjo socialistične skupnosti, na prvem mestu Sovjetske zveze.”
Kubanski dnevnik zanika ameriške trditve o ,,sovjetskem ekspanzionizmu ob aktivni pomoči Kube”.
Spektakularni nastop voditelja libijske revolucije Gadafija v Avstriji je presegel vse manire polakiranega protokola, ki so ga. naši sosedi tako vajeni. Izjave, da je »Reagan svetovni terorist štev. 2« in da je »Reagan drugi Hitler.« je avstrijska opozicija sprejela skoraj kot nekaj bogokletnega. Bilo pa je še več podobno ostrih.
Namen gostitelja, avstrijske vlade in njenega kanclerja je bil dvojen: izboljšati aysttrijsko trgovinsko bilanco z Libijo in tej bogati afriški deželi odpreti vrata v Zahodno Evropo, kar ta po ameriškem bojkotu v zvezi z libijsko nafto posebno vroče želi. »Avstrija je ključ za paše sporazumevanje z Evropo«, je dejal polkovnik ob neki priložnosti.
Washington je ob novici,
Italijansko
Vinogradniki s francoskega juga so izvedli doslej najbolj spektakularno akcijo: v kanale, ki se iztekajo v pristanišče Sete so spustili 60 tisoč hektolitrov vina. Škode je za približno 12 milijonov frankov (90 milijonov dinarjev).
Zgodilo se je to prejšnji četrtek. Proti pristanišču Sčte je pripeljala kolona avtomobilov v njih pa razjarjeni vinogradniki. Nasproti pripeljejo tri italijanske cisterne. Vinogradniki jih ustavijo in obstopijo. V dveh cisternah je italijansko vino, v tretji melasa. Samoiuratekčas in že teče vino iz cistern.
Kakih sto vinogradnikov je potem odšlo k cisternam vinarske zadruge CAF, katere glavni delničar je Baptiste Dueming, član Komunistične partije in največji posrednik med Vzhodom in Zahodom. »Komandosi« so železno ograjo enostavno razstrelili. V kleteh so se spravili nad 26 betonskih cistern (ena cisterna 600 hektolitrov). Izbili so vehe in črnina je tekla v potokih.
Italijani so januarja za 8 odst, povečali izvoz vina, in samo francoski trgovci so ga kupili več kot milijon hektolitrov. Razlika v ceni sicer ni velika, toda francoski vinogradniki zatrjujejo, da prodajajo Italijani nekakšno ceneno mešanico svojih jn afriških vin.
Francoska vladaje v Bruslju od EGS že dobila dovoljenje za destiliranje 7 milijonov hektolitrov vin iz dežel EGS, vinogradniki pa so se organizirali za nastop proti takšnim vladnim ukrepom.
da bo Gadafi obiskal Avstrijo. zahteval od avstrijskega veleposlanika v ZDA pojasnilo. za tistim pa je v Washington odletel tudi avstrijski zunanji minister Pahr.
Na Dunaju domnevajo, da sije Gadafi z obiskom na Dunaju zagotovil tudi obisk v Rimu, kar si Gadafi že dalj časa prizadeva. Italija je namreč najpomembnejši libijski trgovski partner.
Na veliko jezo Washing-tona je kancler Kreisky v neki izjavi za televizijo dejal o Gadafiju: »To so pač ljudje z nekoliko drugačnim načinom mišljenja in gbspo-dje v Washingtonu morajo znati prenašati tudi kritiko.«
Dunaj seveda ne bi bil Dunaj, če se ob tem obisku njegovi prebivalci zagledali v lepo Safijo, drugo Gadafijevo ženo, ki je v trenutku postala popularna.
BONN — Tudi ZR Nemčija se je priključila vrsti političnih manifestacij, ki potekajo v zahodnoevropskih državah v zvezi z Afganistanom. V vladni izjavi je rečeno, da je Sovjetska zveza kriva, da je vsak šesti Afganistanec begunec, kar pomeni največje število beguncev po drugi svetovni vojni.
MAPUTO — Mozambik je zaprosil mednarodno skupnost za pomoč v hrani, da bi olajšali položaj prebivalcev te afriške dežele, ki jo je prizadela huda suša.
ATENE— Grška vladaje sprejela predlog moskovske agencije Soj'uz gas eksport, naj pošlje v SZ strokovnjake, ki se bodo pogovorili o gradnji plinovoda in dobave naravnega plina za grško industrijo.
VATIKAN - Duhovnikom je prepovedano ustanavljati lastne organizacije s političnimi ali sindikalnimi smotri, je zapisano v posebni izjavi kongregacije za duhovščino, ki so jo objavili v Vatikanu. Kot kaže, je izjava namenjena predvsem nekaterim duhovniškim organizacijam v evropskih socialističnih državah, tudi v Jugoslaviji, ter duhovniškim organizacijam v Latinski Ameriki.
WASHINGTON - Ameriška vlada je obvestila kongres, da namerava lz-raelu naknadno prodati še 200 raket zemlja-zrak hawks, vrednih 47 milijonov dolarjev.
MOSKVA - Na križišču velike moskovske ulice (Profsojuznaja Sindikalna) in Krasinove ulice postavljajo spominsko ploščo Josipu Brozu Titu po katerem se bo imenoval tudi tamkajšnji trg, Ki ieži na meji med staro Moskvo in njenimi novimi predmestji.
MOSKVA - Tukaj so zanikali trditve ZDA, da SZ uporablja strupe v boju proti afganistanskim upornikom in da te strupe uporablja tudi Vietnam, da bi zatrl upor v Kampučiji-
NEW DELHI - Indijska vlada je sprejela načrt o gradnji satelitske teleko-munkacijske mreže.
V žarišču dogodkov
SEDEM PETLETK REALNEGA SOCIALIZMA
V sovjetskem uradnem poročilu o gospodarskih rezultatih, doseženih v letu 1981, ni podatkov o žetvi. Po letu 1975 seje to zgodilo prvič. V svetu si to razlagajo kot priznanje, da je bila žetev slaba in daleč pod planiranimi 239 milijoni ton žitaric. Pravzaprav v sami Sovjetski zvezi trdijo, da je bila žetev slaba, vendar ne navajajo številk. Strokovnjaki iz ameriške obveščevalne službe CIA, ki leto za letom zbirajo podatke in ocenjujejo žetve so izračunali, da so lani v ZSSR pridelali okoli 175 milijonov ton žitaric.
Cehoslovaški list ,,Rude pravo” piše o ,,težkem letu 1982”. Tudi v tej državi niso izpolnili vseh načrtov, glavne težave pa se odražajo v podražitvah surovin in energije, v izvozu na konvertibilno področje, v prenizki produktivnosti v gospodarstvu. Napovedujejo podražitev hrane.
Madžarska se trudi, da ,,ohrani doseženo” in da ne nazaduje pri življenjskem standardu in socialni varnosti (o nekaterih novih pobudah na Madžarskem smo na tem mestu pisali prejšnji teden).
Bolgari ne dovoljujejo, da bi iz države iznašali hrano ali industrijske izdelke. Partnerje v SEV opozarjajo, da ima
Bolgarija sicer dovolj hrane, vendar premalo za izvoz.
DR Nemčija dosega še vedno visoko stopnjo industrijskega razvoja (več kot 4 odst., kar je za industrijsko razvito državo veliko). Težave pa ima z gorivi. Partijski politbiro je sklenil, da je treba narediti vse, da bi uvoženo nafto in plin zamenjali z domačimi gorivi.
Poljska doživlja najtežjo gospodarsko krizo. Celotna proizvodnja je bila lani za 15 do 20 % nižja kot leta 1978. Takega gospodarskega zloma, po drugi svetovni vojni ni doživela nobena druga država.
V Romuniji so racionalizirali potrošnjo krulja, moke in drugih mlevskih proizvo
dov. Prebivalci lahko kupujejo hrano in industrijske izdelke ^amo v kraju stalnega bivanja, tujci pa ne smejo odnesti čez mejo niti grama mesa, olja, sladkorja, riža itd.
To je nekaj podrobnosti, ki podpirajo trditev, da so gospodarske težave, značilne za ves svet, prizadele tudi vzhodnoevropsko gospodarstvo, dežele socialističnega tabora, ,,države realnega socializma”, kot se same na-zivajo. Samo po sebi to ne bi bilo prav nič nenavadnega, če v teh deželah ne bi trdili, da kriza kapitalističnega sveta nanje ne vpliva, da zaradi značaja socialističnega sistema, krize v teh sistemih niso mogoče. V uradnih dokumentih vzhodnoevropskih držav res ni besede kriza, temveč so ta pojem zamenjali s takimi kot so težkoče, pomanjkljivosti, slabosti in podobno.
V vzhodnoevropskih deželah že nekaj let beležijo vse manjše odstotke porasta narodnega dohodka, kmetijske proizvodnje, investicij v
gospodarstvo, števila zaposlenih. Tega si seveda ni mogoče razlagati drugače kot tako, da se iz leta v leto zmanjšuje učinkovitost gospodarstva.
Vzroki so številni, od mednarodnih, do tistih, ki so v sistemu samem. Kako so vzhodnoevropske države del visokorazvitega sveta potrjujejo naslednja dejstva: članice SEV zavzemajo 17 odst, celotne zemeljske površine in štejejo 380 milijonov prebivalcev, kar je 8,7 odst, vsega svetovnega / prebivalstva. Te države ustvarjajo 15 odst, svetovnega družbenega proizvoda. Članice SEV so udeležene s 69 odst, svetovne proizvodnje rjavega premoga, s 47 odst, krompirja in sladkorne pese, s 30 odst, antracita, zemeljskega plina, železove rude, surovega'železa, jekla, cementa, mleka, z 21 odst, električne energije, 20 odst, nafte in mesa ter 18 odst, žitaric. To govori v prid trditvi, da gre za bogato in razvito območje, ki pa se še razvija.
Osnovno vprašanje torej ni
ali gre za razvitost ali nerazvitost. Problem tiči drugje in, sicer v tem, da proizvodnja ne more zadovoljevati naraščajočih potreb, in ta razkorak se vedno veča.
Sedaj veljavni administra-tivno-centralistični sistem upravljanja v gospodarstvu je bil dograjen v tridesetih letih v SZ in zatem nekoliko nekritično prenešen v ostale vzhodnoevropske dežele. Sedanja stopnja gospodarskega razvoja kaže, da ta sistem ne odgovarja več in da vodi v vedno globlje krize.
To ugotovitev predvsem v SZ odločno odklanjajo s trditvijo, da je sistem dober, da pa ga je treba prilagajati, izboljševati. Pri tem gre za celo vrsto „ prilagajanj” kot na primer skrajno varčevanje z gorivom, energijo in proizvodnimi materiali, za povečevanje delovne discipline, za odgovornost na vseh nivojih itd.
Evropski energetski viri v SZ so izčrpani — kot pravi eden od načelnikov v državnem planu ZSSR — Aleksander Ivanovič Smirnov. Nafto
je treba črpati v vzhodnih predelih države in to na globini več kot 4 tisoč metrov, kar je izredno drago. Premog kopljejo v globini več kot 2 tisoč metrov. Čeprav so zaloge neizmerljive, je treba do njih priti. V zadnjih letih so v SZ porabili 11 milijard rubljev samo za to, da so energijo pripeljali do zahodnih mej države.
Očitno je, da mora SZ svojo surovinsko in energetsko hrbtenico preseliti za nekaj tisoč kilometrov bolj na vzhod. To pa ni samo sovjetski problem, temveč problem vseh držav SEV, ki večino surovin in energije uvažajo # SZ, zato morajo dajati tudi denar za odkrivanje novih virov energije in surovin.
V začetku sedemdesetih let so na vzhodu opustili dogm° po kateri naj bi pomenijo najemanje posojil na zahodu izdajo socializma. Danes »° vzhodnoevropske države na Zahodu dolžne 80 do 90 mi‘>'. jard dolarjev. To pa tudi dokazuje povezanost vzhod-neevropskih držav z ostalim svetom, (po Startu)	.
STRAN 2
VESTNIK, 18. MARCA-
GADAFI: brez dlake na jeziku
aktualno doma
 Kdo je to
funkcionar?	
Pojem funkcionar je skorajda umazan. Ne smeš biti B funkcionar, ker je ta obvezno svinja, pes, lopov, ki jaha I delavski razred, v rokah pa ima nenehno mikrofon in kar ™
 naprej govori. Spomnite se le, koliko je karikatur y zvezi z mikrofoni. Posmehujejo se ljudem, ki morajo zaradi B svojega položaja oziroma mesta, na katero so bili iz- I voljeni, govoriti pred javnostjo. Ne gre več za obračun z 
 birokratskimi silami, temveč z nekakšnimi birokratskimi  norci. Tudi taki so, to je res, vendar je treba vedeti, kje je meja.
 Poglejte, na primer, kako pišejo o stolčkih — vsak . dan enako. Pa kaj naj storimo? Naj gremo pod savski B most in sedemo na trinožnike? Naj zapremo Simpo in | druge tovarne pohištva? Kamorkoli pogledaš, novinarji na
vsa usta razpravljajo o stolčkih, češ, funkcionar je sedel m nanj, zdaj ga ne premakne nihče več. To lahko razumem B kot duhovitost. Toda, če pri tem vztrajajo vsak dan in če B Poudarjajo, da je tak povprečen funkcionar in ga vrhu
 tega še narišejo, kot da je nekakšen idol, potem bi morali n-Jjudje resnično zgrabiti kol in reči;, Pojdite z milim B bogom: to je naš časopis, v njem piše, da ste taki, zakaj bi I vas torej prenašali.’
 Prebral vam bom, kaj piše v Ježu, kakšen naj bi bil idealni kandidat na bližnjih volitvah: ,Sluh ni-bistven, kandidat mora imeti prostornino pljuč kakih 2000 I kubičnih milimetrov, prostornina možganov in drugih organov pa je lahko omejena ... To človek že prenese enkrat ali dvakrat, toda zdaj se lahko vsak izživlja po svoje. Na naših sejah in delegatskih skupščinah naj bi I govorili o tem, kaj mora še storiti naša družba, v kateri * smeri se mora razvijati. Tudi agitirati moramo, naše časopisje pa se nam posmehuje. Ne smeš več stopiti na govorniški oder. Dogovarjali naj bi se, prav, toda kdo se I bo pogovarjal s'tako opisanimi idioti. Le koga zastopajo v naši družbi? To je že preseglo vse meje, to ni prava pot za obračun z birokratskimi in etatističnimi elementi. ’ ’
Tako nevsakdanje sočen besednjak je na nedavni skupni seji predsedstev CK ZK Srbije in RK SZDL Srbije, kjer so imeli na tapeti ,,sredstva za obveščanje”, uporabljal predsednik predsedstva SR Srbije Dobrivoje
 Vidič. Lahko nam je, posebej časnikarjem, če že ne za kaj drugega, vsaj v tehten razmislek.
(po sobotni prilogi Dela od 27. februarja letos — brž)
(po sobotni prilogi Dela od 27. februarja letos — brž)
TEŽAVE Z OSMIMI ODSTOTKI
NOVI SAD — v Vojvodi-1 so lani pridelali rekordne občine sladkorne pese: 4 "»»ijone 330 tisoč ton. Na uzbenih posestvih je bil ^ktarski donos 46,2 na Osebnih 44,8 tone.
KNIN — V okviru zvezne Ut vne ?kcije, ki jo bodo os prvič organizirali, na-meravajo pogozditi 200 hek-wov puste zemlje. Posadili do 4 tisoč borovcev.
VarK?AGVJEVAC - V to-z avtomobilov Crvena km Je nabralo že več zil L 00.nedokončanih vo-meznFh n'maj° dovo|j posa’ ko 1sestavmh delov. Ta-št«. Približali rekordni nih v^1., tisoč nedokonča-
Rfv oktobra lani. _ tKA — Tovarna Torpe-
do bo v Alžirijo prodala 2500 traktorjev.
BEOGRAD — Gradbeni-ško-geotehniški kombinat Hidrotehnika iz Beograda bo gradila drugo fazo neke
rafinerije v Iraku. Rok dograditve je sredina leta 1984.
BEOGRAD — Organizacije združenega dela pomorskega brodarstva načrtujejo, da bodo v sedanjem srednjeročnem obdobju obnovile domačo floto s 131 plovnimi enotami. Pri tem naj bi 45
ladij zgradili v domačih ladjedelnicah, 14 kupili v tujih — novih in 72 že rabljenih, ki bi jih obnovili.
ZAGREB — Ploščad za črpanje nafte, prvo te vrste v naši državi, je zgradil tozd kovinske proizvodnje, ki sodi k lesno-industrijskemu podjetju v Novoselcu blizu Zagreba.
PRIŠTINA — Predsedstvo Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo je ostro obsodilo nedavne izgrede skupin študentov in srednješolcev.
NOVI SAD — V sombor-ški občini so v zadnjih mesecih poklali 7500 plemenskih svinj, ker tovarne živinske krme proizvajalčevi niso redno pošiljale krme. (

Kmetice na porodniškem dopust«
Zadružnice in kooperantke iz mozirske občine so pn e slovenske kmečke ženske s pravico do porodniškega dopusta. V zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so se namreč zadružni člani in kooperanti že odločili, da pristopijo k samoupravnemu sporazumu, ki ureja to vprašanje, s čimer so prevzeli tudi obveznost, da poslej še sami solidarno prispevajo del sredstev, potrebnih v te namene.
Očitno v mozirski občini kmetje niso dolgo oklevali, ko je bilo treba tudi z lastnim zgledom podpreti formalno pravico kmečkih žensk do porodniškega dopusta. Morda sd na zadružnike in kooperantke nekoliko,pritisnile’ tudi ženske same, ki so v tej občini dobro organizirane in so doslej že ničkolikokrat opozarjale na neugoden položaj mladih kmečkih mater, ki imajo po porodu le malo možnosti, da bi se, enako kot delavke, dlje časa posvečale novorojenčkom.
Naj bo kakorkoli, da imajo ženske v mozirski občini v kmetijski proizvodnji tudi sicer pomembno mesto, pove že podatek, daje med osemsto zadružnimi člani 170 žensk, kar 370 pa je med njimi nosilk kooperacijske proizvodnje. Četudi imajo v marsikateri teh družin že odrasle otroke in ženske torej ne računajo več s tem, da bodo še zibale svoje, so se naglo odločile, da ne glede na to pobudo o zagotovitvi nadomestila za porodniški dopust tudi za kmetice. Zgledu so sledili tudi zadružniki in kooperanti, čeprav je bilo že od vsega začetka jasno, da bo treba poseči v žep. V mozirski občini bodo letos v ta namen združili okrog 560 tisoč dinarjev — posamezno gospodinjstvo bo prispevalo približno 710 dinarjev— kar pa je še vedno samo približno polovica denarja, ki bi ga naj kot nadomestilo prejele kmečke matere. V občin i še namreč v kmečkih družinah na leto rodi kakih 30 otrok.
Medtem pa, ko v mozirski občini vsi precej nestrpno pričakujejo dejanske učinke nove pravice, drugod v Sloveniji nerazumljivo dolgo odlašajo. Po podatkih Zadružne zveze Slovenije so doslej samo še tri zadružne organizacije poslale pristopno izjavo k samoupravnemu sporazumu, ponekod pa so se celo odločili, da potrebnega referenduma sploh ne bodo izvedli. Morda je sicer res, da nadomestilo še ni zagotovilo, da bo kmečka mati res več svojega poporodnega časa namenila otroku, gotovo pa je eden od pogojev za to, da bo na to začela navajati okolje, v katerem živi. Miselnosti se pač ne da spremeniti čez noč — vendar se zato še manj kaže z njo kar sprijazniti. ,
Izgrede preprečili občani
IV Prištini izhaja časopis Jedmstvo (v srbohrvaščini), ki je prejšnji teden objavil zanimiv komentar o tem.
Ikako je skupina aktivistov Podujeva preprečila poskus iredentistov, da bi organizirali demonstracije. B. Slavkov, f avtor komentarja »Pot so jim preprečili ljudje ...« je zapi-
— Tokrat se srečanje v nasprotju s preteklim letom ni končalo s prijateljskim prepričevanjem in pozivanjem na mladinsko zavest. V letu dni. kije minilo od prvih protirevolucionarnih divjanj, so komunisti dojeli, da obstajajo zapeljani ljudje, pa tudi takšni, ki so zavestni sovražniki našega sistema. Toda z njimi ni prijateljskega pogovora ...
— Smelo in nepopustljivo so se postavili pred demonstrante in šolsko stavbo. V hipu so bili iredentistični transparenti v blatu — doživeli so sramotno usodo, da hodijo po njih njihovi avtorji, ki so panično bežali.
— Rekli so. da ne pričakujejo. da samo organi javne ' varnosti varujejo našo družbo. naše sožitje. Prav oni, Albanci, so pokazali, da lahko to storijo tudi navadni ljudje, občani in komunisti.
— Dan po kratkotrajnem obračunu z demonstranti se je življenje v Podujevu mirno, običajno nadaljevalo. Samo tu in tam seje kdo v pogovoru vrnil k dogodku prejšnjega dne. Toda čutiti je pomirje-nost. gotovost. Vedo že. daje poskus demonstracij propadel in da je v njih sodelovala samo skupinica propadlih učencev in študentov, ki so jih že lani spoznali za iredentiste. Izvedelo' se je. tudi, da jih je že precej pred preiskovalnimi organi in da sč bo pred le-temi v kratkem znašlo tudi nekaj listih, ki se še skrivajo.
— Toda posebno veljavo prisojajo komunistom Jetula-hu Gašiju. Bahtijaru Čitaku. Rahmanu Dedaju in Šukriji ljupi. ki so se odločno postavili na pot tistim, ki so s svojim brezumnim nacionalizmom tudi tokrat hoteli zajeti šolsko mladino in mir- . ne občane.
— Neuspeh nacionalistov je tokrat zgovornejši prav zato, ker so se jim postavili po robu ljudje — piše B. Slavkov v omenjenem komentarju.
PRVA NOSILKA ŠTAFETE
Prva bo 21. marca ponesla letošnjo štafeto mladosti s trga Makedonija v Prilepu pionirka Tatjana Atanasoska, učenka 7. razreda osnovne šole Goce Delčev v Prilepu.
Izbrali so jo pionirski odredi z vseh prilepskih osnovnih šol, izbira pioni-
rja za prvega nosilca štafete pa se je ujela s 40-le-tnico ustanovitve jugoslovanske pionirske organizacije.
Tatjana Atanasoska se je rodila 29. julija 1968 v Prilepu v delavski družini. Je odlična učenka od prvega do sedmega razreda in ena od najbolj delavnih v pionirskem odredu Goce Delčev. Bila je predsednica pionirskega odbora, predsednica Rdečega križa na šolij udeležila pa se je tudi številnih šolskih, občinskih in republiških tekmovanj. Najbolj jo veselita zgodovina in make-donščina, v prostem času pa rokomet. Je članica podmladka ženske rokometne ekipe pri tobačnem kombinatu v Prilepu, pa tudi številnih sekcij na šoli.
Preskrbljenost mest
Nekako v navado nam je prišlo, da razgovor o preskrbi začnemo s kavo. Kot da je kava merilo preskrbljenosti občanov z Živili in drugimi potrebščinami.
Za kavo dajejo ponekod že tudi po 1500 dinarjev za kilogram, kot da se brez kave ne da živeti in jo je treba kupovati za vsako ceno. In prav zaradi tega, ker kave ni dovolj, je popijemo več kot kdajkoli prej. Iz pitja kave delamo prave seanse, nekakšno mistično razpoloženje in doživljanje.
Za limone se ne zanimamo toliko, čeprav so potrebne za zdravje, kar za kavo ne moremo reči. Prav tako nam ni mnogo mar, če nimamo pomaranč in banan ter drugega južnega sadja. S kruhom pa ravnamo, kot da ga imamo preveč, saj so smetišča polna odvrženega kruha. Menda tudi zaradi tega, ker je zaradi kompenzacij, kjer jih je pač še kaj, preveč poceni in se zanj še rti treba preveč pehati.
Svinjskega mesa je preveč v prodaji, pravijo v Beogradu, telečjega ni zaradi neurejenih cen, mlade govedine je dovolj in mleka ter mlečnih izdelkov tudi, ker dobijo maslo iz rezerv, če ga trenutno ni pri proizvajalcih ...
Lahko bi rekli torej, da nam hrana še ne dela preglavic. Tudi zategadelj, ker na njivah še vedno rastejo tovarne, naprimer kot v Aleksiycu, kjer začenjajo gradnjo nove tovarne na najbolj plodnih njivah. Z neobdelanimi polji si tudi ne delamo preveč preglavic, če naj verjamemo beograjskemu tedniku NIN, saj v Vojvodini, na primer, agronomi in drugi strokovnjaki in vodilni ljudje najemajo na desetine hektarjev zemlje in jo obdelujejo z družbenimi traktorji in drugimi kmetijskimi stroji, namesto da bi organizirali združevanje dela na področju kmetijstva, kar jim očita vojvodinsko vodstvo.
Menda je tako bolj praktično, ker je zemlja takoj obdelana, med tem ko bi' samoupravno organiziranje proizvajalcev predolgo trajalo. Odgovor na praktično vprašanje, kako je z dohodkom, pri tem seveda izostaja, kajti dohodkovni odnosi so še vedno neurejeni.
PiSmO IZ BEOGRRDR
Takšna je podoba preskrbe nasploh. Jugoslovanska mesta in občine na primer v Sarajevu, skupaj z Mostarjem in Banjo Luko, svoj znani UPI, ki povezuje zaradi preskrbljenosti ter mest 115 organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in plasmanom hrane. Zagreb ima podobno povezavo s štirimi poslovnimi skupnostmi, ki preraščajo v višjo obliko poslovne skupnosti. Beograd je začel z družbenimi dogovori, da bi nadaljeval s-poslovnimi skupnostmi po zagrebškem zgledu, in jih združilo v samoupravno interesno skupnost za preskrbo, mesta po zgledu Ljubljane, vendar ima ob tem oporo v gigantu, ki se imenuje Kmetijski kombinat Beograd in čigar glavna naloga je preskrba mesta z vsemi živili, zato je deležen velike pomoči v financiranju proizvodnje tako iz mestnega proračuna kot iz osnovnih beograjskih bank. Nekatere namreč v celoti financirajo tisto proizvodnjo, ki je glavnemu mestu najbolj potrebna.
Vsa ta obrnjenost k sebi ima slabosti, ki izvirajo iz družbenoekonomskih odnosov, ki smo jih podedovali od minulih časov gospodarjenja z živili v preskrbovanju mest in industrijskih središč, ki imajo vselej prednost pred ostalimi središči oziroma bivališči našega prebivalstva. Različni načini preskrbe so rezultat različnih pogojev preskrbovanja in življenja nasploh, vendar se stalna konferenca mest in občin Jugoslavije že dalj časa zavzema za ustvarjanje mreže preskrbe mest in občin, ki jo zdaj uspešneje pletejo prekupčevalci kot pa trgovske organizacije in je neizbežna za zadovoljevanje potreb proizvajalcev kot porabnikov.
Težko je reči, kdaj bodo mesta to mrežo spletla, če so družbenoekonomski odnosi taki, da vsakdo najprej misli nase, potem šele na drugega, zlasti zaradi pomanjkanja raznih vrst blaga, vendar je nekaj že v tem, da so jo začela spletati. Snovanje od družbenih dogovorov do samoupravnih sporazumov v Beogradu in tudi drugod pač napoveduje, da bo nekoč, ob koncu prehodnega obdobja snovanja interesne povezanosti, vendarle prišlo do tega, da bo začetek pri samoupravnih sporazumih, kar za zdaj še zdaleč ni, čeprav to
Viktor Sirec
18. MARCA 1982
STRAN 3
ro razpravi v republiški ^upščini o uresničevanju zakona o sistemu državne “prav je slovenski republiški 'zvršni svet napovedal, da »odo do konca leta zmanjša-11 število upravnih delavcev ?a osem odstotkov. V občinah pravijo, da zmanjševanje števila zaposlenih v upravi ne bo izvedljivo.
Po ocenah slovenskega sve’a Je v °bčin-upravah zaposlenih več Kot 7.400 delavcev, v republi-SKt upravi okrog 2.200 delav-ev (brez organov za notra-nje zadeve), v samoupravnih meresnih skupnostih pa
okrog 5.000. V Sloveniji imamo približno 15.000 predpisov, ki se nanašajo na upravno delovanje. Približno 2.000 pa jih je teoretično možno avtomatizirati.
Z nekaterimi novimi zako-mi se prenašajo na občinske upravne organe nova dela in naloge (avtomatska obdelava podatkov izvršbe. sisov, urejanje stavbnih zemljišč, komunalno dejavnost, prav tako pa tudi izterjava prispevkov za zdravstveno varstvo in pokojninskp zavarovanje, zbiranje prispevkov za otroško varstvo).
Zakon o sistemu državne
uprave ob vsem tem pravi, da morajo upravni organi skrbeti, da se pravice, obveznosti in pravne koristi posameznikov v upravnem postopku izpolnjujejo zakonito in učinkovito, hitro in enostavno ter s čim manj stroški. i
Občinski organi rešujejo vsako leto približno poldrugi milijon zadev. Nerešenih ostane le okrog tri odst, zadev.
Kaj torej, optimizem ali dvom o napovedanem zmanjševanju delavcev v državni upravi? Prej drugo kot prvo.
----ZDRAVSTVO
Odsotnost z dela
V lanskem letu so pomurske občinske zdravstvene skupnosti izplačale za 55,186.000 dinarjev nadomestil osebnega dohodka zaradi bolezni in nesreč pri delu. To je znesek, ob katerem bi se morali zamisliti in analizirati upravičenost izostankov, zlasti še, ker število dni odsotnosti z dela zaradi nesreč pri delu in zunai dela, poklicnih
Izobraževanje in nezaposlenost
Konec prejšnjega tedna je komite OK ZKS Gornja Radgona pripravil srečanje urednikov tovarniških glasil v občini z delegati, ki so jih izvolili na programsko-volilni konferenci za IX. kongres ZKS in XII. kongres ZKJ.
združenega dela še višje izdatke občinske zdravstvene skupnosti, ki je lani izplačal 30,506.000 dinarjev nadomestil osebnega dohodka ali kar za 45,3 odstotkov več kot leto prej. Takšen porast izostankov z dela zaradi bolezni in nesreč pri delu je v soboški občini toliko bolj zaskrbljujoč, ker so se podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje zavezali, da bodo v organizacijah združenega dela posvečali posebno skrb varstvu pri delu in odsotnosti z dela. Največji odstotek izostankov z dela so v lanskem letu v soboški občini dosegli v gradbenem podjetju Konstruktor-Pomurje, kjer je 1.122 zaposlenih bilo odsotnih z dela 29.229 dni ali 8,28 odstotka. Sledijo Platana 7,94, Mlinopek 7,45, Graditelj Beltinci 7,35, Dimnikar Beltinci 6,89, Železniško transportno podjetje 6,73, Panonija 6,45, Agromerkur 5,90, Agroservis — motorna vozila 6,00 odstotkov itd. Skupno je 20.379 zaposlenih v soboški občini v lanskem letu izostalo z dela zaradi bolezni ali nesreč pri delu 256.404 dni. Podobno stanje kot v soboški je tudi v radgonski občini, kjer so v lanskem letu izplačali 704,000 dinarjev nadomestil osebnega dohodka zaradi bolezni in nesreč pri delu ali za 45,7 odstotkov več kot prejšnje leto. V lendavski občini znašajo nadomestila 8,219.000 dinarjev ali za 22,4 odstotke več in v ljutomerski občini 5,757.000 dinarjev ali za 14,5 odstotkov več kot prejšnje leto.
F. Maučec
7.	direktorja TZO Martjanci
8.	direktorja TZO Prosenjakovci
lil. na podlagi sklepa zbora delegatov Hranilno kreditne službe Panonka Murska Sobota
9.	direktorja H KS
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. in 2.
— da ima agronomsko ali ekonomsko fakulteto in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v podobnih organizacijah združenega dela
— da ima višjo agronomsko ali višjo ekonomsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v podobnih organizacijah združenega dela
pod 3. do 7.	\	,
— da ima agronomsko fakulteto ali višjo agronomsko šolo in 3 leta delovnih izkušenj
pod 8.
— da ima višjo agronomsko šolo in tri leta delovnih izkušenj ali srednjo šolo kmetijske smeri in pet let delovnih izkušenj
— vsaj pasivno znanje madžarskega jezika
pod 9.
— da ima višjo šolo ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali srednjo šolo istih smeri in 6 let delovnih izkušenj.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi poseben pogoj, da imajo moralno politične vrline in aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov.
Za opravljanje navedenih del oz. nalog bodo kandidati imenovani za dobo 4 let.
Kandidati naj prošnje z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov ABC POMURKA — KZ PANONKA Murska Sobota, Lendavska 61/b, z oznako za razpisno komisijo za dela oz. naloge za katera se prijavljajo, v 15 dneh od dneva objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni od dneva izbire.
-Zaustavitev nagle gospodarske rasti, ki je bila tako značilna za zadnje desetletje, je, kot je bilo pričakovati, povzročila med drugim tudi naraščanje nezaposlenosti. Klasičnega odpuščanja z dela v kriznih situacijah v Jugoslaviji sicer ne poznamo, ker je zaposlenim zagotovljena varnost zaposlitve, zato pa nezaposlenost prizadeva-predvsem tiste občane, ki pravice do dela še niso uveljavili. Sem sodijo predvsem mladi, ki se po končanem izobraževanju usmerjajo v delo, tega pa vedno ne morejo dobiti takoj ali takšnega, kot ga glede na poklic iščejo.
V obdobju naglega družbenega razvoja smo tudi pri nas dokaj naselektivno zaposlovali, skorajda vse razpoložljive izobrazbene profile, neglede na dolgoročne potrebe. Odsev takega ravnanja je nesorazmerna struktura zaposlenih z velikimi razlikami med zahtevami del in nalog in dejansko zasedenostjo pa tudi nizka produktivnost dela.
Poleg ekonomskih vzrokov, ki pogojujejo nezaposlenost je zanimivo ugotoviti vpliv izobraževalnih procesov na ta pojay.
Intenzivni gospodarski razvoj v povojni Jugoslaviji je spodbujal vedno širše izobraževanje, ki je ^časoma postalo tako samostojno, da se je od svoje ekonomske osnove v precejšnji meri oddaljilo in se širilo prek njenin potreb. Vsaka še tako majhna občina je hotela imeti kakšno srednjo šolo, šole pa so spet naprej težile za širjenjem svoje mreže in povečevanjem vpisnih kapacitet, da bi tako utrdile svoj položaj, ne da bi jih vprašanje potrebnosti njihovih kadrov kaj posebno skrbelo. Dokler se je zaposlovalo vsevprek, tako ravnanje tudi ni povzročalo težav.
Zaradi nakopičenih problemov, ki se kažejo tudi v soficitarnosti nekaterih poklicev, se v zadnjem času vse bolj poudarja potreba po skladnosti izobraževalnih kapacitet in smeri s potrebami združenega
Na Kmetijskem šolskem centru Rakičan se je razgovora, organiziranega na informativni dan, udeležilo 109 učencev osmega razreda osemletk. Od tega 61 odstotkov iz kmečkih družin. Takih, katerih družine imajo nad 5 hektarjev obdelovalne zemlje, je bilo 54, do 3 hektarje 31 učencev in iz družin, ki razpolagajo s 3 do 5 hektarjev 16 učencev.
dela. Toda ob nejasnih razvojnih načrtih posameznih delovnih organizacij ali celo gospodarskih dejavnosti so take potrebe le bolj ali manj točno ugibanje. Kolikor se dajo ugotoviti za obstoječe organizacije v nekem družbenem okolju, jih je le težko predvidevati za tiste, ki bodo morebiti še nastajale.
V Sloveniji je nezaposlenost predvsem problem ekonomsko slabše razvitih območij, kjer gospodarske strukture ne zmorejo delovno angažirati demografskih potencialov. Ta območja so tudi pri izobraževanju v težjem položaju. Odločati se morajo med tem, ali bodo pri načrtovanju izobraževanja dajala prednost demografskih potrebam (generacijski priliv in poklicne aspiracije mladine), ali pa omejevale izobraževanje le na potrebe lastnega običajno mnogo skromnejšega gospodarskega razvoja. Odločitve so praviloma v prid izobraževanju prek lastnih potreb, spremlja pa jih primerna tolažba: ,,Bolje, da gredo po svetu za kruhom šolani kakor pa nekvalificirani delavci!”
Razmah izobraževanja je spodbujal tudi doslej precej širokogruden sistem štipendiranja, ki je slonel, vsaj kar zadeva štipendije iz združenih sredstev, predvsem na materialnem položaju dijakov in študentov in manj na kadrovskih potrebah. Štipendije dobivajo tudi nekateri, ki do nje niso upravičeni, ker dokumentacijo o dokazovanju upravičenosti ne zajema vseh dohodkov družine, ker so kriteriji za nekatere dohodke prenizki in so krajevne skupnosti pri dajanju mnenj o upravičenosti prosilca do štipendije nekritične. Tudi višina nekaterih štipendij ni v ustreznem razmerju do osebnih dohodkov predvsem slabše plačanih kategorij zaposlenih delavcev.
Dobršen del problemov izobraževanja, in zaposlovanja bi odpravili s spremenjenim vrednotenjem dela. Ustvarjalno in družbeno
VEČJE ZANIMANJE ZA KMETIJSKE POKLICE
Največ, 104, se jih je odločilo za šolanje kmetijca, 5 pa za poklic vrtnarja. Od tistih, ki se bodo šolali za poklic kmetijca, se jih je 17 odločilo za skrajšani program, po katerem šolanje traja 11 mesecev. Omenjeni nameravajo ostati in delati na domači kmetiji^
Za triletni program šolanja kmetijcev se je odločilo 31 učencev od teh jih 17 namerava ostati na kme-’ tiji, drugi pa se želijo zaposliti v družbenem sektorju kmetijstva, čeprav bodo mnogi med slednjimi nasledili velika posestva.
Za poklic kmetijskega tehnika se je odločilo 56 učencev, vendar se jih je 12 odločilo, da bodo ostali na kmetiji. Ne gre prezreti, da so kriterij za kmetijske tehnike poostrili tako, da bodo šolanje lahko nadaljevali le tisti, ki bodo snov prvega letnika iz petih predmetov obvladali za pozitivno oceno.
Ne gre prezreti tudi pozitivnih premikov pri odločanju za kmetijske poklice, h katerim je nedvomno prispevalo drugačno mnenje o pomembnosti proizvodnje hrane. Tako se ie za ta ooklic odločilo 63 odstotkov takih, ki so v prvem polletju osmega razreda osemletne šole izdelali z dobrim, prav dobrim in odličnim uspehom.
V skrajšani program bodo usmerjali oziroma vpisali tudi učence, ki so sicer končali le 7 razredov in nameravajo delati na kmetiji. Med absolventi pomurskih srednjih šol se jih je 22 odločilo, da se bodo šolali za potrebe kmetijstva. Od tega jih bo 17 nadaljevalo šolanje na Višji agronomski
šoli v Mariboru, osem pa jih bo študij nadaljevalo na biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Ob večjem zanimanju mladih za delo v kmetijstvu pa bode v oči, da so kmetijske organizacije v Pomurju razpisale le 5 štipendij, od tega dve za diplomirana veterinarja. Ne gre prezreti dejstva, da se tačas na visokih ali višjih šolah za potrebe kmetijstva šola 25 študentov brez štipendij in z majhnimi možnostmi za zaposlitev.
Za šolanje na srednjih šolah so pomurske kmetijske organizacije letos razpisale le 12 štipendij in to 6 za poljedelsko-živinorejkske tehnike, 5 za tehnike veterine in enega sadjarsko-vinogradniškega tehnika.
Ob nenehnih - prizadevanjih za večjo proizvodnjo pa organizacije niso razpisale‘nobene štipendije za šolanje kmetijcev po triletnem programu, ki bi prav gotovo lahko uspešneje delali v kmetijstvu kot nekvalificirani delavci. Posebej velja opozoriti, da bi tudi kmetijske zadruge morale pokazati več zani-{ manja za šolanje bodočih kmetov in v ta namen primakniti k^k dinar za štipendije, oziroma šolanje kmetijcev, ki bodo delali na svojih
Pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti — Enota v Murski Soboti se bo dne 20. 4. 1982 cb 9.30 v sobi št. 14 z dražbo prodajala nepremičnina, ki je solast Danice Gašpar in Franca Gašparja in to nedograjena stanovanjska hiša zgrajena na pare. št. 523/1 pod vi. št. 296 k. o. Martjanci za izklicno ceno 872.367,40 dinarjev.
Kupci morajo pred dražbo položiti varščino v znesku 10 % izklicne cene, celotno kupnino pa plačati v 15 dneh po domiku.
potrebno delo je temeljna osnova za zagotavljanje socialne varnosti delavcev in krepitev materialne osnove dela, zato se mora njegova vrednost izražati tudi v osebnem dohodku. Z nobenim načelnim opredeljevanjem in dobronamernim svetovanjem ne bomo pri mladini vzbudili zanimanja za sedaj v poprečju slabo plačano proizvodno dela, ki je poleg tega manj cenjeno kot pisarniško ali kako drugo delo.
V poslabšanih gospodarskih razmerah se bistveno zmanjšajo možnosti za modernizacijo industrijske proizvodnje in njeno prestrukturiranje na zahtevnejšo tehnološko raven. Ohranjanje sedanje manj zahtevne gospodarske $irukture pa pomeni za zaposlovanje reproduciranje potreb predvsem po nižje kvalificiranih delavcih. Ob sedanjih izobraževalnih tokovih je teh vse manj, kar med drugimi dokazujejo razmerja znotraj nezaposlenosti. V Pomurju ima ta pojav isti obseg, kot pred leti, a delež strokovno usposobljenih delavcev se je povečal od 10 na 30 odstotkov, za toliko pa se je zmanjšalo število nekvalificiranih delavcev. V praksi se dogaja, da je težje dobiti snažilko kot tehnika.
Možnosti za večjo mobilnost delavcev v širšem slovenskem prostoru niso zagotovljene, saj so običajno povsod suficitarni isti poklici, migracijska pota v druge države so zaprta, ostaja torej le čakanje na delo doma ali zaposlovanje na delih, ki jih k temu silijo materialni vzroki, vendar njim tako delo ne prinaša zadovoljstvo.
Družbenega problema nezaposlenosti brez temeljitih ekonomskih posegov v gospodarski razvoj ne bomo odpravili, a lažje bi ga reševali, ko bi mladi iskalci zaposlitve bili usposobljeni za praktične, proizvodne poklice, po katerih je kljub omejitvam v zaposlovanju dovolj povpraševanja.
Ivanka Klopčič
razpisuje
dela^n naloge
DIREKTORJA TOZD
Za direktorja temeljne organizacije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi;
da ima visoko ali višjo izobrazbo tekstilne, pravne ah ekonomske smeri;
—	da ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in obveznostmi;
—	da je moralno in politično neoporečen;
— da ima znanje enega od svetovnih jezikov.
Imenovanje direktorja temeljne organizacije je za dobo 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov ,,Rašica" TOZD ,,Beltinka" Beltinci, Štefana Kovača 3, s pripisom: ,,za razpisno komisijo".
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa.
V Murski Soboti so se v ponedeljek še zadnjič v tem sestavu zbrali delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost, ki so v minulih štirih letih brez dvoma v mnogcčem pripomogli k pomembnemu napredku na področju cestne in komunalne infrastrukture ter priprave stavbnih zemljišč. Kot Je v zahvalnih besedah poudaril predsednik skupščine Viktor Vrečič, jim je ob tesnem sodelovanju z izvršnim svetom skupščine občine, ustreznimi upravnimi in strokovnimi službami, kakor tudi z združenim deiom, krajevnimi in interesnimi skupnostmi, posebej s stanovanjsko in vodno skupnostjo, * tem obdobju uspelo modernizirati več kot 43 kilometrov občinskih cest, izpolnjene pa so tudi naloge na področju komunalne dejavnosti.
Ob tem so delegati obravnavali in sprejeli poročilo o uresničitvi programa dela skupnosti za leto 1981, ki se je morala vseskozi soočati s problemom pomanjkanja gmotnih sredstev in bančnih poso-jil ter znatnega dviga cen ostalih storitev. Zato ob skrčenem finančnem načrtu niso mogli v celoti izpolniti zastavljenih ciljev, med katerimi so jih nekaj prenesli v letošnje leto. Pri cestni dejavnosti je to zlasti odsek Pertoča-skozi vas in Dokležovje-Nemščak, kjer bi naj KG Rakičan prispeval 2,5 milijona dinaijev. Nekoliko boljša je situacija na komunalnem področju, saj so razen vzdrževalnih del dokončali še vodovodne priključke v krajevni skupnosti Partizan in Tomšičevem naselju v Murski Soboti, zgradili so kanalski zbiralnik v naselju Beltinci, končana pa so tudi dela na železniškem podhodu v Murski Soboti. Hkrati pa so tudi dela na železniškem podhodu v Murski Soboti. Hkrati pa so z zadovoljstvom ugotovili, da Je trenutno urejenih dovolj zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo — to je blokovsko gradnjo.
Predlog za zvišanje cen komunalnih storitev TOZD Komunala podjetja Sobota v povprečju za 16 odstotkov so delegati interesne skupnosti potrdili, k čemur mora dati soglasje še skupnost za cene. V tem primeru bi od 1. junjja letos povišali cene vodarine za 15 odstotkov, mestne kanalizacije za 16, Javne snage za 18, po-grebništva za 17 (predvidena Je tudi popoldanska izmena) in ostale komunale za 14 odstotkov. Na skupščini pa so določili tudi valorizacijo stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč v mestu Murska Sobota ter sprejeli dopolnjen srednjeročni plan samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost v obdobju od 1981 do 1985.
Milan Jerše
STRAN 4
VESTNIK, 18. MARCA
VOLITVE'82
| Naj višji odstotek v republiki 

Na take volilne izide smo pravzaprav računali, je bilo prvo, kar so v kratki in okvirni politični oceni na predsedstvu pomurskega medobčinskega sveta SZDL v Ljutomeru v ponedeljek najprej naglasili. Samoumevno, da je bil tedaj ton razprave ubran na zavidljivo visoke odstotke glasovanja — kot že znano — najvišje v naši republiki. Tako je v četrtek 11. marca znašala udeležba zaokroženo za organizacije združenega dela in delovne skupnosti nekaj nad 92 odstotkov, v nedeljo 14. marca pa kar nad 97 odstotkov v krajevnih skupnostih, medtem ko so se kmetje-ko-operanti odzvali skoraj 99-odstotno. Po nekaterih delovnih kolektivih so volitve povezali z glasovanjem za samoupravne organe (delavske svete, komisije in podobno). Resda s poglobljeno politično oceno minulih splošnih volitev delegatov in delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti še ne moremo postreči, kljub temu pa nam je ob obilici podatkov (številk in odstotkov) uspelo zbrat) tudi nekaj spoznanj in izkušenj z volišč. V poročila so jih strnili naši dopisniki po občinah: Milan Jerše iz Murske Sobote, Jani Dominko iz Lendave, Dušan Lo-parnik iz Ljutomera in Vlado Paveo iz Gornje Radgone.
MURSKA SOBOTA
Povsod so se podvizali
LENDAVA
Popestreno glasovanje
To namreč potrjujejo končni podatki občinske volilne komisije v Lendavi. Od 18.373 volivcev jih je na nedeljskih volitvah glasovalo 17.902 ali 97,44 odstotka, pri tem je seveda potrebno odšteti zdomce. V zgodnjih jutranjih urah so končali volitve v Kotu in Žitkovcih, za slednje je potrebno še posebej poudariti, da vsake volitve po vojni končajo med prvimi v občini, kar je že nekakšna tradicija tega kraja. Zanimivo je verjetno tudi to, da so prvič po osvoboditvi volitve končali ob 13. uri tudi v Petišovcih, pa še nekaj je potrebno dodati za ta kraj, imeli so najbolj lepo okrašeno volišče, za kar gre priznanje mladini. Lepo je bilo tudi v D. Lakošu, kjer je volišče bilo okrašeno z deli domačega likovnega umetnika, pa tudi v drugih vaseh so se mladi izkazali.
V Genterovcih so v večernih urah pripravili tudi recital poezije Prešerna in Petofija, in tako počastili tudi madžarski kulturni praznik, v več vaseh pa so volilni dan popestrili s športnimi srečanji. Povsod pa so seveda poudarili, da morajo biti delegati, ki so jim občani dali zaupnico, boljši kot v prejšnjem mandatnem obdobju, boljši zaradi tega, ker bodo delovali venem najtežjih obdobij, ko se bije boj za stabilizacijo gospodarstva. Pripravljenost za napredek so pokazali tudi delavci temeljnih organizacij- združenega
Da so bile priprave na letošnje splošne delegatske volitve v murskosoboški občini zares temeljito opravljene, priča tudi izredno visoka udeležba volilcev.
Na četrtkovih volitvah v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer so se delavci odločali o delegatih za zbor združenega dela skupščine občine in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, je od 18929 volilnih upravičencev glasovalo kar 17565 zaposlenih, kar pomeni 92,79 odstotka vseh vpisanih volilcev. Iz raznih razlogov pa ni prišlo na volišča 1364
Podobna, nadvse ugodna ocena, velja tudi za nedeljske volitve v krajevnih skupnostih murskosoboške občine. Po podatkih z občinske volilne komisije se je od 45811 volilnih upravičencev, pri čemer so že odšteti glasovi naših delavcev na začasnem delu v tujini, volitev udeležilo celo 44270 volilcev ali 96,6 odstotka občanov, starejših od 18 let.
Glasovnice ni oddalo 1541 oseb. Še bolj pa so se izkazali kmetijski proizvajalci, ki so dosegli 98,9-od-stotno udeležbo, in sicer se je od 17401 volilnih upravičencev odzvalo 17190 kmetov, kar pomeni, da jih ni volilo le 211.
Na vseh voliščih v mestu Murska Sobota je bilo v nedeljo izredno živahno.
ljudi, med katere je treba šteti tudi osebe, ki so trenutno na služenju vojaške-9a1.r°.ka- V občini je bilo 121 v?,sš k' s° jih marsikje odprli že pred začetkom delovnega časa, kot npr. v Certusu TOZD Avtobusni Promet in ŽTO Maribor voz-bsce Murska Sobota, kjer * volitvami začeli že ob štirih zjutraj.
V glavnem so se povsod Odloeah za zaprte volilne 8' ure ie volilo več „	58 odstotkov volilnih
^v'cencev, do 11. ure pa Ž ,™’71 odstotka delavcev.
1 ,'Odstotno udeležbo so raj?- Pohvalili železni-carski delavci, v ABC Po-TO7n n Mesna industrija shifh Pr®de,ava in skupnih ah> kjer so kmalu kon-i al'2 Yolltvam'. malo kasne-L® P® v Puconski Ope-. arnh Teko so do pol deve-tin v murskosoboški občini i»ir« 1 okr°g 20 volišč. «Kazah so se tudi v TOZD Družbena prehrana, Agro-
T°2D Transport, de-skupnosti skupnih služb KG Rakičan, Veteri-n^'P°staj'> Intes Mlino-C«i’Patani T0ZD Ledava, 5em Podjetju TOZD vzdrževanje itd.
Zanimivo je, da je na 149 voliščih v občini do 8. ure oddalo svoje glasovnice že več kot 38 odstotkov volilcev, do 11. ure nekaj nad 86 odstotkov. Ob tej uri so lahko 76 volišč zaprli. Ob 15. uri je bilo odprtih samo še 30 volišč, kar pomeni, da je do takrat glasovalo prek 92 odstotkov občanov. Posebej so se izkazali volilci v manjših krajih, saj so v Bukovnici že ob 6.17 uri končali z volitvami, do 7. ure pa tudi v Ratkovcih, Fikšin-cih, Kramarovcih, nekaj kasneje pa tudi v Berkovcih, Čikečki vasi, Pordašincih, Puževcih, Panovcih, Šulin-cih, Motvarjevcih in drugod.* Omeniti velja tudi volilce na narodnostno mešanem ozemlju murskosoboške občine, ki so v nedeljo volili tudi svoje delegate v interesno skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti.
Teh nekaj številk zgovorno dokazuje, da so volilne komisije in odbori ob pomoči aktiva družbenopolitičnih delavcev na ravni občine in krajevnih skupnosti opravili zares obsežno delo, kar dokazujejo tudi izredno ugodni volilni rezultati.
V Petišovcih so imeli po oceni aktivistov socialistične zveze lendavske občine najbolj urejeno volišče.
dela, šol in ustanov na volitvah v četrtek, saj je več kot 91-odstotna volilna udeležba velik uspeh. Kmetje kooperanti so tudi tokrat dokazali svojo pripravljenost za razvoj, saj jih je od 6.169 vpisanih glasovalo 6.109 ali kar 99,57 odstotka, to pa je doslej tudi najboljša udeležba na volitvah.
Od takratnih volitev pa smo se ponovno nekaj naučili. V Lendavi in Turnišču so bile odprte kandidatne liste. Prav je tako, toda iz preteklih volitev vemo, da sc te liste sicer sila demokratične, a vendar sporne, vsaj glede glasovanja. No, pa še nekaj pripomb k volitvam. V Brezovici sta menda dva občana, ki sta sicer zaposlena v delovnih organizacijah, obljubila da prideta na volišče do 19. ure, pa ji ni bilo. Mar sta s tem hotela izraziti oportunizem, komu navkljub? In naj napišem še to, da tisti, ki so bili v volilnih odborih, pravijo, da je potrebno vse tiste, ki na volišča niso prišli, imenovati prihodnjič v volilne odbore. Sam pa menim, da si takega zaupanja ne zaslužijo ne v volilnih odborih in ne v drugih organizacijah.
Delovni ljudje in občani občine Ljutomer so konec prejšnjega tedna dvakrat opravili izpit. To je bil izpit iz pravic in dolžnosti, ki jih ima vsak občan, da je voljen in da voli. Udeležba na volitvah, ki so bile v OZD 11. marca in v krajevnih skupnostih 14. marca, brez dvoma zasluži najvišjo oceno. In kako so volili v občini Ljutomer?
V četrtek, 11. marca, so delovni ljudje volili na 40 voliščih v organizacijah združenega dela občine Ljutomer, obrtniki pa so imeli na voljo dve volišči. V volilne imenike je pri delavcih bilo vpisanih 4891 volilnih upravičencev, do devetnajste ure pa jih je volilo 4493 ali 91,8 odstotka. Seveda moramo poudariti, da število še ni dokončno, kajti do konca redakcije nismo uspeli dobiti podatke, ki bi vključevali tiste, ki so volili pismeno in po pošti. Na dveh voliščih, kjer so volili obrtniki, je
Občinska konferenca ZSMS Ljutomer je oblikovala nekaj komisij, ki so .ocenjevale okrašena volišča. Med najlepšimi so bila tista v Stročji vasi, na Kamenščaku, v Veržeju in Branoslavcih' Na sliki je volišče na Ka-menščaku.
bilo vpisanih 507 imen, volilo pa jih je 463 ali 91,3 odstotka. Delavci so volitve opravili v slavnostnem in delovnem vzdušju, seveda pa zopet izstopajo nekateri posamezni TOZD: Krka, Prevozništvo, Ljutomerska klet, osnovna šola Branko Bernot Aljaž iz Križevec in TZO Klas, ki so volili 100-odstotno. Prvi so volitve opravili v Krkinem tozdu, saj so jih končali že ob četrt na sedem.
V nedeljo pa je bilo predvsem slavnostno. Že zgodaj zjutraj, ponekod že ob šesti uri, so odprli volišča. Volilo je 12.845 volilnih upravičencev. Do devetnajste ure je bilo v volilnih imenikih obkroženih 12.500 imen, ki so opravili svojo dolžnost. In sicer je bila udeležba 97,31-odstotna. Prvi so volišče zaprli v Grabah ob osmi uri zjutraj, četrt ure kasneje pa v Branoslavcih. Med KS je bila prva čezanjevska, saj so tam končali z delom že ob 9.30 uri.
V nedeljo so svoje delegate volili tudi kmetje kooperanti. V občini Ljutomer so imeli na voljo 49 volišč. Volitev se je udeležilo 97 odstotkov volilnih upravičencev. Od 3582 kmetov kooperantov je volilo 3473. Po posameznih organizacijah pa so volili takole: TZO Klas od 1499 volilnih upravičencev jih je volilo 1484 ali 99 odstotka, TZO Kmetovalec od 1682 kooperantov jih je volilo 1641 ali 97,5 odstotka in TOK Kooperacija od 401 volilca jih je volilo 348 ali 86,8 odstotka.
Ti rezultati vsekakor izpričujejo nekaj, čeprav še niso zajeti volilni upravičenci, ki so trenutno v JLA, vendar pa tudi takrat, ko bodo volili ti, se ne bo dosti spremenilo, saj število teh ni tolikšno, da bi vplivalo na povprečje. Pa še takrat se bo odstotek samo povečal.
Dober rezultat volitev pa je samo potrditev širokih in obsežnih priprav družbenopolitičnih organizacij in zavesti vseh, ki so volili.
V četrtek so v vseh delovnih kolektivih volili svoje delegate za • zbor združenega dela skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Od 6717 volilnih upravičencev je oddalo glasovnice v volilne skrinjice na 45 voliščih 6266 delovnih ljudi ali kar 933 odstotka. Med 451, kolikor jih ni volilo, jih je le 40 izostalo iz neugotovljenih vzrokov. V večini manjših temeljnih samoupravnih
Eno izmed osmih volišč v KS Gornja Radgona v prostorih Delavske univerze.
Enako velja za kmete kooperante, ki so v nedeljo, kot v četrtek delavci, volili svoje delegate na 62 voliščih. Od 4088 vpisanih jih je glasovalo 4057 ali 99,2 odstotka.
VOLITVE '82
VESTNIK, 18. MARCA 1982
STRAN 5
!SLO in delovanje 
 KONGRES
Na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite so pomurske občinske konference ZKS v . preteklem obdobju usmerjale I in krepile delovanje komunistov med delovnimi ljudmi in občani v družbenopolitičnih
 in družbenih organizacijah, samoupravnih organih in
I krajevnih skupnostih. Ob uveljavitvi komitejev za SLO in DS in vsebinsko dobro pripravljenih akcijah NNNP se je močno uveljavila frontna vloga SZDL, vendar pa ugotovitve kažejo, da v vseh osnovnih organizacijah delovanje komunistov na tem področju še vedno ni zadovoljivo. Če namreč želimo, da naj bodo komunisti usmerjevalci dela, se morajo za to vlogo usposobiti, potrebno je torej več znanja, status komunista pa tega samo po sebi na daje. V lendavski občini, pa verjetno tudi v drugih, ugotavljamo, da je koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite organizacijsko dobro zastavljen, vsebinsko pa malce šepa, to so med drugim pokazale minule akcije Nič nas ne sme presenetiti, pa tudi druge aktivnosti, ki sodijo v varnostno problematiko.
PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA ZKS LENDAVA
Kritična in ustvarjalna razprava
Najprej velja povedati, da je bila minula programsko-volilna konferenca ZKS Lendava ena najboljših v zadnjih letih, na njej so sicer prevladovali kritični toni, toda razprave so bile tudi ustvarjalne, torej takšne, ki bodo v dokajšnjo 'pomoč bodočemu delu nove občinske konference, kakor tudi delu celotne organizacije ZK v občini. Seje sta se med drugimi udeležila tudi Jože Smole, član predsedstva ZKS, in Vlajko Krivokapič, član predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov. Čeprav je bila na konferenci premalo poudarjena lastna ustvarjalnost komunistov, ta v zadnjih štirih letih ni bila majhna, sicer pa so na konferencah bolj vajeni kritičnih obravnav slabosti. Pa začnimo pri slednjih. Gospodarsko rast občine močno zmanjšujejo težave v INA-Nafti, Gorenju — Varstroj in v zadnjem času tudi v ELMI, vsak od teh »bolnikov«, kot so dejali na konferenci, ima svojo diagnozo in vsaka ima svoj način zdravljenja. Tako je denimo na dlani, da težav INA-Nafte ne bo mogoče rešiti v delovni organi-
samozaščitnih pripravljenostih vendarle kažejo na to, da delovni ljudje in občani resnično skrbijo za obrambne priprave in 'samozaščitne aktivnosti. V lendavski občini so, deftimo, močno zadovoljni z dosedanjim delom narodne zaščite, ta se je uveljavila, v njej pa tudi komunisti, v vsakih razmerah 'ne le manifestativno, temveč dejansko, za primer lahko navedem indentifikacijo tujca, ki je ilegalno prešel mejo iri ki ga je ustavila narodna zaščita. Seveda pa bo tudi tod potrebno še bolj uveljaviti usposabljanje, na kar se v občini te dni tudi pripravljajo. Komunisti si morajo prizadevati za množično obrambno in samozaščitno delovanje vseh delovnih ljudi in občanov in s tem za nadaljnje podružblja-nje splošne ljudske obrambe, to pa pomeni, da morajo povsod in na vsakem mestu biti med tistimi, ki znajo usmerjati.
Ni potrebno posebej na-glašati, da tako svoje delo ne morejo opravljati le v okvirih svojih osnovnih organizacij, temveč v okviru SZDL, torej v vsakdanjem stiku z ljudmi. Dogodki, ki pretresajo svet, so pač taki, da je budnost potrebna vsak dan in na vsakem mestu, še zlasti pa pri nas ob nieji. Z ustanovitvijo komitejev za splošno ljudsko obrambo in
zaciji in ne občini, potrebna je pomoč širše družbene skupnosti, ta pa spet prepočasi rešuje problem. V Gorenje — Varstroju, zlasti v temeljni organizaciji VARIS, se bo potrebno dogovoriti, če proizvodnja sanitarnih kabin, ta prinaša največ težav, sploh sodi v delovno organizacijo ali pa morda v gradbeništvo. Težave v ELMI so plod zastarelih proizvodnih programov, pa tudi neurejenih ekonomskih in dohodkovnih odnosov znotraj delovne organizacije. Komunisti lendavske občine ne morejo biti zadovoljni tudi z razvojem kmetijstva. Res, da kmetovalce velikokrat begajo neurejene cene, toda to ne more biti vzrok za slabo obdelana ali celo za neobdelana zemljišča. Možnosti, ki jih občina ima na področju kmetijstva, so veliko večje, kot so sedaj izkoriščene. Prizadevanje za večji, izvoz je rodilo že uspehe, vendar tudi tu niso izkoriščene vse možnosti.
,m temeljnih organizacijah združenega dela pa tudi v občini, je narejen le prvi korak, organizacijski, vsebinski pa je še pred nami in prav na tega ne bi smeli pozabiti. Samozadovoljstvo je nekaj, kar pri krepitvi obrambnih priprav najbolj škoduje, zato bi morale predkongresne razprave v osnovnih organizacijah, vsaj kar se tiče splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite biti naravnane tako, da bi iz njih potegnili nove nauke, te pa vgradili v sistem, ki smo si ga že ustvarili bodisi v delovni organizaciji ali krajevni skupnosti. Letošnja akcija Nič nas ne sme presenetiti je nekoliko drugačna, kot so bile dosedanje; in že se slišijo nekatere pripombe, da se to komunistov, vsaj večine, ne tiče. Kako zgrešeno je to mnenje, ni potrebno razlagati, povedati je le treba, da bo akcija uspela le tedaj, če bodo vanjo vključeni vsi dejavniki, še zlasti pa komunisti. Mar nam področje prometne in požarne varnosti nič ne pomeni? Mar nam je vseeno, če ceste terjajo čedalje večji krvni davek in požari čedalje večjo materialno škodo? Prav zaradi tega je spet potrebna močna usmerjevalna vloga slehernega komunista.
Da se aktivnost komunistov na področju splošne . ljudske obrambe in družbene I samozaščite ne konča samo v komitejih za SLO in DS je i jasno, aktivni morajo biti povsod, v teritorialni ob- | rambi, civilni zaščiti, v organizacijah ZRVS, povsod i morajo prevzeti nase del odgovornosti. Le tako je lah- | ko strnjena samozaščitna^ veriga, ta pa, kot vemo, mo- i ra biti trdna v vsakem svojem
bili doseženi na področju SLO in DS, pa tudi na področju vzgoje in izobraževanja ter uresničevanja pravic pripadnikov madžarske narodnosti in na področju vključevanja novih članov v ZK. V minulih štirih letih je bilo v ZK sprejetih skoraj 300 novih članov, to pa je največji porast v pokrajini in med največjim v republiki. Uspešno je bilo tudi informiranje članov ZK, še posebej z izdajanjem posebnega biltena, ki ga prejema vsak član.
Ali dovolj dobro poznamo možnosti?
Čeprav bi lahko za mlade Pomurce dejali, da jim vojaške šole in poklici niso tuji, je vendarle potrebno ugotoviti, da se mladi še vedno v premajhnem številu vključujejo vanje. Pred nami je vpis v vojaške šole, zato ne bo odveč, da na nekatere stvari opozorimo. Možnosti šolanja v vojaških šolah so dokaj velike in ugodne, učenci vojaških šol pa uživajo velik ugled, seveda pa so deležni tudi dodatnih ugodnosti, ki jih druge srednje šole ne dajejo. Občinski koordinacijski odbori za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito tesno sodelujejo s komisijami za poklicno usmerjanje v osnovnih šolah, plod tega sodelovanja pa je, da se za vojaške šole vendarle odloči nekaj mladincev, toda kot že rečeno, še vedno premalo. Splošne ugotovitve za našo republiko so, da je potrebno nekaj storiti, da se v vojaške poklice vključuje čim več mladih. Kaj torej storiti, da bi mladi spoznali vse možnosti tega šolanja, ki zagotavlja seveda tudi zaposlitev? Vsakoletni obisk mladih Pomurcev v Ljubljani na srednji šoli Staneta Rozmana je sicer koristen, mladi se tam neposredno spoznajo s šolo in življenjem v njej, toda to je le enkrat letno in zaradi tega občutno premalo. Poenostaviti bi bilo potrebno nekatere zadeve, kot denimo zdravniške preglede, ki takšni kot so čestokrat odvračajo mlade od vojaških šol. Študij na obrambnem področju daje možnost tudi za mladinke, kar doslej ni bilo mogoče, pa bi tudi to možnost bilo potrebno izkoristiti. Vsekakor pa bi bilo potrebno več neposrednega seznanjanja mladih z vojašimi poklici in sicer s po- , svetovanju ali z neposrednimi obiski vojašnic. Ker tokrat ni dovolj časa za širši prikaz vseh možnosti, rok za vpis v vojaške šole se namreč bliža, bi bilo prav, da se mladi obrnejo na občinske koordinacijske komisije za SLO in DS, ki jim bodo dale na voljo vse informacije. Za prihodnja leta pa bo bržčas vpijalo, da je potrebno širše publicirati vse možnosti, uporabiti nove metode seznanjanja mladih z vojaškimi poklici, predvsem pa kadrovati celo leto, saj se bomo le tako dokopali do večjega števila kandidatov za te pomembne poklice.

V zadnji številki glasila občinskega sveta zveze sindikatov Lendava NAS GLAS so objavljene zasnove priprav na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo oktobra letos v Ljubljani. Lendavski sindikati se, kot kaže, želijo pravočasno pripraviti na ta pomemben dogodek, $ pripravami pa so pravzaprav že začeli na občnih zborih osnovnih organizacij, na katerih so ali bodo volili člane izvršnih odborov in predsednike osnovnih organizacij. Ta del priprav je osnova za prihodnje kadrovske rešitve. Osnovne organizacije na občnih zborih volijo tudi delegate za skupščino občinske organizacije in pri tem evidentirajo tudi člane za občinske svete in druge organe v zvezi sindikatov in sindikatov posameznih dejavnosti. Delegate za 10, kongres ZSS bodo volile skupščine občinskih organizacij, te pa bodo predvidoma v mesecu aprilu.
In katerim vprašanjem bodo v lendavski občini v predkongresnem obdobju posvetili največ pozornosti? Podrobneje bodo razpravljali o uveljavljanju vloge in odgovornosti delavcev v sistemu samoupravnega družbenega planiranja, o krepitvi kolektivnega dela, o delitvi po delu in rezultatih dela ter o vlogi delavca in sindikatov pri zagotavljanju socialne varnosti.
Jani D.
DELEGATE ZANIMA, KDAJ AVTOBUSNA POSTAJA V LENDAVI?
Gradnja le po fazah
O gradnji avtobusne postaje v Lendavi razpravljajo že več let, vendar do realizacije tega projekta še ni prišlo, vprašanje pa je, če bo letos sploh prišlo. Čeprav je izgradnja avtobusne postaje opredeljena v družbenem planu občine za obdobje od 1981 do 1985, se vse bolj zatika pri sredstvih, kijih investitor Certus tozd avtobusni promet M. Sobota nima, oziroma ne toliko, da bi objekt lahko zgradil v enem letu. Ko so delegati združenega dela občinske skupščine Lendava postavili vprašanje gradnje, so izvedeli, da bo možna le fazna izgradnja. V ta namen že pripravljajo predlog, prvo fazo naj bi začeli graditi letos, vsebovala pa bi tiste objekte, ki bi omogočili, da se sedanja postaja iz centra Lertdave preseli na novo lokacijo. V Lendavi bo potrebno razmisliti tudi o možnostih sofinanciranja gradnje s strani komunalne skupnosti in krajevne skupnosti, dogovoriti pa bi se veljalo tudi o tem, ali ne bi bilo najbolje letošnje in prihodnje leto posvetiti zagotavljanju sredstev in šele leta 1984 zgraditi postajo. Ni oporekati potrebnosti avtobusne postaje, toda v tem času težav bi morali najprej zagotoviti sredstva za nove naložbe v gospodarstvu, takšne, ki bi dale možnost za zaposlitev, zakaj vse preveč občanov že trka na vrata skupnosti za zaposlovanje.
Jani D.
TVORNO SODELOVANJE
obdobju so se na skupnem zasedanju v Murski Soboti sestali delegati vseh treh zborov skupščine občine. Predsednik občinske skupščine Karel Sukič se jim je še enkrat zahvalil za tvorno sodelovanje in uspešno delo zborov v minulih štirih letih, kar je navsezadnje, kot je poudaril, rezultat vse večje angažiranosti delovnih ljudi in občanov murskosoboške občine. To se je pokazalo v uspešnosti delegatskega in skupščinskega dela, kar bo nedvomno bogata izkušnja za aktivnost delegatov v tretjem mandatnem obdobju. V imenu družbenopolitičnih organizacij pa je spregovoril predsedik OK SZDL Stefan Čahuk, ki je podčrtal, da je delegatski sistem najbolj demokratični mehanizem za uveljavitev političnega sistema socialističnega saoupravljanja. Ob tem
je izrazil tudi priznanje za dosedanje delo vodstva skupščine občine in izvršnega sveta.
Delegati so tokrat namenili osrednjo pozornost obravnavi poročila o delu skupščine občine in njenih organov v mandatnem obdobju od 1978 do 1982. Čeprav so ponekod resda ugotavljali določene pomanjkljivosti, ki so logična posledica razvojnih procesov, pa je sedanje delegatsko delo v celoti krepko pripomoglo k nekaterim pomembnim razvojnim uspehom v murskosoboški občini. Med drugim — prav v tem obdobju se je občina od manj razvitih uvrstila med razvitejše slovenske občine. Izrazit napredek pa je bil dosežen tudi v družbenem in osebnem standardu občanov. Tudi doslednejše izvajanje nalog se kaže v hitrem razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v občini.
razponi v OD?
Povprečni mesečni čisti osebni dohodki zaposlenih v murskosoboški občini je znašal lansko leto 10387 dinarjev in je bil za 27 odstotkov višji, kot je bil predlani. Po teh podatkih komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri izvršnem svetu skupščine občine v Murski Soboti je znašal lanski osebni dohodek v gospodarstvu povprečno 9887 dinarjev in je bil za 28,1 odstotka večji, v negospodarstvu pa je znašal 12752 dinarjev, kar je za 21,9 odstotka več kot leta 1980.
Pregled lanskih mesečnih čistih osebnih dohodkov po panogah v občini kaže, da so najbolj povečali osebne dohodke v organizacijah združenega dela s področja finančnih in drugih poslovnih storitev, v kmetijstvu in industriji. Poleg tega so v gospodarskih organizacijah največje razlike v osebnih dohodkih med poslovodnimi organi, tehničnimi vodji, računovodji, knjigovodji, tajnicami, sekretarji in vodji posameznih oddelkov oziroma služb, kjer so med posamezniki osebni dohodki višji od 94 do 125 odstotkov. Čeprav so vzroki za takšna odstopanja tudi v starostni strukturi delavcev, upoštevajoč njihovo minulo delo, pa so dela in naloge neproizvodnih delavcev v posameznih organižaci-jah vendarle zelo različno ovrednotena. Delno sicer vpliva na višino osebnih dohodkov velikost same organizacije in njena organiziranost, vendar so to le izjemni primeri. Do večjih razlik pa je prihajalo tudi pri osebnih dohodkih kvalificiranih delavcev. medtem ko pri ostalih kvalifikacijskih strukturah beležijo razliko v OD v razponu 50 odstotkov.
Zanimivo' pa je, da so razponi v višini osebnih dohodkov v negospodarstvu manjši kot v gospodarstvu, čeprav se srečujemo z zelo raznoliko strukturo organizacij in skupnosti. Nadpovprečno odstopajo osebni dohodki zaposlenih v družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Iz prikaza je tudi razvidno, da je bil najnižji izplačani osebni dohodek v letu 1981 v murskosoboški občini 5100 dinarjev, in sicer na področju industrije, najvišji OD pa 35545 dinarjev v negospodarstvu; ali konkretneje v družbenopolitični skupnosti. Tako znaša razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom v lanskem letu 1: 6,9. K temu dodajmo še podatek, daje bil povprečni osebni dohodek v občini Murska Sobota s področja gospodarstva za 12 odstotkov nižji od slovenskega povprečja, medtem ko v negospodarstvu ni bilo nikakršnih odstopanj.
Na skupnem zasedanju zborov so sprejeli tudi več predlogov in sklepov. Med množico odlokov, sklepov in odločb je omembe vreden vsekakor osnutek odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985. Zaradi spremenjenih pogojev možnosti razvoja pri nas je namreč treba dopolniti družbeni plan občine, kar pomeni, da morajo vsi nosilci samoupravnega družbenega planiranja znova preveriti svoje srednjeročne plane in jih uskladiti z resničnimi materialnimi možnostmi. V ta namen bo izvršni svet skupščine občine do sredine prihodnjega meseca pripravil podrobnejšo analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja, da bi skupščina občine sprejela dokončna stališča ih usmeritve.
Milan Jerše
STRAN 6
VESTNIK, 18. MARCA 1982
kulturna obzorja
IZŠEL JE
KULTURNI
POROČEVALEC
Letošnja prva, sicer pa že 50. številka glasila Zveze kulturnih organizacij Slovenije prihaja med nas v dokaj spremenjeni vsebinski in tehnični preobleki. Ne le, da se ji poda, marveč je svojska poživitev, pa ne le za redno bralstvo — recimo, da so to zvečine kultumiki-ljubitelji-marveč tudi za tiste, ki po njem sežejo le občasno.
Tematsko je tokratni poročevalec namenjen zlasti kulturnemu sodelovanju in izmenjavi s tujino. Kako pripraviti gostovanje v tujini? Ali je res tako težko? Ali je res toliko dela? Ali je res toliko čejev, da ne moremo načrtovati vsaj za leto vnaprej? Ni tako težko, ni toliko dela in ni toliko neznank, da nanje ne bi mogli kolikor toliko natančno odgovoriti.
Predvsem bo treba strokovno in kvalitetno izvesti programe za strokovno pomoč in vzgajanje novih kadrov, seveda pa tudi vsakoletna srečanja ljubiteljev različnih zvrsti kulturnih dejavnosti. Posebno veliko skrb bomo posvetili dejavnostim, ki se šele razvijajo. S temi vprašanji se ukvarja sestavek V središču Pozornosti skrb za kulturno življenje mladih.
Velja se poglobiti v zapis dr. Franceta Černeta Kulturne dejavnosti le deloma rezultat ekonomski zakonov. Avtor meni, »da smo v našem vrednostnem konceptu produktov različnega dela ali dejavnosti (in s tem tudi v koncepciji svobodne menjave deia) napačno razumeli klasični materialni model odvisnosti Produkta različnih negospodarskih dejavnosti od gospodarske dejavnosti”.
Prostorska stiska ne dopušča, da bi se nekoliko bolj posvetili bogatemu gradivu. Zato naj opozorimo le na najzgovornejše naslove: Umetnostna vzgoja se je zasidrala v zavest (posvet s Predstavniki srednjih šol). Še vedno premalo novega v dejavnosti ljubiteljskih kulturnih organizacij (delovna srečanja v kulturnih društvih lendavske in celjske občine). Četvero zapisov je namenjenih Šentviškemu pevskemu taboru. Kulturni poročevalec Pa prinaša tudi članek Ljubiteljska kulturna dejavnost v lan-davski občini v rubniki Naša kronika. Kot prejšnje tudi ta Kulturni poročevalec poživljajo plakati in naslovnice listov in časopisov za naše rojake na tujem.
B. Ž.
Gledališče MI
Življenje podeželskih play-boyev v drugi svetovni vojni je naslov gledališke igre Dušana Jovanoviča, ki jo bodo nocoj (v četrtek) ob 19.30 uri v grajski dvorani soboškega gradu uprizorili mladi amaterski igralci Gledališča Ml. Delo je režiral Milivoj Roš (na sliki s soigralko Natašo Matjašec) pričujoča premiera pa je že druga v letošnji sezoni, ki so jo pripravili ljubitelji gledališča pod okriljem kluba mladih V Murski Soboti, bb
Foto: Dušan A ntolin
Kulturno življenje v Strehovcih se spet prebuja. Nedavno od tega se je vaščanom že predstavil pevski zbor, ki bo verjetno ena kulturnega društva, ki ga bodo v kratkem ustanovili. v Strehovcih pa se pripravljajo tudi na bližnje srečanje starejših občanov tega kraja. To pa še ni vse, kar snujejo v tem kraju, onovno bo oživela tudi mladinska organizacija in še marsikaj n*8ega načrtujejo. Akcijo, ki se je lotevajo v Strehovcih, je treba Pohvaliti, saj bi bilo res škoda, ko bi v vasi vladalo kulturno in po-hično mrtvilo. Ne nazadnje tudi zaradi tega, ker imajo primerne
ŽENSKI OKTET IZ PINC -	na domačem
pevovodjem Jožefom Feherjem, so “b™ Draznovanja dneva odru in tako popestrile program minu SE na kulturni žena. Prav tako pa so preteklo sob?*  z občinsko zvezo prireditvi v Dolini, ki jo je v sodelQva J..turno.umetniško kulturnih organizacij pripravilo “om? ftvanj|1 javnih tribun društvo. Prireditev je sodila v bkvir takoim	nastopili tudi
o kulturi v lendavski občini, ob tej priliki pa so
recitatorji iz Dolnjega Lakoša.	bb Foto: Štefan Prša
Tradicija dolga 20 let
V soboto, 20. marca, bo moški pevski zbor iz Cvena praznoval 20-letnico svojega obstoja. Kot je že navada, bo praznovanje delovno, saj bodo ta jubilej obeležili z rednim letnim koncertom — dvajsetim po vrsti.
Moški pevski zbor KUD Cven se redno udeležuje tudi občinske revije pevskih zborov. Slika je posneta leta 1979 na 4. srečanju pevcev občine Ljutomer.
0 premieri Hermana Celjskega
Redkokdaj se v Ljutomeru zgodi, da bi bila dvorana kulturnega doma dvakrat ’zapovrstjo nabito polna, še posebej; če je na programu isto delo. Prvič v soboto, drugič v nedeljo. No. Herman Celjski, zgodovinska drama v petih dejanjih avtorja Antona Novačana si lahko lasti ta uspeh. Kaj lahko gledalec odnese od te igre Ljutomerčanov?
Najprej bi se ustavil pri sceni. V petih različnih dejanjih se scena petkrat menja. Moram priznati, da je narejena duhovito in iznajdljivo. čeprav bi ji (vsaj v prvem dejanju) lahko očitali rahlo naivnost in pustost. Je to mogoče tudi vtis zaradi premajhnega ritma v tem dejanju? Očitno je, daje akterje dajala v tem dejanju precejšnja trema.
O uri pravljic in knjigah
Kar se Janezek nauči, to Janez zna, star pregovor velja. Tudi kadar gre za knjige in odnos dc njih. Če po najbolj razširjeni kulturni dobrini začnejo posegati najmlajši že v svojih prvih letih in jim to preide v navado, potem bodo tudi kot odrasli gotovo ostali ljubitelji knjige. Med načini, kako vzbuditi pozornost otrok do knjige je tudi pripovedovanje pravljic, posebej, če se leto odvija v primernem okolju in lahko mladi poslušalci vsak hip posežejo po knjigah v katerih so zgodbe zapisane.
Tako kot v pionirski knjižnici kulturnega centra v Murski Soboti, kjer se vsak četrtek ob 16. h pričenja ura pravljic za predšolske otroke v starosti od petih do sedmih let.
,,Živel je deček, ki ni bil nikoli zvečer zaspan. Ko mu je mama rekla .sleci se, greš spat’, je dejal; ,Spat pa že ne grem. Očka še ne gre spat, brat tudi ne, zakaj bi moral ravno jaz.’ In potem si je začel izmišljati čudne stvari. Hotel je pojesti košček kruha, popiti skodelico čaja, potem se je domislil, da bi prebral še kakšno berilo in tako je zavlačeval in zavlačeval, dokler mama ni postala jezna in odločno rekla: .spat!’.” Tako je Zgodbo za vsak večer na eni od četrtkovih ur pravljic pričela Mija Lainščak, višja kn-
Začetki tega zbora segajo v leto 1961, ko je Mirko Prelog, sedaj ravnatelj Glasbene šole Ljutomer, na pobudo nekaterih vaščanov Cvena in Mote ustanovil in pričel voditi moški zbor. Takrat je zbor štel 45 pevcev. V vseh teh letih so pevci
Pri splošnem vtisu igre bi omenil še eno malenkost, ki tudi moti. Zgodovina Celjskih grofov je podana v mnogih dramskih delih. Ne vem. zakaj so si Ljutomerčani izbrali ravno Antona Novačana. Po mnenju mnogih je precej drugih dosti boljših. Če so že izbrali tega avtorja, bi brez večjih težav lahko črtali tekst in ga priredili na gledljivo dolžni-no dobre ure in pol. Tako pa je v sedanji verziji igra dolga več kot dve uri z zelo kratkimi odmori med dejanji. To je zelo nevarno, še posebej pri tej igri, ko nastopa dosti igralcev in precej jih je takšnih. ki so prvič na odru. Naslovno vlogo Hermana je igral Srečko Centrih. Če odmislimo nastop Julke Bezjak v Intervjuju, je v zadnjih nekaj .letih to ena
jižničarka, ki vsak teden pripoveduje otrokom zgodbice. Prisluhne ji v povprečju petindvajset do osemindvajset otrok, kolikor jih je rednih poslušalcev pravljičnih ur, prav tako pa so skorajda vsi včlanjeni v pionirsko knjižnico.- Tako pred in po uri pravljic, pa tudi sicer listajo po knjigah, si tiste, ki jih najbolj pritegnejo, izposojajo na dom in se tako že v predšolskih letih navajajo nanje.
Pomembno je tudi, da v uri pravljic otroci niso le pasivni poslušalci, ampak sodelujejo
Malčke na minuli četrtkovi uri pravljic v pionirski knjižnici kulturnega centra v Murski Soboti je fotografova prisotnost nekoliko zmotila, sicer pa zelo pozorno poslušajo tovarišico Mijo in na neposreden, le otrokom lasten način, obnavljajo povedano. Foto: A. Abrahami
VESTNIK
vztrajno delali in vadili narodne, partizanske in umetne pesmi. Njihov repertoar je precej bogat, bogata pa je tudi zbirka nastopov, saj so pevci peli na neštetih koncertih v svoji krajevni skupnosti, pa tudi dalje so se napotili. Njihove glasove je bilo slišati v Radencih, Lendavi in še kje. Niso se ustrašili peti tudi na revijah pevskih zborov.
Moški zbor Kulturno umetniškega društva Cven sestavljajo v glavnem delavci in kmetje. In prav oni so nosilec kulturnega dogajanja v tej krajevni skupnosti, saj brez njih ne mine nobena kulturna prireditev. Pa ne samo kulturna. Ko je potrebno poprijeti za delo, se moški glasovi spremenijo v močne moške roke. Tako poleg pevskega poslanstva opravljajo še družabno in družbeno koristno delo. Danes ta zbor šteje 28 članov. Osem jih je še iz tiste prve generacije. In tem možatim moškim na vajah in na koncertih junaško dirigira prof. Janja Verbančič. D. L.
najboljših vlog na ljutomerskih gledaliških deskah. Prepričljivo, vživeto in 'dobro izpeljan Herman si vsekakor zasluži večji aplavz kot pa ga je doživgl na premieri. V igri izstopajo tudi vloge patra Melhiorja (Ivo Žnidarič — režiser in scenarist v tej igri) in kaplana Enea (čeprav rahlo moti opazen prleški naglas). Ljutomerska dramska skupina je debila dobro mlado igralko Brigito Golob (v vlogi Veronike iz Desenic). saj je opazno izstopala med igralci, ki so prvič na odrskih deskah.
Na splošno je vtis o igri — želo dober. Povprečen gledalec pa bi mogoče pogrešal kakšno uvodno besedo v gledališkem listu (ki ga ni bilo); da ga uvede v dejanje igre, saj je drama zelo zah-Itevna. Dušan Loparnik
tako, da obnavljajo zgodbe,-pridajajo svoje izkušnje o povedanem in nasploh razgibavajo svoje možgančke. Soočanje s knjigo je vabljivo, pod sicer hladne grajske oboke, kjer je knjižnica, pa jih vabijo tudi junaki iz najbolj znanih otroških del. Tako pionirsko knjižnico popestrpje Sneguljčica s svojimi sedmimi palčki na steni, otroško domišljijo pa burijo tudi živopisane naslovnice na policah. Prijetno je v pionirski knjižnici, posebej ko poteka v njej-ura pravljic.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
ČETRTEK, 18. MARCA
MURSKA SOBOTA - V grajski dvorani bo ob 1930 uri premiera gledališke igre Življenje podeželskih playboyev v drugi svetovni bojni. Avtor dela je Dušan Jovanovič, režiser Milivoj Roš, nastopili bodo mladi igralci Gledališča MI soboškega kluba mladih.
PETEK, 19. MARCA
LJUTOMER — V domu kulture bo ob 1930 uprizoritev dela Antona Novačana: Herman Celjski. Nastopajo ljubitelji gledališča KUD Ivan Kaučič.
JENNERSDOF — V okviru izmenjave med obmejnima pokrajinama bo v tem avstrijskem mestu razstavljalo sedem pomurskih likovnih umetnikov. Na otvoritvi razstave sodobne grafike ob 19. uri bo nastopil tudi Prekmurski oktet.
MURSKA SOBOTA — Pomagajmo z glasbo je naslov dobrodelne zabavno glasbene prireditve, ki jo organizira Zračni most, izkupiček prireditve namenja zdravljenju svojega člana, ob tej priliki pa bodo nastopili še ansambli: Kri, Legija, Magnet in Panterji. Prireditev bo v kavami hotela Diana povezovala Nevenka Emri, za humor pa poskrbel Džouži, pričela se bo ob 20. uri.
SOBOTA, 20. MARCA
CVEN — V dvorani zadružnega doma se ob 1930 pričenja koncert moškega pevskega zbora Cven, ki slavi 20-letnico delovanja. >'
VERŽEJ - Ob 20. uri bo v gostilni Bobnjar recital jugoslovanske in svetovne antologijske poezije o ljubezni pod naslovom Od Erosa do Agape. Nastopili bodo štirje recitatorji, med njimi tudi Željko Žižič iz Žagreba ter organizator prireditve Kos dr. Ivan, med gosti pa bosta hrvaški pesnik Ivan Toll ter slovenski pesnik Manko Golar. Za popestritev bosta poskrbela humorista Geza in Kori.
NEDELJA. 21.MARČA
ZENKOVCI — Ob 13. uri bo v dvorani gasilskega doma uprizoritev veseloigre Dobrodošla Miss Agata, ki so jo pripravili člani dramske skupine domačega kul-turnoumetniškega društva.
MURSKA SOBOTA - V grajski dvorani se ob 17. uri pričenja občinska revija Naša beseda 82. Sodelujejo plesne skupine celodnevne osnovne šole Gornji Petrovci, pionirskega kul-turnoumetniškega društva osnovne šole Edvard Kardelj Murska Sobota in soboškega blagovnoe-konomskega šolskega centra. Ob tej priliki bodo nastopili tudi recitatorji.
NEGOVA — V kulturnem domu bo ob 15. uri nastopil orkester glasbene šole iz Gornje Radgone, na prireditvi, ki jo organizira občinska zveza kulturnih organizacij, pa bosta nastopila tudi humorista Geza in Kori.
VIDEM OB ŠČAVNICI - V kulturnem domu bo ob 19. uri podobna prireditev kot na Negovi.
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra je na ogled razstava akademskega kiparja Mihaela Štebiha, ki se tokrat predstavlja s pasteli.
LENDAVA — V Galeriji Lendava bo v petek, 19. marca, ob 18. uri otvoritev razstave umetniške fotografije Jožeta Gala.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja akademski slikar Marjan Jelenc Iiz Maribora.
LJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled dela akademskega slikarja Petra Potočnika. Domači umetnik se predstavlja s ciklusom iz življenja.
VESTNIK, 18. MARCA 1982
STRAN 7
mala anketa
S pravicami tudi odgovornost
Za nami so tretje skupščinske volitve, na katerih smo izvolili delegate, ki bodo v prihodnjih štirih letih zastopali naše interese v delegatskih skupščinah. Uspeh četrtkovih in nedeljskih volitev je ponovno potrdil našo politično zrelost, da sami odločamo o svoji prihodnosti. S tem, ko smo formalno oddali svoje glasove za predlagane delegate, pa našega dela še ni konec. Vsi smo, skupaj z izvoljenimi delegati, odgovorni za naš nadaljnji razvoj in le s tvornim sodelovanjem vseh bo delegatski sistem tudi resnično zaživel. Ob zadnjih volitvah smo na voliščih srečali tudi mlade ljudi, ki so tokrat prvič glasovali o svojih delegatih. In kakšni so bili ob tem njihovi občutki?
JASMINKA PRUGINIČ iz Lendave: Za tiste, ki prvič volijo v svojem življenju, je to dejanje gotovo zelo pomembno, nase prevzamejo del odgovornosti za razvoj naše družbe, še posebej pa tisti, ki so postali ob sedanjih volitvah tudi delegati, bodisi zborov občinske skupščine ali skupščin samoupravnih interes-
nih skupnosti. Prve volitve se običajno nikoli ne pozabijo, saj z njimi družba daje mladim nove ustavne pravice, iz teh pa izhajajo tudi dolžnosti. To, da človek postane odgovoren za razvoj, hkrati pomeni konec nekega obdobja brezbrižnosti, človek, kot temu po domače pravimo, postane zares polnoleten.
LUDVIK NOVAK iz Ivanovec: Sem učenec 4. letnika splošne usmeritve na srednješolskem centru v Murski Soboti, kjer sem prvič stopil tudi na volišče. To je bil zame vsekakor poseben dogodek, še zlasti zato, ker so tudi mene volili v delegacijo našega šolskega centra za po-
sebno izobraževalno skupnost. Bil sem sicer presenečen, ko sem zvedel, da so me predlagali za delegata in bojim se, da imam še premalo izkušenj, da bi se lahko uspešno vključeval v delo delegacije. Na šoli sem bil namreč doslej bolj aktiven na športnem kot na ostalih področjih. Nekaj več izkušenj pa imam z družbe
nopolitično dejavnostjo v domačem kraju, kjer sem bil sekretar mladinske organizacije, zdaj pa sem sekretar pri gasilskem društvu.
VILI ŠANTAVEC iz Mačkovec: Da, to so bile zame prve volitve, sicer pa sem že glasoval na referendumu o samoprispevku. Star sem namreč 21 let, obiskujem pa višjo tehniško šolo v Mariboru. Na volitve sem šel že ob 6. uri, saj so me izbrali v volilni odbor, in to za člana. Tako sem lahko tudi med
prvimi glasoval. Izbirati sicer nisem mogel, ker so bile zaprte kandidatne liste, vendar to zdaj ni bilo pomembno, ker so o kandidatih tekle razprave že v predvolilnem postopku in takrat je lahko vsakdo izrazil svoj pomislek o tem ali onem kandidatu. Mislim, da so volitve potekale zelo uspešno, saj smo v Mačkovcih končali z glasovanjem že okrog 10. ure.
DRAGICA JURIČ, KS Videm ob Ščavnici: Letos sem prvič dobila volilno pravico in se udeležila volitev,*v četrtek v službi in danes v krajevni skupnosti. To mi je pomenilo veliko, tako obveznost kot tudi prijetno dolžnost in pravico. Prvič sem lahko enakopravno sodelovala pri odločanju v izbiri delegatov,
ki bodo zastopali mojo delegatsko bazo. Pri pripravah na volitve smo sodelovali tudi mladinci — sama manj zaradi obveznosti na delovnem mestu, saj sem po službeni dolžnosti ves čas sodelovala pri delu občinske volilne komisije. Zato pa se bom tvorneje vključila v priprave in izvedbo volitev v svoji krajevni skupnosti na prihodnjih volitvah.
* tl
EMILIJA HEGEDIČ, dijakinja SŠDU Ljutomer: Letošnje volitve so zame vsekakor dogodek. saj sem volila prvič. To pa je obenem zame tudi velika odgovornost. Prav je, da že mi mladi lahko soodločamb o pomembnih družbenih dogodkih:
Svojo volilno dolžnost sem opravila na ljutomerski gimna-
ziji. Letošnje volitve, v katere smo vključeni tudi mi, mlajša generacija, so samo dokaz več, da moramo tudi mladi prevzemati breme in se obenem pripravljati na življenje, saj bomo tako lahko pravilno ^ocenjevali in odločali tudi kasneje. Družba nam zaupa in tudi mi zaupamo družbi. Volitve so samo dokaz več.
Spodbuda gibanju,Naš klub 82’
Z akcijo »Naš klub 82«, ki letošnje leto ne bi imela zgolj tekmovalnega značaja, ampak bi prerasla v množično gibanje na področju raznolikega kulturnega ustvarjanja mladih iz murskosoboške občine, je občinska konferenca zveze socialistične mladine v Murski Soboti dala novo spodbudo osnovnim organizacijam, društvom in skupinam. Razpis, ki so ga pred kratkim prejeli mladi v vseh okoljih družbenega in delovnega življenja, pomeni vsekakor močno spodbudo za tesnejše povezovanje in sodelovanje na kulturnem področju v murskosoboški občini. Kot je poudarjeno, lahko v gibanju »Naš klub 82« sodelujejo vsi tisti, ki želijo razvijati klubski način dela v kulturnem življenju mladih.
Podrobneje so tudi naštete vse možne oblike kulturno-umetni-škega programa, ki jih omogoča gibanje »Naš klub 82«. To so med drugim predavanja, kvizi, debatni večeri, razstave, proslave, literarni večeri, recitali, lutkovne predstave, ogledi razstav, gledaliških in filmskih predstav. Hkrati pa so sem uvrstili tudi urejanje raznih informativnih in literarnih glasil, plesne tečaje, projekcije filmov, oglede kulturno-umetniških in naravnih znamenitosti v svojem kraju itd. Skratka — teh oblik kulturnega udejstvovanja mladih je zares veliko, zato smo lahko prepričani, da bodo v mnogih osnovnih organizacijah zveze socialistične mladine znali prilagoditi obsežen program aktivnosti na kulturnem področju lastnim potrebam.
Še posebej, ker bodo ob tej priložnosti organizirali tudi več pogovorov, na katerih bodo lahko tudi širši javnosti predstavili delček svojega bogatega kulturnega udejstvovanja. Seveda pa morajo biti te oblike čimbolj pestre in prilagojene kulturnemu nivoju okolja, kjer živijo. Milan jer&
Pokrajinski štab TO Pomurja in MS ZSMS za Pomurje sta pred nedavnim pripravila posvet o evidentiranju in usposabljanju mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe v 'pomurskih občinah v letošnjem letu.
Udeleženci posveta so si bili enotni v tem. da so v marsikaterem okolju še zastarela gledanja do obrambnega usposabljanja deklet in žena, sicer bi še bolj množično stopale v vrste prostovoljcev teritorialne obrambe. Zato si moramo prizadevati, da čimprej izkoreninimo zastarela in za našo samoupravno socialistično družbo nesprejemljiva misije- , nja. da so dekleta in žene nepotrebne pri obrambi domovine ter da lahko sodelujejo le v bolnišni-
Počitniška zveza pri občinski konferenci zveze sociali- ’ stične mladine v Murski Soboti. ki pod vodstvom Elmir-ja Melina zadnje čase zares uspešno deluje, se je lotila še ene pomembne akcije. V sodelovanju z mladinsko organizacijo so se namreč odločili. da bodo s pomočjo počitniške družine Trdkova organizirali prvo srečanje počitnikarjev murskosoboške občine. Kot so se že dogovorili. bo to srečanje, ki bi se ga naj udeležili vsi člani počitniških družin in osnovnih organizacij zveze socialistične mladine, v soboto. 27. marca.
KARDIOLOŠKI SIMPOZIJ
V Radencih je konec preteklega tedna potekal dvodnevni strokovni sestanek kardiologov, ki ga je organizirala kardiološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. V ospredju programa dela 4 radenskih dnevov so bile kardiomi-opatije, koronarne bolezni danes in rehabilitacija srčnega bolnika, simpozija pa se je udeležilo okoli devetdeset priznanih strokovnjakov — kardiologov — iz Švice, Zvezne republike Nemčije, ZDA, Italije, Avstrije in Jugoslavije, bb
Sindikat o kadrovskih spremembah
Člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti so temeljito pretresli spisek možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v zvezi sindikatov, zlasti pa občinskega sveta in predsedstva. Komisija za kadrovska vprašanja je namreč izdelala osnutek evidentiranih možnih kandidatov za mandatno obdobje 1982-1986, o katerem morajo do konca tega meseca razpravljati v vseh osnovnih organizacijah zveze sindikatov murskosoboške občine. Tako bi v začetku aprila v organih občinskega sveta znova obravnavali predlog evidentiranih možnih kandidatov, saj se bo o njih 22. aprila dokončno izrekla skupščina občinske organizacije zveze sindikatov v Murski Soboti.
Mandat občinskega sveta zveze sindikatov, ki bi naj poslej imel 41 članov, bo trajal štiri leta, pri čemer so upoštevali zastopanost vseh pomembnejših gospodarskih panog. Ugodni sta tudi starostna, saj je vključenih dovolj mladih in žensk, in kvalifikacijska struktura. predvsem delavcev iz neposredne proizvodnje. Zaradi zagotavljanja kontinuitete dela pa bo
v novem občinskem svetu zveze sindikatov 19 dosedanjih članov, pri čemer je tudi ustrezna zastopanost posameznih odborov sindikata dejavnosti. Kot so povedali v razpravi, pa so v komisijah in odborih obsežne kadrovske spremembe opravili že lansko leto.
Hkrati so potrdili 13 evidentiranih možnih članov novega predsedstva ter za predsednika občinskega sveta zveze sindikatov predlagali Štefana Pintariča, za sekretarja Antona Ošlaja, dva podpredsednika pa bi naj bila . Franc Dervarič in Dezider Novak. Imenovali so tudi možne kandidate za nadzorni odbor, za delegacijo v medobčinskem svetu zveze sindikatov za Pomurje in za članico republiškega sveta ZSS Ivanko Klopčič. Soglašali so tudi s predlogom, da je evidentirana možna kandidatka za predsednico medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje Mira Marko, sedanja predsednica občinskega sveta zveze sindikatov v Gornji Radgoni. Ob tej priložnosti so tudi izvolili člane aktiva za spremljanje volitev v organizacijah združenega dela.
Milan Jerše
IZVRŠNI SVET SO LENDAVA O PROGRAMIH SIS
Poraba v mejah možnosti
* Že ob obravnavi uresničevanja programskih nalog SIS I družbenih dejavnosti v lanskem letu je izvršni svet sprejel priporočilo, da se ob morebitni revalorizaciji programov SIS. upošteva selektivni pristop, torej da dobijo prednost tiste samoupravne interesne skupnosti, ki imajo največ I težav v nemotenem izvajanju zagotovljenega programa.
Prednost so dobili zdravstvo, otroško varstvo in socialno skrbstvo. Glede sredstev skupne porabe za letošnje leto pa rje bila sprejeta usmeritev, da bodo sredstva skupne porabe zaostajala za rastjo dohodka v občini za 25 odstotkov, s
---------TERITORIALNA OBRAMBA------------------------------------------
MED PROSTOVOLJKAMI VEČ MLADINK
voljcev teritorialne obrambe za sedemdnevni pouk in urjenje v letošnjem letu moramo doseči, da bo teh o’blik pridobivanja vojaškega znanja in spretnosti deležno znatno večje število mladink kakor v prejšnjih letih. Osnovni nosilec evidentiranja mladink in mladincev po občinah so občinske konference ZSMS v tesnem sodelovanju s štabi teritorialne obrambe. sekretariati za ljudsko otffambo. predavatelji - obrambe in zaščite ha srednjih šolah, aktivi ZSMS v šolah. OZD in KS. V letošnjem letu naj bi bilo razmerje med mladinkami in mladinci prostovoljci teritorialne obrambe 70:30 odstotkov v korist mladink. V času evidentiranja, ki bo trajalo do prvega jnajai pa si je tudi potrebno prizadevati, da se bo
Počitnikarji 27. marca v Trdkovi!
v Trdkovi.
Srečanje počitnikarjev murskosoboške občine, ki bo potekalo pod geslom »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil«, je vsekakor akcija. vredna vse pozornosti. Marsikoga bo pritegnil bogat program tega srečanja! pri čemer so v simbolično ceno sto dinarjev na osebo vračunani prevoz z avtobusom, prehrana, emblem in vstopnina za ogled muzeja pri Gradu. Povejmo, da bo skupinski odhod iz Murske Sobote z dvorišča skupščine občine 27. marca ob 7. uri. že uro kasneje pa si bodo ogledali
druge je to edina strnjena sedemdnevna oblika usposabljanja vojaških obveznic v enote teritorialne obrambe. Pri evidentiranju mladincev pa bodo imeli prednost tisti, ki se želijo še dalje usposabljati med služenjem, vojaškega roka in postati rezervne starešine oboroženih sil Jugoslavije, oziroma mladinci iz srednjih šol. ki želijo nadaljevati šolanje na vojaških akademijah in postati aktivne starešine JLA.
Poleg tega so udeleženci posveta spregovorili tudi o izdelavi načrtov vojaškostrokovnega pouka in urjenja, za uspešno izvedbo sta odgovorna OŠ TO in PŠ TO Pomurja, ter o programu idejnopolitičnega usposabljanja, za njegovo izdelavo in izvedbo pa sta odgovorna OK ZSMS in MS
muzejsko zbirko pri Gradu na Goričkem. Zatem sledi med 9.30 in 10.30 shod počitnikarjev pri velikem hrastu v Trdkovi in ustanovitev skupin ha karavli Mirko Bagar-.lan. Vse do enih popoldne bo nato sledil pohod po tromej-niku. nakar se bodo mladi iz murskosoboške občine zbrali pri kosilu. Po krajšem premoru pa je na vrsti kulturni program, kjer se bo morala 'vsaka počitniška družina predstaviti vsaj z eno točko. Odhod proti Murski Soboti pa je načrtovan za 18. uro.
Milan Jerše
MURSKA SOBOTA
Usposabljanje prostovoljcevTO
Občinski štab TO in občinska konferenca ZSMS sta skupaj s klubom mladih v Murski Soboti pripravila srečanje mladink in mladincev prostovoljcev, ki so predlani in lani končali sedemdnevni pouk in urjenje. Gre za nadaljevanje njihovega usposabljanja na vojaškostrokovnem in idejnopolitičnem področju. Tokrat so udeleženci poslušali predavanje na temo Vloga družbenopolitičnega sistema in delovanje družbenoekonomskega sistema v času neposredne vojne nevarnosti ali v vojni, hkrati pa preverjali znanje iz topografije. F. M.
„PL ANIKA” osvaj a
V TURNIŠKI TOVARNI OBUTVE LANI IZDELALI 1.051.000 PAROV OBUTVE
650-članski kolektiv Planike. TOZD Tovarna obutve Turnišče, je lansko poslovno leto sklenil z zelo spodbudnimi rezultati: V prejšnjem letuso izdelali 1.051.000 parov obutve, od tega sojih izvozili natuji,zlasti konvertibilni trg 49 odstotkov.
In kakšne finančne učinkeje turniška Planika dosegla v letu 1981? Celotni prihodek je znašal 456.930.353,00 dinarjev, dohodek 177.145.671.00 dinarjev, čisti dohodek pa 127.645.846.00 dinarjev. Za osebne dohodke so porabili 82.002.335,00 dinarjev, ostanek čistega dohodka pa'SO knjigovodsko izkazali z41.614.858.00dinarji. Računajoč sredstva za osebne dohodke, ki so jih delavci prejeli kot dodatek k februarski plači, je poprečni osebni dohodek lani znašal 10.710 dinarjev.
Pogoji gospodarjenja v preteklem letu tudi za Planiko niso bili lahki, saj ni enostavno konkurirati s cenami znanim svetovnim proizvajalcem obutve, ki nemalokrat hočejo prodreti tudi na ta način, da prodajajo pod ceno. No. Planika uspešno kljubuje vsem težavam in. še naprej osvaja svetovno tržišče. V tem letu nameravajo izdelati 1,300.00t) parov obutve, od česar bodo več kot polovico poslali na zahtevno zahodno tržišče.
S. SOBOČAN
POPRAVEK
V zapisu zftbiska uredništva Vestnika in Radia Murska Sobota v Mačkovcih smo med drugim zapisali, da jetrgovina v Poznanovcih odprta samo ob ponedeljkih, sredah in petkih, v resnici pa ni tako, saj je odprta vsak 'dan. te kruh prodajajo samo ob naštetih dnevih. Prav tako je nastala napaka v prispevku iz Kuštanovec. in sicer ne drži naslednja trditev: »Seveda so morali naročniki plačati tudi poseben prispevek za priključitev telefona.« V razgovoru je bilo rečeno, da je PTT zahtevala plačilo prispevka, vendar so v Kuštanovcih mnenja, da je zahtevek neupravičen.	. J. G.
tem da se kot izhodišče upošteva valoriziran program iz lanskega leta. V lendavski občini predvidevajo, da bodo sredstva SIS družbenih dejavnosti v letošnjem letu v globalu porasla za 17,3 odstotka. Na seji izvršnega sveta so razpravljali tudi o predlogu sporazuma o financiranju investicijskih naložb skupnega pomena na področju zdravstva do leta 1985 ter sprejeli osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu za območje goric. Potrdili so tudi predlog odloka o imenovanju ulic za območje naselja Turnišče. Jani D.
STRAN 8
VESTNIK, 18. MARCA 1982
kmetijska panorama
Za čiste račune
V zadnjih nekaj letih so rejci, ki oddajajo mleko, lahko ugotovili, da veterinarskoinšpekcijska služba kontrolira kvaliteto oddanega mleka in ob ugotovljeni higienski neustreznosti mleko zavrača ali prepoveduje za nedoločen čas.
ZAKAJ JE TO POTREBNO?
Mleko je eno od osnovnih ži-vljenjskih-potrebščin, ki ga pijejo odrasli in otroci. Higiensko oporečno mleko ima svoje vzroke tako v nehigienskem pridobivanju kakor tudi v zdravstvenem stanju krav molznic. Različna vnetja vimen, ki jih s skupnim imenom imenujemo mastitise, ne samo da vplivajo na higiensko, oporečnost mleka, ampak, kar je še bolj pomembno, občutno zmanjšujejo količine pridobljenega mleka in v najtežjih oblikah povzročajo izločitev krav.
Torej so vse mere, ki so zastavljene za higiensko pridobivanje mleka, tako v korist potrošnikov kakor tudi v korist rejcev samih.
Ob ugotavljanju vzrokov težav pri pridobivanju mleka je bilo ugotovljeno, da nekoliko teh težav izvira tudi iz hlevov, kjer imajo uvedeno • strojno molžo. S tem bi uvodoma radi poudarili, datem težavam ni kriv stroj, ampak človek, ki z njim dela. Trdimo lahko, da molzni stroji, če so nepravilno oskrbovani in če z njimi ne ravnamo prav, lahko povzročajo veliko več skrbi in težav kot pa ročna molža. S tem nikakor ne mislimo odsvetovati uvajanje strojne molže, ki je na Smogih kmetijah rejce pri večjem številu krav rešila težaškega dela.
Z namenom, da pomagamo tem rejcem in da na samem začetku odpravljamo določene težave, smo Pri ŽVZ za Pomurje sredi lanskega letaformirali specialno službo, ki se ukvarja edinole s problemi strojne molže. Velika večina rejcev, ki ima urejeno strojno molžo, je srečala strokovnjake, ki razrešujejo- te Probleme in težave. V dogovoru

'Jed veterinarsko postajo in zavodom je bilo sklenjeno, da ta del službe v celoti prevzame območna govedorejska služba zavoda. Z ugotavljanjem kvalitete mleka in Njegovo higiensko oporečnostjo zatiranjem mastitisa, pa se ukvarjajo veterinarske postaje s Svojimi strokovnimi službami.
. Ob tem pa moramo ugotoviti, da le nujno, da se ti dve službi dopol-niujeta, saj imata obe isti cilj vocjo in kvalitetnejšo prirejo mleka.
v našem dosedanjem delu smo Sl že pridobili nekatere izkušnje, na °snovi katerih lahko sklepamo, kje so najbolj pogosti in najaktualnejši Problemi na kmetijah, ki imajo uve-6P.° strojno molžo.
al . ie veliko ugotovitev skupnih J^orajzavse rejce z molznimi stroji, enimo, da bi bilo prav o njih po-nS?0 obširneje spregovoriti, povsem pa opozoriti rejce na , JPogostnejše napake. Tako uomo poizkušali v nekaj številkah tOupka opisati te napake in sve-V1jQa' reicem, kako jih sami odpra-stma dobro delovanje molznega ja in predvsem za njegovo darLeVan)e ie verjetno potrebno, rein prvem .sestavku seznanimo loL6-2 osnovnimi značilnostmi de-anja molznih strojev.
torH	oziroma konstruk-
niul?0 zne9a stroja so pri delova-oistvu upoštevali iste zakonito
Turnišče: cene pujskov
»a turnuV1^^ tednoM*-* bila tudi pretekli četrtek (11. marca) tokrat n' p s®jni'^u preskromna ponudba. Tako so rejci Prodali i> ja!' samo 31 pujskov in jih seveda kaj hitro vse ^‘»ariin r0('aJne eene so se gibale od 3.000,00 do 4.000,00 par pajskov.
sti, ki veljajo pri ročni molži, posnemali so način sesanja teleta. Tele v bistvu pri sesanju ustvarja podtlak, zaradi katerega dobi v gobček mleko. Torej je osnova strojne molže ustvarjanje potrebnega podtlaka (vakuuma), ki povzroča, da se prek molzne enote izloča mleko.
Tudi pulzator, ki prekinja podtlak, v bistvu deluje slično kot tele prekinja podtlak ob sesanju. Gume v molznih tulcih nadomeščajo gobček teleta, pulzator pa prekinja podtlak, kar povzroča enakomeren in pravilen iztok mleka. Vse ostale stvari so več ali manj prirejene tema dvema principoma in vsa tehnika skrbi za pravilno delovanje le-tega. Priprava krave in vimena na strojno molžo mora biti prav tako ali pa še bolj skrbna kot za ročno molžo, tudi čistoča vimena mora biti večja kot pri ročni molži, in to zaradi tega, ker s strojem oz. molzno enoto prenašamo nečistočo in klice bolezni na druge živali.
Na našem območju imamo veliko vrst molznih strojev, ki pa vsi delujejo na istem principu, le tehnična izvedba je različna. Pojem boljšega ali slabšega molznega stroja je poleg kvalitete materiala predvsem v ugotavljanju čimbolj optimalnega in stalnega podtlaka.
Zato se kaže ob nabavi stroja posvetovati s strokovnjakom, ki se ražume na te zadeve, ali pa povprašati rejce o izkušnjah.
Cena stroja ne sme odigrati odločujoče vloge, saj si lahko s slabim strojem povzročimo veliko težav, pa ne samo to, zaradi slabega stroja pride lahko do obolenja pa tudi do izločitve krave, ki pa je zagotovo vredna veliko več kot stroj. V nadaljevanju bomo poizkušati prikazati dobre in slabe strani vseh strojev, ki smo jih našli

na našem območju, neglede na to, če se bomo eni ali drugi firmi, ki izdelujete stroje, zamerili ali ne. Pri  tem nas vodi edina misel, da skupaj . z rejci ustvarjamo na področju strojne molže čimboljše pogoje in čimmanj težav.
Na področju Pomurja, kjer imamo trenutno 750 molznih strojev, sta 2/3 od firm Alfa laval in Westfa-lija. Oba stroja sta izdelka preizkušenih svetovnih firm in pri delovanju nismo našli kakih posebnih napak. Za oba se dobijo tudi rezervni deli. Poleg teh dveh so na našem območju še stroji tehle firm: Natio-.nal, Vitrex, Impulze, Hako in drugih.
Med temi jih je največ od firm National in Vitrex, a z njimi nismo najbolj zadovoljni. To sta namreč prevozna stroja, kar povzroča nekatere težave v hlevu, saj pride do onesnaženja strojev, ker se le-ti gibljejo po čistilnem hodniku.
Tudi stalno zagotavljanje konstantnega vakuuma pri teh strojih zahteva veliko več čiščenja kot pri ostalih. Ta stroj se napaja prek električnega kabla, ki je običajno na tleh, kar lahko oziroma je že povzročilo velike težave. Zaradi vsega tega teh strojev ne priporočamo. Edina prednost je v nekoliko nižji nabavni ceni, ki pa ne odtehta pomanjkljivosti.
mr. Milan Erjavec inž. Jože Puhar
Najti Alojza Ferenca iz Veržeja sploh ni problem. Vsi v vasi ga poznajo. In ko sem stopil na njegovo dvorišče, nas je obkolil cel kup otrok. »Brez skrbi, niso vsi naši,« me je na moj začuden pogled potolažil Alojz. Res je bilo vmes precej sosedovih, ki so se na širnem dvorišču njegove kmetije podili sem ter tja. Med kmetijskimi stroji in silosi, ki si jih je verjetno s trdim delom prislužil Alojz.
Izkušnje kmetovalcev
No, niso me zanimali toliko otroci kot pa Alojz, kmet — kooperant kmetijske zadruge Križevci — Ljutomer, s katero je kmetija v kooperantskih odnosih že od leta 1954, najprej pod očetovim vodstvom, potem pa je delo nadaljeval sin. Kot kooperant prodaja zadrugi gove
Skrb in ljubezen do dela sta osnovna pogoja za uspešno gospodarjenje. Pri Alojzu Ferencu ne manjka niti enega niti drugega. Dober kmetje.
jo živino, oddaja mleko in tudi kmetijsko primarno proizvodnjo združuje s KZ Križevci — Ljutomer.
Na vprašanje, kakšni naj bi bili odnosi med zadrugo in kmetom, ni dosti pomišljal. Verjetno je dolgoletna praksa že zdavnaj oblikovala odgovor:
,, Odnosi med obema bi v prvi vrsti morali biti čisti. Obe strani morata prispevati svoj delež, ki ju zavezuje. To niti ni tako težko. Dandanes, ko je kmetijstvo že tako intenzivno, ko obstajajo strojne skupnosti, ko imajo zadruge* že tako razvito mehanizacijo in ko ima že skoraj vsak kmet večino kmetijskih strojev, ki jih nujno rabi za proizvodnjo, lahko eni in drugi izpolnjujejo svoje obveznosti. Res je, da so nekateri pomanjkljivosti. Recimo pospeševalci so premalo prisotni na terenu, kmetje pa tudi niso vedno iskreni, saj jih še posebno v zadnjem času mamijo višje cene drugod in tako v celoti ne spoštujejo svojih pogodbenih obveznosti. ” Kako pa vi kmetje gledate na uvajanje raznih novosti? V mislih imam
Dušan Loparnik
predvsem sladkorno peso, ki jo zadnje čase tako intenzivno poskušamo pridelovati?
,, Težko je. Pa ne zaradi tega, ker kmetje ne bi bili zato. V prvi vrsti moram povedati, da recimo pri devetih hektarjih zemlje sploh ni problem na 3 hektarjih posejati sladkorno peso. Koristi so velike. Poleg pridelka, ki ga odda kmet, mu še vedno ostanejo pesni rezenci za krmo. Uvajanje pese v
kolobar sploh ne bi smel biti problem. Pri meni doma temu ni tako. Lani sem sam posejal peso na 2,65 hektarja njiv in verjemite mi, ni bilo nič hudega. ”
Pa še ostanimo pri odnosih kmet kooperant — zadruga in povejmo kaj o težavah pri
nabavi gnojil in vsega ostalega reprodukcijskega materiala, ki ga zadnje čase primanjkuje. „Menim, da so ravno kmetje kooperanti v tem oziru nekoliko na boljšem. Vsaj kolikor je meni znano,' so kmetje dobili dovolj teh sredstev za svoje potrebe. Nekoliko huje je z gorivom za kmetijske stroje. Pomanjkanje naftnih derivatov je prava mora, saj ne vemo, ali bomo uspeli zagotoviti dovolj nafte. Te stvari bi bilo potrebno bolj organizirati, saj vemo, da je bitka za hrano zelo pomembna, če ne najpomembnejša bitka v tem trenutku. ”
Se dolgo sva z Alojzom razpravljala o odnosih, o njegovih izkušnjah z zadrugo, o družbenopolitičnem življenju, v katerem je Alojz tudi aktiven. Sicer pa tega ni potrebna opisovati, kajti vsak dober kmet ve, kakšni so problemi in s kakšnimi težavami se srečujejo v vsakdanjem , življenju. Izkušnje, ki jih pridobivajo, pa so vendarle dragocene.
Zakaj pa ne vrtnine?
Vsaka novost, ki jo kjerkoli vpeljujejo, naleti na nezaupanje. Vzrokov je več: premajhna informiranost, odpor proti novostim pa še marsikaj. To je še posebej opazno v kmetijstvu.
Že pri uvajanju nove kulture — sladkorne pese — je bilo kmetovalce težko prepričati o koristnosti četrtega kolobarja. S podobnimi težavami se srečuje tudi Emona TOZD Agroplod Ljutomer. Ta delovna organizacija za predelavo vrtnin kljub ugodnim pogojem, ki jih nudi svojim kooperantom, ne pokriva v celoti svojih potreb s kooperanti v Pomurju. Surovinsko bazo delno zaradi narave vrtnine (paprika), delno pa zaradi nezanimanja za tovrstno kooperacijo pri pomurskih kmetih išče — v Vojvodini.
V letošnjem letu bo v ljutomerskem tozdu pričela delovati nova linija za konzerviranje nekaterih vrtnin. S tem bodo dani vsi pogoji za intenzivno predelavo in širjenje kooperantske mreže. Interes Agroploda je v čimvečji meri organizirati proizvodnjo na domačem območju — v Pomurju. Tako bi lahko postali nekateri majhni kmetje tržni proizvajalci. Zakaj majhni kmetje?
Vrtnine je mogoče intenzivno pridelovati samo na manjših površinah. Z organizirano kooperantsko službo nudi Agroplod Ljutomer zelo ugodne pogoje: lastno pospeševalno službo, premije za doseganje dogovorjenih količin in kvalitete vrtnin. Za kooperante*S področja Pomurja zagotavljajo višje odkupne cene, kot so na drugih območjih. Za odkup vrtnin so v tem tozdu že ustanovili odkupne centre, npr. na Razkrižju, drugje pa bi jih po potrebi še ustanovili. Na teh odkupnih centrih je ali pa bo tudi vsa tehnična oprema. Nekatere vrtnine zahtevajo posebno strojno opremo, ki jo Agroplod Ljutomer že ima in jo ponuja svojim kooperantom
Za katere vrtnine pravzaprav gre?
TOZD Agroplod ugotavlja, da so nekatere vrtnine in kulture v Pomurju skoraj čisto zamrle — ajda na primer. V njihovi ponudbi so zanimive predvsem naslednje vrtnine in kulture: kumare za konzerviranje, zelje za kisanje, rdeča pesa, ajda, proso, bučnice golice, fižol češnjevec, fižol kostanjevec.
Te dni je Emona TOZD Agroplod Ljutomer poslala kmetom ponudbo za kooperacijo z vrtninami. Poteza, ki je vsekakor hvale
ZAPRTA GREDA
Gredo, ki jo obdamo z lesenim ali betonskim okvirom in prekrijemo z okni, imenujemo ,,zaprta” greda. Ker prekrivamo gredo z okni, ji pravimo tudi oknjak. Namenjena je setvi ranih cvetlic in zelenjadnic.
V zaprto gredo sejemo v vrste, da bolje izkoristimo prostor in da prihranimo seme. Ker mlado setev kmalu pikiramo, naj bo med vrstami le ozek razmik. Drobno seme sejemo v raze, ki jih potegnemo ob ravnilu s hrbtom vrtnega noža. Sejemo s prsti, tako da iz pesti enakomerno vsipljemo seme v jarčke. Sejemo lahko tudi neposredno iz semenske vrečice; držimo jo nad jarčkom in iz nje stresamo seme tako, da trkamo s kazalcem po njenem robu.
Naprednejši vrtnarji sejejo s posebnim ročnim sejalnikom, torej s strojčkom, ki seje zelo natančno v enakih razdaljah.
Potem ko smo seme rahlo pokrili s prstjo, setev zalijemo. Za zalivanje vzamemo zalivačo z drobnim razpršilnikom, ki ne premakne semena in ga ne zapere. Ker je prepustnost za vodo odvisna od rahlosti prsti, ji primešamo šoto, mivko ali perlit zrna. Te primesi skrbijo za večjo precednost in zračnost tal. Vlaga in zrak sta poleg toplote neobhodno potrebna za kalitev semena.
Po setvi zasenčimo okna s primernimi senčili iz lesenih letvic ali s tkanino iz jute. Zelo uporabne so tudi mreže iz steklene volne, ki jih v stavbarstvu uporabljajo za ,,demit” — fasade; so bele in rdeče barve.
Vrtičkar ima v oknjaku vedno večje število različnih sejank, zato se Je težko zapomni, kaj vse je sejal. Torej velja, da naj si v beležnico zapiše, kaj je sejal, in setev označi z etiketami. Današnje etikete so iz umetne folije, zato zelo trajne. Na etikete pišemo s svinčnikom, če pa hočemo trajen napis’, uporabljamo ,,lumokolor” — svinčnik Edding 3000.
Kakovost sadik izboljša zlasti šotnica, ki jo primešamo pikirni prsti. Ker je šotna prst zelo zračna tudi tedaj, ko je zelo mokra, saj ima še 50 % zračnega prostora, se v njej korenine zelo močno razraščajo. Šota oblikuje okoli korenin prsteno grudo, ki omogoča brezskrbno saditev sadik na stalno rastišče in zagotavlja nemoteno nadaljnjo rast.
Za pikiranje uporabljamo posebne pikirne vilice, enako uspešno pa tudi ošiljen svinčnik. Uro ali dve preden nameravamo saditi na stalno mesto, sadike temeljito zalijemo, da dobijo potrebno vodo ,,na pot”. Sadik ne smemo puliti prej, dokler jih nismo spodrahljali z lopatico ali sadilnim klinom. Spodrahljati pa jih smemo le, če je gojilna prst dovolj vlažna, da se ne osipa s
ra   ona 
Z namakanjem polj do več I koruze	
Poskusi z namakanjem polj so pokazali, da lahko namesto 7 ton zrnja po hektarju z namakanjem dosežemo pridelek 14 ton. Da bi povečali proizvodnjo za 100 tisoč ton, bi morali v Jugoslaviji urediti namakalne sisteme na 45 tisoč hektarjih njiv, kar bi stalo 5.769 milijonov dinarjev oziroma okoli 128 tisoč dinarjev po hektarju. Ker koruza sodeluje v optimalni sestavi z 31 odstotki, pričakujejo proizvajalci koruze, da bodo porabniki združili tretjino potrebnih sredstev za ureditev namakalnih sistemov. Sovlagatelji, med katere vabijo tudi ABC POMURKO, bodo do leta 1985 morali združiti 1.923 milijonov dinarjev. Ustrez
no že urejenim površinam  za namakanje oziroma zd-  ruženim sredstvom pa bodo sovlagateljem na voljo koli-  čine koruze iz povečane I proizvodnje.
Ce upoštevamo, da bodo _ lahko v času triletne izgrad- I nje namakalnih sistemov  sovlagateljem 'že dobavili 100.000 ton koruze, v času — sodelovanja oziroma v ro- I ku, za katerega bodo sovla- R gatelji združili sredstva, pa | 900.000 ton, bi zainteresirani po kilogramu koruze H sovlagali 2,14 dinarja.
Glede na stalne težave pri oskrbi s koruzo in potrebne _ dokupe v tujini ideje o po-  večani proizvodnji vseka-  kor ne gre prezreti.
Boris Hegeduš E
STRAN 9
18. MARCA 1982
naši kraji In ljudje
60 LET NASELJA PINCE—MAROF
Življenje na desnem bregu Ledave, streljaj od Lendave, seje začelo, tako pravi zgodovina, pred 60 leti, torej tam nekje okrog leta 1922. Pa poglejmo nekaj zgodovinskih podatkov. 1915. leta so morali primorski Slovenci zapustiti svoje domove pred italjan-sko-avstrijsko fronto, naselili so se najprej na Češkem, in se po prvi svetovni vojni vrnili v takratno Jugoslavijo, ki jim je tu dodelila zemljo in postavila lesene barake. Nekaj jih je prišlo leta 1924, ko so se morali umakniti pred terorjem italijanskega fašizma. Komaj so si za silo uredili svoje domove in zorali polja, jih je doletela nova tragedija, leta 1942 so spet morali zapustiti svoje domove, saj jih je madžarski okupator interniral v šarvarsko taborišče. Veliko jih je ostalo za vedno tam, za ostale, ki so preživeli vse strahote dveh vojn seje začelo življenje šele 1945. leta. To je torej zgodovinska predstavitev kraja. Danes pa je seveda tudi v Pince — Marofu vse drugače, nove domačije, novi mladi ljudje, vendar pa še tu in tam srečaš v črno odeto ženico, ki te bo spomnila na vse strahote ki so jih ti pridni ljudje preživeli.
Kako pa je danes v vasi? V Pince — Marofu živi 145 prebivalcev v 43 domačijah. Otroci se šolajo v Lendavi. Tja se vozijo z avtobusom, veliko jih je tudi zaposlenih v delovnih organizacijah v Lendavi. V vasi imajo zadružni dom, vaška cesta je, asfaltirana, nimajo trgovine in ne gostilne. Pred desetimi leti jih je bilo v vasi za 40 več, toda mladi rinejo v mesto, na zemlji ostajajo le starejši, sicer pa je to usoda vseh obmejnih krajev v lendavski občini.
Zadružni dom, zgrajen tik po vojni s pomočjo vaščanov in delavcev Nafte, je edini družbeni objekt v vasi. Mar se ne bi dalo v njem urediti manjše prodajalne, za najnujnejše življenjske potrebščine?
 Hi MED 71 DOMAČIJAMI LE OKROG 20 ČISTIH KM ETI J. 
ASFALT NA KLANCU
V Zgornjih Žerjavcih želijo napredek. Pridni domačini in aktivna mladina.
Včasih se starejši domačini pošalijo, da je hiše veter nanosil po tamkajšnjih bre-gačah in globačah. Tako so namreč razmetane, vas pa je zato raztegnjena in na videz zelo velika, dasiravno šteje le 71 hišnih številk.
Bilo je sredi sončnega dopoldneva, ko sem jeklenega prijatelja pognal po tamkajšnjih • kolovozih in makadamskih odsekih. Ni bilo enostavno, kajti tanka snežna odeja je povzročala precej preglavic. Te so zaradi neasfaltirane podlage še večje ...
PRIDNI GOSPODARJI
Ko sem spraševal po predsedniku vaškega odbora SZDL, so mi že pri prvi hiši ob cesti vedeli povedati, da je tisti, ki bi mi lahko postregel z nekaterimi podatki. nihče drug kot Hen-rih Hager. Nisem dolgo iskal, kajti Henrih je ravno nekaj pospravljal okrog velike nedavno zgrajene hiše.
»Vidite, takšna je ta naša vas. Razmetana in velika, naši načrti, kijih imamo, pa zato zahtevajo še več denarja. kot bi jih sicer, če bi naša vas štela manj hiš in bila bolj strnjena. Kljub temu pa smo še kar zadovoljni, saj smo nekako uspeli urediti (v glavnem gramozirati!) vaške ceste, tudi z vodovodom nimamo večjih težav, prav tako ne z elektriko. No, pri slednji morda kaže spomniti na novo transformatorsko postajo, ki nam bo počasi potrebna, saj je vse več električnih aparatov in različnih strojev, na katere takrat, ko smo gradili sedanjo transformatorsko postajo. še nismo računali.«
NAJVEČ POLKMETOV
Med 71 domačijami pa bi lahko naš.teli. le 'kakšnih 20 pistih kmečkih , gospodarjev. dasiravno se sicer v »asi pri vsaki hiši ukvarjajo z delom na zeriilji. Nekoč je bilo velikp drugače, danes pa si je nemalo domačinov poiskalo delo v novih tovarnah v bližnjem Lenartu, precej se jih vozi tudi na delo v Maribor ali v Gornjo Radgono. Seveda pa zemlje
niso prodali, saj kljub službi vedno najdejo čas. da opravijo to in ono. »O velikosti kmetij bodo največ povedali podatki, da na naših domačijah premoremo od J8 pa vse tja do 21 hektarov zemlje, če seveda upoštevamo tudi gozdove, ki jih posamezni kmetje premorejo.«
ASFALT, ASFALT ...
Domačini v Zgornjih Žer-javcih pa se radi tudi pohva-
Malo sosedov sjje bliže od 20 metrov.na našem posnetku pa je pravzaprav edini strnjeni del naselja Zg. ŽerjavcL--
Henrih Hager
Potok Ledava, ki loči Pince—Marof in Benico, dva kraja z domala enako usodo, je reguliran, nekoč je bil vir zla in številnih poplav.	Foto Jani D.
PROBLEMOV VELIKO, KDAJ BODO REŠENI?
Ce te pot zanese v ta kraj, boš nemalo presenečen, pa če se do jijega pripelješ iz Pince vasi ali Petišovec. Kraj namreč nima uradne oznake, torej table, na kateri bi pisalo, v katero vas si prišel. Zares čudno kajne? No, pa pozabimo na to pomanjkljivost in poglejmo, s kakšnimi problemi se ukvarjajo. Na prenekaterem letošnjem sestanku so jih občani našteli, seveda pa zahtevali tudi, da jih odpravijo. Trgovina jih žuli, pa^ne samo njih, temveč tudi sosednjo Benico, kraj z domala enako življenjsko usodo. Zapisal sem že, da je cesta v vasi asfaltirana, toda dostop do nje je prav v teh časih sila težaven. Cesta iz Petišovec je slaba, še slabša pa iz Pince vasi; Delegati so probleme že večkrat zastavili tudi v skupščini, pa rešitve še vedno ni. Tudi varstvo otrok bi radi uredili, cenejše oblike bi bilo potrebno najti, saj najmlajših pač ne morejo prevažati v Lendavo. Uredili bi radi tudi zadružni dom, edino mesto kjer se lahko sestanejo in v čigar zid je vzidana spominska plošča umrlim internirancem. Letos naj bi postavili tudi spomin-sko'ploščo padlim žrtvam fašističnega nasilja. Urediti nameravajo tudi spominski park in zasaditi 88 dreves v spomin na Tita.
Pince — Marof spada v krajevno skupnost Orešje — Dolina, tako kot v drugih vaseh se tudi tu vneto pripravljajo na volitve. Za delegate so izbrali, vsaj upajo tako, najbolj delavne, ki bodo v tem delegatskem mandatu skušali skupaj z vsemi vaščani rešiti vsaj nekaj sedanjih problemov.
Jani D.
NOGOMETNO IGRIŠČE
Še z nečim se radi pohvalijo tamkajšnji domačini. Najprej z aktivnostjo domače mladine, s prireditvami in proslavami, po katerih slovi le redka sosednja podobna vasica, pa tudi z nogometnim igriščem, ki so si ga mladinci uredili. Prav osnovna organizacija ZSMS v vasi je edina poleg krajevne organizacije SZDL.
TUDI NAČRTI
Ko sva s predsednikom pregledovala opravljene naloge in se pomenkovala o tistih, ki se jih še nameravajo lotiti, sva se spomnila tudi vodovoda. Že nekaj let ima 12 gospodinjstev ’v spodnjem delu vasi svoj .vodovod. prav lansko leto pa so dobili tudi »mestno« vodo iz Lenarta. V prihodnosti bodo še razvijali vodovodno omrežje, prav tako pa kani-jo — če bo seveda denarja dovolj — nadaljevati z asfaltiranjem že omenjene vaške ceste.
Sicer pa so jim asfaltni »kolovozi« že kar potrebni, saj imajo poleg avtomobila tudi traktor skorajda pri vsaki hiši. Ko sem se vračal nazaj proti uredništvu in se mimogrede razgledoval po žerjavski panorami, sem šele razumel besede sogovornika Henriha. da bi namreč za obhod cele vasi potreboval kar dva dneva.
»Še dobro, da so asfaltirali klanec in navozili kolovoze«, sem si mislil...
lijo. Predsednik Hager je z navdušenjem pripovedoval o prvih metrih asfalta, ki |o jih položili v lanskem letu.
»Komaj 400 metrov je te prevleke, toda ponosni smo nanjo. Že zato, ker smo tako premagali največji klanec, kar jih imamo, in ker smo pretežni del denarja zbrali sami. Nekaj s samoprispevkom nekaj — 19 tisoč dinarjev — pa smo prispevali v posameznih gospodinjstvih. Kar 16 hiš, ki so v neposredni bližini tega klanca, je prispevalo omenjeni znesek, ‘ na tak način pa smo zbrali okrog 30 starih milijonov.«
Tekst in foto: Janez KURBUS
V Bratoncih ustvarjajo z roko v roki
Bratonci spadajo med manjše kraje na območju krajevnega urada Beltinci, ki se pa v ničemer ne razlikujejo od ostalih sosednjih krajev. V 172 gospodinjstvih živi 720 krajanov, od katerih je 294 zaposlenih, med njimi skoraj polovica žensk. S samoprispevkom in prostovoljnim delom so marsikaj postorili za razvoj kraja, ki je v zadnjih letih precej spremenil svojo podobo.
društvo v Bratoncih je eno zelo aktivnih, ki tudi razpolaga z gasilskim avtomobilom in potrebno opremo. S prostovoljnim delom so v kraju tudi uredili večje število protipožarnih vodnjakov.
UREJAJO TELEFONIJO
V Bratoncih imajo trenutno tri telefonske priključke, medtem ko jih želi imeti telefon še 27 krajanov. Zato sose v krajevni skupnosti lotili urejanja tefefo; nije. Položen je že telefonski kabel od Beltinec do Bratonec, kar je KS Bratonci stalo 310.000 dinarjev. Interesenti za telefon so prispevali po 5.000 dinarjev ali skupaj 135.000 dinarjev, ostalo razliko pa krajevna skupnost. Potrebno bo še
Nov otroški vrtec v Lipovcih, krajevnih skupnosti Lipovci in
kar negativno Vpliva na razvoj kmetijstva in živinoreje. Prav tako kmetovalci tožijo nad pomanjkanjem traktorskega goriva, kar si v času spomladanske setve ne bi smeli privoščiti.
VRTEC IN GASILSKE GARAŽE
Najpomembnejše pridobitve, ki so jih v krajevnih skupnosti Bratonci v zadnjem obdobju dosegli, pravi predsednik sveta
ki je namenjen malčkom Iz Bratonci. Foto: F. M.
urediti telefonsko omrežje. Računajo, da bodo uredili telefonijo konec prihodnjega leta, ko bi naj bila v Beltincih nameščena nova telefonska centrala.
ASFALT. PARCELE IN
TRANSFORMATOR
Krajevna skupnost Bratonci tesno sodeluje z ostalimi organizacijami ' in društvi, v kraju, saj se o pomembnejših akcijah skupna dogovarjajo. V načrtu imajo še asfaltiranje preostalih
Nove gasilske garaže v Bratoncih, ki so jih zgradili kot prizidek k vaškemu domu. Foto: F. M.
krajevne skupnosti Andrej Ci-gut, so otroški vrtec in gasilske garaže. Kot je znano, so pred nedavnim v Lipovcih odprli sodoben otroški vrtec za krajevni skupnosti Lipovci in Bratonci, ki je prvi te vrste v soboški občini. V vrtcu je prostora za 62 otrok, iz Bratonec pa jih trenutno obiskuje 15 otrok. Pri gradnji vrtca sta poleg SIS za otroško varstvo Murska Sobota prispevali pomemben delež tudi obe krajevni skupnosti, svoj delež pa je prispevala tudi tovarna Mura, kjer je zaposlenih precej delavcev s tega območja. S tem so dolgoročno rešili vprašanje otroškega varstva. Prav tako so pri vaškem domu zgradili gasilske garaže, ki jih bodo letos dogradili. V ta namen bodo po sklepu skupščine tudi izločili potrebna sredstva. Gasilsko
nekaj manjših cest v kraju in Pa potegniti fino asfaltno prevleko. Zgraditi bodo morali tudi tretji transformator v južnem delu naselja — Gomajni. Začel' so tudi urejati gradbeni okoliš za stanovanjske parcele. Tako so v severnem delu naselja predvideli 15, v drugem delu naselja pa še 12 parcel. Premestiti bodo morali vodovodne cevi, ki so speljane na nogometnem igrišču in ki so v slabem stanju. Treba je reči, da. Bratoncih tudi uspešno deluj® nogometni klub, ki je po jesenskem delu tekmovanja na P£" vem mestu v tretji medobčinsK nogometni ligi Murska So ta. V krajevni skupnosti Bratonci pa tudi skrbijo za redn vzdrževanje poljskih cest ter socialno ogrožene krajane. Bratoncih so skratka ves ca aktivni.	F. Maucet-
STRAN 10
VESTNIK, 18. MARCA^
ČISTIH KMETIJ VEDNO MANJ
Struktura prebivalstva se v Bratoncih naglo spreminja v korist delavcev, saj je v kraju menda samo enajs’t zaščitenih in le dve čisti kmetiji. Mnogi izmed njih so si ob najetju posojila pri kmetijski organizaciji zgradili hleve in se ukvarjajo s svinjerejo in govedorejo. Kmetije so tudi primerno mehanizirane. Kljub temu pa na kmetijah v glavnem ostajajo starejši ljudje, medtem ko se mladi raje zaposlujejo v industriji. Zaenkrat pa ni neobdelane zemlje. Kmetovalci sicer dobro sodelujejo s kmetijsko zadrugo — temeljno enoto v Beltincih — vendar pa bi morali čimprej uskladiti cene, ki so v sosednjih kmetijskih organizacijah višje,
kronika
dopisniki so zabeležili
z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Izsledili pobeglega
V ponedeljek. 8. marca, ob 20.35 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Štefana Cinča v Beltincih. Ogenj jb povzročil za 10 tisoč dinarjev škode. Oškodovanec je pravočasno opazil ognjene zublje, zato je brž pristopil h gašenju. Medtem so izvedenci ugotovili, da je gorelo zaradi neustreznega (salonitnega) dimnika, v katerem so se vnele saje. Te so zagorele zaradi tega, kersoČinčevi ta dan močno kurili pod kotlom v kuhinji, kjer pri-
Pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti — Enota Murska Sobota, Kidričeva ulica št. 11 se bo z dražbo prodajala stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji v Bogojini h. št. 65 s pripadajočim zemljiščem pare. št. 2977 v izmeri 16.60 a od vi. št. 61 k. o. Bogojina za izklicno ceno 1,584.113,40 din in ob položitvi varščine, ki znaša eno desetino izklicne cene.
Dražba bo dne 20. 4. 1982 °b 8. uri v sobi št. 14 pri navedenem sodišču.
pravljajo hrano za svinje.
Naslednji dan, torej v torek, pa je gorelo v Gerhncih. Ob 14.15 uri seje pojavil požar na gumnu Ota Gomboca. Ogenj je zajel motorno kosilnico, mlatilnico, traktorske priključke, kmetijske pripomočke in slamo. Skupna škoda znaša 300 tisoč dinarjev. Vse kaže, da so ogenj zanetili otroci, ki so jim prišle v roke vžigalice.
11. marca ob 14.50 se je zgodila prometna nesreča v križišču Prešernove ulice in ulice Štefana Kuzmiča v Murski Soboti. Voznica osebnega avta Milka Fišer iz Murske Sobote seje peljala po Prešernovi ulici in nameravala zapeljati v ulico Štefana Kuzmiča. Pred križiščem je spregledala prometni znak stop, zato je prišlo do trčenja z osebnim avtom, s katerim se je po prednostni cesti peljal Mihael Tremel iz Bokrač. Nastala je gmotna škoda za 30 tisoč dinarjev, Tremel pa se je lažje poškodoval.
Voznik kolesa z motorjem 14-letni K. L. s Polic seje 13. marca peljal s sopotnikom po ulici Sil-vire Tomassini v Gornji Radgoni. Z nezmanjšano hitrostjo je zapeljal v križišče z enakovredno Pin-taričevo ulico, ko mu je z desne strani pripeljala z osebnim avtom
Marija Plemenitaš s Polic. Ob trčenju se je K. L. hudo poškodoval. sopotnik Č. D. pa lažje. • Materialna škoda znaša 10 tisoč dinarjev.
V soboto, 13. marca, seje Andrej Halaš iz Črenšovec peljal z osebnim avtom po regionalni cesti Veržej—Dokležovje. Med vožnjo ga je v levem blagem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na desno bankino, nato pa je avto zletel v obcestni betonski steber. Še več: vozilo je oplazilo Franca Obrana- iz Stare Nove vasi, ki je stal ob cesti. K sreči se noben, ne voznik ne pešec, ni poškodoval, nastala je le materialna škoda na vozilu za 90 tisočakov.
Ob zaključku redakcije smo prejeli še obvestilo o prometni nesreči v Trimlinih. Nezgoda se je zgodila 13. marca ob 17. uri. koje neznani avtomobilist ob tesnem prehitevanju zadel kolesarja Štefana Horvata iz Trimlinov, nato pa odpeljal naprej. Horvat nesreče ni takoj prijavil, ampak šele naslednji dan, ko je šel k zdravniku. Miličniki so s pomočjo občanov pobeglemu avtomobilistu dokaj hitro prišli na sled. Ugotovili so. da je nesrečo povzročil Anton Novoselec iz Ca-
kovca.
š. s.
Z---V SPOMIN PROF. MARIJANU LEBARJU
‘ V SPOMIN PROF. MARIJANU LEBARJU-
SLOVO BREZ SLOVESA
. Niti najmanj nismo slutili tega, kar se je zgodilo v četrtek, 1L marca. Bil je dan kot vsi ostali, .prišel si v službo, začel opravljali svoje že tri desetletja vsakdanje pedagoško delo, ko si se potožil, da ti je nekam slabo. Takoj smo poskrbeli za prvo pomoč, a so nam iz bolnice kmalu sporočili, da si se brez slovesa za vedno poslovil.
Žal je življenjska resnica dostikrat takšna, da človek omaga ravno pri uresničevanju najbolj plemenitih teženj, pri opravljanju družbenega poslanstva in ob prizadevanju za preseganje obstoje-čegastanja. In zdajjeomagaltudi naš tovariš Marijan, kljub temu daje tudi v najmanjšem uspehu videl obraz zmagoslavja iskrenosti sodelavca in učenca.
Klonil je tam, kjer je preživel večino svojega življenja — odkar je delal na šoli — za delovno mizo in ob snovanju načrtov za jutri.
Rodil se je 14. avgusta 1922 v Brežicah. Osnovno šolo je obiskoval v Brežicah. Leta 1936 se Je vpisal na trgovsko akademijo v Mariboru, kjer je maturiral 1940. leta. Istega leta se je vpisal na visoko ekonomsko komercialno šolo v Zagrebu. Ob okupaciji je moral študij prekiniti in ga je nadaljeval šele po vojni. Diplomiral je leta 1950 v Zagrebu. Že leta 1948 se je zaposlil na ekonomski srednji šoli v Novem me-s'u Leta 1951 je v Ljubljani . opravil še strokovni izpit za pro-
fesorja in L avgusta 1952 bil premeščen na ekonomsko srednjo šolo v Mursko Soboto. Poučeval je strokovne predmete, od 1. septembra 1962 do smrti pa je opravljal dela in naloge ranateljašole.
Prosti čas je namenjal športu (imel je več sodniških izpitov), glasbi (igral je v raznih orkestrih) in reševanju križank, kar je zadnje čase bil njegov skoraj najbolj priljubljen konjiček. V prostem času je prebiral časnike in knjige, saj je od tujih jezikov obvladal nemški, angleški in francoski jezik.
Usoda mu žal ni omogočila, da bi, tako kot je načrtoval, skupaj s svojimi sodelavcijeseni praznoval dva visoka življenjska jubileja: 60-letnico življenja in 30-letnico plodnega dela na šoli.
Trideset let življenja je vtkal v življenje soboške šole in šolstva — kot je sam poudarjal — trideset najlepših let. Na tisoče dijakov je
poučeval z natančnostjo in strogostjo kot njegova stroka tudi zahteva. In ob obletnicah mature so se mu zahvaljevali za vse to, to pa je bilo zanj največje in najvišje priznanje, čeprav je bil deležen tudi drugih uradnih pohval, priznanj in odlikovanj.
Svoje bogate pedagoške in organizacijske sposobnosti je po svojih močeh prenašal na mlajše sodelavce. Učencem je bil dober učitelj in vzgojitelj, pripravljen vedno pomagati in svetovati. Bil je natančen in strog, zahteven, toda razumevajoč, šegav in nikoli žaljiv.
Čeprav je zelo ljubil svoj rodni kraj in ob vsaki priložnosti se je vanj vračal, veliko o njem govoril, se mislil na starost v njem naseliti, pa je vseeno ostal v Prekmurju, kateremu je podaril svoja najlepša leta in za rodove katerega je takorekoč izgorel. Prekmurska zemlja ga bo v svojem naročju varovala, generacije učencev, ki se bodo srečevale ob obletnicah mature, pa bodo polagale na soboškem pokopališču na njegov grob šopke v znak spoštovanja in hvaležnosti.
Naj ti bo še enkrat večna hvala dragi naš tovariš ravnatelj za vse, kar si dal naši mladini, našim učencem, nam sodelavcem in vsaj naši družbi! Tvoj lik bomo s ponosom ohranili v naših srcih!
Sodelavci in učenci
Se dovolj zavedamo posledic alkoholizma?
spremeniti v celoti. Urediti-mora samega sebe in svojo družino, znova si mora pridobiti delovne navade in se vključiti v življenjska dogajanja. Vsega tega pa ne no zmogel sam. V 'trezno in ustvarjalno življenje se lahko povrne samo s pomočjo zdravljenja.
Do sedaj poznamo dva načina uspešnega zdravljenja alkoholikov, in sicer v klubih AA (Alcoholics Anonymus), ki je v veljavi v kapitalistični družbi in tako imenovan Hudolinov sistem, kakor na kratko pravimo načinu zdravljenja pri nas v Jugoslaviji. V naših sestavkih bomo o opisali »naš« sistem zdravljenja, o klubih AA pa si lahko preberete v literaturi.
Za področje Pomurja je trenutno edina možnost za zdravljenje v bolnišnicah, predvidevamo pa, da bomo v prihodnjem letu začeli tudi
z zdravljenjem ob delu v al-koholiški ambulanti v Murski Soboti.
Naši zdravljeni alkoholiki začnejo zdravljenje v bolnici Ormož, na oddelku za zdravljenje alkoholizma in bolezni odvisnosti ali pa na psi-hocentričnem oddelku mariborske bolnice na Pohorskem dvoru, prav tako na oddelku za zdravljenje alkoholizma. V Sloveniji je še več bolnic, kjer zdravijo alkoholike, npr. v Vojniku in Begunjah, še najbolj poznana pa je Škofljica, kjer je s sodobnim načinom zdravljenja alkoholizma pred več kot 10 leti začel dr. Janez Rugelj.
Kako poteka zdravljenje alkoholizma v bolnišnici, vam bodo prihodnji teden opisali zdravljenci, ki zdaj že več let uspešno abstinirajo.
Pripravila dr. Zdenka Čebašek-Travnik
GOMILICE
Mladi na rešetu
Osnovna organizacija ZSMS Gomilice, ki šteje okoli 80 članov, je bila aktivna na vseh področjih dela in organiziranosti. V športu niso veliko dosegli, saj nimajo športnega igrišča, kot nobenih drugih športnih objektov. Tudi v ureditev mladinske sobe bodo morali vložiti še veliko truda in denarja, da jo bodo opremili z vsem potrebnim inventarjem, predvsem z opremo za disco. Tudi sodelovanje z vaško skupnostjo Gomilice še ni zaživelo.
Franc Balažič, predsednik OO ZSMS Gomilice, je takole ocenil delo mladih: »Aktivnost mladih v Gomilicah je res nekoliko upadla, del krivde pa moramo prevzeti mladi sami. Sodelovanje z vaško skupnostjo je zelo slabo, saj pri našem delu vidijo le napake. Mladi se vključujejo tudi v gasilsko društvo Gomilice, naša želja pa je, da bi organizirali plesni tečaj. Kljub pomanjkanju igrišč, bomo aktivni tudi na športnem področju, v prihodnjem obdobju pa bomo svojo aktivnost usmerili v kongresne priprave in organizacijo delovnih akcij.« Štefan Prša
Uspešno delovanje prosvetnega društva
Cezanjevci
Pred nedavnim je prosvetno društvo Cezanjevci imelo redni letni občni zbor. Je eno najaktivnejših društev v KS, saj šteje 162 članov, od katerih aktivno dela ena četrtina. Posebej je pohvalno, da je več kot polovica članstva iz vrst mladine.
V okviru prosvetnega društva so, v minulem obdobju delovale tri sekcije: dramska skupina, ki jo vodi Jana Ljubeč kot režiser. Predstavila seje z igro iz življenja NOB Korak s poti. Žal je z njo premalo gostovala po okoliških krajih. Letos pripravlja igro Cvetka Golarja Dekle z rožmarinom. Kmalu jo bodo predstavili na domačem pa tudi okoliških odrih.
Skupina mešanega pevskega zbora je vodila Danica Novak. Žal se je v preteklem letu premalo krajanov akti vno vključevalo v njegovo delovanje, da bi se mogel zbor uspešneje predstaviti. Zdaj že zbor pridno vadi in se bo prav tako kmalu predstavil.
Precej uspeha je požela folklorna skupina, kije najmlajša izmed sekcij. V njej sodeluje devet parov plesalcev pod vodstvom Viktorja Slavinca iz Križevec. S harmoniko ples spremlja Rudi Sven-šek. Uspešno so se predstavili na Občinski reviji folklornih skupin na Razkrižju. prav tako pa so sodelovali na Občinski proslavi v Ljutomeru. S svojim nastopom so popestrili vse prireditve v krajevni skupnosti. Letos se bodo predstavili v novih nošah, kijih bo nabavilo prosvetno društvo.
Društvo vlaga v svoje delo veliko truda, želi le, da bi bile njegove predstave bolj obiskane.
Majda Markoč
Zakonca Irgolič zlatoporočenca
Zakonca Terezija in Leopold Irgolič iz Polic pri Gornji Radgoni sta pred dnevi slavila 50-letnico skupnega življenja. Ta visoki jubilej sta praznovala ob poroki vnukinje.
Kljub visokim letom primeta za najrazličnejša opravila. Leopold rad izdeluje manjše predmete iz lesa, predvsem grablje.
Želimo jima še mnoga zdrava skupna leta.
F. K.
NEGOVA
Tečaj o negi bolnika na domu
Krajevni odbor Rdečega križa v Negovi je te dni pripravil tečaj o negi bolpika na domu. Obiskuje ga 26 slušateljev, ki si bodo pridobili osnovno znanje o negi bolnika na domu. Tečaj bo trajal, 18 ur. s predavanji pa bodo končali sredi marca.	L. K.v
GORNJA RADGONA
Tudi tovarniški radio
V Gorenju-Elrad v Gornji Radgoni so prav na dan volitev, v četrtek, prvič oddajali preko tovarniškega radia, in sicer so spremljali potek volitev, pa tudi pozivali sodelavce, naj čim prej opravijo svojo pravico in dolžnost.
Ideja o tovrstnem informiranju svojih delavcev je v Elradu stara že več kot pet let, vendar doslej niso nikoli našli dovolj sredstev za nakup aparatur, zato pa so sedaj uspeli izredno dobro, pa tudi med delavci so naleteli na izredno zanimanje. V osnovnem konceptu imajo nekajminutne oddaje vsak delavnik, seveda, če bodo imeli gradivo, sicer pa so že pred kratkim pričeli med malicami vrteti trakove z glasbo. Pri predvajanju imajo tudi možnost izklopa določenega dela tovarne, kar jim omogoča, da med eno in drugo malico ne motijo ostalih, ki še niso na malici.
Tako so dodali še eno piko na i pri svojem, že poprej dobrem informiranju delavcev, pa tudi krajanov, ki dobe v roke njihovo interno glasilo ali izredni informator, ki ga občasno izdajajo kar na ciklostilni tehniki.	A. C.
Dolnja Bistrica
S pomočjo vaščanov so gasilci v Dolnji Bistrici v lendavski občini dosegli zavidljive uspehe na vseh področjih. Sodelovali so pri gašenju požara v Dolnji Bistrici, udeležili so se tudi tedna požarne varnosti in pregledali vse dimnike v vasi. Med sklepi, ki sojih sprejeli na občnem zboruje tudi ta. da se bodo lotili gradnje prizidka h gasilskemu domu. V gasilske vrste bi radi pritegnili čim več mladih, ki so voljni delati v tej humani organizaciji-	-
J. Žerdin
OB DNEVU ŽENA
ŠTEVILNE pp n rhiTvr ruiii LiJiL vil Ob letošnjem prazniku žena se je tudi v Pomurju zvrstilo mnogo prireditev in slovesnosti, s katerimi so počastili 8. marec. V nekaterih krajih so slovesnosti pripravili že predzadnjo soboto in nedeljo, večina proslav pa je bila v dneh okrog 8. marca. O številnih slovesnostih so nam poročali naši dopisniki, žal pa bi nam zmanjkal prostor, če bi želeli objaviti vse prispevke. Zato, spoštovani dopisniki, ne bodite užaljepi, če prispevkov nismo objavili. Bilo jih je pač preveč, v vseh krajih pa so si bile proslave več ali manj podobne. Vabimo pa vas, da nam še naprej poročate o drugih dogajanjih v vaši sredini.
Uredništvo
MURSKA SOBOTA
Ogled gledališke predstave
Mladinska in sindikalna organizacija delovne skupnosti Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota sta ob dnevu žena organizirali ogled gledališke predstave v Mariboru.
Predstavo Julij Cezar si je ogledalo 19 delavcev, ki so s predstavo bili izredno zadovoljni. Želijo si, da bi take akcije organizirali' tudi v bodoče in da bi za ogled navdušili še več delavcev delovne skupnosti.	> Otok
VELIKA POLANA
Obsežne naloge
Člani gasilskega društva Velika Polana, so na letnem občnem zboru pregledali realizirane naloge ter zastavili obsežen program dela za letošnje leto. Pravijo, da so poseben poudarek dali izobraževanju članstva. Lotili so se izkopa protipožarnega vodnjaka, za kar so odšteli 25 tisoč dinarjev. Ob sodelovanju s krajevno skupnostjo Polana so v stari osnovni šoli preuredili učilnico za gasilsko garažo. V garaži imajo sedaj motorno brizgalno in drugo gasilsko opremo. Brž ko bodo dobili novo gasilsko cisterno, bo tudi ta našla prostor v novi garaži. Udeležili so se sektorskih. občinskih in medobčinskih tekmovanj.
Tudi letošnji program je dokaj obširen. Posebno pozornost bodo posvetili vzgoji in izobraževanju članstva. Ustanovili bodo gasilski krožek na osnovni šoli. V požarno-varnostnem tednu bodo pregledali dimne naprave v starih hišah, vključili se bodo v program akcije NiČ nas ne sme presenetiti 82. Ob dnevu civilne zaščite se bodo udeležili v Lendavi medrepubliške vaje »Bratstvo-enotno-st-solidarnost«. kupili bodo precej gasilske opreme, se lotili gradnje objektov za zagotovitev vodnih razmer za gašenje požarov. Čimprej bi radi dobili novo gasilsko cisterno, kajti kot pravijo v Polani, so vaščani s samoprispevkom zbrali več kot polovico sredstev. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Lendava svoje obveze do društva, še ni izpolnila in umestno je vprašanje, kdaj bo do nabave prepotrebnega vozila prišlo. Gasilci v Veliki Polani se bodo tudi skrbno pripravljali na praznovanje 60-letnice gasilskega društva, ki bo leta 1983.	J. Žerdin
LENDAVA
Konferenca mladih v krajevni skupnosti
Med programom dela konference mladih iz krajevnih skupnostih lendavske občine do letošnjega septembra bo težišče dela predvsem v boljšem in celovitejšem delu osnovnih organizacij ZSMS na podeželju. V okviru občinskega in republiškega tekmovanja osnovnih organizacij ZSM iz krajevnih skupnosti je konferenca mladih iz KS za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS predlagala osnovno organizacijo ZSMS Mala Polana. Omenjena mladinska organizacija je v zadnjih dveh letih v vasi Mala Polana naredila preporod. To pričajo številne uspele akcije in tvorno sodelovanje z vsemi krajevnimi dejavniki. Med nalogami, ki čaka področno konferenco, je izvedba seminarja in razprave o 9. kongresu ZKS. Vključili so se tudi v volitve in aktivno preživljanje prostega časa med mladimi. Razpravljali bodo tudi o pripravah na 11. kongres ZSMS, sodelovali pri sprejemu Štafete mladosti in izvedbi akcij v mesecu mladosti. Spregovorili bodo tudi o problematiki štipendiranja, zaposlovanja, klubski dejavnosti. Pripravili bodo srečanje osnovnih organizacij ZSM iz krajevnih skupnosti v okviru akcij »Bratstvo-prijateljstvo« in pregledali delovanje mladinskih organizacij iz krajevnih skupnosti v letošnjem kongresnem letu.
J. Žerdin
IZ POMURSKEGA ZDRAVSTVENEGA CENTRA
STIČIŠČA
Pred kratkim je izšla peta številka informativno — literarnega glasila mladinske organizacije delovne skupnosti Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota »Stičišča«. V njem najdemo prispevke o slovenskem kulturnem prazniku, mednarodnem dnevu žena, aktivnostih OO ZSMS v letu 1981, letu kongresa ZSMS in rekreaciji v delovni skupnosti. Razen tega pa ne manjka literarnih prispevkov, sestavkov za razvedrilo ter še več zanimivega branja.	OtoK
18- marca 1982
STRAN 11
v
Ko se alkoholik odloči za zdravljenje, pogosto nima jasnih predstav o poteku zdravljenja. Še manj vedo sodelavci in svojci, razen v izjemnih primerih, ki jih bomo opisali kdaj drugič.
Vedeti moramo, da je osnovno znanje potrebno za uspešno zdravljenje. Zato želimo, da bi se čimveč občanov seznanilo z načinom. Potekom in trajanjem zdra-v'jenja, opozorili pa bomo tudi na številne težave, s katerimi se vsak dan srečuje zdravljeni alkoholik in njegova družina.
. Pogosto ljudje mislijo, da Je za zdravljenje alkoholizma dovolj, če alkoholik ne-kaj časa abstinira (ne uživa alkoholnih pijač). Ker pa vemo, da je vsak alkoholik osebnostno spremenjen, bomo razumeli, da abstinenca sama po sebi še ni zdravljenje. V procesu zdravljenja se mora alkoholik
ne zgodi se vsak dan
 Pripetljaji, ki jih nihče
ne ve razložiti
5 V Guinnessovi knjigi rekordov lahko najdemo tudi i podatek o neki bosenski žen-| ski, ki se je petkrat poročila.
Toda rekord ni v tem temveč je rekorderka zato, ker ji je E prve štiri može ubila strela. | Podoben primer je doživel “ tudi čuvaj nekega nacionalnega parka v Kanadi: petkrat je vanj udarila strela, vendar • ; je ostal živ. Potem naslednji ' primer. Leta 1899 je strela udarila v nekega prebivalca ITaranta v Italiji. Zgodilo se je to na dvorišču. Trideset let kasneje, leta 1939 je na isti datum in na istem mestu strela ubila njegovega sina, I leta 1949 (vendar ne na isti 3 datum) pa še vnuka. Znan je tudi primer, ki ga je leta * 1952 objavil britanski časopis ,,Fate”. Major Eric Summerfield, ki je omenjenega leta umrl bi srečno prišel s prve svetovne vojne, če ga ne bi tik ob koncu zadela strela, ki pa ga je le delno omrtvičila. Ko je nekoliko ozdravel se je odselil v Kanado. Ko je nekega dne namakal trnek v rečici je iz enega samega oblaka, ki je bil na nebu, udarila strela v drevo pod katerim je sedel. Udarec vendarle ni bil smrten in Summerfield si je opomogel in po dveh letih je lahko spet hodil. Ko se je potem nekega dne sprehajal po mestnem parku ga je ponovno udarila strela. In spet si je opomogel. Ko pa je po nekaj letih strela spet udarila vanj, je bil mrtev. Ko so ga položili I v grob se je nad mestom razbesnela strahovita nevihta. Strela je udarila tudi na pokopališče. In kam? v Su-Immerfieldov grob.
Roy Sullivan, čuvaj Nacionalnega parka Shenandoah je bil 5-krat žrtev strele. IKer so se mu pri vsaki streli vneli lasje je imel v svojem džipu vedno vodo pri rokah. Ko je leta 1973 spet udarila Ivanj strela so bili priče dogodka tudi reporterji časopisa ,, Washington — Star”.
Slabše pa se je godilo Američanu Charlesu Sappalu
stare koprive najbolj pečejo
ČASTITLJIVA LETA
Na cenjeno uredništvo naslavljam to prošnjo z velikim spoštovanjem. Ne bi vas nadlegovat, če ne bi bil upokojenec in to pri ose-minsedemdesetih. Prosim vas. takorekoč komaj v najboljših moških letih. Lani sem se poročil s krepko vdovo, samo trideset let
! mlajšo. Bilo nama je lepo in  bi bilo še zdaj, če bi ta hudi-j čevka imela kdaj dovolj. \ Tako sem se v slabem letu ' skoraj posušil in z grozo opažam, da me je tudi tam čedalje manj. Prosim vas, sinoči se mije zgodilo to, »da se ni nič zgodilo«. Prosim vas. to se zgodi meni, ki sem imel v postelji več žensk kot katerikoli arabski šejk! No, priznam, tudi leta napravijo
iz Riverviewa na Floridi. Leta 1949 je 4. junija šel na piknik. Udarila je strela in je raztreščila steklenico z viskijem, ki jo je Sappal držal v rokah. Njemu samemu se ni nič zgodilo, le omedlel je od strahu. Leto kasneje in na isti dan (ameriški državni praznik), je Sappal spet odšel na piknik. Udarila ga je strela in pri priči je bil mrtev. Ali je to z dogodkom imelo kakšno zvezo ali ne, tokrat v rbki ni držal steklenice z viskijem.
Slučajna srečanja
Eden od velikih znanstvenikov, ki so se ukvarjali s proučevanje koincidence (naključna sočasnost dogodkov), francoski astronom Camille Flammarion je v svoji knjigi „O neznanem” (1902) opisal 'primer francoskega pesnika Emila Deschampsa. Ta je s svojim očetom nekoč v prepolni restavraciji prisedel k nekemu neznancu, ki se je pravkar vrnil iz Anglije in se je pisal — kot sta to med kosilom z očetom ugotovila — Jean de Fortgibu. Možakar si je zaželel in naročil puding s slivami, ki ga sicer v Franciji takrat niso poznali. Tujec je puding ponudil tudi Deschampsovima. Minilo je deset let in Jean je skozi izložbo neke restavracije v Parizu videl kako pripravljajo puding s slivami. Vstopil je in poprosil za puding. Natakar mu je dejal, da je puding naročen za določenega gosta. Ta gost je bil Fortgibu. Spet je minilo deset let. Deschamps je bil na potovanju po Angliji. Neki prijatelj ga je povabil na puding s slivami. Ko je Deschamps gostitelju razlagal svoje dogodivščine s pudingom je
M CMM HM M
ZAUPAJ SE MI!
Prenekatero žaltavo so razdrli naši predhodniki. Pomislite! Celo rubriko Zaupaj se mi so si omislili! Eno od pisem z odgovorom — to se nam namreč zdi še posebej sočno in pikantno — vam dajemo v branje.
svoje. A kaj bo zdaj moja Klara?Že tako se spogleduje s Konradom, ki je mlado-upokojenec. Slišal sem, da pomaga korenje. Kaj menite vi?
DRAGI DEDEK
Korenje pri oseminse-demdesetih prav gotovo pomaga. vendar ostaja vprašanje. kako korenje pritrditi? Ce boste kaj učinkovitega pogruntali. nam sporočite. Tudi mi se staramo.
Tako torej v pismu in odgovoru nanj. Nič manj zanimiv pa ni pripis uredništva k prvi izdaji rubrike Zaupni pomenki. »Ostala je še gora pisem, na katera dolgujemo odgovore. Če nova ne bi prihajala, bi zadnje pismo iz sedanjega kupa prišlo na vrsto leta 1982 — če bo ta-
krat naš časopis še izhajal, seveda (kakšen interesanten pomislek! —op. pis.) — zaradi tega in ker je urednik rubrike pri prebiranju pisem ugotovil, da v današnjem svetu razen seksualnih ni drugih težav, je odpovedal službo, ker meni, da se bo tako lahko ves posvetil ženi. Čigavi?«
Na koncu pa — kot se je podpisal — nezaupni urednik dodaja: »Ljudje, povedal sem vam. zdaj pa bo. kar bo. Spal bom pa le bolj mirno.«
Dandanes imamo že toliko medikamentov in vodic, pa sprejev, maž in masti, da korenje sploh več ne pride v poštev. Ni hudik, da ne bi tudi takim »korenjakom« pri oseminsedemdesetih kaj ha-snili!	-brž-
zazvonil zvonec in na pragu se je pojavil Fortgibu, pozvan na večerjo, k nekemu prijatelju, ki je sicer stanoval v isti hiši, toda pomotoma je pozvonil na napačna vrata.
Britanski pisatelj ‘ Colin Wilson pa je opisal naslednji doživljaj. Ko je pisal svojo knjigo ,.Okultno” (1971) se je odpravil v knjižnico, da bi v Britanski enciklopediji preveril neki podatek. Ko je pristopil h knjižnemu regalu, mu je padla neka knjiga na glavo, nato pa na tla kjer se je odprla. Ugotovil je, da je bi to zvezek enciklopedije, ki ga je iskal, odprl pa se je prav na tisti strani kjer je bila razlaga podatka, ki ga je Wilson nameraval preveriti.
Na Bermudih se je zgodilo tole. Dva brata je povozil isti taksist, čeprav v časovnem razdobju enega leta. Ugotovili so tudi, da je taksist pri obeh nesrečah vozil istega potnika. V Londonu so decembra 1911 obsodili na smrt tri obsojence, ker so umorili sira Edmunda Berryja. Javno so jih obesili na GRENBERRY HILLU, nekem gričku blizu Londona, kjer so že od pamtiveka stala vešala. Obsojenci so se pisali GREEN, BERRY in HILL
Podobna koincidenca je znana tudi iz druge svetovne vojne. Operacija, ki so ji zavezniki dali tajno ime Overlord, je pomenila izkrcanje na francoski obali, ki so jih v tem tajnem dokumentu imenovali Omaha, Mulberry, Utah in Neptune. Tri tedne pred pričetkom zavezniške invazije je bila v londonskem dnevniku Daily Telegraph” objavljena križanka, ki je vsebovala vse te besede. Britanska protiobveščevalna služba je mrzlično iskala g avtorja^ ker se je bala, da gre za vohunsko sporočilo. Ugotovili so, da je križanko sestavil neki podeželski učitelj, ki se mu nikoli niti 1 sanjalo ni, da zavezniki pripravljajo invazijo.
KJE STE PA BILI
— Že štiri mesece te nisem videl. Kje za vraga hodiš! Ni te bilo pri Zvezdi, Baranja trdi, da te že celo večnost ni bilo, pa v Radencih in na kmečkem turizmu ni bilo niti sledu . . .?
— Res. Bil sem na varnem. ; Zaradi tiste poneverbe, nanlreč.
Britanski model Janet Reger reklamira žensko perilo, ki ga izdelujejo le v majhnih serijah. Pač za tiste petične ženske, ki ne prenesejo, da bi še katera od znank imela enako kombinežo kot ona. Temu primerne so seveda tudi cene reklamiranega perila.
LEGENDA
O
SKOPUŠTVU
Ko se je na svetu pojavil denar, so se »rodili« tudi skopuhi. To, kar so danes Škoti, so bili včasih Židje, pred njimi pa Feničani — legendarni skopuhi, o katerih je ljudska domišljija začela spletati tudi anekdote.
Med velikimi skopuhi so bili tudi nekateri znameniti ljudje. Naj jih nekaj navedemo. Takšen je bil slavni slikar Rembrandt, ki je preoblečen in nekoliko zamaskiran sodeloval pri številnih licitacijah na katerih so prodajali njegove slike. Licitiral je, da bi tako svojim slikam dvignil ceno. Njegovi učenci so ga poznali, zato so mu včasih na tla risali zlatnike, ki jih je poskušal ostareli in skopi Rembrandt pobirati...
Velik skopuh je bil pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj, toda prekašal ga je filozof Arthur Schopenhauer, ki seje oblačil v cunje iii na cesti mu je tu in tam kdo ponudil drobiž, misleč da je berač. Edino razkošje zanj je bil kozarček vina po skromnem kosilu, toda s svinčnikom je vsakikrat na steklenici označil višino do katere je še segala preostala pijača, boječ se, da mu vina kdo ne popije. Velik skopuh je bil tudi Napoleon Bonaparte, ki je vladal skoraj celi Evropi. Z ženo Josephino seje večno prepiral, ker ni hotel plačevati računov za njene obleke, ni dovolil zaklepati vrat, ker se je bal, da bo moral kupovati nove ključavnice.
za razvedrilo
»Boste kam šli?«
»N e, tokrat ne, ker so me pripeljali. Vse ostalo bo pismeno. Tako so mi vsaj povedali miličniki.«
NA CARINI
— Cel avtomobil ste preiskali, vse pospravljeno razmetali, mi lahko naredite še eno uslugo? Poglejte, prosim, če je še kaj olja v motorju!
V Gold Hillu (Teksas) so sredi belega dne v cerkvi ukradli — spo- , vednico.
XXX
Po nekem nerazve-Ijavljenem zakonu iz , sedemnajstega stole-| tja smejo Angleži svoje i žene pretepati. Vendar • z omejitvijo; tega ne smejo storiti med de-, veto zvečer in šesto uro l zjutraj!
XXX
V ZR Nemčiji je regi* j striranih preko 11.000 ; nogometašev.
XXX
Rubikova kocka je : postala predmet s ka-terim si belijo glave tudi ameriški zdravniki. । Mnogim, tudi mladim । ljudem, ki so se dalj časa ukvarjali s to koc- j ko so otrdeli palci, po* i dobno kot pri nekakšnem revmatičnem i oboljenju. Tako imamo i
sedaj poleg kocke tudi bolezen.
Rubikove Rubikovo
V zahodnonemškem mestu Constanza je s tretjega nadstropja pa-del osemnajstmesečni otrok. Ko je mati to vi* dela, je padla v nezavest in je v bolnišnici umrla. Otrok je padel na platneni senčnik, ki je bil razpet ob izložbi trgovine v pritličju in se mu ni nič zgodilo.
XXX
V mesto Hinoba An na nekem malem otočku,
Manile, ki šteje 40 tisoč prebivalcev so navalili iskalci zlata. Pred tedni so jih našteli okoli 10° tisoč.
XXX
Na letališče v Sočiju ob Črnem morju so se naselili golobi, ki so se umaknili pred izredno ; hudo zimo na Kavkazu, I Z nobenim sredstvom  jih niso mogli pregnati, i zato so morali letališče i zapreti za ves promet.
NESREČA PA TAKA	k
— Ste danes že srečali šefa? Ne na hodniku, amPaP kje drugje?	e
— Sem, že trikrat, vendar me takrat ni videl, ker J imel v gostilni poslovno kosilo. Ampak, tisto četrto sr Čanje je bilo »kar tako.«
STRAN 12
za vsakogar nekaj
ZDRAVNIK ZA VAS
VSAK JE DOLŽAN E SKRBETI	ZA SVOJE
ZDRAVJE. NIHČE NE « SME OGROŽATI
ZDRAVJA DRUGIM.
Higienske razmere prebival-a stva se zlasti glede varstva okolja in preskrbe s pitno vodo g slabšajo; nevarnosti širjenja | množičnih nalezljivih obolenj I se večajo; število preventivnih pregledov delavcev že leta sta-_ gnira ali pa celo upada; podob-I no velja za preventivne pregle-I de šolskih otrok in mladine; E izreden je porast števila nesreč v kmetijstvu, gospodinjstvu in I pri rekreaciji, s tem v zvezi pa S zaskrbljujoča odsotnost z dela; I ob vsem tem ne smemo pozabiti. da se pogoji gospodarjenja v g združenem delu slabšajo in da ' to ima, še bolj pa bo imelo v I bodočnosti krepak odmev tudi v področju zdravstvenega in socialnega varstva. Pa, ali je v lej našteti problematiki kaj  posebnega, kaj novega ali vsaj K takega, kar bi nam zadajalo več skrbi kot doslej? In če že gre za skrb, za zdravstveno ali širšo, s družbeno, morda za večjo skrb posameznika. Da; tu naj bo I odslej povdarek, saj smo ga doslej zanemarjali ali pa zavest-K no prenašali na širše plasti.
I 101. Člen Zakona o zdravst-' venem varstvu jasno definira:
»Vsak je dolžan skrbeti za svoje zdravje, nihče ne sme ogrožati zdravja drugim«. Skrb za
PRI TEMELJIH NE VARČEVATI
Z nastopom lepega vremena so oživela tudi gradbišča. Marsikdo se bo gradnje manjšega objekta, recimo vinske kleti, garaže, hleva. . . lotil sam, saj je z denarjem zelo na tesnem in si ne more privoščiti plačila zidarjem. Ne bo odveč torej en ,,zidarski” nasvet.
Temelji so sicer nevidni del stavbe in marsikateri graditelj skrije vanje svoje graditeljske napake, misleč, da se to ne bo videlo. Pa temu ni tako! Vse napake se Prej ali slej pokažejo v delih stavbe nad zemljo. Naj naštejemo nekaj najbolj pogostih nepravilnostih, ki jih •.vgrajujemo” v temelje.
Širin a temeljev
Širine temeljev nikoli ne moremo določiti z ocenitvijo, pač pa jo moramo izračunati. Zato prepustimo to opravilo strokovnjaku in mu predvsem zaupajmo ter vedno upoštevajmo njegove ugotovitve. ‘
Širina temeljev je odvisna predvsem od obremenitve, ki pritiska nanje, in od nosilnosti tal. Zato so pri isti stavbi temelji pod notranjimi nosilnimi zidovi navadno širši kot pod zunanjimi nosilnimi zidovi. Notranji nosilni zidovi so namreč obremenjeni s stropom z obeh strani zidu, zunanji pa le z ene.
KLUBAŠI MED SABO
— Za koga pa zdaj navijaš, Mimi?
— Ne navijam več. Zadnjič so me pretepli. Ne naši, saj razumeš...
VEŠ KAJ?
da mi~ ^am'' °dkrito ti povem,
— Vem.Tafantti ni všeč ...
— Joj, mami, kako si se-zmotila. Všeč mi je, le tvoja in očkova prisotnost me je motila!
VSEENO JE BILA SESTRIČNA
’	— Dragi, mnoge stvari
sem tolerirala, skušala sem jih pozabiti, ampak tisto zadnjič...
— Oprosti, ne spomnim se več. Zadnjič je bilo ... ja, bilo je okrog zlobnega to-zarenja. Tista v avtomobilu je bila res sestrična! Verjemi, ker je vsako rotenje odveč.
Ali skrbimo za zdravje?
zdravje pa ne gre razumeti le za primer bolezni, pač pa predvsem v smeri utrjevanja in po-1 speševanja zdravja ter preprečevanja obolevanja. Za dosego teh kvalitet pa je odločujoča volja, zavest in želja posameznika v naši družbi, da s tem optimalno doprinese k splošno ugodnim zdravstvenim razmeram v populaciji. Enake obveze ga vežejo tudi na organizacijo združenega dela v kateri združuje delo, saj bi morali samoupravni akti to še posebej po-vdarjati- V vsej dosedanji ohlapnosti smo na ta moment očitno pozabljali, čeprav je marsikje še kako problematično. Naj kaj mislimo?
Ni niti časa niti prostora za obširno in poglobljeno razpravo, pa vendar bomo navedli nekaj dejstev. Ob problemu naraščajoče odsotnosti z dela, z vsemi negativnimi sopojavi moramo jasno povdariti vlogo in obvezo združenega dela ter vseh njegovih dejavnikov za bolj poglobljen vpogled v zdravstveno in drugo problematiko, ki lahko pogojuje izostajanje iz dela. V dobro bo združenemu delu, če bo doumelo, da zdravstvo samo ne bo rešilo problema odsotnosti z dela, ker nam je vsem jasno, da vzrok ni le zdravstvene narave. Vzemimo za primer samo nesreče izven dela, ki so po vzroku začasne odsotnosti z dela na
ZA
GRADITELJE
Širine vseh temeljev morajo biti med seboj usklajene, tako, da je tlak pod vsemi temelji približno enak. Ta zahteva je še posebno pomembna na slabih, mehkih tleh (glina}. Ce se tlaki pod posameznimi temelji preveč razlikujejo, se ti različno posedajo in v zidovih se kaj radr pojavijo razpoke. Zaradi istega razloga ni priporočljivo, posebno na slabih tleh, da izdelamo vse temelje enako široke, pa čeprav namenoma naredimo preširoke. Tlak pod temelji nikoli ne sme preseči dopustnega tlaka za določeno zemljino, kar se zgodi pod preozkimi temelji. Razširitev temelja na vsako stran zidu naj znaša vsaj 10 centimetrov, tako da lahko izvedemo prekop med hidroizolacijama pod zidom in tlakom, oziroma pod zidom in na zidu na zunanji strani.	$
GLOBINA TEMELJEV
Globina temeljev je pravzaprav najbolj maščevalna zadeva. Letošnja dolga
— Ja, tudi drugi pravijo tako. Ni pa bila tvoja sestrična ...
— To so pa njene stva-
ri...
POZABLJIVOST
— Kam k vragu sem založil te ključe?! Ta ne »Štirna«, ta tudi ne, tega sem že poskusil vtakniti v ključavnico . . .
— Koga pa iščete?
— Domov, spat bi rad šel, nikogar ne iščem!
— Predlagam vam, da poskusite v naslednjem bloku in to prav mirno. Tam vaših nočnih zablod verjetno še ne poznajo .. .
»Nekaj bi vas rad vprašal, tovariš.«
»Oprostite, obrnili ste sena napačen naslov.Tretja pisarna desno, tam se boste lahko dogovorili.«
»Tam sem že bil in so mi rekli, da ste vi odgovorni za moj primer.«
»Nesramneži! Še za malico nimam časa!
tretjem mestu, s povprečnim trajanjem odsotnosti 19 dni in s skupno skoraj 90.000 izgubljenimi delovnimi dnevi.
Samo zaradi nujnega zdravljenja alkoholikov smo v SRS leta 1973 izgubili 110.000 delovnih dni, pri čemer moramo razumeti, da gre za pojav znotraj naše - aktivne delovne populacije v združenem delu.
Škodljivost kajenja je splošno znana in tudi znanstveno potrjena. Rakasta in druga težka obolenja pljuč pa tudi drugih organov so v značilnem porastu. Že leta 1965 je bila škoda kot posledica kajenja ocenjena na skoraj milijardo starih dinarjev. Pa danes?
' Nič manj potrošniški nismo pri porabi zdravil. Za dobrega sodimo le zdravnika, ki predpiše čim več zdravil, in če se le da po želji bolnika. 5 % slovenskih bolnišničnih postelj pa polnijo samo bolniki, bolni zaradi pretirane rabe zdravil. Ob vsem tem pa še na ves glas tarnamo, da gre za strašno pomanjkanje zdravil. Za popolnejšo sliko o problemu pa moremo omeniti tudi maso neporabljenih in celo odvrženih zdravil, ki jih najdemo v vsakem domu in na vsakem smetišču.
5 — 6 % slovenskih novorojenčkov ima različne prirojene napake. Žani so številni pred-rojstveni preventivni ukrepi kot
in trda zima je to marsikomu dokazala z dvignjenimi in premaknjenimi zidovi, vrati, pragovi, vhodnimi podesti. . .
Osnovno pravilo, ki določa globino temeljev, se glasi: temelji pod zunanjimi (obodnimi) zidovi naj segajo tako globoko, da bo njihovo dno pod mejo zmrzovanja tal. Ta meja je pri nas v splošnem 80—100 centimetrov globoko v tleh. Manj globoko je pri peščenih, bolj globoko pa pri gostih mokrih tleh. To pravilo ne velja le za temelje pod zidovi, pač pa tudi za temelje pod ograjami in za temelje pod robovi vhodnih podestov pred vrati.
Zakaj tako pravilo? Znano je, da se prostorina vode, ko se spremeni v led, poveča (za približno 11 promil). Isto se zgodi z mokrimi tlemi pod temelji. Pri tem se sprostijo velike sile, ki temelje dvignejo in povzročijo nepovratna preoblikovanja, ki se ob ponavljanju pojava seštevajo. Zato v pretekli zimi marsikdo ni mogel odpirati garažnih vrat in marsikatera ograja je postala nagnjena znamenitost. Sproščena sila lahko dviga tudi dele zgradb in povzroča razpoke v zidovih in tlakih.
Globina temeljev je odvisna še od globine nosilnih tal, višina temeljev pa še od njihove širine. Za nearmirane temelje, kakršne navadno delamo pri stano-
za razvedrilo
NESPORAZUM
— Za avtomobilom ste zamahovali. Rabite pomoč, rabite zdravnika, je bila kakšna nesreča?
— Rabim pomoč, vendar ne zdravniške. To bo verjetno prej rabila sestrična, ki mi je posodila svoj avto. Veliko uslugo pa mi boste naredili, če boste poklicali vlečno službo. Tale avto je zdaj »nepremičnina«!
OČKA IN MARKEC
— Ne sitnari, Marked Ko se bo iztekla tekma, te bom zares povabil na sadno kupo.
— Ampak, očka, tekma se je že iztekla in na vrsti je podaljšek...
cepljenja, borba proti kajenju in uživanju raznih poživil, zdravil itd., ki bi naj zmanjšali ta nemali odstotek več ah manj dokončnih nesrečnikov. Ukrepe pa največkrat ne izvajamo vse dotlej, dokler nas ne ošvrknejo posledice, ki pa so večinoma hude in trajne.
Ker nam gre naštevanje slabosti le nerado v ušesa, bom poskušal omenjeno ilustrirati z nekaj podatki za SRS v letu 1976: ekonomske izgube,: ki so bile posledica odsotnosti z dela, so bile ocenjene na 5470 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo 6,38 % celotnega narodnega dohodka. Vsem nepoznavalcem bo dosti bolj jasno, če jim za primerjavo povem, da je navedeni znesek bistveno večji od zneska vsega denarja, ki so ga delavci leta 1976 združili v SRS za potrebe zdravstvenega varstva.
No, na koncu smo dolžni še odgovor na naslovno vprašanje. Če smo pošteni in samokritični potem moramo reči, da ni in da to izrazito slabi učinkovitost številnih zdravstvenih akcij. Privzgojena skrb za lastno zdravje naj bo vodilna, zakonska in samoupravna pa le kot opomin. Le tako bo več zdravja, da ne rečem tudi več denarja pri posamezniku in v družbi kot ce,oU' dr. Jože MIKLIČ spec. ped.
OTROCI NA ZADNJI SEDEŽ
Strokovnjaki so izračunali, kaj se zgodi pri prometni nesreči pri različnih hitrostih. Podatki so neverjetni, vendar resnični. Na primer: nenadni udarec avtomobila pri hitrosti 20 kilometrov na uro občutimo tako, kot če bi padli z višine 1,60 metra; že pri hitrosti 30 kilometrov na uro se je nemogoče tako trdno oprijeti volana, da nas pri tem ne bi sunilo naprej in nazaj; pri čelnem trčenju pri hitrosti 40 kilometrov na uro je tako, kot če bi skočili iz drugega nadstropja; trčenje pri hitrosti 80 kilometrov na uro je podobno padcu z višine 25 metrov; pri 100 kilometrov na uro pa padcu z višine 40 metrov.
vanjskih hišah, velja, da razmerje med višino temelja (razdalja od vrha do dna temelja) in širino stopnice (kar je enako razširitvi temelja na vsako stran zida) ne sme biti manjše kot 1,2:1 (lahko je 1,5:1, me sme pa biti 1:1). Ta zahteva izhaja iz kota notranjega trenja pri nearmiranem betonu za temelje, ki znaša približno 50 stopinj.
IZKOP ZA TEMELJE
Dno izkopa za temelje naj bo vedno iz razraščenih tal. Preglobokih izkopov ne smemo zasipati z zemljo. Temelj na takem mestu naj bo pač globji. Zasipanje pod temelji lahko opravimo le z gramozom v slojih po 20—25 centimetrov, ki jih utrdimo z valjanjem, kar pa je pri gradnjah enodružinskih hiš skorajda neizvedljivo. Ce dež razmoči izkop, kar še posebej velja za terene iz (trde) gline, moramo vso tazmehčano zemljo odstraniti. Zato omogočimo, kjer se da, vodi odtok iz izkopov.
TEMELJI V RAZLIČNIH VIŠINAH
Ce so dna temeljev zaradi delne pod-kletitve ali drugih razlogov v različnih višinah, moramo z dnom višje ležečega temelja , stopničasto preiti na globino dna nižje ležečega temelja. Prehod izvedemo v stopnicah visokih približno 50 centimetrov, in širokih 1 meter, vendar tako, da vogale posnamemo in izvedemo prehod z ene stopnice na drugo pod kotom 45 stopinj. Nagib celega prehoda naj bo približno 30 stopinj.
Nikoli ne smemo ob (na primer) pod-kletno stavbo postavici prizidka v višini pritličja na plitve temelje, ne da bi z dnom temeljev stopničasto prešli na nivo niže ležečih temeljev oziroma ne da bi, če je nov temelj vzporeden s kletnim zidom in lik ob njem, kar cel temelj postavili na nižji nivo. Izvedljivost drugega primera je ponavadi tehnično vprašljiva in je primerneje, če najdemo drugačne tehnične rešitve (na primer stebre na točkovnih temeljih).
BETONIRANJE TEMELJEV
Za temelje navadno uporabljamo beton marke 150 MB. Ce je temelj armiran, moramo uporabiti vsaj marko betona 200 (MB 200), sicer pa se ravnajmo po navodilih projektanta.
Vlaganje kamenja v temelje je dopustno, vendar z omejitvijo, da to lahko počnemo le v nearmiranih temeljih na zelo dobro nosilnih tleh.
Na potresnih območjih, kjer vgrajujemo navpične armirane betonske vezi, ne sinemo pozabiti na sidra za te vezi, ki jih moramo vložiti že v temelje, sicer je učinek vezi le blažev žegen za hišo. Pri betoniranju temeljev seveda ne smemo pozabiti na utore in luknje za kanalizacijo in razne instalacijske napeljave. Utori in luknje naj bodo vselej na vse strani vsaj 5 centimetrov večji od elementa, ki ga kanimo voditi skozi temelj.
Sedaj pa veselo na delo!
Kdor je že doživel in preživel prometnb nesrečo, pa ni bil privezan, bo potrdil, da se v odločilnem trenutku ni dalo pomagati. Vrglo gaje po svoje in ga premetavalo, četudi je nagonsko stegnil roke, če je bil na primer sopotnik,'in jih skušal trdno opreti ob armaturno ploščo. Sunek in stisk prek prsnega koša je sicer tudi pri pripetempasu močan (odvisno seveda od hitrosti), vendar pas zadrži in mnogokrat rešuje življenja. NE POPUŠČAJTE OTROKOM!
Ob pravkar prebranih podatkih se kar takoj zamislite, še preden boste naslednjič sedli v avto. Sami ali z otroki. Ne dajte se preslepiti, da se peljete le dve ulici daleč in se vam na tako kratki varnostni razdalji sploh ne more nič zgoditi. Otrokom ne dosolite, da sedijo spredaj poleg vas. Sedeti morajo zadaj, sploh pa če so mlajši od 12 let. Prav majhni otroci morajo sedeti pripeti v varnem sedežu. Zgornji del vozička ali torba za dojenčka, ki je položena v avtomobilu na zadnjih sedežih, pa mora biti dobro pritrjena, da ne drsi sem in tja in da se že ob neznatnem zaviranju ne preobrne.	\
Sestavil Marko Napast	Mesto ob Krki	Glasbeni interval	Pravoslavni višji dunovnik	Letovišče na severno italijanski rivieri	Filmska igralka Miranda	Vpliven, veljaven človek	Kdor oddaja delo na akord
Rastlina ki ob dotiku speče							
Ornament							
Spodnji del noge							
Očka, atek					Okrajšava za junior		
Menično poroštvo					Anton Dermota Sol sečne kisline		
Natrij			Pristanišče Nemški pisatelj				
jug		Pevski zbor Vrsta pelikana				Dušik Nekdanje poulično glasbilo	
največji italijanski naftni koncern				Ženski pev ski glas Židovsko žensko ime			
Ruska dolžinska mera							Zmikavt, kradljivec
Antično ime otoka Visa					Janez Trdina Medmet		
limona							
Arabski žrebec			Drag kamen				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: marengo, aneroid, nožarna, INA, mel, Pi, kaki, umik, Os, lik, alk, A, Samoa, NL, log, titanit, Ksenija, Aar, JAT.
IZ OŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA
vestnik, ib. marca 1982
STRAN 13
Presenetil sem jo
Približeval se je osmi marec — dan žena. Za ta praznik smo se pripravljali tako, da smo kupovali ali izdelovali sami darila. Tudi jaz sem nekaj kupil in na velik kos belega kartona skrbno nalepil vžigalice v misel: VSE NAJ-bouSe mami za praznik dneva ŽENA.
To sem skril pod posteljo, kjer je darilo čakalo na primeren trenutek. Osmega marca zvečer smo šli na proslavo v staro šolo, kjer je bil lep program. Ko smo prišli domov, je bila mama vesela in dobre volje. Spomnil sem se, da bi bil to pravi trenutek, da bi ji podaril darilo. Zbežal sem v svojo sobo in izpod uo-
IZBRANA RISBA: »Mama« — Narisal Jožko Lebar, 4. a raz. OŠ Apače.
stelje pazljivo potegnil darilo za mamo. Odšel sem v kuhinjo, kjer sem jo presenetil. Stopil sem pred njo in ji čestital takole: »Vse najboljše ob dnevu žena, da boš še dolgo zdrava in vesela v krogu svoje družine!« Mami so se od sreče zasvetile oči, predal sem ji darilo. Mama me je poljubila in mi od sreče potiho rekla: »Hvala, Robert!« Takrat ji je čestital še oče. Nekaj časa smo se še pogovarjali, nato pa smo šli spat.
Vesel sem, da je bila mama zadovoljna z darilom, v katerega sem vložil mnogo truda in ljubezni.	Robert Šabjan, 5. raz.
OŠ Dobrovnik
Hvala ti mama
Mati, ti si me rodila in skrbela zame z vso ljubeznijo. ki jo premoreš le ti. Koliko noči si prebedela ob moji postelji? Varno si vodila moj prvi korak. Vedno si bila zame v skrbeh, jaz pa sem bila nehvaležna in ti nisem vračala dobrote. Vedi, da sem še otrok. Razumi me. V mojem srcu si ti najiepša ’ roža med vsemi. Toda to, kar čutim do tebe, ni mogoče povedati z besedami. Mnogokrat trpiš in jaz to vem. Večkrat, ko si sama, ti tečejo solze po licu. Takrat bi najraje stopila k tebi in te pobožala po tvojih žuljavih rokah, ki so storile toliko dobrega zame. Ti si nenadomestljiva v mojem življenju. Kot potrebuje roža vodo in svetlobo, tako potrebujem jaz tebe. Ti ljubiš nas vse, mi pa tega večkrat ne opazimo. Ti si nas vse naučila ljubiti, a vem, da nas ne bo nihče ljubil tako, kot nas ljubiš ti.
Mama, zahvaljujemo se ti za vse, kar si mi že dala, mi daješ in mi boš dala. Saj ti si le ena na svetu. Tako, kot me ljubiš ti, me ne ljubi nihče.
Tatjana TOMEC, 6. d.
OŠ 17. oktober Beltinci
MAMICI
Mamici za dan žena, pošiljam tisoč vročih ji želja. Stisnem jo okrog vratu'; lepo nam o bo kot v snu.
Zvončki v šopku se smejijo, mamici jih podarimo.
Mehko z mačicami božamo, s pesmicami jo obkrožamo.
Mamica moja rada me ima, jaz je prav nikomur ne dam.
Deliva dobro si in zlo, jaz prisrčno ljubim jo.
Ivan Tkalec, 3. b OŠ Črenšovci

Intervju z delavko iz naše tovarne
Ob 8. marcu smo se mladi dopisniki naše šole odločili, da bomo naredili nekaj intervjujev z delavkami iz Pletilstva, kajti želeli smo zvedeti, kaj menijo o svojem prazniku.
Česa se spominjate kot delavka ob 8. marcu?
Ob tem prazniku se spominjam boja žensks za ena-’ kopravnost z njihovo voditeljico Klaro Zetkin na čelu.
Ženske so se borile za svoj boljši jutri in za boljšo prihodnost svojih otrok. Seveda se tudi mi borimo za še lepši jutri, a ta naš boj je delo. Naše prednice pa so prelivale kri.
Kaj vas razveseli ob 8. marcu?
Najbolj me razveseli skromen šopek in tople besede.
Na praksi sem bil pri očetu, ki je gozdarski tehnik v Zgornji Velki.
Prvi dan sva odkazovala drevje za sečnjo v Spodnjem Jakobskem dolu. Odkazovala sva predvsem tista drevesa, ki so bila bolna, slabo rastoča ali pa so ovirala rast drugih dreves. Tudi sam sem odkazoval. To sem naredil tako, da sem z odkazilnim kladivom zaznamoval drevo z rdečo barvo na koreničniku in prsni višini. Drevo tudi izmerimo v prsni višini in jo zapišemo v odkazilni list ločeno po drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah.
Drugi dan sva z očetom izpolnjevala odkazilne liste, potem pa sva krojila drevesa. Krojenje je določevanje mest, kjer drevo razžagamo. Pri krojenju je zelo važno, da spoznamo napake, poškodbe in bolezni drevesa.
Tretji dan smo razžagan les spravili z velikimi traktorji do kamionske ceste, od tam pa smo les s tovornjaki vozili na žago Marles.
Delo mi je bilo všeč.
Robert Režonja, 8. r.
OŠ Črenšovci
Ali ste veseli tudi proslave ob dnevu žena?
Da. tudi proslava me veseli in mislim, da veseli tudi z druge ženske.
Morda vam delovna organizacija podari kakšno darilo?
Tudi od delovne organizacije prejmemo skromen šopek in vse se trudimo, da proslavimo ta praznik kar najbolj delovno.
Tudi mi. otroci, pomagamo mamicam in s tem kar najlepše počastimo njihov praznik. ]^ojca yratar 7 raz OŠ Prosenjakovci
Nedeljsko veselje
Nedeljsko popoldne. Bilo je mirno, skoraj svečano. Sonce je skozi okensko šipo pošiljalo tople poljube in božalo s svojimi žarki. Z veselim srcem sem se odpravila na sprehod. Šla sem ob potoku, namenjena sem bila k prijateljici. Zdelo se mi je, da me celo ribice, ki so se poigravale v potoku, pozdravljajo.
Pozvonila sem in prijateljica mi je vsa vesela odprla. Cas nama je ob poslušanju kaset hitro mineval. Narava je kar vabila ven, in ko sva hodili med cvetlicami na travniku, je omamno dišalo. Nekaj te dišeče lepote sva odnesli s seboj in soba je postala bolj živahna.
Lepi trenutki hitro minejo in tudi tokrat je bilo tako. Ko sem se poslavljala, sem ji obljubila, da jo še obiščem. Dneva še ni bilo konec, vendar se mi je zdelo, da več kaj posebno veselega ne bom doživela. Še vsa pod vtisom lepega doživetja sem sedla k nalogi, toda misli so se mi kar naprej vračale k prijateljici in najinemu srečanju z naravo. Spet je minil leP dan-	ROMANA' ROUDI
OŠ Mačkovci
ferdo
GOO'nA
,, Ti ščene malo, ne boš me brcalo. Saj te še sploh na svetu ni."
Začeli sva se smejati. Njena narava je premagovala vse. Mene je njen optimizem reševal. Ker se je napovedal otrok, so se Helenine ljubezenske zgodbe v hipu umaknile njemu. Začela je delati načrte za porod, ki naj bi bil po njenem mnenju kar v tem stanovanju. Tudi meni se je zdel ta načrt najboljši, ker sem se vsemu privadila: sobi najbolj, gospodinja je postala znosna, še čarovnika mi je vsakdanje življenje napravilo bolj človeškega. Nič posebnega najbrž ne bo, če bom prala plenice in jih sušila nad dvoriščem, kjer na vrvicah pred oknom gospodinja obeša perilo. Čarovnik se bo plenicam privadil. Med temi velikimi načrti naju je končno le premagal spanec.
Nekega dne mi je Franckin obisk povzročil toliko strahu, da sem potem precej časa živela pod vtisom, da se obroč okrog mene vztrajno in grozljivo oži. Oži neopazno, ker stika s svetom sploh nisem imela in sem si svoje predstave o dogajanjih gradila samo po pripovedovanju Helene, Henrike in Francke. Tako so se oblikovali moji pogledi na življenje, kakor sta ga doživljali Francka in Henrika. Njuni obiski so mi pomenili svojstven užitek. P njunem pripovedovanju je bito manj napetosti in več topline v opisovanju človeških odnosov.
A je Franckin obisk nekega mrzlega zimskega dne ves ta čar razpihnil. Bila je bleda in vznemirjena.
,,Kaj je, Francka?” sem jo zaskrbljeno vprašala. Lonec, ki ga je postavila na mizo, me ni privlačil.
,,Ne vprašaj."
„ Kar povej!"
,,Bom, ker je prav, da veš."
Francka je imela pet kilogramov bele moke, ki jo je prinesla od doma z Dolenjske kmalu po razsulu Jugoslavije. Sklenila je, da bo moko čuvala za najhujše čase. Odnesla jo je na podstrešje, ker bi se lahko zgodilo, da bi jo kdaj zaskominalo in bi moka pomalem šla za palačinke ali za kako drugo potrato.	,, , „	l.
Svojega sklepa se je dolgo držala. Do mojega pohoda. No ko sem prišla jaz, je začela nositi moko s podstrešja, ker seji je smilil moj otrok še bolj kot jaz. S to moko je zboljševala kruh, ki mi ga je pekla, zboljševala hrano, ki mi jo je nosila, a trdno je sklenila, da ne načne zadnjega kilograma. Zadnji kilogram moke bo hranila, tudi če se svet podre, da mi bo ob porodu spekla štruco belega kruha. Skrivnosti o-štruci belega kruha mi ni izdala. Hotela me je presenetiti, ker sem bila v

njenih očeh velika revica in sem se morala celo zateči v to .sračje gnezdo', kot je obmetavala njej osovraženo Ljubljano. Nikoli je ni marala.
Medtem ko je Francka hodila na podstrešje, so na njeno štorkljanje postali pozorni tisti hišni stanovalci, ki so stanovali v najvišjem nadstropju in so bili belogardisti. Nad Francko in njeno moko so se začeli zbirati temni oblaki. Osumili so jo, da skriva na podstrešju partizane, in pred nekaj dnevi seje znašla pri njej italijanska policija. Zahtevali so, da jim odpre podstrešje. Poklicali so zraven Zmago Terlep, izdelovalko rokavic. Tej se je priključilo še nekaj stanovalcev in procesija s Francko na čelu se je pomikala na podstrešje. Tam pa so našli le vrečico z moko, ki je bila očuvana skoraj samo še za belo štruco.
Zmaga Terlep je ob pogledu na prgišče moke hlinila ogorčenost nad pokvarjenostjo ljudi, ki Francki želijo nesrečo. Francka je slutila, odkod izvira pravo ozadje te nevarne igre. Njena jeza na .sračje gnezdo' se je podvojila in prišla je k meni s strahom a tudi z ogorčenostjo nad pokvarjenostjo Zmage Terlep in ostale .belogardistične golazhi' v hiši.
Prvo, na kar sem ob njenem pripovedovanju pomislila, je bila slutnja, da jo zasledujejo, ko prihaja k meni. Mogoče so opazili, da nosi iz hiše nekaj v cekarju in kdo naj ve, če // niso sledili zdaj, ko mi je prinesla zame nepogrešljivo enolončnico. Šlo mi je skozi možgane, da lahko pridejo vsak hip. Tako mi je Zmaga Terlep, ki me je seveda poznala, moj tek povsem pokvarila. Nikoli nas ni čisto zapusti! drug pred drugim strah, da bomo popustili, če se znajdemo v arestu.
Helena je s svojo vihravostjo pregnala moreče vzdušje, ki ga je pustila za seboj težka, redkobesedna Francka. Znala je to na poseben način. Tako je udarila z novico, da prihaja z literarnega večera na Taboru, kjer je prej stanovala. Dobili so se sami asi: politični funkcionarji, obveščevalci, vosovci, likvidatorji. V glavnem fantje in dekleta z univerze in srednje šole. Sedeli so po stolih, po tleh. Na sredi sobe so imeli kup polen in ker peč ni vlekla, so držali noge na polenih, da so se .greli'. Da je p/ala ljubezen skoraj med vsemi, je bilo seveda jasno.
Odbila je moj pomislek, da bi lahko vdrla policija k njim in bi jih vse pozaprla. Imela sem pomisleke ob podobnih novicah, ki jih je kar pogosto prinašala v moj odrezani svet. Ona pa je udarila na filozofsko struno:
„ Pre več hudih stvari doživljamo, mami. Moramo se sprostiti, ker naša mladost kljub vsemu kipi."
Kdo bi ji očital, da ne dela prav. Seveda me je prepričala.
Na Taboru so trije recitirali: Kajuh svoje pesmi, Boris prozo in nek Ivan patetični recital:, Slovenski narod na mrtvi straži'. Ivana so morali neprestano tičati, da ni vpil. Naslov recitala- si je zapomnila, ker je bil vzet iz vsakdanje politične govorice.
Govorili so tudi o izvršeni likvidaciji Tomažiča, belogardista z univerze. Ob tem je zgubljala živce Vesna, kije ob akciji stražila na cesti in je morala dati znak, kdaj Tomažič prihaja. Kmalu po njenem znaku so streljali. Zdaj jo muči občutek krivde, ker ne ve, kaj je zakrivil. Morali bi jo prej poučiti, če so jo pritegnili v akcijo. Prav motila je literarno vzdušje, ki je bito nekaj izjemnega. y
Izmed vseh novic s Tabora me je najbolj pritegnila vest o neki partizanki Vidi, ki se je vrnila v Ljubljano. A ne rodit, ampak so jo poslali na politično delo. Ker sta s Heleno sedeli skupaj in skupaj držali noge na polenih, sta se lahko , več pogovarjali. Helena ji je omenila, da sem prišla s hribov. Ker me je omenila samo z ,mami', Vida ni vedela, o kom govori. Ker pa jo je le zanimalo, kdo sem, sta se zmenili, da gre s Heleno k meni. Skupaj po ulici seveda nista smeli, zato je prihajala za njo. In res ni trajalo dolgo, ko se je oglasil zvonec in Helena je stekla pred gospodinjo k vratom.
Brž ko sva se z Vido zagledali, je naju kot magnet potegnilo drugo k drugi, krčevito sva se objeli in nekaj časa sva neznansko srečni tako obstali. Helena je žarela ob tem srečanju. Z Vido so naju pred meseci skupaj poslali iz Ljubljane, a takrat je bilo njej ime Ela. Ona je odšla h Kidri-ču-Petru na Rog, mene pa so poslali na Notranjsko.
Na najini ilegalni poti iz Ljubljane sva postali prijateljici. Hitro sva si zaupali mnogo intimnih problemov, čeprav sva bili obe bolj zaprte narave. Ponovno srečanje je bilo zame in zanjo veliko doživetje. Helena pa je bila ponosna. Nastalo je pravo veselje. Ker je bil dan še visok, je Vida ostala pri meni. Heleni se je nekam mudilo.	"
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 18. MARCA 1982
sport
NAMIZNI TENIS - REP. ČLANSKO PRVENSTVO
ŠTEFANU KOVAČU
DVA NASLOVA
35. člansko prvenstvo Slovenije za posameznike in dvojice je zbralo vse najboljše slovenske igralce in igralke, med njimi tudi nekaj državnih reprezentantov ali kandidatov za reprezentanco. Od Sobočanov je bil daleč najuspešnejši Štefan Kovač, ki je sicer v JLA, saj je osvojil dva naslova republiških prvakov, od ostalih pa pomembnejših uvrstitev sploh ni bilo pričakovati.
Med posamezniki je Kovač izgubil lani osvojeni naslov, ko g? je v finalu premagal izkušeni Savnik s 3:1, pred tem pa je v četrtfinalu premagal Premzla s 3:1 in v polfinalu Raka s 3:0. Med najboljših 16 sta se uvrstila Šercer, kije potem izgubil s polfinalistom Rakom z 0:3, ter Maras, ki ga je premagal najboljši mladi igralec Zalaznik s 3:1, ostali pa so izpadli v prvem ali drugem kolu. Kovač je osvojil naslov prvaka v moških dvojicah, •n sicer z novim soigralcem Urhom, ko sta v finalu premagala dvojico Savnik-Frank s 3:1. Obdržal pa je naslov v mešanih dvojicah skupaj s Čadeževo po zmagi nad dvojico Frank—Krr snik s 3:1. V moških dvojicah seje med osmerico uvrstila dvojica Kovač D.—Maras, kije potem izgubila s finalistoma dvojico Savnik—Frank z 0:3. Pri članicah je tolažilno drugo mesto osvojila Simona Gregor.	M. U.
V petem kolu tekmovanja prve slovenske kegljaške lige je moštvo Čarde v Ljutomeru izgubilo tekmo z Gradisom iz Ljubljane in si tako zapravilo prvo mesto. Gostje iz Ljubljane, ki so trenutno v vodstvu, so zmagali le z dvema kegljema razlike. Pri Čardi je bil najboljši Miro Steržaj, ki je podrl 914 kegljev, kar je bil drugi najboljši rezultat. Ostali kegljači Čarde pa so podrli naslednje število kegljev: Drvarič 854, Horvat 831, H ari Steržaj 870, Kovačič 870 in Smodiš 883.
V nadaljevanju drugega dela tekmovanja, ki se bo pričelo 27. tega meseca, igra Čarda v Ljutomeru s kranjskim Triglavom.
SNL
DVAKRAT 0:0
V prvem kolu — spomladanski del — tekmovanja v slovenski nogometni ligi sta pomurska ligaša igrala doma, vendar sta iztržila le po eno točko. Mura je igrala z Izolo, Nafta pa s Slovanom. Obe tekmi sta se končali z 0:0.
V naslednjem kolu igra Mura v Kopru. Nafta pa z Železničarjem v Mariboru.
USPEŠNI P0MURCI
Na 1 regijskem selekcijskem turnirju za pionirje in pionirke, kije bil na Ravnah, so pomurski predstavniki dosegli dobre uvrstitve in prikazali solidno igro. Pri pionirjih je v prvi skupini nepričakovano vendar zasluženo slavil Sobočan Mekicar z rezultatom 6:1 pred zmagovalcem četrte skupine republiškega selekcijskega turnirja Peršo iz Lendave, kije lmel rezultat 5:2. Na tretjem mestu je Lazar (So)s 5:2, peti Unger S. s 3:4. sedmi Varga (Le)z2:5. osmi Gazdag(So)z 1:6. V drugi skupini je Tivadar (Le)z rezultatom 5:2 osvojil 2. mesto, Drozdek(Ra)paz 1:6 osmo mesto. v tretji skupini je zmagal Vršič(Ra)z rezultatom 7:0, pred Zajmijem (Ra) ?6:1, četrti je bil Sukič (So) s 4:3. šesti pa Fridrih (So) z 2:5. Pri dekletih J® v prvi skupini Drozdkova (Ra) dosegla rezultat 4:3 in 3. mesto. Bratuževa (So) 2:5 in 6. mesto. V drugi skupini je zmagala Mikolčičeva ’Ra) z rezultatom 6:1, Lahova in Trčkova (oba So) sta osvojili peto oziroma šesto mesto, v tretji skupini pa je Bratuševa (Ra) osvojila 2. mesto.	M.U.
Gradis Triglav Konstruktor ČARDA Celje Tekstil
SKL — ŽENSKE
POMURJEM USPELO
V derbi tekmi za naslov . prvaka Slovenije je moštvo Mengša s tesnim rezultatom premagalo Pomurje iz Murske Sobote. Koše za Pomurje so dosegle: Žitek 21, Koren II. 19, Kardoš 8, Gregor 6, Šiško 6. Koren II. 3 in Škra-ban 3. V naslednjem kolu igra Pomurje v Rogaški Slatini.
Prvo mesto ŠŠD Beltinci
V telovadnici osnovne šole v Beltincih je bilo medobčinsko tekmovanje šolskih športnih društev v rokometu, ki sta ga pripravila PRZ in odbor za šolski šport. Nastopile so ekipestarejših pionirjev iz radgonske, lendavske in soboške občine.
Rezultati: Videm—Beltinci 20:30, Beltinci—Črenšovci 24:16 in Črenšovci—Videm 23:28. Vrstni red: 1. Beltinci, 2. Videm in 3. Črenšovci. Najboljši strelec je bil Pucko z 19 zadetki pred Rožancem 17 golov.
J. Rožman
RAZPORED TEKEM
strelstvo - regijsko tekmovanje
Najboljši rezultat Janko Strgar
V organizaciji občinske strelske zveze Murska Sobota je bilo na strelišču v Murski Soboti regijsko tekmovanje v streljanju z zračno Puško za mladinke, mladince, člane in članice. Tekmovanja se je udeležilo 83 strelcev in strelk iz pomurskih in ormoške občine.
Rezultati — mladinci — ekipno: L SD Ljutomer L 1069, 2. SD Kovinar Ormož 1002, 3. SD Ljutomer II. 999, 4. SD Elrad Radgona o °’ 5-. SD Koloman Flisar Tišina 989 krogov. Posamezno: 1. Drago fertoci (Ti) 360, 2. Franc Rubin (Lj) 359, 3. Ljubo Špindler (Lj) 358, 4. uušan Špindler (Lj) 352 in 5. Milan Šajher (Bel) 349 krogov. Mladinke ~~ ekipno: 1. SD Ljutomer, 2. SD Ledava Skakovci 997. 3. SD Noršinci ®°6 krogov. Posamezno: L Lidija Belec (Lj) 359, 2. Milica Šinko no kovc*) 344. 3. Manuela Rudolf (Lj) 331. 4. Valentina Rojko (Ca) in 5. Zdenka Slivnjek (Skak) 327 krogov. Člani — ekipno: L SD 137n'nC' '402, 2. SD Panonija 1390, 3. SD Podgorci 1383, 4. Križevci
5. SD Jovo Jurkovič Videm 1353 krogov. Posamezno: L Janko ,’tgar (GR) 364, 2. Jože Kovačič (Pan) 359. 3. Štefan Balaško (Nor) a.8' 4. Karel Turner (Nor) 356 in 5. Franc Belec (Lj) 353 krogov. Ranice — Eekipno: L SD Boris Kidrič M. Sobota 1010, 2. SD Noršinci vJ krogov. Posamezno: L Dragica Rumeš (BK) 344, 2. Dragica tfie^^^/BK) 340, 3. Jožica Turner (Nor) 332, 4. Hilda Bunderla ' K) 326 in 5. Zlata Fujs (Nor) 317 krogov.
I.MNL Murska Sobota
XII. kolo — 28/3-82 Radgona : Tešanovci Puconci : Beltinka Tišina : Rakičan Carda: Dokležovje Rogašovci: Bakovci Veržej : Lipa
XIII. kolo — 4/4-82
Veržej: Radgona Lipa : Rogašovci Bakovci: Carda Dokležovje: Tišina Rakičan.: Puconci Beltinka : Tešanovci
Tišina: Tešanovci Carda : Beltinka Rogašovci: Rakičan Veržej : Dokležovjč Lipa: Bakovci
XXII. kolo —6/6-82
Radgona : Lipa Bakovci : Veržej Dokležovje : Rogašovci Rakičan : Carda Beltinka : Tišina Tešanovci: Puconci
Na nedavni delovni konferenci medobčinske nogometne zveze Murska Sobota so ocenjevali dosedanje delo in ugotovili, da jd bil pri delu s selekcijami dosežen velik napredek, a se še vedno srečujejo z nekaterimi problemi. Medtem ko je delo z nižjimi selekcijami v soboški občini zadovoljivo, pa z njim niso zadovoljni v ljutomerski in radgonski občini. Zato bomo morali v prihodnje posvetiti več strokovnosti in načrtnega dela prav prvi in drugi selekciji. Letos bodo po predhodnih sektorskih tekmovanjih in občinskih prvenstvih, ki bodo v vseh pomurskih občinah, pripravili 25. aprila 1982 v Murski Soboti medobčinsko tekmovanje starejših pionirjev, katerega organizator je strokovni svet. Na četrtfinalnem tekmovanju v Murski Soboti bodo nastopili prvaki območij Maribor—Lenart, Ptuj—Ormož—Slovenska Bistrica in Murska Sobota—Lendava—Ljutomer—Gornja Radgona. Polfinale in finale pa bo organizirala mladinska komisija Nogometne zveze Slovenije.
Na nekatere probleme pa so delegati opozorili v športno-re-kreacijskem tekmovanju. Ugotavljali so, da je pri nekaterih nogometnih moštvih in klubih slaba disciplina, kar še posebej velja za mladinsko ligo. Nadalje so ugotavljali nezadovoljivo delo trenerske nogometne organizacije in pomanjkanje nogometnih sodnikov. Zavzeli so se, da je potrebno to problematiko reševati z večjim razumevanjem in zavzetostjo. Dogovorili so se, da mora vsak nogometni klub na območju medobčinske nogometne zveze poslati na seminar za sodniške pripravnike vsaj enega kandidata. .Pred pričetkom spomladanskega dela tekmovanja v medobčinskih ligah bodo pripravili seminar za trenerje vseh moštev, izvedli preregistracijo igralcev in seminar za delegate prve medobčinske nogometne lige.
Na delovni konferenci medobčinske nogometne zveze Murska Sobota so tudi razpravljali o malem nogometu, ki se je v zadnjem času zelo razširil, in se dogovorili, da bodo v kratkem opravili razgovor med člani izvršnega odbora MNZ in odborom za mali nogomet pri ZTKO o bodoči organiziranosti. Čimprej pa bodo morali tudi uskladiti pravilnik NZS glede igranja nogometašev v selekcijah in rekreaciji, kjer je še precej nejasnosti. Dogovorili so se tudi, da bodo letos poslali prvaka medobčinske nogometne zveze na četrtfinalno tekmovanje za republiškega rekreacijskega prvaka. Delegati so se tudi zavzemali za to, da bi naj v Pomurju ustanovili enotno nogometno ligo, kar bi prispevalo h kvaliteti. Predlog bodo poslali zvezam za telesno kulturo pomurskih občin. Sklenili so tudi, da se bo prvenstvo — spomladanski del — začelo v prvi medobčinski ligi Murska Sobota 28. marca 1982, v drugi in tretji ligi pa teden dni kasneje, s tem da bodo 28. marca odigrali
pokalne tekme.
LJUTOMER
F. Maučec
FILIPIČ IN RUDOLFOVA
V Ljutomeru je bilo prvenstvo šolskih športnih društev, na katerem nastopile štiri ekipe pionirjev in dve ekipi pionirk.
OŠ > ,ezu'tat' — pionirji — ekipno: 1. OŠ I. Cankar. Ljutomer I. 502, 2. l '• • Ljutomer 403, 3. OŠ Stročja vas 383 in 4. OS Cezanjevci 190 Šni82y Posamezno: 1. B. Filipič (IC) 178, 2. L Kapun (IC) 163 in 3. S. 410-> erPU) 161 krogov. Pionirke—ekipno: 1. OŠ I. Cankar Ljutomer J M	Cezanjevci 200 krogov. Posamezno: 1. M. Rudolf (IC) 149,2.
azgon (IC) 141 in 3. J. Sluga (IC) 133 krogov.	R. Kapun
XIV. kolo — 11/4-82 Radgona: Beltinka Tešanovci: Rakičan Puconci: Dokležovje Tišina : Bakovci Carda: Lipa Rogašovci: Veržej
XV. kolo — 18/ +82 Rogašovci: Radgona Veržej: Carda Lipa : Tišina Bakovci : Puconci Dokležovje : Tešanovci Rakičan : Beltinka
II.MNL
Murska Sobota
X. kolo — 4/4-82 Bogojina : Ižakovci Gančani: Grad Vrelec : Salovci Pušča: Apače Romah : Melinci
XI. kolo -11/4-82 Romah : Bogojina Melinci: Pušča Apače : Vrelec Salovci: Gančani Grad : Ižakovci
Namiznoteniška tekmovanja
Zveza za telesno kulturo Ljutomer je ob koncu namiznoteniške sezone pripravila turnir desetih najboljših igralcev v občini. Brez izgubljene igre je zmagal Drago Krznar pred Jankom Vargazonom in M iranom Fickom.
Na pokalnem namiznoteniškem tekmovanju ljutomerske občine je sodelovalo le pet ekip. Zmagala je ekipa Partizana iz Ljutomera (Krznar—T. Ficko) pred Kamenščakom in Cvenom.
Na namiznoteniškem tekmovanju v okviru občinskih sindikalnih iger je nastopilo 11 ekip. Presenetljivo, vendar zasluženo, je zmagala ekipa Krke iz Ljutomera, kije v finalu premagala Tehnostroj — proizvodnja s 5:4. Tretje do četrto mesto pa si delita prosveta in Vesna, 5. Obrtnik, 6. oziroma 7. MTT in Mlekopromet, 8. Tehnostroj — servis, 9. Marles, 10. Komgrad in 11. Prlekija.	T. Ficko
JUDO
apšner na balkanskem
v	PRVENSTVU
mlad^'^ 'n soboto bo v Romuniji balkansko prvenstvo v judu ža Vink "a6-Na tekmovanju bo nastopil tudi član soboškega Partizana tekm AP^ner v kategoriji do 78 kg. Čepravje to prvo večje mednarodno ne bo>VanJe M te2a nadarjenega tekmovalca, se lahko nadejamo, da nas
V NAJBOLJŠI PIONIRJI LENDAVE
rem : akovcu je bil drugi pozivni turnir v judu za pionirje, na kate-LendavS°c^0Va'0 82 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli pionirji Pred | 6  1 so v ekipni konkurenci osvojili prvo mesto z 21 točkami 6 točk Ju,ornerom Mursko Soboto 10, Varaždinom in Čakovcem po R'nta^^^' T do 32 k£: L Olai <Lek2- $abJan (MS)-3- virag (Lj)in ln Šešn i S)’ do 38 kg: 1. Škrjanec (Lj), 2. Prinčič (Lj), 3. Cerič (MS) in Vai iak <LeL do 42 kg: 1. Sombolec (Va), 2. Fileš (Ča), 3. Perš (MS) (Le) in (Va); do 46 kg: 1. Koren (Le), 2, Primož (MS), 3. Kotnjek in Hairi; °7at <MSL d<>52 kg: 1. Kulčar (Le), 2. Petkovič (Le), 3. Jami (MS) in o a.k Le); nad 52 kg: L Vojsk (Lj), 2. Petrovič (Ča), 3. Perš ' *,ln Balažič (Lj).	O. Šoš
Uspešen prvi nastop
snu? ^Banizaciii Kajak-kanu kluba Ljubljana je bil
ala vseh slovenskih kajakaških klubov. Prvič 1^“?^ teTd Wnosti tudi člani Brodarskem društva Mura Krog in dosegli X ?b.rih uvrsli*v (v mladinski konkurenc.). Tako je Andrej Titan S’ dru8O- Roh"t Meolic 6„ Milan Karas 7., Borut Borovič 12. in Ura8o Karas 14. mesto.	j G
XVI. kolo — 24/4-82 Radgona : Rakičan Beltinka : Dokležovje Tešanovci; Bakovci Puconci: Lipa TBina: Veržej Carda: Rogašovci
XVII. kolo — 27/4-82
Carda: Radgona Rogašovci: Tišina Veržej /Puconci Lipa: Tešanovci Bakovci: Beltinka Dokležovje : Rakičan
XVIII. kolo — 9/5-82 Radgona : Ddkležovje Rakičan : Bakovci Beltinka : Lipa Tešanovci: Veržej PucOnci: Rogašovci Tišina : Carda
XIX. kolo — 19/5-82 Tišina: Radgona Carda: Puconci Rogašovci : Tešanovci Veržej : Beltinka Lipa: Rakičan Bakovci: Dokležovje
XX. kolo — 23/5-82 Radgona : Bakovci Dokležovje: Lipa Rakičan : Veržej Beltinka : Rogašovci Puconci: Tišina Tešanovci: Carda
XXI. kolo — 30/5-82
Puconci: Radgona
XII. kolo — 18/+82 Bogojina : Grad Ižakovci: Salovci Gančani: Apače Vrelec : Melinci Pušča: Romah
XIII.	kolo — 25/4-82
Pušča: Bogojina Romah : Vrelec Melinci: Gančani Apače : Ižakovci Salovci: Grad
XIV.	kolo — 9/5-82
Gogojina Bogojina : Salovci Grad: Apače Ižakovci: Melinci' Gančani: Romah Vrelec : Pušča
XV. kolo —16/5-82 Vrelec : Bogojina Pušča: Gančani Romah: Ižakovci Melinci : Grad Apače : Salovci
XVI. kolo — 23/5-82
Bogojina : Apače Salovci : Melinci
Grad : Romah Ižakovci: Pušča Gančani : Vrelec
XVII. kolo — 30/5-82 Gančani: Bogojina Vrelec : Ižakovci Pušča : Grad Romah : Salovci Melinci : Apače
XVIII. kolo — 6/6-82 Bogojina : Melinci Apače : Romah Salovci: Pušča Grad : Vrelec Ižakovci: Gančani
ŠAH - POKALNO TEKMOVANJE
Dvojna zmaga Radenske
Končano je bilo tekmovanje za pokal maršala Tita v šahu v Pomurju, na katerem so sodelovale občinske moške in ženske reprezentance. Po pričakovanju so imeli največ uspeha šahisti in šahistke Radenske iz Murske Sobote, ki so zmagali v obeh konkurencah.
Rezultati — moški: 1. Radenska 12 točk, 2. Lendava 6, 3. Ljutomer 4,5 in 4. Gornja Radgona 1,5 točko. Ženske: 1. Radenska 5 točk, 2. Ljutomer 3 točke, 3—4. Gornja Radgona in Lendava po 2 točki.
Moška in ženska ekipa Radenske bo Pomurje zastopala na republiškem finalu, ki bo od 2. do 4. aprila 1982 na Bledu.
PLAVANJE — OBČ. PRVENSTVO ŠŠD
Največ uspeha tretji osnovni šoli
Plavalni klub Pomurje iz Murske Sobote je bil organizator občinskega tekmovanja šolskih športnih društev v plavanju, kije bilo v plavalnem bazenu v Radencih. Tekmovanja so se udeležili štiri osnovne šole iz soboške občine. Največ uspeha so imeli rpIadi plavalci iz soboške tretje osnovne šole, ki so osvojili največ prvih mest.
Rezultati — Pionirji 100 m — kravl: 1. Rodež(OS lil). 2. Fišer(OŠHI).3.Botjak(OŠl); 100 m prsno: 1. Rodež (OS III). 2. Fišer(b§ III): Pionirke — lOOmkravl: I. Kuh.arič(OŠ
III). 2. Steiner (OŠ I). 3. Sever (OS III): 100 m prsno: I. Hari (OŠ III). 2. Kuharič (OŠ IH).
3. Steiner (OŠ I). Pionirji — 50 m prsno: 1. Pongrac (OS 11) 2. Steci (OŠ I). 3. Rogač(OŠ III); 50 in kravl: I. Pongrac (OŠ 11). 2. Horvat (OŠ I). Rogač (OŠ III): Pionirke — 50 m prsno: 1. THbniklOŠ III). 2. Bratkovič (OŠ I). 3. Grgorič(OŠ III): 50 m kravl: 1. Skalič .(OŠ I). 2. Bratkovič (OŠ I). 3. Kuzmič (OŠ 11); Pionirji — 25 m prosto: I. Gonza (OŠ III). 2. Grmič (OŠ III). 3. Godina (OŠ III): Pionirke — 25. m prosto j: I. Gerič (OŠ IH). 2. Sušek (OS I). 3. Hladen (OŠ III).
18. MARCA 1982
STRAN 15


KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n.sol.o.
TOZD RADGONSKE GORICE
Prodaja na javni licitaciji
naslednja osnovna
sredstva:
1 kom traktor Ursus
1 kom traktor IMT 558
1 kom traktor IMT 558
1 kom prikolica enoosna
1 kom škropilnica TF-300
2 kom škropilnica TF-350
3 kom škropilnica TF-350
2 kom mulčer — Humus
2 kom PVC rezervoar za škropil. TF-350
2 kom stojnica
1 kom kotel za žganjekuho 300 I
1	komplet kot?l za žganjekuho
2	kom motor VW 1300 cm
1 kom elektromotor
35.000 din/kom
50.000 din/kom
45.000 din/kom
15.000 din/kom
2.000 din/kom
3.000 din/kom 3.500 din/kom 1.250 din/kom
1.000 din/kom
1.000 din/kom
10.000 din/kom
25.000 din/kom
8.000 din/kom 2.500 din/kom
Licitacija-bo v nedeljo, dne 21. marca 1982 v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni (nad pokopališčem) s pričetkom ob 10. uri.
Ogled vseh osnovnih sredstev je možen uro pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo predhodno položiti varščino v
Imate težave z avtomobilom?
(air tours Yugoslavia
višini 10 odstotkov od izklicne cene, kupljena osnovna stva pa takoj plačati in odpeljati.
sred-
Osnovna sredstva prodajamo po sistemu ogledano — jeto, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi tete ali kvantitete.
spre-kvali-
Vse informacije v zvezi s prodajo lahko dobite po telefonu na številko (069) 74321, int. 54.
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA TOZD RADGONSKE GORICE
Avtomobila bosta na ogled dan pred licitacijo od 7. ure dalje.
RENAULT
Vse rezervne dele, gume
Josef Kalcher
v Radkersburgu, Kamnikerstr. 6 in Fehringu.

veletrgovina
TOZD IZBIRA
murska sobota
KONČNO
SE NAM PONUJA POMLAD
PREHODNI PLAŠČI
IN OSTALA
POMLADNA OBLAČILA PERILO PLETENINE
TER
DEŽNIKI
V BOGATI IZBIRI
V MODNIH BARVAH IN VZORCIH
SO VAM NA VOLJO
NAŠIH POSLOVALNICAH S TEKSTILOM IN GALANTERIJO
V BLAGOVNICI PA TUDI MODNI ŽENSKI ČEVLJI
VABI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE:
POMLAD NA HVARU '82
z letalom direktno iz Maribora:
4, 11, 14 dni
že za 4900 din
globtour
7 J POTOVALNA AGENCIJA
rfj^	Maribor, Vita Kraigherja 4,
tel. 25-582, 28 860, 28 780
— Portorož, Poreč, z lastnim prevozom
— Mali Lošinj, Praga, z avtobusom
— Ohrid-Solun (letalo, avtobus)
—	Firence—Siena —Rim, 29. aprila, z avtobusom (5 dni)
—	Severno Sredozemlje, 26. aprila, z avtobusom in ladjo (7 dni)
—	Rodos, od 25. do 29. aprila, čarter iz Maribora MEDNARODNI STROKOVNI SEJMI
—	HANNOVER-SKI, pomladanski sejem, od 21. do 23. aprila, čarter iz Maribora
-	DUSSELDORF-DRUPA, od 4. do 7. junija
—	DUSSELDORF-GLASS, od 19. septembra do 1. oktobra
- PARIZ - SEJEM USNJA - od 10. do 15. septembra
- POTOVANJA —POČITNICE
-	KRETA, KRF, RODOS, IBIZA, PALMA DE MALLORCA, HAMMAMET
—	SICILIJA, počitnice ali potovanja po Siciliji — vse od aprila do oktobra
—	KILIMANDŽARO, od 18. do 27. novembra, organizator planinsko društvo TAM
- SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU -ŠPANIJA (organizatorja Globtour in Dalmacijaturist)
-	VALENCIJA, od 15. do 26. junija
—	MADRID, od 26. junija do 6. julija
Ponujamo bogato ponudbo izletov po Jugoslaviji, za sindikalne skupine in maturante. Program dobite v naši poslovalnici Globtoura, Vita Kraigherja 4 v Mariboru in pri GLOBTOURU v hotelu Radin v RADENCIH ter v Ptuju — Poetovia.
SVET OTROŠKEGA DOMA „DANE ŠUMENJAK" V
in originalni pribor
DOBITE V TRGOVINI
O
Prodajna mesta JEKLO-TEHNE v Pomurju:. MURSKA SOBOTA - KRIŽEVCI V PREKMURJU -LENDAVA
MURSKI SOBOTI OBJAVLJA PROSTA DELA IN V DOMU „DANE ŠUMENJAK" V BAŠKI
NALOGE
1.	Za nedoločen čas
— Upravnik — oskrbnik
Pogoji: Višja ali srednja izobrazba, vsaj dve leti izkušenj in organizacijske sposobnosti
Nastop dela 15. IV. 1982. Naloge so razpisane 4 let.
delovnih
za dobo
2.	Za določen čas
—	Gospodinja doma/zdravstveni, socialni ali pedagoški delavec
—	2 kuharici (kuharja) KV delavec
—	6 kuhinjskih pomočnic
—	1 perica — šivilja / priučena delavka
— 2 snažilki
Dela in naloge se opravljajo v času od 15. V. — 15.. IV. / odvisno od obsega del.
Podoben opis del in nalog je na vpogled na SOS M. Sobota. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 10 dneh na naslov: Skupnost otroškega varstva Murska Sobota z oznako (Baška)
INTEGRAL DO ,,Golfturist" TOZD GOSTINSTVO LENDAVA
Na podlagi 18. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD in sklepa komisije za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
-	VODJE KUHINJE v hotelu „LIPA" (eden delavec) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	VISOKO KVALIFICIRANI ali KVALIFICIRANI KUHAR
—	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri istih ali podobnih opravilih in nalogah
Kandidati morajo imeti organizacijsko sposobnost in sposobnost za delo z ljudmi.
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje objavljenih opravil in nalog morajo kandidati poslati v 15 dneh po objavi na kadrovsko službo TOZD. Kandidati bodo o sklepu komisije za delovna razmerja obveščeni v roku 8 dni.
DO
DO emona hoteli rH tozd hotel riviera portoroz
66320 portorož, obala 33, Slovenija, Jugoslavija
DO EMONA HOTELI - TOZD HOTEL RIVIERA PORTOROŽ
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
— več kvalificiranih natakarjev
POGOJI:
K
— poklicna gostinska šola
— 2 leti delovnih izkušenj
— pogovorno znanje nemščine in še enega tujega jezika
Delo se združuje za določen čas z 1-mesečnim poskusnim delom.
Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
STRAN 16
VESTNIK, 18. MARCAJ^
Radijski in televizijski spored od 1 9. do 2 5. marca
PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
MURSKASOBOTA »a SOBOTA i MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA ! MURSKA SOBOTA »KA SOBOTA
   —4—J . .  ~/r
15.30—Zabavna glasba, vmes reklamna	sporočila,
16.00—DNEVNIK, 16.10— Ob koncu tedna, 17.00—Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00—Prenos sporeda Radia Ljubljana.
15.30—Zabavna glasba, vmes reklam-
na
sporočila,
10.05
Najlepše
TV LJUBLJANA
16.00—DNEVNIK, 16.10—Prijetno soboto vam želimo (Naš nasvet, sobotna reportaža, prispevek iz časopisov), 16.45— Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18X10 — Prenos sporeda Radia Ljubljana.
8.50 Tv v šoli: Tv koledar. Angleščina, Tv gledališče 10.00 Poročila, lO.OSTv v šoli: Zgodovina, Tz Kockice, Risanka, Ne vprašajte mene, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.10), 17.10 Poročila, 17.15 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija Tv Zagreb, 17.45f Telestart ’81, glasbena oddaja, 18.15 Veleslalom, za moške, reportaža iz Kranjske gore, 18.30 Obzornik, 18.45 Pred izbiro poklica: Poklici v geologiji in rudarstvu. 19.15 Risanka, 19.20Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 W. Etteway: Skag, 1. del ameriške nadaljevanke, 21.05 Propagandna oddaja, 21.10 Ne prezrite, 21.25 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1955 — 1. del, dokumentarna serija, 22.10 Spremljajmo — sodelujmo?, športna oddaja, 22.20 Nočnikino: Mimi : kovinar, Italijanski film 00.10 Poročila,
Oddajniki II. TV mreže: !
17.10 Tv dnevnik v madžarščini, 17.30 Tv dnevnik-, •7.45 Otroška zabavna oddaja, 18.15 Mladinska oddaja, 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo, 1930 Tv dnevnik, 20.00 Glasbeni atelje, 20.50 Zagrebška panorama, 21.05 Vidiki, dokumentarna oddaja, 21.55 Nočni kino: Ti in jaz, sovjetski film (do 23.25)
TV LJUBLJANA
Magreb
PrRsnro.8ram
«.50 do 10.05 Šolska TV, . JU Smučanje — velesla-^17.40 Poročila, 17.45 Tv,lnski Program. 18.15 'v koledar, 18.25 Kronika °bč'n Rijeke, 18.45 Mladi iq->?ade, 19.15 Risanka, ’’JO Dnevnik. 20.00 Mr. b°rn (ser- fdm). 20.50 Za-ba,vna glasba, 21.35 Dnev-cin’aiJ? Kulturni maga-Cln- 23.20 Poročila
8.00 Poročila, 8.05 Zbis — R. Strauss: Tillove dogodivščine. 8.25 Kuhinja pri violinskem ključu: Žgodba o listku, 8.55 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija TV Zagreb. 9.25 Otrok in igra: Naredimo igračo tudi sami, 9.45 Propagandna oddaja. 9.50 Kranjska gora: Slalom za moške, prenos 1. teka (za EVR) 11.25 Pisani svet: Belo v belem, 11.55 Po sledeh napredka, 12.20 Propagandna oddaja. 12.25 Kranjska gora: Slalom za moške, prenos 2. teka (za EVR), 13.30 Mesta: New York, angleško kanadska serija,-14.20 Poročila (do 14.25), 14.40 Nogomet Vojvodna: Željezničar, prenos v odmoru .... 16.30 Ciciban, dober dan: Na Rožniku, 16.45 Košarka Ra-dnički:Partizan, prenos v odmoru ..., 18.10 Risanka, 18.25 Muppet Show, 18.50 Naš kraj, 19.00 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio .nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19,30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 TV križanka, 21.40 Propagandna oddaja, 21.45 Zrcalo tedna. 22.00 Tatovi, kot smo mi. ameriški film, 00.00 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
16.25 Zlati cekin, 17.25 Osma ofenziva, nad. 18.25 Koncert nagrajencev Jugoslovanskega natečaja glasbenih umetnikov, 19.00 Praznični dnevi slovenske folklore, 19.30 Tv dnevnik .20.00 TV kaseta: Saška Pet-kovka, 20.30 Poezija, 21.05 Poročil, 21.10 Človek in čas, dok. serija, 21.55 Športna sobota (do 22.15)
želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00—• Doma in onkraj meja, 13.30 — V NEDELJO POPOLDNE (Neposredna oddaja!) 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Prenos sporeda RLJ.
DEŽURSTVO: Od 9.00 do 13.00, tel. št. 21-232!
TV LJUBLJANA
8.10 Poročila; 8.15 Živ žav, otroška matineja; 9.10 Vroči veter, humoristična serija TV Beograd; 10.10 TV kažipot; 10.30 Čez tri gore: Dekliški nonet »Carmen«; 10.55 Odhod štafete mladosti, prenos iz Prilepa; 12.00 Ljudje in zemlja; 13.00 »Znanje — imanje« (sodeluje KS Dobrovo v Brdih) (do 14.00); 14.35 Poročila; 14.40 Dolgo potovanje domov, ameriški film’ 16.20 Zakaj in zato; 17.20 Športna poročila; 17.35 Sestanek v nebotičniku; 18.30 Reportaža z nogometne tekme Haj-duk:CŽ; 19.00 Risanka; 19.15 Cik cak; 19.22 TV in radio nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 M. Sečerovič-P. Pavličič-Z. Dirnbach:	Nepokorjeno
mesto, nanizanka TV Zagreb; 21.30 Športni pregled; 22.15 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
15.30 Zvezda je rojena, ameriški film; 17.15 Nedeljsko popoldne; 18.30 Nogometna reportaža. Haj-duk:CZ; 19.00 Risanke; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Zgodbe o jazzu; 20.45 Včeraj. danes; jutri; 21.00 Gledalci in TV; 21.35 E. Zola: Nana, francoska nadaljevanka (do 22.35)
15.30
Zabavna
glasba z reklamnimi
sporočili, DNEVNIK,
16.00
16.10
Spored slovenske narodnozabavne glasbe,
16.30
ŠPORTNA
ODDAJA, 16.40 — Najbolj iskane plošče prejšnjega tedna, 17.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana.
15.30— Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 - AKTUALNA TEMA, 18.00 — SOTOČJE, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 Prenos sporeda RLJ.
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 Nekaj minut z ... 16.30 Koncert na domačem valu, 17.00 — Prenos sporeda RLJ.
TV LJUBLJANA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi, mi in kultura, 17.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
TV LJUBLJANA
8.45 TV v šoli: TV koledar. Povej mi, povej; Šolski muzej, Sodobna afriška književnost; 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli: Materinščina, Iz Kockice. Risanka. Naš kraj, Kaj je kič, Risanka,. Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.10); 16.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb; 17.00 Poročila; 17.05 Mesta: Chicago, angleško kanadska serija; 17.55 Družbena samozaščita: Začasna nastanitev prebivalstva; 18.30 Obzornik; 18.45 Mladinska oddaja; 19.15 Risanka; 19.20 Cik
cak;
19.24 TV in radio
nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna
oddaja; 20.00 35 mm Filmska delavnica; 21.50 znamenju.
V
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v madžarščini; 17.30 TV dnevnik; 17.45 Lukičij'ada, otroška serija; 18.00 Miti in legende; 18.15 Izobraževalna oddaja; 18.45 Glasbena medigra; 18.50 Športna oddaja; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Znanost in mi; 20.55 Zagrebška panorama; 21.15 Lice ob licu, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 22.05).
VESTNIK
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
a nc s Jutranja poročila, ’•05 Solska'TV, 10.30 Ana-j^zya (film), 12.15 Srečanje rpd,^rJ-V’ 13-00 Opoldanska n^'J3- 17.00 Mladinski P gram, 18.30 Družinski slil8a?!P' >900 Avstrija v 19.3° čas v sliki, 20.15
2?05nM S’ribb (ser’
Av^..Modna revija, 21.10 g^trijski kviz, 22.00 Šport, Urug>program
18 00 o /zgojna oddaja, naffbkxGale^ 18.30 Brez i’'30, f“  velik- j Himalaya — dogodivščina, 21.05
VdSl revija, 21.10 Politika Unor k 'n 10 Pred 10, 22.20
POr Podgan (film).
Prvi program
11.00 Smučanje — slalom do 13.00, 14.00 Jugoslavija, dober dan, 14.45 Nogomet: Vojvodina — Železničar, 16.30 Košarka: Radnički — Partizan, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar. 18.15 Mali koncert, 18.30 Ti dnevi, ta leta, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potepuhi (film), 22.15 Dnevnik, 22.30 V soboto zvečer
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 10.35 Ob 150. letnici smrti Goetheja, 11.45 Balet, 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.20 Lisjak (film), 17.00 Mladinski program, 18.00 Tedenski spored, 18.25 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zanimivosti iz arene, 22.20 Šport, 22.50 Olivia Newton John
madžarska
TV MADŽARSKA
9.00 TV v šoli: TV koledar. Pomlad, Prijateljstvo; Zanimivo potovanje. Dnevnik 10;. 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli: Rastlinski laboratorij, Kraji in ljudje. Risanka. Književnost in jezik. Govori Eva Ras, Risanka, Tečaj kitare. Zadnje minute (do 12.10); 15.40 Šolska TV: Mednarodno priznanje. Jedrsko orožje in zaščita; 17.10 Poročila; 17.15 Slovenske ljudske pravljice: O mladeniču, ki je grah pobiral; 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: »Le-vačka svatba«; 18.00 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd; 18.30 Obzornik; 18.45 Obramba in samozaščita; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio noeoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Odprto za ustvarjalnost; 20.40 Propagandna oddaja;. 20.45 E. Zola: Nana, zadnji del francoske nadaljevanke; 21.45 V znamenju.
9.00 San Sicario: Veleslalom za moške, prenos 1. teka (do 10.30); 11.30 San Sicario: Veleslalom za moške, prenos 2. teka (do 12.30); 16:20 Veleslalom za moške, posnetek iz San Sicaria; 17.30 Poročila; 17.35 Ciciban, dober dan: Po lovčevih stopinjah, 1. del; 17.50 Družina JSmola, madžarska risana serija; 18.15 Okrogli svet; 18.30 Obzornik; 18.45 Koroška poje; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV,dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Film tedna: F. I. S. T., ameriški film; 22.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.25 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v madžarščini; 17.30 TV dnevnik; 17.45 Otroška oddaja; 18.15 Književnost; 18.45 Žabavna medigra; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Narodna glasba; 20.45 Življenje in čas narodnega heroja Nikole Durkoviča, dokumentarna oddaja; 21.35 Zagrebška panorama; 21.50 Izviri ( do 22.20).
Oddajniki II. TV mreže:
16.15 Čas za pravljico; 16.45 Finale jugoslovanskega pokala v košarki, v odmoru...; 18.15 Aktualnosti; 18.45 Zeleni kabaret; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Kultura danes; 20.45 Zagrebška panorama; 21.05 K. Ildefons Galcinski: Najmanjše gledališče na svetu — Zelena goska (do 22.20).
8.55 Propagandna oddaja; 9.00 San Sicario: Veleslalom za ženske, prenos 1. teka (do 10.30); 11.25 Propagandna oddaja; 11.30 San Sicario: Veleslalom za ženske, prenos 2. teka (do 12.30); 14.25 Šolska TV; Mednarodno priznanje, Jedrsko orožje in zaščita; 16.00 Veleslalom za ženske, posnetek iz San Sicaria; 17.10 Poročila; 17.15 Glasba za cicibane: Pedenjped; 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: Janezek in fižolovka; 18.00 Mozaik kratkega filma; 18.30 Obzornik; 18.45 Mladi za mlade: Kulturna bonboniera; 19.10 Risanka; 19.20 Cik cak; 19-24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Bobu bob; 21.30 Propagandna, oddaja; 21.35 Rajmonda, 2. del baletne oddaje sovjetske TV; 22.15 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
15.55 Nogomet Buduč-nost: Sarajevo, prenos, v odmoru ...; 17.45 Branimirjeve tegobe, otroška serija; 18.15 Znanost; 18.45 Banatske pripovedi; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Kino oko; 22.30 24 ur (do 22.35)
VESTNIK
Opomba: 20. 25 — 21.45/ 22.00 Koln: Finale pokala prvakov v košarki (če YU)
l6.io^n 14.05 Šolska TV. 17 05 n S,enc' vešala, pon. Mari-, t ,tni Predal 250, WiLnTakacS' l730 Na-karsku : vPrašanje, ugan-P°Haže8to i« Okno' re' 20 °0 Delta 30 TV dnevnik, gaziti znanstveni ma-bavni „'25 Kramljanje; za-PravljieP ?8ram- 21.35 TV P°dzemrna °drasle; Herosi v vnik JU' 23.00 TV dne-
8.50 Naš ekran. 9.10 Za otroke. 10.30 Buddenbro-okovi. pon. 12.00 Schubert. 12.55 Nogomet; Tatabanya-Ferencvaros. 14.45 Country. 15.25 Vrana. 16.00 Rehabilitacijski forum. 17.10 Obletnica. 18.30 Kuhajmo. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Okrožje št. 78. nadaljevanka. 20.50 Nenavadno presenečenje, kriminalka. 22.15 TV dnevnik. 22.25 Peti jezdec je strah češki film.
1	! TV ZAGREB	Prvi program Sporeda nismo prejeli
Prvi program Sporeda nismo prejeli	
	/O gubljanska banka | Pomurska banka	j
TV AVSTRIJA 	
	| TV AVSTRIJA
Prvi program 11.00 tiskovna ura. 12.00 Vzgojna oddaja, 15.00 Mladinsko popoldne, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Avst-1 rijska ljudska glasba, 19.00 I Avstrija v sliki, 19.30 Čas v 1 sliki, 20.15 Oratorij, 21.50 Religija, 21.55 Šport. Drugi program 10.00 ob 150. letnici smrti Goetheja. 16.00 Minetti o Minettiju. 16.45 Šport, 19.00 Okay, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Klic zadostuje, (film). 22.05 Past (film), 22.50 150. letnica Goethejeve smrti. ljubljanska banka Pomurska banka	
	Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 10.30 Lisjak (film), 12.05 Nebeško zadovoljstvo, 12.30 Veselje z glasbo, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program. 18.30 družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Profesionalci, 21.55 Večerni šport, Drugi program 18.00 Znanost danes, 18.30 Jean Christophe, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Faust., 22.15 10 pred 10, 22.45 Svileni čevelj (film),
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV. 10.30 Dokumentarni film, 12.10 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21:30 Ob 150. letnici Goethejeve smrti, 21.45 Panorama
Drugi program
17.45 Šolska TV, 18.00 Usmeritve, 18.30 Jean Christophe, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.03 Dallas, 21.50 10 pred 10' 22.20 Klub 2
VESTNIK
TV MADŽARSKA
8.25 Sola za vsakogar. 9.30 Za otroke. 13.55 Koledar. 15.00 Spored prihodnjega tedna. 15.35 Žorž Dandin, madžarski film. 16.55 Madžarska sovjetska republika 1919. 17.30 Obletnica Zveze komunistične mladine. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže, 20.05 Petrocelli. kriminalka. 20,50 Šport. 21.00 Družabna igra. 21.40 Gyula II lyes.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
Vaš oglas v VESTNIKU
8.05 in 13.35 Šolska TV. 15.55 Življenje letom; za upokojence. 16.25 Večeri v Golyavaru. 17.10 Panonska kronika, študio Pecs.. 17.45 Glasbeni film. 18.30* Poslanka dr. Novakova. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Budden-brookovi. nadaljevanka. 21.00 Študio 82. kulturni tednik. 22.00 Tveganje; konkurenca na svetovnem tržišču. 22.30 TV dnevnik.
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 10.30 Cirkus (film), 11.45 Argumenti, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hatari (film), 22.45 Šport
Drugi program
18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Serijski film, 19.30 Čas v sliki, 20.15 brodwayski bazar, 21.30 Kulturni dnevnik, 21.50 10 pred 10, 22.20 Umetnine, 23.05 Einsteinov sen
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 10.30 Vedno, ko se ugasne luč (film), 12.10 Panorama, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kitajec (film), 22.55 Duhu na sledi, 22.40 Šport
Drugi program
17.45 Šolska TV, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Kaj naj naredimo z njim?, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Izbor pesmi za Evro-vizijo, 21.50 10 pred 10 22.20 Klub 2.
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka
VESTNIK
TV MADŽARSKA i TV MADŽARSKA
8.25 in 14.30 Šolska TV. 10.00 TV reprize: Delta, Starsky in Hutch. Energija. 16.20 V senci vešala. pon. 17.30 Nogometna preteklost Madžarska—Avstrija. 17.50 125. meddržavna tekma Madžarska—Avstrija, prenos iz Nepštadiona. 20.00 TV dnevnik. 20.30 TV pravljice za odrasle. Babilonski stolp. 21.50 Glasba... 22.40 TV dnevnik.
8.05 in 13.50 Šolska TV. 16.05 British Museum. 16.35 Za cicibane. 17.05 TV borza. 17.15 Telešport. 17.40 Pedagoški forum. 18.20 Javljamo s parlamenta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pižmovka. kratek film. 20.25 Palermo, nemški kratek film. 20.55 Luči Yamage, japonski kratek'film. 21.25 Mladinska ura in pol. 22.55 TV dnevnik.
STRAN 21
Ig MARCA 1982
PETEK, 19. marec — Jože SOBOTA, 20. marec — Klavdija NEDELJA, 21. marec — Niko PONEDELJEK, 22. marec - Lea TOREK, 23. marec — Peter SREDA, 24. marec — Simeon ČETRTEK, 25. marec — Minka
LENDAVA
20.	marca ob 17. in 19.30 uri francoski film : »KLETKA NOROSTI«;
21.	marca ob 15., 1.7.in 19.30 uri hongkongjki film: »VELIKI LASTNIK«;
25.	marca ob 17. in 19.30 uri italijanski film: »POČITNIŠKI PAKET«.
ŠA LOVCI
20.	marca ameriški barvni film: - »ŽRELO 2«.
ČRENŠOVCI
19.	. 20. in 21. marca namški barvni film: »ZAPELJIVKA«.
LJUTOMER
20.	marca ob 19.30 uri ter 21. marca ob 17.15 in 19.30 uri italijanski film »ZBOGOM LJUBEZEN. ZBOGOM«;
24.	marca ob 17.15 in 19.30 uri ameriški film: »TELEVIZIJSKA MREŽA«.
VELIKA POLANA
19.	, 20. in 21. marca ob 19. uri ter 21. marca ob 13. uri ameriški barvni film: »OTOK NA STREHI SVETA«.
GORNJA RADGONA
19.	marca ob 19. uri nemški film: »ŠPANSKE OLIVE«:
20.	marca ob 19. uri ter 21. marca ob 17. uri angleški film: »POLNOČNI EKSPRES« in 21. marca ob 19. uri nemški film: »ŠPANSKE OLIVE«;
24.	in 25. marca ob 19. uri italijanski film: »VROČE POSTE-UE«.
STAREJŠO KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Kamovci 5. Le—91
PEVSKO OZVOČENJE »LEM«. 150 W. dva mikrofona schure, stojalo za mikrofon ter mali komplet bobnov prodam. Miran Jurkovjp, Vinka Megla 12. p. Ljutomer. In—85
GOLF, nemške proizvodnje, letnik 1978. ugodno prodam. Kristanci 8. p. Križevci pri Ljutomeru. telefon dopoldne 81-019. In-83
Z VISOKOPRITLIČNO HIŠO v Ljutomeru prodam. Juraj Perčič, Užiška 5. p. Ljutomer. In—82 VINOGRAD na brajdah z zidanico (elektrika, rezervoar v vinogradu). v Čentibi. ob dobri cesti, prodam. Naslov v upravi lista. Le—68
HRASTOVE PLOHE (5 cm) prodam. Puževci 51. p. Bodonci.
-M—844
SUHA BUKOVA DRVA (4. k. m.) in seno prodam. IvanoVci 15. M—848
POHIŠTVO za spalnico, dobro ohranjeno, prodam. Informacije vsak dan. Lendavska 52. M—850 DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG (12-colni). prodam. Puževci 51, p. Bodonci. M—844 VISOKO BREJO SVINJO in 5 pujskov, težkih 30 kg, prodam. Emilija Flisar. Pečarovci 84, p.
Mačkovci. M—851
OSEBNI AVTOMOBIL RENAULT — 10. letnik 1970. ugodno prodam. Maks Padovnik, Šratovci 17/C, p. Radenci. M—855
SEME VELIKE ČRNE DETE-UE PRODAM. Lukačevci 9, p.
Martjanci. M—856
TELICO, brejo šest mesecev, prodam. Apolonija Vigali. Zvezna 10. Beltinci. M—857
LESENO BARAKO UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M—858
ZASTAVO 101. letnik 1976, prodam. Telefon 72-717. M—861
BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Miklošičeva 16, Murska Sobota. M—865
ŠKODA 110 L, letnik 1975, registrirana do leta 1983, naprodaj. Panker, Satahovci 18. M—866 ŠKODO 1'00, dobro ohranjeno, prodam. Matija Gubca 25. M—867
SENO PRODAM. Gorica 58. p. Puconci. M—868
LIPOV LES (1 k. v.), prodam. Bratonci 8. M—870
PRAŠIČA (130 kg), prodam.
Naslov v upravi lista. M—871 MOTOCROS. 50 ccm. PRODAM. Franc Kovač, Dokležovje 68. p. Turnišče. M—876
KROŽNO ŽAGO in originalne pluge oboje za ferguson, in koso za traktor deutz prodam. Rudi Gregor. Dokležovje 58. M—877 MOTORNO KOLO. JAWA 350 prodam. Sobočan. Žitna 4, Beltinci. M—878
DVE KRAVI s teletom ali brez, stari pet let. prodam. Nedelica 150. p. Turnišče. M—879
SENO PRODAM. Sebeborci 16, p. Martjanci. M—881
TESAN LES, PRIMEREN ZA OSTREŠJE IN PLOHE, ter proso — večjo količino prodam. Franc Fartelj, Kidričeva 115, Murska Sobota. M—882
TELEVIZOR črho-beli, prodam. Koren. Stara 10. Murska Sobota. M—883
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano prodam. Gregorec, Kobilje 34/A. p. Dobrovnik. M—884
SILOS KOMBAJN MEX II. POTINGER proda strojna skupnost »Mura«. Veržej. Oglasite se V Veržeju št. 36. M—886
SENO PRODAM. Mlajtinci 26, p. Martjanci. M—887
ZASTAVO 1300 STANDARD, letnik 1975, prodam. Ignac Rit-lop, Gregorčičeva 21, Beltinci, telefon 72-043. M-888 OBRAČALNIK SIP UGODNO PRODAM. Moravci 74, p. Martjanci. M—889
KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Kodila. Andrejci 14, p. Martjanci. Ogled vsak dan po 15. uri. M—891
KRAVO, 9 mesecev brejo, kontrola A. pluga za traktor (10 in 12 čolna) in škodo 1000 MB. tudi po delih, prodam. Pečarovci 82. p. Mačkovci. M—893
TRAKTORSKO KOSILNICO ZNAMKE STANDARD s priključkom zadaj, ugodno prodam. Ivan Marton, D. Bistrica 132. M—885
MALE PUJSKE, stare sedem tednov, prodam. Rakičan 63. M—896
ZASTAVO 850 SPECIAL po zelo ugodni ceni, tudi po delih, prodam. Prednja stran je karamboli-rana, motor je generalno poprav-ljens letnik 1971. Janko Ostre, Hrastje Mota 92, p. Radenci. In-88
KROŽNE BRANE, dvobrazdni plug ter angleški motor 4 masse prodam. Avgust Vozlič, Gibina 1, p. Ljutomer. In-89
TOVORNI AVTO TAM 4500, ki-per, kesoner, tudi po delih, in motorno žago, rusko, in renault-4, prodam. Štefan Režonja, Radovci
21, p. Grad. M-898
SEMENSKI KROMPIR (7 din/kg), prodam. Cankarjeva 101, Murska Sobota. M-900
TOVORNI AVTO FAP SK 13, dva pogona, v dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 062-38-949.M-901
POLTOVORNI AVTO FIAT 620 B s pogodbenim delom ali brez prodam. Stroj za kopanje jarkov kupim. Pavel Kotnik, Staneta Severja 19, Maribor, telefon 062-38-949. M-902
TRAKTOR FERGUSON 540, 120 delovnih ur, prodam. Koren, Ra-ščici 228, p. Beltinci. Ogled po 15. uri. M-903
NEMŠKEGA KRATKODLAKEGA PTIČARJA, starega 2,5 leti, odličen aporter na suhem in v vodi, prodam. Franc Rožman, Kocjan, p. Radenci. M-904
Dragemu možu, očetu in dedku JOŽETU ZADRAVCU iz Turnišča. ki je na delu v Holandiji, ob dvojnem , prazniku iskreno čestitajo ter želijo zdrava in srečna leta ter še veliko- praznovanj v krogu svojih najdražjih — žena Katarina. sin Stanko in hčerka Dragica z družinama, hčerka Jožica ter vnukinje Lidija. Vida in Renata. Lepim željam se pridružuje tudi tašča Ana iz Lipe.
Dragemu možu in očetu Jožetu Hozjanu iz Žižkov, ki je na delu v Švici, želi za njegov praznik vse najboljše, predvsem pa trdno zdravje in čimvečkratno srečanje v družinskem krogu — žena Marija, sin Jožek, hčerkica Rozika in vsi ostali domači.
Dragemu sinu in bratu Zvonku Kolmanku iz Motovilec, ki služi vojaški rok v Bileči ob praznovanju 19. rojstnega dne iskreno čestitajo ter želijo zdravje in dobro počutje v vojaški suknji — ata. mama in sestra Vida, pridružujejo se stari starši.
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in stajico, dobro ohranjeno, prodam. Ogled popoldne. Sočič, Nor-šinci 47, p. Martjanci. M-MM KOSO s pogonom za traktor steyr 15 ali 18 KS, novejši tip, poceni prodam. Viljem Novak, Peskovci 28, p. šalovci. M-905
PLUGE SLAVONAC (12-colni), prodam. Šiftar, Beznovci 21. M-906
OSEBNI AVTOMOBIL FORD TAUNUS, letnik 1973, prodam. Ogled možen po 16. uri. Rogašovci 7. M-781
DOSTAVNI AVTO ZASTAVA 435 KOMBI, letnik 1980, nov, bele barve, neregistriran, sedežev 7 + 1, garažiran, zaradi smrti lastnika prodam. Emilija Debelak, Cvetkova?, M. Sobota. M-907
TRAKTOR STEYR 180 z jermeni-co in reduktorjem prodam. Lipa 123. M-909
SUHA DRVA (mešana), prodam. Vučja gomila 65, p. Fokovci. M-911
SENO PRODAM. Rakičan 27. M-912
TRAKTOR ZETOR, 25 KS, na novo registriran, prodam. Rakičan 82, p. M. Sobota. M-916 FERGUSON 35 v odličnem stanju in zaporožec zelo poceni prodam. Nemčavci 25. M-917
OMARO ZA DNEVNO SOBO (REGAL), prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 52. M-918 OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, potreben manjšega kleparskega dela, prodam. Ogled v soboto. Vučko, Gornja Radgona, Trate 4, blok 4. M-919
KLAVIRSKO HARMONIKO HOHNER-LUCIA IV, nemška, 96-basno, 9 registrov, trije registri na basu, prodam. Šebjan, Lendavska 17/C, Murska Sobota. M-922 PEVSKO OZVOČENJE, 150 W, prodam. Štefan Perš, Vučja gomila 73, p. Fokovci, M-923
LADO 1200, KARAMBOLIRA-NO, prodam. Rankovci 48, p. Tišina. M-924
MOTORNO KOLO MZ 250, športno preurejeno, prodam. Informacije KOVINA, telefon 22-893. M-925
TOVORNI AVTO TATRA 148 DEMPER z delom in prikolico GORICA 10 t, kiper, prodam. Telefon 78-026. M-928
12 AROV VINOGRADA (starejši nasad na kolih), trta cepljena in šmarnica, prostor za vinsko klet (vodovod), prodam. Bokrači 1. M-854
VINOGRAD in sadovnjak ter 12 arov zemlje, skupna izmera 34 arov, v Šalovcih, prodam. Fartek, Stara 8 ali Tovarna mlečnih izdelkov, M. Sobota. M-880
MZ 125 PRODAM. Žekš, arh. Novaka 15, Murska Sobota. M-929
KVALITETEN GNOJ in kravo po izbiri prodam. Brezovci 40. M-932 KRAVO, staro sedem let, brejo 8 mesecev, dobra molznica, kontrola A, prodam. Andrejci 4. M-934 FIAT 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Ciril Metodova 3, Murska Sobota. M-935 ELEKTRIČNO KITARO PRODAM. Franc Grah, Cemelavci n. h., telefon 23-109. M-936
AVTO FIAT 125 prodam zaradi odhoda na odsluženje vojaškega roka. Ludvik Nemec, Krplivnik 32, p. Hodoš. M-937
JELOVE HLODE PRODAM. Dankovci 17, p. Mačkovci. M-938 ZASTAVO 750, staro štiri leta, prodam. Bašič, Ob Muri 13, Ba-' kovci . Ogled od 8—13. ure. M-939
Dragi vnukinji Jožici Miholič. ki živi s starši v tujini, ob prazniku iskreno čestitajo in želijo vse najboljše med svojimi dragimi. Iskrene želje so namenjene tudi Robeku za minuli rojstni dan in zetu Jožetu iz Ingolstadtta za njegov praznik. Obenem vse lepo ob praznovanju sinu Jožetu Gjer-kešu iz Turnišča in zletu Jožetu Horvatu — stara trtama, oziroma mama.
ZASTAVO 750 ugodno prodam. Ivanič, Dolenci 36/A. M-944
KRAVO, staro osem let, brejo, prodam. Kovačevci 8, p. Grad. M-941
DVA OSLA z opremo in vožom prodam. Lendavske gorice 24, pri gostilni Švec. Le-94
KOSO ZA FERGUSON IMT 35 in obračalnik SIP FAVORIT, vse skoraj novo, prodam. Ogled v soboto ali nedeljo. Franc Rajh, Vučja vas 10. p. Križevci pri Ljutomeru. In-94
Izlet v Pulo
- Medolino
TUDI 3. in 4. aprila.
Vsi zainteresirani se naj oglasijo ob torkih in .četrtkih po 15. uri na upravi Vestnika. Število sedežev na zelenem vlaku omejeno, zato s prijavo pohitite.
Potnike, ki bodo potovali 20. in 21. marca, ponovno obveščamo, da je odhod ob 5. uri z železniške postaje v M. Soboti, postanki pa so v Veržeju in Ljutomeru — mesto.
TRAKTOR IMT 558 prodam. Lukač, Mladinska 47, Bakovci. M-949
SPACKA, letnik 1972, v voznem stanju, ugodno prodam. Dopisništvo Vestnika, G. Radgona, Trate, telefon od 8. do 14. ure: 74-597. M-VP
RENAULT 4, letnik 1976, v dobrem stanju, prodam. Informacije po telefonu 81-213. In-90
AVTO KADETT KARAVAN 1200 SUPER, letnik 1977, prodam. Cah uk, V. Vlahoviča 2 (nova vajenska šola). M-945
RABLJEN PONY EKSPRES AVTOMATIK, v voznem stanju, kupim. Cena do 3.500 din. Košir, Kocljevo naselje 1, Beltinci. M-847 KMETIJO s preužitkom kupim.
Naslov v upravi lista. M-853 JERMENICO za traktor zetor 5911 kupim. Aleksander Kerčmar, Peskovci 41, p. Šalovci. M-862 ŠPORTNI VOZIČEK za dvojčka kupim. Spomenka Gaberščak, Benica 8, Lendava. M-864 JERMENICO za traktor deutz kupim. Helmut Prosič, Otovci 35, p.
Mačkovci. M-920
SOBO s sanitarijami v Murski Soboti iščem s 1. 4. Ponudbe na oddelek milice Rogašovci. M-860 TRI FANTE sprejmem na stanovanje. Možna uporaba kopalnice. Naslov v upravi Usta. M-863
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Murski Soboti išče učiteljica. Svetanič, Srednješolski center, M. Sobota. M-845 OPREMLJENO SOBO ODDAM SAMSKIM. Trstenjakova 38. M-914
SOBO — opremljeno ali neopremljeno oddam v najem. Naslov v upravi lista. M-915
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam samskim. Stefana Kovača 25. M-930
DELAVCA s šoferskim izpitom zaposlim takoj. Steklarstvo Maučec, Beltinci. M-908
ČISTILKO za tri ure dnevno iščemo. Planika, M. Sobota. M-890 KV ali PKV ključavničarja zaposlim takoj. Informacije: Krajna 29/A p. Tišina. M-942
OPRAVIČUJEM se tov. Katji in Daši za izjavo dano tov. Smrekarju. Sušnik. M-852
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OS Markovci, izdano leta 1965. Marija Ožvald, Čepinci 53, p. Petrovci. M-894 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključne^ ga spričevala, ki ga je izdala OS Tišina, za šolsko leto 1976/1977 (št. mat. lista 411). Jože Horvat, Vanča vas 67/A, p. Tišina. M-910 Obvestilo!
Cenjene stranke obveščam, da RTV servis obratuje vsak dan od 7. do 14. ure v Črenšovcih. Se priporočamo! Pavel Mihelič. Le-92
ZEMLJO od izkopa kleti okrog 100 kubikov, brezplačno oddam enemu ali več interesentom. Zemlja je v Lendavskih goricah pri vaškem domu. Oglasite se pri Sobočanu. Hotiza 158/C. M-SŠ
9. marca sem v Murski Soboti na Titovi ulici izgubil denarnico z dokumenti in denarjem. Poštenega najditelja prosim, da denar obdrži, dokumente pa vrne na naslov v dokumentih. M-946
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport), Vlado Pa veo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 ih 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30— 4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
STRAN 22
VESTNIK, 18. MARCAj^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
prof. Marijana Lebarja
predsednika kolegijskega poslovodnega organa na blagovno-ekonomskem šolskem centru v M. Soboti
se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili svoje sožalje, mu darovali cvetje in v njegov spomin darovali v dobrodelne namene. Posebna zahvala kolektivu Blagovno-ekonomskemu šolskemu centru M. Sobota, vsem govornikom, pevcem, godbi in učencem, ki so mu na tako ganljiv ,	način izkazali poslednjo čast.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, 13. marca 1982	1
Žena NEVA, sinova Bojan in Igor z družinama
S	V SPOMIN
20. marca 1982 mineva eno leto, odkar je za vedno odšla od nas naša nepozabna hčerka in sestra
Zlatka Košar
iz M. Sobote
Čas beži, bolečina v naših srcih pa ostaja z nami še vedno. Živita tvoj glas in nasmeh, kot smo ga bili vajeni in težka je resnica, da te ne bo več med nami. Nemo zremo iz dneva v dan. toda tebe Zlatka ni več domov. Ne moremo in nikoli ne bomo preboleli krute resnice, da te je prometna vihra iztrgala od nas in da se ne vrneš več v naš objem. Tolažimo se samo z vsakodnevnim obiskom pri tvojem grobu, pa čeprav ti tega ne vidiš iti ne čutiš bolečine naših src. Ne mine dan. da te ne omenimo v našem pogovoru, z nami še živiš in boš živela do konca naših dni.
Vsem, ki se radi spominjate naše ljube Zlatke, poklanjate cvetje in prižigate sveče — naša prisrčna hvala!	/
Neutolažljivi: mama, bratec in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 75. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče. tast, stric in svak
Jože Semler
cestar v pokoju iz Moščanec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustovali z nami in nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala kolektivom Zavod za časopisno in radijsko dejavnost M.. Sobota, KIK Pomurka-TOPILNICA in POTROŠNIK TOZD Preskrba, župniku za pogrebni obred, pevsem za odpete žalostinke. društvu upokojencev, gasilskim društvom iz Moščanec. Dankovec in Pečarovec ter govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Moščanci. 13. marca 1982
Žalujoči: žena Helena, hčerkeDanica z družino, Ana z možem Ludvikom, barija in Helena z družinama, nečak Štefan z ženo Marico iz Kopra ter ostalo sorodstvo
Selo, 2. marca 1982
Žalujoči: žena Rozalija, hčerka Helena z možem ter vnuka Darja in Milko
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in stari oče
Aleksander Kutoš
iz Sela	x
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Prisrčna zahvala OO ZKS, SZDL in KS Selo-Fokovci za pripravljeni obred in darovane vence.
ZAHVALA
Po težki, neozdravljivi bolezni nas je v 50, letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Ernest H ari
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom. Prijateljem in znancem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti ter mu ' poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo dr. Bedernjaku in dr. Vučaku ter medicinskemu osebju za zdravniško pomoč. Hvala UNZ iz M. Sobote za ves trud in številne obiske ter sosedom Karbovim in Olasovim. ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala tov. Merklinu, predstavniku KS »Park«, in tov. Verganu iz UNZ za lepe poslovilne besede, g. duhovniku za pogrebni obred in godbi na pihala.
žalujoči: žena Anica, hčerka Slavica z družino, hčerka Dragica, bratje Ludvik, Jože, Štefan in Feri z družinami, sorodniki Marija, Anton, Janez in Jože z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Tiho in mirno, kot je živela, nas je v 76. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga mama
Terezija Fefer *
roj. Lejko
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo Pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje. Iskreno se zahvaljujemo govorniku krajevne skupnosti in pevcem cerkvenega zbora za odpete žalostinke. Posebna zahvala g. kaplanu in g. župniku za poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred.
M. Sobota. 23. 2. 1982
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Srce je dalo vse. kar je imelo nobene bilke zase ni poželo
V SPOMIN
Marjanu Žoharju
. iz Brezovec
Poznega jesenskega dne, ko so lastovke odletele v južne krajci tudi ti. moj predragi sinko, ,	tiho odšel od mene, tvoje skrbne mame, ki te ne bo nikoli pozabila.
Lastovke se bodo spomladi vrnile, ali ti. moj najdrazji sinko, se ne boš nikoli več vrnil k meni. Najtežje je spoznanje, da sem s teboj izgubila vse.
MAMA
A h. kako nam sonce milo sije, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili, tebe, sin ljubljeni. . .
V SPOMIN
18.	marca mineva sedmo leto bridkih dni, odkar ni več med nami naš dragi
Ludvik Bertalanič
iz Dobrovnika
Bolečina se bo ublažila, vendar se rana ne bo nikoli zacelila. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu!
Žalujoči: Vsi njegovi
To. kar smo na tem svetu najbolj ljubili, smo za vedno izgubili
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v cvetu življenja, star komaj 32 let.tragično in za vedno zapustil ljubi mož. oče. sin, zet. sorodnik in prijatelj
Anton Balažič
iz G. Bistrice
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, botrini in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, ga v tako velikem številu pospremili do preranega groba ter mu podarili vence in cvetje. Prisrčna hvala čč. duhovščini za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala predstavniku Vodnogospodarskega podjetja DR AVA—MURA za ganljive poslovilne besede v imenu sodelavcev in kolektivu OZD Mura za vence in denarno pomoč.
Iskrena hvala zastopniku gasilskega društva za ganljive besede v imenu gasilcev, brodarskega društva in KS ob odprtem grobu.
Vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala!
G. Bistrica, Ljubljana, Hodoš, 12. 3. 1982
Žalujoči: žena Zofija, sinek Branko, hčerkica Sonja, mama, oče, sestra Gizela s sinkom Bojanom, brat Jožko z družino, tast z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da seje tiho poslovil od nas naš dober mož. oče, dedek, tast in stric
Stefan Maršič
iz Stogovec
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izkazano pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala KS. ZB, ZK in OŠ Slogovci za darovano cvetje in tov. Košuti za ganljive besede ob odprtem grobu. Se enkrat prav lepa hvala vsem, ki so njegov grob zasuli s cvetjem in sočustvovali z nami.
Stogovci, 4. 3. 1982
Žalujoči: žena Viktorija, sin Silvo, snaha Ivanka, vnuka Irena in Dušan ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga ’ mama, babica in prababica
Ana Utroša
roj. Čopek iz Črenšovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družbenopolitičnim organizacijam, govorniku tov. Mlinariču, tov. Ftičarju, recitatorjem OŠ Črenšovci, kolektivu IMP »Panonija«. zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, godbi na pihala in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: vsi njeni, ki so jo imeli radi
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče in brat
Leopold Magdič
iz Bakovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje ter dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, predvsem dr. Horvatu za trud in požrtvovalno nego v času pokojnikovega zdravljenja. Iskrena zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Bakovci. 7. 3. 1982
Žalujoči: hčerka Vera z možem Jožetom, vnuka Franček in Jožkec, sin Janez z družino iz Ljubljane, sin Franc z družino iz Avstralije, brat Štefan z družino in ostalo sorodstvo
USTNIK, 18. MARCA 1982 .
STRAN 23
v besedi in sliki po pomurju
V DO GORENJE-ELRAD SO DOBRO ZASTAVILI SISTEM OBVEŠČANJA.
PERO V ROKE DELAVCU
OGLASNE, DESKE, BILTENE, INTERNE POSLOVNE INFORMACIJE IN OZVOČENJE LEPO DOPOLNJUJE TOVARNIŠKO GLASILO. VSE VEČ SODELAVCEV!
S »Gorenje-Elrad«
IKo v delovni organizaciji »Gorenje-Elrad« listajo po zadnjem letniku svojega tovarniškega glasila »Elrad«, ki je sestavljen iz 12'številk, s pono-Isom ugotavljajo, da niso zaman zastavili nekaterih akcij na tem področju. Informirati sebe pa tudi druge je v kolektivu že zdavnaj v praksi potrjen recept in že dolgo ne več parola B sindikalnih in drugih aktivistov.
Posamezne številke glasila, najpogosteje so izšle na dvajsetih straneh, s<5 prepletene s prispevki 41 sodelavcev časopisa, ki so skupno napisali kar 430 prispevkov z različnimi naslovi, med njimi pa je kar 17 takšnih, ki so lansko leto prvič
poprijeli za pero. Ob tem pa so izvzeti še zunanji sodelavci!
Razveseljiv je tudi podatek, da je dobra polovica avtorjev napisala po dva ali več prispevkov, precej pa je tudi tistih, ki so se za pisanje v svoj časopis odločili le enkrat.
Seveda pa so tudi v uredništvu glasila »Elrad« srečujejo z nekaterimi težavami, ki niso nepomembne za nadaljnje delo in izdajanje časopisa. Pred vsako številko namreč opravijo izbor tem, ki se jih želijo v naslednji številki glasila lotiti ter za posamezne prispevke tudi določijo posameznike, ki so po svojih službenih dolžnostih, funkcijah ali strokovnosti najbolj kvalificirani (in poklica-
ni!) za pisanje določenih sestavkov. Žal pa so v preteklem letu ponovno ugotavljali, da ima uredništvo največ težav prav z vodilnimi in vodstvenimi delavci za gospodarske teme, prav tako pa tudi s predstavniki raznih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki bi naj obravnavali (in pisali) samoupravno ter druž-beno-politično ubrane prispev-ke
Zanimivo je, da je moralo uredništvo nekatere izmed teh piscev tudi po večkrat določili za isti sestavek.
Kljub dokaj uspešno zastavljeni akciji pa tudi v tej delovni organizaciji še niso uspeli dovolj pritegniti delavcev v neposredni proizvodnji, kar


Pomladno cvetenje
Pričujoča slika se na žalost ponavlja iz leta v leto. Ko sončni žarki poberejo zadnje krpice snega, ki smo ga preko zime z vsemi močmi preganjali s soljo in podobnimi sodobnimi sredstvi, se pojavijo na cestah takšni cvetovi. Posnetek je nastal na cesti Ljutomer—Križevci. Dolgo je takšna luknja sredi ceste ovirala promet. Dolgo niso ukrenili ničesar. Šele čez čas so se sramežljivo pojavili prometni znaki, ki so opozarjali, da je na cesti nevarnost in hitrost je bilo potrebno zmanjšati na 40 kilometrov na uro. Past za voznike je potem ob znakih še nekaj časa prežala na neprevidneže, dokler je konec prejšnjega tedna le niso zasuli. A kaj, ko je na tej cesti (pa ne samo na tej) že polno razpok, ki napovedujejo, da se bo še letos ali pa najkasneje konec prihodnje zime slika ponovila na drugem odseku. In zopet bodo vozniki preklinjali in zopet bodo cestarji krpali in zopet se bo slika ponavljala.
Kako dolgo še?
D. L.
ODGOVOR NA PISMO
drugi, vse račune bodo opravili oni, ti pa se lahko posvetiš v celoti neposredni proizvodnji. Čim več zemlje bo na Goričkem obdelane, tem lažje bomo prišli do prepotrebnih deviz.
Verjamem, da si pri »študiranju« pisma tvojih »veščanov« imel težave. Nikakor pa ne misli, da smo kmetje tako nečloveški. da bi drugemu želeli nesrečo.
Kakšen pridelek je imel ta kmet v lanskem letu? Na to vprašanje vam tov. Horvat ne more odgovoriti. Odgovor pa je pripravil kmet. Objavil naj bi ga Vestnik. Vendar že dolgo časa čaka v urednikovem predalu Prosim te, Dodo, pojasni mi, kje je treba »mazati«, da tvoji heci dobijo prostor v Vestniku. Pa še to: Če se boš odločil za kmetovanje, naj ti uspe prva setev! Vse to ti želi kmet, ki je sicer dvakrat startal na visok pridelek in s tem omogočil nekaj lotim. ki so ravno tako ponovno sadili, da si bodo brezplačno razdelili 23.600 kg semenske koruze. Veščani, bodite potrpežljivi, koruzo boste dobili. Če pa imate kakšne probleme, se obračajte na pravo mesto.
V upanju, da bo letos manj ponovne setve, vas pozdravlja — malo za šalo, malo za res — kmet in neprijeten delegat.,
Franko Karči
Z zanimanjem m zadovoljstvom sem prebral tvoj prispevek v Vestniku, objavljenem 11. marca 1982 pod naslovom »Pošto san doubo«.
Moram ti povedati, da bi na prvem mestu rad spoznal tiste tvoje »veščane«, ki so tako navdušeni nad tvojim lepim glasom. To bi lahko bila kvečjemu kakšna »veščanka«.
Tebi in tvojim veščanom moram povedati, da niste pravilno informirani. Lansko spomlad je bilo v Vestniku objavljeno, da kmet vabi k sodelovanju strokovnjake posameznike ali kmetijske institucije, da bodo skupaj startali za 100 stotov suhega koruznega zrnja po hektarju. Odziva ni bilo niti od prvih niti od drugih. Tvojim ve-, ščanom pa svetujem, daje boljše dvakrat »startati« na visok pridelek, kakor pa čakati od napol prazne njive visok pridelek. Tudi to je prispevek k stabilizaciji.
Da ti ne bi bilo žal, da ti k stabilizaciji ne bi nič prispeval, ti predlagam naslednje. Na Goričkem je precej neobdelane zemlje. Odloči se za kmetovanje. Novega davka se ne boj. Zakon ne bo tako hitro sprejet. Če si iznajdljiv in dober računar, lahko med tem časom obogatiš, da ti niti vrag ne pride do živega. Če pa si slab računar, združi delo, zemljo in sredstva v kmetijski za- .
želijo v prihodnosti »popravi--ti«.
Morda jim bo to uspelo z nadaljevanjem akcije pridobi-vanja novih sodelavcev, ki so jo: dokaj široko zastavili. Ustano-; viti so namreč tudi posebno komisijo, in najboljšim podelila, tudi manjše nagrade.
Če na kratko preletimo še| vsebino objavljenih člankov v glasilu lanskega letnika, lahko ugotovimo, da niso odstopali od zastavljenih smernic in vsebinskega koncepta glasila. Pohvalno pa je še, da del prostora, namenjajo tudi tistim informa-  cijam, ki prihajajo iz šol, doma-: če krajevne skupnosti in v I zadnjem času vse češčevtudi iz krajev, kjer elradovi delavci I živijo in delajo. J. Kurubs j
SAJ NI RES — PA JE!
S ŠOPKOM DO DAVČNE OLAJŠAVE’
Bere se malone neverjetno, a ni daleč od resnice. Zato ne bodite osupli, če vam bodo na kakšni gasilski veselici namesto vstopnice v gumbnico pripeli šopek (rožic sevč!) — kot svojčas — in podržali klobuk, da boste vanj spustili toliko novcev, kolikor bi jih sicer morali odšteti za vstopnico. Zakaj tako?
Tudi gasilce je začel neusmiljeno privijati davčni vijak. Od vrednosti prodanih vstopnic, poprej žigosanih od uprave za družbene prihodke pri skupščini občine (verjetno pa ne le po občinskem odloku v Gornji Radgoni?!), bo treba plačati davek po stopnji 10 odstotkov.
Do tod bi še šlo, toda, če gledamo na stvar nekoliko širše, se nehote vsili vprašanje: ali bo potemtakem tudi prostovoljno delo gasilcev v prihodnje obdavčeno? Ker očitno »veter močno piha prav v to smer«, je poteza s šopki takorekoč neizogibna. O tistih novcih (neobdavčenih kajpa!), ki bodo kanili v klobuk ali kar bo že pri roki, pa samo tole: prav gotovo z njimi ves trud gasilcev ne bo poplačan!	B. Žunec
SIS, SKIS, SPIZ...
... in še PIS. PORS. SISEOT in tako naprej. Mojstri smo. ni kaj! Za kratice namreč, ki kar mrgolijo po skladovnicah takih in drugačnih gradiv. Skorajda ne mine teden ali mesec, da ne bi skovali kakšne nove, po možnosti še bolj skrivnostne in zamotane. Ni čuda potlej, da nam je kar malce neugodno, če ne celo nerodno, če kakšne sem pa tja neuspemo in umetno »dešifrirati«. Pa to še ni najhuje. Bolj bi nas moralo »žreti«, da mojstrstva pri kraticah ne znamo (ali nočemo!?) presaditi na polje pripravljanja delegatskih rpaterialov. Pa bi znalo biti — to kar verjemite ' — jako hvaležno. Kar za nekaj dek ali morda včasih kil bi »shujšali« (namreč delegatski materiali) in delegati bi se dosti »lažji« odpravljali na seje in zasedanja/
Tako pa — zdaj je. kar je. Samo, če bo šlo tako naprej, potem bi si veljalo omisliti kakšen priročnik kratic. Ta bi namreč utegnil pri ti še kako prav novi delegatski garnituri.	_ brž_
V Gornji Radgoni so že drugič realizirali zanimivo idejo, ki se je lani porodila pri komisiji za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu.
Z namenom, da bi počastili dan žena zunaj dosedaj znanih okvirov, so se odločili, da priredijo zanimivo tekmovanje oz. srečanje žensk z občine v športni rekreaciji. Tokrat se jih je v gornjeradgonski osnovni šoli zbralo čez osemdeset, ki so zastopale barve desetih ekip iz združenega dela pa tudi družbenih dejavnosti. Pomerile pa so se v metanju žogice v tarče, metu na koš, vlečenju vrvi in v štafeti (nošenje namiznoteniške žogice v žlicj.
Prireditev je lepo uspela, zato pri komisiji za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu že razmišljajo, da bi bilo prihodnje srečanje po starostnih skupinah.	y Paveo
---V TURNIŠČU UVAJAJO ULIČNI SISTEM
Kmalu imena za 26 ulic
Naselje Turnišče je štelo leta 1971 1378, ob lanskem štetju pa že 1470 prebivalcev, in je eno izmed redkih, v katerem se število prebivalcev veča. Tak razvoj kraja je pogojen s tamkajšnjo tovarno obutve, ki zaposluje 650 delavcev, to pa hkrati pomeni, da se kraj bogati tudi z novimi stanovanji in objekti družbenega standarda. Turnišče sodi poleg Lendave med kraje z najbolj intenzivno stanovanjsko gradnjo, zato so se v krajevni skupnosti odločili, da uvedejo za celotno naselje ulični sistem in da poimenujejo 26
Alojz Zadravec je predsednik krajevne konference SZDL v Radovcih, že od 1972 leta pa dela na pošti pri Gradu kot upravnik. Prav tam smo ga poiskali in zmotili sredi dela, da je predstavil vas, v kateri živi.
Utrip v Radovcih je najživahnejši ob glavni cesti, ki pelje iz Bodonec v Grad. Osrčje vasi je pri gasilskem domu, obeh gostilnah, novem skladišču in trgovini. S slednje sta prihajala tudi Karel Perš ip Štefan Husar, ki smo ju poslikali.
Iz majhne vasi na Goričkem se Radovci ob cesti, ki pelje iz Bodonec v Grad, vedno bolj razvijajo v pomembno središče. Posebej v gornjem delu vasi, ob cesti, je utrip življenja živahnejši, z novo zbiralnico mleka, ki jo nameravajo urediti v spodnjem delu vasi, pa bo zaživel tudi ta del Radovec. Do dogovora o novi zbiralnici mleka, kije bila v dolgih zimskih dneh, pa tudi sicer, glavno zbirališče ljudi, ni prišlo naključno. V zadnjem času namreč buri duhove tod ugotovitev, da z zbiranjem mleka ni vse tako kot bi bilo treba. In kmetje, ki mleko oddajajo, upravičeno negodujejo, tudi zaradi razdalje, ki jo morajo prehoditi iz spodnjega v gornji del vasi.
V Radovcih je 362 prebivalcev, ki živijo v 84 gospodinjstvih. V glavnem so kmetje, saj je od naštetih le 44 zaposlenih, 33 pa jih je na začasnem delu v tujini.
Doma je v zadnjem času s soncem in bližnjo pomladjo poudarek na pripravah za pomladanska opravila. »Kljub temu, da imamo novo skladišče, kjer poteka poleg menjave tudi nabava potrebnih krmil in umetnih gnojil, pa že ugotavljamo, daje obojih premalo,« je dejal predsednik krajevne konference SZDL Alojz Zadravec. O aferi z mlekom, kije Radovce ponesla v rubriko Iz naših krajev osrednjega slovenskega glasila in bila zabeležena tudi v Večeru, ni vedel veliko povedati. Čeprav je očitno nekaj resnice v tem, da svojo neorganiziranost (v odbore, za proizvodnjo mleka na primer) kmetje često plačujejo. Pa najsi tako, da postaja oddano mleko zdolivanjem vode 'manj kvalitetno ali pa. da si na njihovih trudih kujejo dobičektzna-jdljivi posamezniki. Kakorkoli, če si je zbiralec mleka v Radovcih koval neupravičen zaslužek s povečevanjem količine mleka tako, da je dolival vodo (svojih krav namreč nima) ali pa je kmetom »na papirju« zmanjševal količino mleka, o tem naj zadnjo poreko inšpektorji in zato imenovani. Pomembneje le to, da omenjeni zbiralec več ne bo edini na vasLin bodo vaščani iz snodnieea dela vasi imel) možnost oddajali mleko v novi zbiralnici pri Šparašovih. Na kmetiji Štefana Šparaša pa tudi ne manjka strojev in bosta tako ob slabih vremenskih prilikah uporabna tako traktor kot kombi. Ceste so sicer v Radovcih kar dobre, tudi odcepa skozi Vas za Poznanovce m Vidonce. posebej veseli pa so vaščani ureditve glavne prometne žile skozi vas. Poleg cest so se v zadnjem obdobju posvečali ureditvt mrtvaščnice. ko bo zima povsem mimo, pa se bodo lotili tudi siste; matične ureditve grobov, tako, da bo pokopališče dobilo bolj urejeni videz. Strela, kije v neurju udarila v staro mrtvašnico in jo uničila, je namreč temeljito spremenila podobo pokopališča, če so odstranil* pogorišče in uredili mrtvašnico pa ne kaže pustiti zanemarjenih grobov.
Prav tako v Radoncih obnavljajo gasilski dom, za cestne obveznice pa so v preteklem letu kupili gasilski avto. Pri tem jim je priskočila na pomoč tudi občinska .gasilska zveza, ki je primaknila polovico sredstev — 50 starih milijonov dinarjev. Za vrle gasilce, ki jih je v vasi trideset včlanjenih v gasilsko društvo, je nabava gasilskega avtomobila pomembna pridobitev pa tudi spodbuda za nadaljne delo.
Za Radovčane, ki so bili svojčas znani pletilci košar, pletenk za vino ter lesenih izdelkov, se časi spreminjajo. Pletejo le še starejši, mladež pa. pravijo, se za to ne zanima. Težko joje zadržati na vasi, čeprav je bodočnost v usmerjenih kmetijah in postajajo z urejenimi cestami tudi razdalje do večjih krajev krajše.	Brigita Bavčar
Foto: Štefan Celec
V. Paveo
ulic. Izvršni svet občinske skupščine Lendava je v ta namen že pripravil odlok o imenovanju ulic, ki ga bo kmalu sprejel tudi zbor združenega dela občinske .--skupščine. Turnišče tako postaja drugo naselje v lendavski -občini z uvedenim uličnim sistemom. Imena ulic so si izbrali sami, simbolizirajo pa kme-tijsko-čevljarski značaj kraja, nekaj ulic pa bo nosilo ime zaslužnih občanov in naših pomembnih praznikov.
Jani D.
STRAN 24
VESTNIK, 18. MARCA]^.
Časi se spreminjajo tudi v Radovcih
Čestitamo ob dnevu žena
STRAN 21
- 4. MARCA 1982
dopisniki so zabeležili
Tudi letos izobraževanje
Oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Murska Sobota že več kot desetletje skrbi za stalno usposabljanje in izobraževanje prebivalstva s področja SLO in DS. Tudi letos bodo člani posebnega predavateljskega aktiva posredovali občanom štiri zanimive teme. Novost letošnjega usposabljanja je v tem, da bodo v razgovoru lahko bolj aktivno sodelovali vsi odrasli občani. V teh dneh namreč gospodinjstva prejemajo decembrsko številko Naše obrambe, v kateri je objavljena vsebina teh predavanj. Dosedanje izkušnje kažejo, da tako izobraževanje dosega svoj smoter.
J. Konkolič
— ČRENŠOVCI---------------------
Nekateri nočejo!
V Črenšovcih v zadnjih letih lepo skrbijo za okolje. V središču vasi, ob spomeniku prekmurske matere, so lepo urejene zelenice z rožami. Številni krajani se trudijo, da bi ohranili okolico neokrnjeno, na eni od ulic, ki pelje v Žižke, pa krajani ob cesti, kjer je bil nekoč jarek, mečejo vse mogoče stvari. Tole opozorilo s sliko naj bi bilo spodbuda.
Jože Žerdin
---DOLINA----------------------------
Obetajo se boljši časi
Dolina, hribovita vasica na Goričkem. Hiše, bolj malojih je, so razmetane po hribih in dolinah. Pred nedavnim je vaščane skrbel hud problem — izseljevanje mladih. Migracija je bila velika, saj je veliko hiš ostalo zapuščenih. Zaradi slabih cest so bili vaščani prepričani, da bo vas čez nekaj let izumrla, toda kmalu so se hiše spet popolnile in ljudje naselili. Iz občinskih virov so dobili nekaj sredstev in jih porabili za izkop jarkov, radi pa bi tudi razširili cesto Vaneča—Dolina.
S trdno voljo in delovno vnemo gasilcev in mladih jim bo to uspelo. Potrebna so le finančna sredstva.	Marta Vogrinčič
LENDAVA
Ulice morajo biti čiste
Pogosto kritiziramo tiste, ki so odgovorni za čistočo kraja ali mesta, le poredko tako dosledni in zahtevni pa smo, ko odvržemo papir ali odpadke na neprimernem mestu.
Mišo Horvat je star 38 let in živi v Lendavi. Tako delo, ki ni ponižujoče, opravlja že 8 let. Pravi, da morajo biti lendavske ulice čiste. Za to pa ne skrbi sam, ampak mu pomaga tudi sodelavec. Verjetno bi kazalo, da bi za čistočo lendavskih ulic skrbeli prav vsi! Štefan Prša
V slovenščini in madžarščini
Center za obveščanje in propagando pri . občinski konferenci ZSMS Lendava je izdal drugo številko nformacij v slovenskem in madžarskem jeziku. V njem so prispevki o pripravah na .11. kongres ZSMS, o evidentiranju za vodstva in organe OK ZSMS Lendava in o sklepih predsedstva, ki se je zavzelo za to, da se občinska konferenca ZSMS priključi desetim občinskim konferencam, ki sodelujejo v okviru akcije Bratstvo — prijateljstvo. Podana je ocena dela centra za mladinske delovne akcije, v glasilu pa so tudi novice iz osnovnih organizacij in nekaj literarnih prispevkov. j. Žerdin
--MAČKOVCI-----------------------
Delajo za izlet
Mačkovski osmošolci so delavni skozi vse leto. V program so Zapisali, da se bodo udeležili delovnih akcij. Tako ves čas zbirajo odpadne surovine. Do sedaj so jih zbrali preko 5 ton, spomladi pa bodo opravili pogozdovanje, v centru krajevne skupnosti pa bodo izvedli večjo očiščevalno akcijo. Akcij bo še več; našteli smo le nekatere. Vse imajo dvojen učinek: družbeno pomemben in finančni. Zbrali bodo precej denarja za izlet na Gorenjsko. Ob koncu šolskega leta, seveda.	J. K.
PETANJCI
Delovna akcija
Sredi februarja so imeli gasilci delovno akcijo pri urejanju vaškega gasilskega doma. Sodelovali so pri podiranju stropa v dvorani in pripravljali vse potrebno za adaptacijo. V akciji je sodelovalo 14gasilcev. Poakcijisose podali z gumijastim čolnom od petanjskega mostu do kroškega broda in preizkusili veslaško ekipo.	F. K.
--LOČKI VRH----------------------
Nov transformator
N a Ločkem vrh u v občini Lenart so te dni začeli zdeli pri postavitvi novega transformatorja. Večji del sredstev bo prispeval Elektro Maribor, del pa tudi krajani. Slednji bodo prispevali tudi drogove glavnega visokonapetostnega voda in pomagali pri betoniranju temeljev. Na novi transformator'bo priključenih tudi nekaj domačij iz Negove. L. K.
-- KRAJNA -----------------------
Hočejo še pionirsko desetino
Občni zbor gasilskega društva na Krajni je potekal v znamenju proslave 50-letnice, na katero se temeljito pripravljajo. Ob jubileju b.odo razvili prapor, ob starejši in mladinski pa bi radi ustanovili še pionirsko desetino.
Nad opremo se ne pritožujejo, le dobro vzdrževati in dopolnjevati jo bodo morali. frku
— MAČKOVCI-----------------------
Ustanovili so samostojno organizacijo ZB
V skladu z organiziranostjo po teritorialnem načelu so v Mačkovcih ustanovili borčevsko organizacijo. Člani ZB, čez 40 se jih je zbralo na ustanovno programski konferenci, so izvolili svoje vodstvo. Predsednik njihove organizacije bo Franc Kosec. V razpravi so spregovorili predvsem o uresničevanju svojih pravic, menili pa so tudi, da bo treba več delati z mladino, predvsem osnovnošolsko, ki jo moramo vzgajati v duhu tradicij NOB. Člane UO so zadolžili, da izdelajo program dela.
KAMOVCI
Četrtič — tokrat zares!
Življenju, delu in načrtom, posebno pa željam, posvečamo v Vestniku precej pozornosti. Tudi gasilcev pri tem ne zanemarjamo. Tokrat nekaj vrstic o gasilskem društvu v Kamovcih, ki je zašlo v malodušje vse od razsula kar trikrat. Zdaj so začeli znova. Občinska gasilska zveza Lendava je v svoj program zapisala, da bodo v vsaki vasi ustanovili gasilsko društvo in pomagali pri opremi.
Spodbudili so jih, zato se je na ustanovnem občnem zboru zbralo kar 17 ljudi, ki so posebej poudarjali, da bodo na primeren način pritegovali v svoje vrste tudi mlajši rod. Najprej bodo seveda ustanovili gasilsko desetino, poskrbeli za izobraževanje, ob tem pa zagotovo razmišljajo tudi o drugih nalogah.
J. Žerdin
Zlata poroka pri
Baligačevih
Baligač iz Ižakovec v krogu svojih najdražjih praznovala 50-letnico skupnega življenja. Kljub temu, da sta si oba nadela sedem križev — Franc je star 74, Vera pa 71, sta še oba mladostna in čila. Imata štiri otroke, osem vnukov in dva pravnuka. Franc je bil zidar in je svoje delo opravljal širom Slovenije. Zdaj je upokojenec in je član društva upokojencev v Beltincih, kjer tudi aktivno poje v zboru upokojencev. Je tudi ljubitelj narave in lovec, Vera pa je bila šivilja.
T. Horvat |
Ob 8. marcu
mednarodnem dnevu
zena
iskreno čestitamo!
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Industrijska cesta
Telefon: h. c. (069) 75 271
Telex: 35-238 YU Varle
Telegram: Varstroj Lendava
Žel. postala Lendava
»BORIS KIDRIČ« n. sol. o. Maribor
62000 MARIBOR, Leningrajska 27
Telefon: n. c. 24-171 - Prodaja: 39-779, 20-361 - Telex: 3316’
Ekonomično, praktično in prijetno je ogrevanje s pečmi za
ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE »CENTRAL" PROGRAM TORI
Če stanujete v stanovanjski zgradbi brez centralne kurjave ali v nepodkleteni hiši in želite prostore centralno ogrevati je idealna rešitev princip etažnega centralnega ogrevanja.
Trajno žarno peč za etažno ogrevanje postavite v kuhinjo, v ostale stanovanjske prostore pa . izvedite cevi in radiatorje.
Prednosti trajnožame peči za etažno centralno ogrevanje
— peči so po obliki in dimenzijah prilagojene kuhinjskim elementom
—	poleg ogrevanja stanovanjskih prostorov so peči primerne tudi za kuhanje
—	specialna konstrukcija peči prilagojena za kurjenje z domačimi premogi vam zagotavlja več kot 70% izkoristek
—	zgorevanje je kvalitetno in popolno — malo saj in letečega pepela zagotavlja čisto okolje — velik zalogovnik za premog v peči olajša kurjenje
—	eno polnjenje peči zadošča za 4-urno kurjenje, na maksimalni moči, na minimalni moči pa lahko ogrevate prostore 12 ur in več.
Central 15	Central 20 S
(17,5 kW - 15000 Kcal/h) (23,2 kW - 20000 Kcal/h)
STRAN 22
VESTNIK, 4. MARCA I982
DELOVNI KOLEKTIV RADENSKA IZ RADENEC s svojimi TOZD IN DSSS
-TOZD fflineralna voda
-JOZD Naravno zdravilišče
“TOZD Turizem in gostinstvo
Grozd G. Radgona
-TOZD Turizem in gostinstvo Jeruzalem Ljutomer
“TOZD Komunalna dejavnost
“TOZD Tovarna polnilne opreme
-TOZD Hotel Diana (Burska Sobota
-TOZD Turizem in gostinstvo Zvezda (Burska Sobota
-TOZD (Boravske toplice (Boravci
-Delovna skupnost skupnih služb
Iskreno čestitamo
vsem članicam kolektiva „ Radenska" in vsem Pomurkam OB DNEVU ŽENA!
&338888
^STNIK, 4. MARCA 1982
STRAN 23
ne zgodi se vsak dan
KAKOR PRA VLJICA IZ 1001 NOČI
Iraški arheologi trdijo, da so. njihovi predniki poznali elektriko 1800 let pred tistim znamenitim dogodkom, ko je Galvaniju uspelo proizvesti toliko električnega toka, da so nanj priključeni žabji kraki zadrhteli.
Začelo seje leta 1936, ko so v bagdadski muzej prinesli neke predmete, ki so jih našli v kraju, kjer so nekoč živeli Parti. Posebno pozornost arheologov je vzbudila nekakšna vaza, narejena iz svetlorume-ne gline. Grlo vaze je bilo odrezano, v njej pa je bil nekakšen bakreni valj, pritrjen na dno vaze z asfaltom. Vrh tega valja je bil začepljen, prav tako z asfaltom, iz čepa pa je gledala približno centimeter dolga železna palica, tanko obložena z neko kovino. Ko so si napravo dodobra ogledali, je bilo vsem prisotnim jasno: to je električna baterija!
Parti so živeli na tistem območju, kjer so to napravo našli, nekako od 248 pred n. š. do 226 n. š; Volta in Galvani, ki jima pripisujemo iznajdbo električne baterije, torej nista bila to, kar jima pripisujemo. Bilo je seveda tudi veliko nasprotnikov. ki niso verjeli, zato je egiptolog A. Egge-
VARČNO OGREVANJE
Kaže, da se bodo morali revni in manj razviti od razvitih učiti tudi varčnosti. Centralno hišno ogrevanje, ki je bilo dolga leta nekaj povsem samoupravnega v razvitih deželah, so začeli opuščati. Računi za gorivo so namreč iz leta v leto večji (kot pri nas), zato se milijoni ljudi vračajo k cenejšemu ogrevanju s pečmi. Seveda to niso dobre stare peči, marveč sodobni, izpopolnjeni in učinkoviti izdelki. Zadnji krik ogrevalne tehnologije predstavljajo nove peči na olje. V tej zimi se v ZDA greje z njimi že 3 milijone gospodinjstev, predvidevajo pa, da se bo leta 1985 že 10 milijonov gospodinjstev odpovedalo centralnemu ogrevanju.
Prednosti novih kerozin-skih peči so res velike. Razmeroma poceni gorivo se v peči, ki je dovolj lahka, da se da premikati in prenašati iz prostora v prostor, skoraj v celoti koristno porabi za
brecht naredil poskus. V takšno baterijo, kot so jo našli iraški arheologi, je nalil grozdni sok. In ko je potem na to baterijo navezal voltmeter, je ta pokazal napetost pol volta. Eggebrechtov poskus je
Levo: dr. Arne Eggebrecht s svojo kopijo bagdadske baterije, desno: postopek pozlatitve miniaturnega kipa s pomočjo te baterije.
vznemiril arheologe. »Če je tako«, so rekli, »potem imamo razlago za skrivnost o tem. kako so v sivi davnini brez elektrike pozlačevali kipe in druge predmete!« Sloj zlata na teh predmetih je namreč
ogrevanje. Peč ne potrebuje dimnika, ki je znan požiralec toplote, gori zanesljivo, ne smradi zraka, zanesljive varnostne naprave pa onemogočajo požare, zastrupitve in druge nevšečnosti, ki spremljajo podobne plinske peči.
I Medtem ko vesoljska avtomatska sonda Voyager 2 hiti skozi  vesoljske praznine Uranu naproti, pa na Zemlji znanstveniki še | vedno niso obdelali vseh podatkov, ki jih je poslal na Zemljo med  srečanjem s skrivnostnim Saturnom lanskega avgusta. Med naj- I novejšimi odkritji je ugotovitev, da je oblak ioniziranih plinov, ki  obkrožajo Saturn, na nekaterih mestih najbolj vroča snov v našem
I osončju, če seveda izvzamemo samo površino Sonca.
Pri obdelavi zbranih podatkov so v raziskovalnih laboratorijih I Hopkinsove univerze ugotovili, da doseže temperatura na neka-  terih mestih več kot pol milijarde Celzijevih stopinj. Saturnova plazma ima torej ponekod tristokrat višjo temperaturo kot Son- _ Ičeva krona.
Najbolj vroča mesta so odkrili v plazmi blizu Saturnovih lun  Dione in Rheje. Zanimivo je, da je vesoljski Popotnik 2 potoval " rskozi silno vročo maso brez škode, saj je snov izjemno redka, m Našteli so vsega približno 90 delcev v prostorskem metru.
tako tanek, da ga ni bilo mogoče nanesti z lepljenjem ali tolčenjem. Eggebrecht zato trdi, da so se posluževali baterij. takih ali podobnih, kot so jih našli iraški arheologi. Svetovno znani muzeji in ga
lerije imajo na stotine zlatih kipov in drugih predmetov, starih nekaj tisočletij. Bodo sedaj ugotavljali, ali niso ti predmeti napravljeni pravzaprav iz srebra in samo pozlačeni?
Izumitelji kerozinskih peči niso Američani, kot bi sodili po njihovi priljubljenosti v ZDA. temveč Japonci. Učinkovita ogrevala so razvili v gigantskih tvrdkah Matsushita Electric. Toshiba in Hitachi.
Reka Cassiquiare v Venezueli teče včasih »navzdol« včasih »navzgor«. Ko ima reka Orinoko visok vodostaj, teče Cassiquiare v Rio Negro, ko pa je veliko vode v tej reki, teče v Orinoko.
XXX
Že od pradavnih časov je sova znamenje modrosti, čeprav so znanstveniki ugotovili, da jo po inteligenci daleč prekašata gos, vrana in nekatere druge ptice.
XXX
Leta 1938 je ameriški pilot D. Corrigan z newar-škega letališča blizu New Yorka vzletel s svojo dvomotorno »dakoto« v smeri proti Los Angelesu. Po dolgotrajnem poletu, in ne da bi pilot vedel, je pristal na letališču v Dublinu — na Irskem. Kriv za to je bil kompas, ki je bil pokvarjen.
drugje smo prebrali
Neki Frank Arcutt iz Johnstowna v ameriški državi Pennsylvaniji je oče šestnajstih otrok, od tega deset dvojčkov. Ko mu je žena pred kratkim spet rodila dvojčke, srečni oče ni več vedel, kakšna imena naj jim izbere, zato se je odločil, da bo enemu ime Sedemnajsti drugemu pa Osemnajsti.
XXX
Španski kralj se je hotel o neki zadevi sam preko telefona pogovoriti z glavnim urednikom » Diario de Malorca«. Zavrtel je telefonsko številčnico in se predstavil: »Tukaj Joan Carlos de Borbon ye Bor-bon ...« Z druge strani žice seje oglasil telefonist v uredništvu: »Tukaj pa je Napoleon!« in odložil slušalko, misleč, da se nekdo šali. Kraljevi tajnik je potem telefonistu prenesel kraljevo sodbo: »Dobro se je odrezal — tudi sam bi najbrž tako reagiral!«
za razvedrilo
V Guinessovo knjigo svetovnih rekordov bo verjetno prišel tudi Samson Beltai iz Angersa v Franciji. Televizijskim gledalcem je pokazal, kako se v treh minutah z zobmi odpre konzervna škatla.
Drevesna skorja za rakete
Človek še ni izdelal umetne snovi, ki bi se lahko kosala z navadno skorjo, v katero se oblači sredozemski hrast plu-tovec. Skorja tega drevesa ima vrsto odličnih lastnosti: je odličen toplotni in zvočni izolator, ne prepušča vode, odlično plava, nima vonja ne okusa, prijetna je za dotik s hojo, za nameček pa je še odporna proti ognju in skoraj neobrabljiva. Po vsem tem sodeč, je pravi naravni zaklad in tisti čudoviti izdelek narave. ki človeku dokazuje, da se lahko od narave še veliko nauči.
Pluto so prvi uporabljali stari Egipčani v tretjem tisočletju pred n. št. Egipčanski ribiči so kose plute navezovali na ribiške mreže, podobno kot to dandanes še vedno počnejo nekateri. Za njimi so po pluti posegla tudi druga sredozemska stara ljudstva in jo uporabljala ne samo za plovce na mrežah, temveč tudi za zamaške vrčev, loncev in celo čebeljih panjev. Tudi pete pri sandalah so podlagali s plu-tovino.
Kasneje so na koristno plu-tovčevo skorjo skoraj pozabili. Šele v 17. stoletju sojo ponovno odkrili lekarnarji, ki z zamaški iz voska niso bili preveč zadovoljni. Za njimi so koristnost plutovinastih zamaškov odkrili tudi drugi in kmalu je postala vsakdanji gost. Tisti čas so zobozdravniki uporabljali plute tudi kot polnilo v ustih. S plutovinastimi vstavki so popravljali
zunanji videz lica, da se ni videlo udrtin zaradi izgubljenih zob.
Danes je snov vsestransko uporabna, saj iz nje delajo tako zamaške za fina vina, kot plošče za talne obloge in zaščito vesoljskih ladij. Mešanico sintetične gume in plute uporabljajo za tesnila v avtomobilskem motorju, za izdelavo ročajev pri ribiški palici, na loparjih ipd. Razumljivo, da poraba plute strahovito raste, saj se je od leta 1900 početverila, naravne zaloge pa niso bistveno večje. Sredozemski hrast se namreč ne prilagaja človekovim potrebam. marveč raste in tvori plutovinasto skorjo tako počasi, kot to počne že tisočletja.
Plutovec je nizko drevo in raste na Portugalskem, v Španiji. v Severni Afriki, najdemo pa ga tudi v južni Franciji in Italiji. Deblo zraste največ do višine 2 metrov. Mlado drevo tvori močno brazgotinasto skorjo, ki se debeli 25 let. preden jo prvič odstranijo. Tej skorji pravijo deviška, cenijo pa jo predvsem dekoraterji in umetniški oblikovalci, medtem ko industrija bolj ceni kasnejše pridelke. Ko skorjo previdno narežejo v valje in jo razprejo ter odstranijo, je pod njo že gladkejša »ženska« skorja. V osmih do desetih letih se primerno odebeli in postane »moška«. To je čas, ko plutovce ponovno začno slačili. Posamezno drevo lahko izkoriščajo do sto petdeset let.
sta/e koprive najbolj pečejo
»Kaj, če bi se šli igrat podjetje?« je vzkliknil nekdo.
»Tako je. tako je,« jih je odgovorilo nekaj deset.
»Kaj pa se bomo igrali v podjetju,« so se vprašali.
»Stare bajte bomo popravljali.« so sklenili.
Rečeno, storjeno. Igrati so se začeli na vseh koncih in krajih. Skorajda je bilo več igrišč na zidarskih odrih starih bajt, kot pa oseb za igro.
Z igranjem so nekaj zaslužili. napravili so tudi precejšnjo zgubo in so se skregali med seboj, kar se pri igranju rado zgodi. Nekateri so se jezili, zakaj je omogočeno, da se drugi tovariši igrajo v pisarnah. Pravili so, daje tam prijetnejše okolje za igro kot zunaj na mrazu in v dežju. To je bilo res in se jih je rajši
GREMO SE
PODJETJE ...!
vedno več igralo v pisarnah. Tisti pa, ki so se igrali po zidarskih odrih, so se raje stiskali po gostilnah, kot da bi pleskali zidove. Eden se je igral direktorja, drugi računovodjo in tako naprej. Ti so začeli opozarjati, da igra ne bo dosegla svojega namena, če se bodo nekateri preveč ' igrali v gostilnah, namesto da bi s cementom ometavali bajte.
Tisti na zunanjih igriščih so se razburjali, ko so slišali te pripombe. Zbrali so se na največjem igrišču in so menili, da ni potrebno, da bi se pri njih nekateri igrah' v pisarnah. Rekli so. da se bodo vnaprej igrali sami.
Tako so storili in kmalu ugotovili, da imajo vedno manj igrišč. Nihče ni vedel, kdo se kaj igra in so se spomnili. da so bili tisti, ki so se igrali v pisarnah, vseeno po-__Ijgbni. Toda bilo je prepozno.
Pri igri so se do konca skregali in se sedaj ne igrajo več podjetja. Eni sedaj pravijo, da se je bilo vseeno lepo igrati podjetje, samo da so bili nekateri pri igri premalo zavzeti.
»JUGOSLOVANSKI
VIC«!
Dogaja se v 21. stoletju. Direktor tovarne je dejal delavcem: »Od prihodnjega meseca bo naše podjetje popolnoma avtomatizirano. Delali bodo samo elektronski možgani. Toda, nobenega ne bomo odpustili, prejerpali boste plače, delali pa boste ob sredah od 10. do 10.30.«
Ese je bilo tiho. Nenadoma je neki glas vprašal: »Ali vsako sredo?« Naš pripis: ker ste bržčas obe »cvetki«, ki smo ju pobrali iz leta 1968, znali prebrali, ju ne kanim »omadeževati« še s kakšno svojo.
brž-
POTRDILO
— Prosim vas, dajte mi potrdilo, da sem malo »čez les«. Nujno ga rabim. Psihiater ste in se spoznate na te stvari.
— Imate kakšne motnje?
— Sploh ne, le za tistih poneverjenih sto milijonov me gnjavijo.
MANJ STROŠKOV
— Prosim, če mi date DDT za tri dinarje.
— Takšnih majhnih količin pa ne prodajamo, ker je preveč dela z zavijanjem.
— Saj ni treba zavijati, takoj ge bom stresel za srajco ...
ENA ČRNA
— Zdravnik, lepo vas prosim, povejte, koliko mesecev, tednov ali dni je še pred mano?
— Obljubljam vam, da boste lahko videli vseh trinajst nanizank, ki so na sporedu ob nedeljah.
DVA PREPIRLJIVCA
— Dovolj mi je tega prepira. Eden od naju je neumen.
— S tem se pa strinjam, vendar, verjemi, to nisem jaz.
STRAN 24
VESTNIK, 4. MARCA jag.
za vsakogar nekaj
opremljamo stanovanje
Nesreče v kuhinji televizija
Družinska kuhinja
Srednja generacija se dobro spominja, v kakšnih kuhinjah so babice in mame pripravljale jedila. Tam v petdesetih, šestdesetih letih so krušne peči in zidane štedilnike v večini primerov podrli in si omislili kovinske in električne, nato pa še kombinirane električno-plinske štedilnike. Enako je bilo s pohi-števno kuhinjsko opremo: nekdanji ,,sklednjek” je najprej zamenjala kredenca, nato pa viseči kuhinjski elementi. Tudi kuhinjski mizi ni bilo prizanešeno! Navadno leseno mizo je nadomestil jedilni
kot. Seveda pa se s tem razvoj ni končal in se tudi nikoli ne bo. Zdaj so „v modi” male kuhinje. Torej prostor, kjer so vsi elementi gospodinji kar najbolj pri r0^1’ medtem, ko je jedilnica v drugem Prostoru. Kuhinjo in jedilnico Un-ko loči kuhinjski element, ki Je ,.obdelan” na obeh straneh. Sicer Pa je tip kuhinje odvisen od velikosti prostora, od položaja odprtin (vrata in okna), od tega, kjer je radiator, pa tudi od velikosti družine in potreb stanovalcev. Kuhinjo v enem nizu načrtujemo, kadar so v ostalih treh stenah odprtine (vhod v kuhinjo, izhod na teraso ali prehod v jedilni kot oz. jedilnico) ali pa kadar je stanovanje
SOSEDSKA
— Sosed, pri avtomobilu ste, pomagajte mi, prosim. Odpeljite mene in otroka v zdravstveni dom. Slabo mu je.
— Saj bi vas, z vesel jem, vas ih otroka, vendar sem brez ključa.
— Ključa od avtomobila?
— Ne. Brez ključa od stanovanja.
VPRAŠANJE
— Mama, zakaj se ta slikar vedno podpiše v spodnjem desnem kotu?
—To je opozorilo. Sliko moraš obrniti in šele takrat boš razumel umetniško izpoved.
SLAB APETIT
— Ne vem kaj je z mano. Nobenega apetita nimam.
— Kdaj si pa zadnjič jedel?
— Pred dvema urama, ali nekaj takega.
— Kaj pa?
~ Tiste tri uboge hrenovke, pečenice s kisTim zeljem, Pa košček pečenke ..
MLADI IN starejši ču-
daki
. — Vi starejši ste pravi cudaki. Še to vas moti, če
majhno in načrtujemo drugačno uporabo ostalih sten (jedilni kot, dnevno bivanje in podobno): V takem primeru so vsi elementi kuhinjske opreme razporejeni v enem nizu vzdolž ene od sten. Takšen niz ne sme biti predolg.
Kuhinja tipa L zavzema dve sosednji steni s kuhinjskimi elementi, ostali dve steni pa sta prosti in ju uporabimo v druge namene, to je za odprtini ali pa s kotno garnituro za obedovanje. Tovrstne kuhinje so zelo priljubljene v sodobnih stanovanjih in prijetno za delo.
Kuhinjo v dveh nizih postavimo v prostorih (glej sliko), ki imajo odprtini na nasprotnih straneh (vhod v kuhinjo in izhod na tereso, na primer). Princip razporejanja elementov lahko v tem primeru kar najbolje upoštevamo tako, da kombiniramo pohištvo in naprave ustrezno delu v kuhinji. Razdalja med nizoma naj bo približno 100 centimetrov.
Kuhinje tipa U pa uporabjamo v večjih stanovanjih in tam, kjer moramo pripraviti večje količine hrane. V takem primeru je tudi prostor večji. Takšna razporeditev elementov je za gospodinjo zelo primerna, saj je v središču in ji je vse zlahka dostopno.
z barvno kredo rišem po steni v dnevni sobi.
— To boš moral počistiti, zbrisati?
— Sploh ne. Zakaj pa imamo malarje?!
PRED VOZNIŠKIM IZPITOM
— Čuj, zanima me, kako žena napreduje pri usposabljanju za bodočo voznico?
— Malo bolje je, le prometni znaki jo motijo in vedno godrnja nad tistimi, ki so jih postavili ...
Zdravje je naše največje bogastvo, to moramo vedno upoštevati. Najbolj učinkovita obramba pred nesrečami je njihovo preprečevanje, zato moramo že poprej upoštevati vse varnostne ukrepe. V kuhinji so najbolj pogoste vreznine in opekline. Ce se ranimo (z nožem ali drugim ostrim predmetom), moramo rano razkužiti in zavezati ali zalepiti. Posebno skrb posvečamo ranam, ki so jih povzročile kosti (ribja kost ali kost perutnine), ker prav te rane, če so še tako neznatne, često povzročajo gnojenje, lahko pa tudi zastrupljenje krvi. Poškodbe, povzročene z vročino, opekline in poparitve (tudi od sopare) so najbolj boleče rane. Zato z vročimi jedmi in vročo posodo previdno ravnajmo. Masti ali olja nikoli ne prelivajmo iz ene posode v drugo nad štedilnikom ali v njegovi neposredni bližini. Razgreto posodo primemo vedno s pripravljenimi krpami ali z rokavico. Tudi pekače in modele primermo vedno z rokavico ali s krpo, ko jih jemljemo iz pečice. Uporabljajmo vedno posodo, ki ima trdna ušesa ali trdne ročaje. Posode, polne vrele vode ali jedi, ne postavimo nikoli na tla ali nizko mesto, posebno ne, če imamo majhnega otroka.
Če pa se vendar primeri, da se poparimo ali opečemo, tedaj ne uporabljamo »preizkušenih domačih sredstev«, temveč oblivajmo rano čim-prej s hladno tekočo vodo ali še bolje z ledeno vodo, in to vsaj 15—20 minut. Nato jo s sterilno, gazo narahlo zavežemo. Če te nimamo, pa vzemimo iz omare čisto belo krpo in se s to rahlo obvežimo. To je zelo važno, če smo se poparili z mastjo ali oljem, ker vroča mast in olje dolgo obdržita toploto, in tako kožo še bolj poškodujeta. Če se nam na koži naredijo veliki mehurji, jih ne smemb predreti, pač pa pojdimo k zdravniku, ki nam bo nudil pomoč. Vedeti pa moramo, da mehurji varujejo rano pred morebitno infekcijo. Če je opečeni del bel, je priporočljivo, da gremo takoj k zdravniku. Če smo imeli na sebi obleko ali nogavice iz umetnih vlaken in so se vlakna zaradi vročine stopila na koži, jih ne smemo nikoli sami strgati s kože; to naj opravi zdravnik. S tem si prihranimo mnogo neprijetnosti in bolečin. Ta navodila se nanašajo samo na opekline prve stopnje. Z večjimi in globokimi ranami moramo takoj k zdravniku.
ia razvedrilo
MLADENKA IN MLADENIČ
— Ves čas vaju opazujem tu pod kandelabrom. Ne mislita, da je v tem času za mladoletnike potrebno spanje, postelja . . .?
— Prav imate. Ves čas ji govorim o tem.
PARKIRANJE
— Svoj avtomobil ste parkirali prav pred vhodom v stavbo!
— Ga ne bi, sploh ne, če bi bil moj.
LUKSUS ALI NE
— Kaj praviš, je to luksus, če imaš v garaži mercedes?
— Če bi bil v moji, bi rekli, daje tako.
Električna stikala smemo prijeti samo s suhimi rokami. Ko vklapljamo ali izklapljamo električne gospodinjske aparate vedno primimo vtikač, ne žice. Če na električnih napravah (štedilnik, oralni stroj,
za gospodinje
hladilnik itd.) ugotovimo manjšo napako (tresenje, tokovni sunek itd.), takoj pokličimo elektrikarja in do tedaj ne uporabljajmo in ne vkla-pljajmo naprave. Ne poskušajmo popravljati sami, okvaro naj odpravi strokovno usposobljeni elektrikar. Če imamo plinski štedilnik ali bojler in opazimo, da uhaja plin, napravo takoj izklopimo in pokličimo strokovnjaka. Nepravilno ravnanje s plinskimi jeklenkami lahko povzroči hudo nesrečo. Jeklenka mora stati trdno, da se ne more prevrniti. Ko iz jeklenke prvič uporabimo plin, moramo prostore temeljito prezračiti, ker morebitno uhajanje plina lahko povzroči eksplozijo. Ko so kuhinjski električni stroji (za mletje mesa, orehov itd.) v pogonu, ne smemo z roko segati vanje. V domači lekarni moramo imeti vselej material za obvezovanje in razkuže-valna sredstva.
Toje vprašanje, ki si ga ob ne tako majhni razliki v ceni in ob nedavni podražitvi naftnih derivatov zastavlja prenekateri voznik. Nekateri poskušajo točiti normalni bencin v avto, ki zahteva super, drugi pa obratno, da bi dosegli večjo moč. Pri prvih nastanejo po daljši uporabi hude poškodbe batov, ojnic in motorne gredi, pri drugih pa ni nobenega učinka, razen višjega računa ob polnjenju rezervoarja. Nekateri si namreč napačno predstavljajo, da je super bencin močnejši od navadnega, da torej premore več energije na liter goriva. V resnici pa sta oba enako »močna« in premoreta okoli 44 MJ na kilogram bencina. Razlika se skriva drugje: različna je odpornost proti samovžigu. V avto, ki zahteva uporabo super bencina, ne smemo točiti navadnega, ker bi med vožnjo prišlo do samovžigov, ki jih slišimo kot rahlo kovinsko pozvanjanje, spoznamo pa jih tudi po tem, da se motor, ko ga ugasnemo, še nekajkrat zavrti.
Kakšno gorivo zahtevajo naša najbolj pogosta vozila, lahko najdemo v tabeli o poprečni porabi. Marsikoga, ki je lastnik zahodnega avtomobila, zmede tuj podatek, da lahko uporablja navadni bencin, medtem ko naši viri zahtevajo uporabo super bencina. Do nejasnosti pride zato, ker je zahodni navadni bencin (91 oktanov) bolj odporen na samovžig kot naš (86 oktanov). Zato lahko v teh vozilih brez škode mešamo pol navadnega in pol super bencina. Taki so na primer VW golfi, pasati, hrošči, audiji, fordi skoraj vseh tipov ter celo manjši beemveji. Dokazano pa je, da je poraba navadnega bencina za 1 do 4 odstotke večja od porabe super goriva, tako, da se mešanje komajda izplača. V nobenem primeru pa ne smemo mešati bencina s plinskim oljem, razredčili za barve, alkoholi ali celo žganjem, ker bomo s tem dobili le stroške za popravilo motorja. Zato je najbolje, da uporabljamo predpisano gorivo, poskuse pa prepustimo tovarnam.
OKNO V SVET
Televizija je osvojila svet. Tako tudi v Pomurju radi buljimo v mali ekran. Pri nas lahko spremljamo več programov kot na nekaterih drugih slovenskih območjih, in sicer: po dva programa ljubljanske, zagrebške in avstrijske televizije, v obmejnih krajih pa tudi spored madžarske televizije. Obeta pa se nam tudi možnost sprejema programa koprske televizije. Torej osem programov! To sicer ni malo in je tako gledalcem na voljo pester televizijski večer, vendar nekateri zahtevnejši že jamrajo, da ob nekaterih dneh ,,nimajo kaj videti”. Zanje in za vse nas se obeta tja do 1985. leta velika novost: satelitska, televizija. Oddajniki bodo torej pošiljali signal na satelit v vsemiru, od tam pa ga bomo s posebno anteno ,,pripeljali” v televizijski sprejemnik. V vseh krajih bo potlej moč videti ne le vse programe jugoslovanske televizije, ampak tudi sporede mnogih evropskih televizijskih centrov. Na našem območju bomo lahko spremljali program madžarske, ukrajinske, avstrijske, italijanske, nemške, francoske, švicarske, švedske in verjetno še katere druge televizije. Izbira programov bo torej velika. Ali to pomeni, da bomo potlej še več ur presedeli pred televizijskim sprejemnikom? Najbrž ne! Televizija je sicer privlačna zadeva, vendar marsikomu že ,,preseda”. Ko bo začela delovati satelitska televizija, se nam obeta zanimivejši program in bodo gledalci lahko bolj izbirali, kar bodo hoteli videti, ne pa kot je zdaj; ko klub 8 programom, se dži tudi
Sestavil Marko Napast	Kratkočasen človek	Malopridnež ničvreden človek	Rjavo-rumena barva	Začasni denar	Cimosov avtomobil	Sodni zbor	Grški polotok
Mesni izdelek							
Popularna športna igra z žogo							
Gorovje v Italiji							
Trenje				Indu-strijska rastlina	Ana Karič Otok blizu irske obale		
Kilovolt			Letev Gora v Julijcih (2393 m)				
Kisik		Ruski vladar Naivišji zakon				Taljene kovine	Vražni obesek
Preprosta kmečka soba							
igralne karte				Pritok Menama Slovenski dnevnik			
Proizvod čebel, med					Ljudska univerza Pojav pri gorenju		
Natrij			Rimski nadzornik zgradb Erbij				
Tuje žensko ime							
Reflektor							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: lastnik, odprava, keratin, Ana, Ca, lat, bal, PU, ko, aerolit, trak, Re, R, Sitar, ikt, Ana, Orestes, tirnica.
IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA!
SDK /to	"Swink.
'ttzcnn.ocS--	*£>as.,
h-O.	ar	oknvo m-o&c'
'VC&U9-CC !	temi —
ac mce
nfosnn. v	fcL.-ua.qzt
etn.?/ ce.n'fUuOZri.K erncKvee. ZfcKD. — ok-en.
-p	eza-
An JzjzS&t&ze. 7zao>c>?c> Au/nutoj
preživeti ob branju knjige, pogovoru z družinskimi člani in ne nazadnje z obiskom pri sosedu.
TV SPREJEMNIK - Televizijskega programa s posredovanjem satelita ne bomo mogli videti na navadnih sprejemnikih, če ne bodo imeli posebne naprave za pretvarjanje signala. Novejši TV aparati pa bodo imeli to napravo že vgrajeno. Sodoben televizijski sprejemnik ima tudi že dva zvočnika: enega na desni, drugega na levi strani ekrana, kar omogoča sprejem v stereo tehniki. Z Japonskega pa je prišla tale slika: dekle nima v roki transistorja, ampak televizijski sprejemnik! Njegov ekran ima le 3 in pol centimetre premera. Takle televizorček pa je presneto drag: brez carine stane 20 tisoč dinarjev.
MARCA 1982
STRAN 25
MAMA MI POMENI. . .
Brez mame ne znam živeti. Zelo jo cenim, pa čeprav jih včasih dobim po zadnji plati. Imam jo rad, ker mi vsak dan speče mojo najljubšo jed — palačinke	Emil, 6. a
Svoje mame ne bi nikdar zamenjala.
Jelka, 6. a
Mame ne bi dala, tudi če bi mi ponujali cel svet Ponosna sem nanjo.	Karmen, 6. b
Samo ena mama je prava, in to je moja mama.	Alojz, 6. b
IZBRANA RISBA:
“Moja mamica« — Narisala Barbara Grum, 1. c raz. OŠ Gornja Radgona.
Če mame ne bi imela, ne bi imela ne kruha ne obleke ... Moja mama je moj dom.
Cvetka, 6. d
Mama me brani pred očetom, da nisem tepen. Zato jo imam najraje. Anton, 6. d
Mama — oseba, ki mi pomeni zdravje, ljubezen in življenje.	Tinka, 6. c
Stoji mi ob strani, ko sem bolan. Rad jo imam.	Cveto, 6. a
Brez mame bi mi bilo težko živeti. Mame ne bi dal za nič na svetu.	Pištek, 6. a
Mama mi pomeni vse. Če bi ji morala vse, kar je storila zame, povrniti, bi prej umrla.
Darja, 6. a vsi učenci OŠ Beltinci
Tudi doma je lepo
Počitnice smo imeli tri tedne. K nam ni nihče prišel. Tudi jaz sem bila ves čas doma. Med počitnicami sem pospravljala in kuhala. Ko je prišla mama iz službe, je bilo že vse narejeno. Zadnji teden počitnic sem se pripravljala za šolo. Brala sem in si uredila šolske potrebščine. Bila sem vesela, ko se je začel pouk.	Olga Kajdič OS Sp. Ščavnica
Moja najljubša podoba
Večkrat se mi v mislih pokaže neka podoba. To je podoba mojega očeta, ki je bil najboljši oče, kar jih je kdo poznal. Bil je — kajti nimam ga več.
Ko se spomnim nanj, imam občutek, da nisem tako sama, kot si včasih mislim. Pred očmi se mi v mislih zavrtijo skupna doživetja. Toda ta moja doživetja z njim so bila kratka. Včasih, ko sem sama, in to sem velikokrat, se mi v senci prikaže podoba, katera mi je najljubša. V spomin mi prihaja poletni dan, ki sem ga preživela v zadnjih dneh njegovega življenja.
Minilo je mnogo let, ko sem doživela grenak dogodek, ki se mi je vtisnil globoko v srce. Bila sem še majhna, stara komaj dve leti. Vendar se še dobro spominjam svojega očeta. Bil je prijazen, priden in dober. Moja podoba me spominja na njega, samo njega. Imela sem ga zelo rada. Bilo je poletje in sva bila z očetom sama doma. Mama je bila na morju. Oče je kuhal, pospravljal in pazil name. Vsak dan sva se z motorjem peljala v naravo na sprehod. Zelo dobro se spominjam, kako mi je bilo lepo in prijetno ob njem. Bila sem majhna, toda srečna. Imel me je zelo rad in tudi jaz sem ga imela rada. Nekega poletnega jutra, ko sem se zbudila, pa ga ni bilo več. Umrl je v prometni nesreči. Ostali sva sami z mamo. Jokala sem in klicala očeta, a vse je bilo zaman. Tega se dobro spominjam. Prižigam sveče na njegovem grobu in ga krasim s cvetjem.
Ta podoba, ki sem jo opisala, je povezana z dogodki iz mojega zgodnjega otroštva. Povezana je s spominom na očeta, na takšnega očeta, kot sem ga imela jaz.	Edita Vegič, 8. raz. OŠ Odranci
KRIŽEMtfRAŽm
Pustne šeme
Pustne šeme so prišle in yse pisane so bile. Ena imela rdeč je nos. drugi bil je čisto bos. Ena je imela rdeče hlače, druga nosila je pogače. Eni ime bilo je Srajca, drugi pa je nosil jajca.
Helena Kous, 5. a OŠ Cankova
Bil sem v gozdu
Začele so se počitnice. Domov smo prinesli spričevala. Očka mi ni rekel nič, a mama je dejala, da se moram še potruditi. Tisti dan sem se klatil naokoli.
Drugo jutro smo zgodaj vstali in se odpravili v gozd. Z mamo sva nanosila dračja in zakurila. Potem sva pričela z delom. Jaz sem vlačil veje na kup in pomagal metati drva. Kmalu sem se utrudil. Sedel sem na podrti hrast. Ko tako sedim in gledam naokoli, vidim nekaj sivega, kar se premika. Poskočim in zažvižgam. Komaj tedaj razločim, da so to bile tri srne, ki so jedle brste mladega drevja. Zelo vesel in spočit sem se vrnil k delu. Pozneje sem povedal tudi očku, kaj sem videl.
Robi Zadravec, 4. raz.
OŠ Edvard Kardelj Kobilje
UREJA JOŽE GRAJ
Bilo mi je hudo
Zaključili smo prvo polletje. Dobili smo izkaze. Mama ni bila z njim zadovoljna. V drugem polletju se moram bolj potruditi. Moje počitnice niso bile preveč vesele. Brata smo peljali v Maribor v bolnišnico na operacijo.
Zvečer smo si skupaj ogledali risanko. Drugo jutro smo rano vstali, zato nam mamica ni dovolila zvečer gledati televizije.
Z avtobusom smo se pripeljali v Maribor. V tem velikem mestu se nismo znašli, niti nismo vedeli, kje je bolnišnica. Za napotila smo prosili nekega strica. Bil je zelo prijazen in rad nam je pomagal. Razložil nam je, da do bolnišnice vozijo lokalni avtobusi s številkami: 2, 4 in 6. Kmalu smo prispeli do bolnišnice. Tudi tam smo se slabo znašli. Na pomoč smo poklicali znanko, ki je zaposlena v bolnišnici. Rada nam je pomagala in nas usmerila na pravo mesto.	.
Brata je zdravnica takoj pregledala. Sporočila nam je, da bo moral ostati v bolnišnici. Zelo mi je bilo hudo, tudi mamici so se zasvetile solze v očeh. A najhuje je bilo bratu. Stisnil je mamico za roko, jo milo prosil, naj ga ne pusti tam, ali pa naj ostane tudi ona. Nekoliko sva ga potolažila in ga s težkim srcem pustila tam. Dolgo zatem se nisva mogla z mamico pomiriti in stalno sva mislila nanj.
Brat je bil operiran in je kmalu okreval. Sedaj smo spet srečni, ker je doma čil in zdrav. Zdi se mi, da je postal še bolj nagajiv, kot je bil prej.
Boštjan Bukovec, 3. r. OS Edvard Kardelj KobilJe
Nikoli ne bom pil
Ko sem šel v trgovino, sem videl pijanca. Peljal se je s kolesom in je padel v grabo. Udaril se je po glavi in mu je tekla kri. Odpeljali so ga k zdravniku. Preveč alkohola ne smemo uživati. Jaz ne bom nikoli P" alkohola. Ta človek mi je ostal v spominu. Zvonko Marič, 3. b.
OŠ Črenšovci
MOJE PRVE POČITNICE
RADGONA
FERDO GODINA
marelice
Sama se je odrezala še bolje. Nekega večera, ko smo vse tri sedele v kuhinji, je začela o tem, da bo napravila v svojem dvosobnem stanovanju preselitev. Najprej sva s strahom prisluhnili, ker sva mislili, da se bo treba pobrati. A je naju prijetno presenetila z odločitvijo, o kateri si nisva niti predstavljali, da je mogoča.
,, Vidve se bosta preselili v mojo spalnico, jaz grem v dnevno sobo, kjer bom spala na kavču, on pa pride v kabinet."
Kabinet je imenovala najin brlog.
Nisva mogli priti do sape, kake spremembe bi s tem nastale. Mene bi preselitev v spalnico neizmerno bolj razveselila, če se ne bi bala čarovnika. Nanj se nisem mogla privaditi. Heleno njegova prisotnost sploh ni motila. Čutila je, da ni nevaren in res ni bil. Bi! je politično naiven kot gospodinja; nikjer ni bi! vključen. Da pa se je nekoč zanimal pri gospodinji za Helenino carto identita, ga je k temu nagnal strah, da se ne bi znašel skupaj z ilegalci. Helenina carta identita in s tem njena zaposlitev sta ga pomirili in od tedaj je imel tu nad pekarno občutek popolne varnosti pred ponorelim svetom. V postelji ga je čakala živahna babnica, svojo preskrbo na karte pa je dopolnjeval s pomočjo klavnice in tako mu je teklo življenje v zadovoljstvu.
Midve sva se preselili in tudi prerodili. Do takrat sem vse dneve ostajala med vlažnimi stenami, v poltemi in zatohlem zraku, ki ni prepojil samo moje obleke, ampak tudi moje telo. Skrbelo me je, kaj bo z otrokom. Helena je hodila iz hiše, jaz pa se skoraj nisem premaknila iz brloga. Ždela sem na postelji ure in ure, posebno takrat se nisem premaknila, ko je prišel čarovnik.
Zdaj pa naenkrat sonce. Obe okni spalnice sta gledali na cesto, čez cesto so rasli kostanji. Za kostanji teče v betonskem koritu Ljubljanica, za Ljubljanico je venec ' starinskih hiš iz davnih časov, za hišami hrib in na hribu grad, za gradom pa nebo in na nebu sonce. Oh, sonce, ti dar narave. Nikoli prej nisem tega doumela, dokler ga nisem tako pogrešala.
Izza zavese se nisem mogla nagledati Ljubljane. Še cesto sem- lahko opazovala, Trnovčanke, ki so zjutraj hitele s svojimi vozički polnimi zelenjave na trg in opoldne s praznimi domov, kakor da ne bi bilo vojne.
Posta vi la sem si stol tja, kjerje sonce prodiralo skozi okno, nagnila glavo nazaj, stegnila noge in uživala. Čutila sem, da sta se mi ob teh spremembah približala Darko in otrok. Otrok še bolj kot Darko, in otrok drugače kot Darko. Darko je daleč in
daljave spremenijo in ublažijo napetosti. Mislila sem, da ga je vzela Štajerska, za katero smo vedeli, da ji ne manjka kruha. Niti slutila nisem, da leži samo nekaj kilometrov zračne črte v gozdovih nad Vevčami.
Otrok pa čaka v meni. Ah' ne bi bilo idealno roditi v tej sončni zračni sobi? Zdravnik lahko pride sem po naši zvezi, tu ostanem z otrokom mogoče celo do osvoboditve, ko se bo vrnil Darko. Če se bo vrnil. Je mogoče, da bi vsi trije ostali živi?
Sonce in zrak sta mi vlivala več poguma in samozavesti. Med ljudmi, ki so hodili po cesti, sem opazovala tudi tiste v uniformah. Različne uniforme, čudne, nelepe. V nobeni ni prišla do izraza postava vojaka. Vsi so bili v njih nekam brez zadnjic, ozkih ramen in seveda majhni, zelo majhni. Puške so jim bile obešene na ramenih, kakor da jim ne bi pomenile varnost in tudi simbol pripadnosti. Oni pa so jih nosili obešene na ramah, kakor da ne bi vedeli, zakaj jih nosijo.
Obiskala me je Henrika. Zadnjič, ko je bila pri meni v brlogu, ji je šlo na jok. Ves čas je ime/a oči polne solz. Zato se ji je kar zasmejalo, ko me je zagledala v prostrani, svetli sobi z dvema posteljama, z mizo, stoloma in omaro. Na stenah so visele fotografije v ozkih okvirih in nad posteljama velika slika Kristusa z razprostrtimi rokami, na prsih pa srce s trnjevim vencem in žarki.
Prinesla mi je rjuho, brisačo, milo in doma pečen hlebček kruha. Kruha sem se najbolj razveselila, čeprav je bi! iz fižolove moke.
Pripovedovala mi je novice z glavarstva. Dva sinova okrajnega načelnika sta se priključila beli gardi. Njeno pripovedova nje je bilo umirjeno in neprizadeto.
Sploh se ni zavedala, da se je z obiski pri meni in s pomočjo, ki mi jo je nudila, že hudo pregrešila, da bi jo to lahko spravilo v internacijo ah v zapor. A ona je prišla z rjuho, brisačo in hlebčkom kruha, ker sem to jaz in ker to potrebujem. In ne samo zato, ker potrebujem, ampak je po njenem bilo tudi prav, kar počnem, te politike ni marala. Taka je bila tudi Helenina teta in takih .naših' je bilo več kot polovica Slovencev. Bili so čudoviti, bili so kri in meso OF.
Na glavarstvu so se dosti menili o dogodkih po Ljubljani. Italijani pogosto zapirajo ulice, vozijo s kamioni ljudi v vojašnice in jih tam preiskujejo. Ene spustijo, druge trpajo v zapore, nekatere pa pošiljajo v internacijo. Ni pa marala nič omenjati mojega poroda in ne otroka. Nikoli ni rodila, zato ji je bilo vse okrog nosečnosti tuje in nerodno.
Malo pred policijsko uro se je vrnila Helena. Bila sem že v postelji. Okna so bila slabo zatemnjena, zato nisem prižgala luči, da ne bi privabila v hišo policije.
Bila je slabe volje. Nisem je nikoli spraševala, kaj ji je, ko ni žarela v svoji običajni razigranosti.
Torbico, skoraj vedno polno grozečih nevarnosti, je postavila na mizo, se slekla in zlezla -k meni v posteljo. Nisva kurili, ker je čarovnik pričaral gospodinji komaj toliko drv, daje lahko kuhala. Stisnila se je k meni in nekaj časa sva mirno in molče ležali in strmeli v temo. Kakor vedno je tudi zdaj spregovorila o svojih težavah, ki jih ni skrivala pred menoj. Ni me klicala za ,mami' samo zaradi moje nosečnosti, ampak sem ji najbrž nadomestila tudi delček njene matere. In prav zaradi nje je bila ta večer molčeča.
Povedala mi je, da je bila spet pri Jerebicu. Kurirji tudi tokrat niso prinesli vesti o njej, vendar je imela občutek, da Jerebic o materi nekaj ve. Slabo se je znal pretvarjati kar sem tudi jaz opazila. Redko najdeš tako boječega človeka, kakor je bil on, pa je vendar v svoji delavnici opravljal morje vratolomnih povezav. Resnice pa ni znal skriti. Kaj bi bilo, če bi ga prijeli? Kako bi se držal? Najbrž dobro, saj bi tudi v takem položaju presenetil.
Helena ni o materi zvedela ničesar, kar jo je razjedalo in bili so časi, ko je njena prešernost ugasnila. Potem je samo tuhtala o tem, da so jo ubili. Na mater je bila bolj navezana kot na očeta. 0 očetu me je sicer rada poslušala, a tolikšnega zanimanja kakor za mater ni do njega nikoli kazala.
In še nekaj jo je tisti večer žrlo, o čemer je začela s težavo govoriti. Zapletla se je v ljubezenske mreže, katere mi do sedaj ni omenila. Nekaj obveščevalnih stikov je imela z Matevžem, obveščevalcem, ki sem ga pred vojno spoznala pri Darku. Matevž je bil znano ime, bister doktor prava in aktiven med naprednimi študenti na univerzi. Darko ga je cenil kot odkritega človeka, na katerega si se lahko zanesel. Helena je prinesla ta večer čudne novice o njem. Ločil se je od žene, kije nedavno v zaporu rodila. Medtem je z njim zanosila druga, s katero se je sicer poročil, a se je je tudi že naveličal. V Heleni naj bf zdaj končno našel svoj ideal. Njo je iskal vse življenje, tako trdi Helena. Kot moški in kot mislec jo je povsem prevzel. Skratka, našla sta se in edina škoda je, da se nista našla prej, da ne bi napravi! vseh pomot, ki mu jih je zamotano življenje naložilo.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 26
VESTNIK, 4. MARCA