PRIMORSKI
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
ZA SLOVENSKO P R I
ORJE
Leto 2. štev. 478 - Cena 3 lir - 3 jugollre
Poštnina plačana v gotovini Spediz.one in abbon. postal«
TRST, sobota, 21. decembra 1946
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi ae ne vračajo
Interes tukajšnjega prebivalstva je, voditi tako politično borbo, ki naj omogoči tržaškemu gospodarstvu najširši razmah.
PO SOGLASNEM SKLEPU VARNOSTNEGA SVETA ,
Grški partizani vabilo komisilo
na! obišče njihovo osvobojeno ozemije
New York, 20. — Kakor trne že včeraj poročali, Je Varnostni »vet [ po sedem in ]/ol umi razpravi so-. glasno sprejel kompromisni prcd-f>flog, da bo v bližnjih dneh odpotovala enajstčlanska komisija, da izvršj preiskavo o položaju, ob severni grški meji.
Mod ameriškim predlogom, po katerem naj bi komisija raziskala Izključno obmejna področja na obeh straneh grške meje, in proti-predlogom SZ, Jugoslavije, Albanije, Bolgarije in Poljske, naj bi komisija vodila preiskavo o celotnem položaju v Grčiji in ugotovila protid »nokratični značaj Tsaldari-eove vlade, so našli kompromisno reš't_v. da se bo komisija omejila na preiskavo v severni Grčiji.
Delno so ugodili tudi bolgarskim in albanskim zahtevam na ta način, da bodo predstavniki Bolgarije, Jugoslavije in Albanije sodelovali pri delu komisije kot opazovalci in zvezni oficirji. Sprejet Je bil tudi angleški predlog, po katerem bo komisija predlagala, ukrepe za preprečenje obmejnih incidentov med Grčijo in sosednimi državami.
VSe prizadete stranke/so bile, s tem očitno zadovoljne in taka je grški poslanik Dendramis obeležil sklep Varnostnega sveta kot precedenčni primer v mirni poravnavi sporov. Bolgarski zastopnik 'pa se je zahvalil Varnostnemu sv*etu za možnost, ki jo ima Bolgarija,' da se lahko brani pred najvi^f.m svetovnim sodiščem. Predsednik Johnson je zaključil sejo, želeč Vsem vesele božične praznike.
Diplomatski krogi označujejo izid zasedanja Varnostnega sveta o
grškem vprašanju kot važen uspeh spričo dejstva, da kljub dolgi razpravi ni nobena izmed velesil grozila z uporabo pravice veta, marveč so velesile brez zapletljajev do-segle soglasje.
Partizani v severni Grčiji so predložili, naj bi se enajstčlanska preiskovalna komisija Varnostnega sveta spustila na njihovo osvoboje-
no ozemlje s padobrani, da bi tako lahko napravila pravilno po.oč'lr o položaju v Grčiji. Partizani so tudi poslali britanski, ameriški n sovjetski vladi; spomenico, v kateri pravijo tned drugim sledeče: «Grška demokratska vojska bo v vsakem oziru podprla preiskovalno ktmisijO Varnostnega sveta, da bo lahko pravilno poročala OZN.*
Teror grške viade
pa se stopnjuje
Medtem ko je najvišji čuvar svetovne varnosti načelno rešil vprašanje obmejnih incidentov, pa prihajajo iz Grčije vesti o strahovitem terorju, ki ga izvaja Tsalda-risova vlada proti ljudstvu in simpatizerjem grških partizanov.
V solunski ječi so neko žensko ■mučili, ker ni hotela povedati, kje je njen brat. V ječi v mestu Mes-solongi so borce demokratske vojske tako strahovito mučili, da so znoreli. Meseca novembra je prek; sod obsodil na smrt 93 oseb. Pr; tem pa niso všteta masovna streljanja. V kraju Katerini so monar-ho-faAstl zažgali 19 hiš demokratov in pobili vse njihove družine. Med umorjenimi je petnajstletni deček Papasidis in 95 letna Patog-ljadu. Neko žensko s štirinajstletno hčerko so polili z bencinom in ju živi zažgali. V vasi Ksirovris so ustrelili nekega partizana in njego. vo ženo z osemnajstmesečnim sinčkom, ki ga je držala v naročju, potem ko so ju strahovito mučili. V drugem kraju zopet so zaklali osemdeset otrok, mož in Zena, Od
100 hiš so požgali 80 s 100 glav živine vred. V vasi Karpi so orožniki pobili 15 kmetov.
Neki angleški dopisnik je obiskal neke stanovanjske hiše v Atenah, ki so jih spremenili v začasne ječe, ker ni več prostora v ječah. Ugotovil je, da je v eni sami sobi nor-malne velikosti zaprtih 42 ljudi-.
Do velike bitke je prišlo v Te-salijl zapadno od Deskati, kjer je 600 partizanov napadlo dve, kom-paniji orožnikov. Pet orožnikov in en oficir so padli. Vladne čete vršijo »očiščevalno akcijo* na južni strani Olimpa. V Trakiji, v pokrajini Marice, so se bili tudi boji. V bl.žni grško-turške meje so partizani zvabili v zasedo 50 vladinih vojakov.
Molotovljeva brzojavka Byrnesu
Washlngton, 20. — Sovjetski zunanji minister Molotov je ob odhodu iz Amerike poslal ameriškemu zunanjemu ministru Byrnesu brzojavko, s katero se zahvaljuje za prisrčen sprejem, ki so ga v ZDA
priredili njemu in vsej sovjetski delegaciji. Ob tej priliki je tudi iz-raz'l upanje, da bodo vsi narodi Sveta ugodno sprejeli delo sveta zunanjih ministrov in skupščine ZN.
Molotov se vrača v Moskva
London. 20. — Sovjetski zunanji minister Vječcslav Molotov je davi odpotoval z letalom z letališča Northhold proti Moskvi. .
Edine besede, ki jih je spregovoril novinarjem, so bile: »Želim britanskemu naredu srečne božične praznike*.
Fretepaški brazilski dinlomati
Rio de Janeiro; 20. — Brazilija je pristala na sovjetsko zahtevo, da odpokliče tajnika brazilskega veleposlaništva v Moskvi Pina Soare-sa, ki se je zapletel v cestni pretep pred neko restavracijo blizu Moskve.
Titova brzojavka Stalinu
ob njegovom rojstnem dnevu
Beograd, 20. Tanjug. — Maršal Tito je poslal sledečo brzojavko generalisimu Stalinu, ob njegovem rojstnem dnevu: «Ob Tvojem 67 rojstnem dnevu mi dovoli, dragi Josip Vlsarionovič, da Ti najprisrčneje čestitam ter izrečem najboljše želje v svojem in v imenu jugoslovanskega ljudstva.
cZ našimi Željami se pridružujemo ljudstvu velike Sovjetske zveze, da bi Živel Je mnogo let za blagor velike socialistične državi kateri si posvetil vse svoje Življenje, in za blagostanje vsega naprednega človeštva. To je Zelja iti čustvo milijonov delavcev na-p^ednega človeštva. Zlasti jugoslovansko ljudstvo bo proslavilo ta dan z globokim čutom hvaležnosti za vse, kar si storil za našo driavo v najtežjih dneh njene zgodovine».
Istra pomaga albanskim poplavijoncom
Reka, 20. — Istioko ljudstvo je do sedaj s posredovanjem STAU-Ja nabrala nad 1,100.000 lir za pomoč albanskim poplavljenccm.
BARUCHOV NAČRT
bo moral biti skladen s sklepi skupščine OZN
VSTAJA VINDOKINI
SE STALNO SIRI
Pariz, 20. VZN. — V Parizu so zvedeli iz verodostojnega vira, da
so se boji med francoskimi silami in silami Viet Name ražšlrili do Hanoija, ki Je prestolnica pokrajine Tonkino v severnem dolu francoske Indokine. Med streljanjem z obeh strani je bil ranjen francoski komisar v Tonkinu. Vodovodne in električne napeljave ter telefonske zveze so pretrgane, odkar so sinoči sile Viet Nama začele boje v velikem obsegu in otvorile zaporni ogenj topništva.
Guverner se vrača
Pariz, 20. — Visoki komisar za Indokino, admiral Thierry D'Ar-genlieu, ki je zdaj v Franciji od polovice preteklega novembra, je danes z letalom odpotoval v Indokino, kjer bo zopet zavzel svoje mesto in osebno proučeval položaj v Indokini.
Komunisti proti francoskemu nasilju v Indokini
iV^/^ariz, 20. — Komunistični člani r U .anes zapustili dvorano narodne i I 'Skupščine, kjer je bil sestanek ko-i j misije za obrambo, in to v znamenje protesta proti predlogu, naj bi francoskim četam v Indokini poslali božično poslanico z izrazi simpatije in vzpodbude.
Clanj ostalih strank so podpirali napore ekspedicijskih čet v Indok'-ni, tki na Bližnjem vzhodu vzdržujejo francosko akcijo civ'hziranjn in pomirjenja*.
Ko so prešli h glasovanju, so ko munisti zapustili dvorano.
ProtlangleSke demonstracije
v Rangoonu
Rangoon, 20. — Tritisoč burmsklh •»"jakov je šlo v povorki po rang-[Šiških ulicah in vzklikalo: »Dol z urltanskim imperializmom!* «U-hnaknite takoj tuje čete!* »Sestajrt-te narodno vlado!* Demonstracijo So vprlzoriH ob priliki osme obletnice »dneva mučenikov*. Pred osmi-»li leti je bil namreč ob priliki d'Ja >ke splošne stavke ubit nek dijak, ftinogo pa jih je bilo ranjenih.
Indonezija zahteva neodvisnost
Haag, 20. — Poslanska zbornica Je z nekaterimi pridržki odobrila 5 65 glasovi proti 30 hoiandsko-'bdonezijski dogovor o lndonežtj* *kih združenih državah.
Indonezijski list »Radjat« poioda. velika večina ljudstva na Suma-Oh ponovno zaliteva priznanj« popolne neodvisnosti Indonezije Voditelji nacionalne stranke in dru-th strank protestirajo proti vsem koncesijam, k; bi ograiale ndonc-**jKko suverenost.
pokrajine Kiangsuja 20.000 vojakov, ki pripadajo silam generall-sima Cangkajška.
Dodali so, da so več kot 2000 ujetnikov že pripeljali v zaledje.
Demonstracije na Japonskem
Tokio, 20. — Korejci, ki bivajo na Japonskem, so uprizorili pred palačo ministiskega predsednika v Tokiu protestno demonstracijo, ker je japonska vlada zavrnila njihovo zahtevo, da bi jim kot tujcem priznali pravico do posebnega ravnanja. Prišlo je do spopadov, med katerimi je bilo 6 japonskih policistov ranjenih.
Za Indijci ie Burmanci v London
London, 20. — Attlee je danes v gpodnj. zbornici naznanil, da bo britanska vlada povabila skupino članov izvršnega sveta burmanskega guvernerja, naj se kmalu poda v Anglijo na razpravljanja o načrtu za neodvisnost Burme. Pod vplivom nedavnega razvoja v Indiji so postali burmanski voditelji nepotrpežljivi zaradi počasnega razvijanje tega načrta.
Nenni sprejel elane komisijeza vojne ujetn ke
Rim, 20. — Zunanji minister Nenni je sprejel Elijo Barontinija in partizana Marija Fantaccija, člana delegacije, ki je bila v Jugoslaviji, da uredi povratek italijanskih vojnih ujetnikov.
Oba. sta mu podala: poročilo o delu v korist ujetnikov ter o razgovorih, ki so jih imeli z maršalom Titom in drugimi jugoslovanskimi oblastmi.
Sovjetski protest zaradi klevet
v italijanskem tisku
Rim, 20. — Sovjetska vlada je protestirala pri italijanski vladi zaradi člankov, ki so se pojavili v rimskim tisku in ki so zatrjeval!, da sovjetska vlada podpira v Italiji teroristično organizacijo »trojka«. Ta laž je omenjena tudi v neki okrožnici, ki jo je šef policije Ferrari naslovil na vse italijanske prefekte.
Italijanska vlada je dala sovjetski vladi zagotovilo, da bodo povzeli stroge ukrepe proti funkcionarju, ki Je izdal omenjeno okrožnico.
Kdo podpira ierorisie na Poljskem?
Varšava, 20. — 5 km vzhodno od Varšave je oborožena teroristična skupina »NSZ* ubila 8 delavcev in dva vojaka demokratičnega bloka. Prisilili so jih, da izstopijo iz avtomobila, jih odpeljali v bližnji gozd in jih tam umorili e sekiro. Nekatere so razsekali na kose.-
Tolažilna vest za Italiio
London, 20. — Kot poroča dop s-ri‘k Associated Presta v Rimu, je načelnik ustanove Unra za Italijo I<eeny sporočil Italijanom tolažilno vest, da so ameriška živila na poti v Italijo.
Ncw York, 20. — Komisija za atomsko silo je danes zopet razpravljala o ameriškem Baruchovem načrtu za mednarodno nadzorstvo nad atomsko silo, po katerem pa ne bi smela nobena velesila uporabljati veta z namenom, da se izogne sankcijam, ki so predvidene za kršitev nadzorstva.
Komisija mora do 31. decembra predložiti poročilo o tej zadevi Varnostnemu svetu. Gromiko je poudaril, da ne more glasovati o bistvu ameriškega predloga, ker bi morali odložiti razpravo za šest ali sedem dni, da bi zadevo lahko proučili in predvsem ugotovili, ali so predlogi skladni s sklepi glavne skupščine OZN o razorožitvi.
Važen moment je nastopil, ko je kanadski delegat general Mc Naughton nepričakovano podprl sovjetski predlog o odgoditvi razprave za Jest ali sedem dni. Predlagal je tudi, naj bi komisija spravila besedilo ameriškega predloga v
pri kanadski popravek, ki daje dovolj časa za proučitev vprašanj, kakor jih je zahteval Gromiko. Pristavil Je, da preostaja komisiji Je rešitev vprašanja veta pri izvajanju sankcij proti kršitvi nadzorstva.
Kanadski spreminjevalni predlog je bil sprejet, Gromiko pa si je pridržal pravico, da spregovori o bistvu ameriškega predloga drugič. Zasedanje komisije so odgod.li, ne da bi določili, kdaj bo prihodnji sestanek.
Slovenija odobrava i nacionalizacijo
Beograd 20. — Na seji ljudske skupščine LR Slovenije je predsed-; n!k Josip Vidmar sporočil ds so iz vseh krajev Slovenije dobili čestitke spričo nacionalizacije gospodarskih in privatnih podjetijh.
Premiera nove Gotovčeve opere v Zagrebu
Zagreb, 20. — V Zagrebškem narodnem gledališču so uprizorili premiero Gotovčeve opere «Kamenik». Opera ima tri dejanja. Vsebina je vzeta iz življenja dalmatinskih delavcev. Izvajanje opere je dirigiral sam skladatelj in je imela velik uspeh.
Jugosiov n3ki poštni uradniki v službi industrializacije in elektršUkaciie
Beograd, 20. — Na seji plenuma centralnega vodstva Zveze jugoslovanskih poštnih in telegrafskih uradnikov je minister Drago Marušič analiziral vsa vprašanja, o katerih so na seji razpravljali. Poudaril je potrebo, da se delo prilagodi načrtu federalne vlade, da se pri-
PO ZASEDANJU ZN
NAJHUJŠI PORAZ
ni odvrnil Smutsa od idej rasnega zatiranja
Johannesburg, 20. - Maršal Smuts se je po dolgem ovinku vrnil iz New Yorka v domovino. Obiskal je skoraj vse zahodno evropske dežele, se razgovarjal z De Gašper'jem in govoril v grškem parlamentu. Povsod je propovedoval svoje ideje zakrknjenega zagovornika imperializma.
Medtem je postal zanj položaj v domovini prečej težaven zaradi »najstrahotnejšega poloma vSmuts-ovi diplomatski karieri«, kot imenuje agencija AFP razpravljanje o položaju Indijcev v južni Afriki pred Združenimi narodi. Položaj, ki je s tem nastal, bo pretresel južnoafriški parlament na svojem prihodnjem zasedanju. Do tedaj Smuts po vsej priliki ne bo sporočil ukrepov, s katerimi namerava biti kos sedanjemu položaju.
Kljub temu pa se je Smuts po-
pomore k industrializaciji in clek-! trudil, da bi pomeril javno mnenje trifikaciji države.	jsorojakov	belega plenjena, «Vlad:t»,
Plenum je sklenil, da bodo usta- | je dejal Smuts, »bo še nadalje bra-
novili v vseh pokrajinah države-okrevališča, kjer bodo poštni in telegrafski uradniki prebili 20 dnevne počitnice.
Elektr.f karija Hrvatske
Zagreb. 20. — Ljudstvo okraja Varaždin je ustanovilo vrč zadrug za elektrifikacijo svojih vasi s sodelovanjem hrvaškega električni ga podjetja.
Kdo skriva Paveliča?
Beograd, 20. — Britansko veleposlaništvo v Beogradu je uradno zanikalo poročila, da se Ante Pavel č skriva na brtanskem zasedbenem
nila pravice Južnoafriške zveze Cas, potrpežljivost in premišljevanje bodo morda rešili ZN. da v njih ne bodo več vladale pristranske strasti«. Tc »pristranske strasti« imenuje Smuts poskuse ZN, da zagotovilo Indijcem v južni Afriki človeka dostojno življenje.
Te njegove besede ne pomenijo nič dobrega za indijsko manjšino. Predsednik indijskega kongresa v Natalu dr. Naichrr Je izjavil, da je Smuts v svojem govoru dal razumeti, da se južnoakriška vlada ne namerava ravnati po sklepih ZN glede indijskih zahtev. Smutsovo
V ZOA omejujejo stavbne pravice
Washir.gton, 20. — V državi Vir. ginija je poslanec Smith predložil zbornici zakenski osnutek, k; omejuje pravico do . stavke.
Vladno nadzorstvo nad ang eško zunanjo trgovino
London, 20. — Britanska spodnja zbornica je z 203 glasovi proti
Kairo, 20. — Urednik lista »I Snnhuri« kritizira v nekem članku zadržanje egiptovskih delegatov na zasedanju organizacije Združenih narodov. V članku zahteva takojšen umik tujih čet iz nesovraž-n:h dežel, medtem ko ni delegat Favozi Bey zahteval nobenega jamstva za umik tujih čet. Član li-Francoski delegat Parodi je pod- [ nad zunanjo trgovino postalo trajno, j sta «E1 Sanhuri« poudarja, da zo-
sklad s sklepi glavne skupščine 0.79 sprejela zakonski osnutek, razorožitvi.	ki	določa da bo sedanje nadzorstvo
področju v Avstriji z vednostjo brl- j stališče Je resn eno stalna nevar-tanskih oblasti.	|nost'za	svetovni	mir. Smuts je iz-
Sedanja egiptovska vlada
ni sposobna braniti narodne interese proti britanskemu imperializmu
Iranska ljudska stranka
se v sedanjih okoliščinah ne bo udeležila volitev
Pomanjkanje premoga v Angliji
Birmingham, 20. — Avtomobilska družba Austin v Birminghamu, ki izdeluje tedensko povprečno 2000 avtomobilov, je sporočila svojim 17 tisoč, delavcem, da bo po božiču verjetno za nedoločen čas zaprla tovarno zaradi pomanjkanja premoga.
Teheran, 20. — Dne 16. decembra so objavili izjavo centralnega komiteja ljudske stranke. Izjava poudarja, da se ljudska stranka spričo sedanjih razmer ne bo mogla udeležiti volitev v Medjilis. Izjava poudarja dalje, da so v zadnjih letih dosegli v Iranu razne svoboščine in še posebej svobodo tiska :n veroizpovedi predvsem zaradi odločne borbe ljudske stranke in drugih svobodoljubnih organizacij. Sedaj pa si Je reakcija postavila nalogo, ukiniti svobodo delovanja ljudske stranke m njenih sindikatov. Vse svoboščine, politične, verske in gospodarske bodo tako uki* njene. Razpust ljudske stranke pomeni ukinitev sleherne svobode v Iranu.
Množične manifestacije ljudske stranke in predvsem stavka stoti-soč delavcev v Kuzistanu, so preplašile domačo in tujo reakcijo, ker ‘o dokazale, da bi pri volitvah — če bi tc bile res ugodne — odnesla ljudska stranka popolno zm&go
Na predvečer volitev Je ljudska stranka, ki Jo imajo vsi nepri-
stranski opazovalci za največjo iransko množično stranko, podvržena vsem mogočim oviram in nasiljem. Veliko število njenih članov so aretirali, strankine prostore pa so zasedli njeni sovražniki. V samem Teheranu Je drhal pred očmi varnostnih organov oplenila in razdejala klube ljudskih strank.
V vseh pokrajinah ovirajo kandidatom ljudske stranke svobodo govora in tiska, tako da se stranka ne more posluževati pravice do volivne borbe. V takih okoliščinah se ljudska stranka ne bo mogla udeležiti volitev.
Izjava pravi na kraju, da v Iranu pod plaščem demokracije odrekajo iranskemu ljudstvu vse zakonite možnosti udeležbe pri volit, vah. Zato poziva člane ljudske stranke, naj nadaljujejo borbo, pri čemer naj Jim bo preteklost v pouk.
Teheranska radijska postaja sporoča, da je šah poslal ministrskemu, predsedniku Ghavamu es Sul-
Končni izid volitev v francoski republiški svet
Pariz, 20. — Francoska vlada je začela razpravljati o dodatnem proračunu za prvo trimesečje 1947.
Po volitvah dodatnih "lanov v Svet republike je MRP dosegla neznatno večino. Skupščina je izv o 1 la še ostalih 42 članov Sveta. MRP Je dobila vsega 74 sedeže, komunisti pa 73.
Obe zbornici se bosta sestali v Versailieu 16. januarja, da izvolita prvega predsednika četrte republike, ki bo nato določil ministrskega, predsednika.
Sožalje akademije znanosti ZSSR ob Langevinovi smrti
Moskva, 20. — Akademija znano, sti ZSSR je poslala sožalno brzojavko francoskemu institutu in fran cosko-ruskemu društvu ob smrti francoskega znanstvenika L*a.ngi-vina.
pet ne morejo ničesar pričakovati od Nokraši paše, ki prav gotovo ne bo napravil nobenega učinkovitega koraka, da bi branil egipčanske pravice, pač pa bo storil ravno nasprotno. Pisec Mandur obtožuje Nokraši pašo, da hoče prejudicirati egiptovsko svobodo in zaključuje; «Razočarani smo nad vsemi temi vsakdanjimi politikanti in vri-nja se nam vprašanje, ne bo li naša država obsojena na to, da se ne bo mogla nikoli osvoboditi osovražene politike svojih tlačiteljev in sedanje zmede.«
javil, da so na zasedanju ZN pre. vladovale strasti, kar kaže neverjetno nerazumevanje razmer, v katerih žive barvna plemena v južni Afriki.«
((Nesramna žalitev je,» je dejal dr Maicher. «da so bili člani OZN pod vplivom kakršne koli propagande. Po Smutsovem mnenju niso južni Afričani, ki so v Nrw Yorku zagovarjali indijsko stvar, niti vredni svojega državljanstva. Toda Indijci .so branili stvar osmih milijonov sorojakov, medtem ko Smuts nima niti popolne podpore dveh milijonov južnoafriških Evro-ptjcev.»
Vladni list »The Star« piše, da ni nikakor general Smuts kriv, če v južni Afriki ie ni bila dosežena .motnost. List upa, da bo čas že polagoma ugladil vso zadevo... Nacionalistični list «De Vaterland« pa celo pravi, da Je Smuts na dobri pofi «v obrambi pravic belcev v južni Afriki«*
Po svoji vrnitvi z glavne skupščine Združenih narodov je general Smuts izjavil na nekem sprejemu da morajo beli narodi sveta biti budni. Izjavil je, da so Združeni narodi neke vrste parlament človeštva, v katerem so raznopoltne rase zastopane v večjem JtevTu kakor bela rasa. »V takem svetovnem parlamentu*, je dejal Smuts, «ni mogoče pričakovati, da bi stvari potekale, kakor bi človek želel, kakor tudi ni mogoče pričakovat', da bi lastna stališča prevladovala sto odstotno in niti 50 odstotno. To je vprašanje, ki ga morama rešiti ne le v Južni Afriki, temveč po vsem svetu evropske civilizacije. Prvikrat v zgodovini smo združili človeštvo v organizacijo za mir. Dve tretjini te organizacije pa sestavljajo barvite osebe; ostala tretjina bo morala prepustiti svoje mesto. Pripadniki zadnje tretjine »o tvorili dozdaj prevladujoče sile — to so 4e vedno, toda nihče ne ve, koliko časa. V Združenih narodih odločujejo na podlagi večinskega glasovanja, večina pa ni bele barve.*
Gozd Rdeče armade
v Palestini
Bazel, 20. — Predstavniki židovskega antifašističnega odbora in »Udruženja prijateljev Sovjetske zveze*, kil so se sestali v Bazlu, so sklenili, zbrati de-r.ar, s katerim bodo zasadili v Palestini gozd, ki bo posvečen Rdeči armadi* v znamenje hvaležnosti sovjetskim sila m.
Angleške obveznosti do jugoslovanskih beguncev
London, 20. — Sinoči so v lordski zbornici razpravljali o vprašanju mnogo tisočev beguncev, ki so nastanjeni v Evropi. Lord Bcveridga je vprašal, če bi bilo mogiče preseliti 25.000 jugoslovanskih begun, cev -z Italije v Eritrejo ali kako drugo državo, da ne bi bil! več predmet sporov med Jugoslavijo in italijansko vlado.
Uradni poročevalec v lordski zbornici je izjavil, da je vprašanje beguncev svetovnega obsega in ga ne more fešlti samo VeUka Br ta-nija. Glede jugoslovanskih beguncev v Italiji je dejal, da ima britanska vlada nasproti njim neko odgovornost in ko bo podpisa-na mirovna pogodba z Italijo, bo vlada napravila potrebne korake, da zaščite njihove interese.
RATKE
PRAGA. -- V Pragi je bil proces proti 20 sudetskim Nemcem, ki so se udeležili upora med krizo v letu 1938. Dva obtoženca so obsodili na dosmrtno ječo, 13 na manjše kazni, 5 pa jih je bilo oproščenih.
FRANKFURT. — Dragocene vrednosti 7000 funtov šter-
društvo, zveza za človeške pravice, sorbonska univerza, mednarodn zavod za flziko so prejeli z vseh strani izraze sožalja ob smrti vel-tanchu ■ pismo, v katerem se zahva. j kega znanstvenika Paula LongL-ljuje «za delo, ki ga Je opravil«. vina.
kamne v ----------- y
Francoska komunistična stranka, lingov, ki so jih našli pri Goringu francoska vlada, francosko-rusko • ko so ga aretirali, so predali
njemu uradu Reichsbanke v Mun-chenu, kjer so sedaj pod nadzor-stvom vojaške uprave.
Kitajsko - ameriška pogodba
ZDA si ustvarjajo blagostanje na račun drugih narodov
Zmaga kitajske ljudske vojske
Banking. 20. - Kitajska ljudske ®*ti'ta armada slavi veliko zmago.
Je uničila med Velikim Preko Pohi ln reko Su v severnem delu
Tast objavlja komentar o ame-riško-kitajskih odnošajih s posebnim ozirom na položaj, ki je nastal po osmih letih kitajske vojske z Japonsko. Tass pravi: eOgromm nakupi vojnega materiala in opreme v Ameriki pomenilo resno vprašanje za kitajske finance in postavljajo obenem ZDA na prvo mesto med kitajskimi upniki. Čeprav nnenu-ieio novo pogodbo med Kitajsko in ZDA pogodbo o prijateljstvu, o trgovini in plovbi, se nanašata samo dve besedi v besedilu te pogodbe na okrepitev prijateljskVi vezi med obema deželama.
Res je da daje vsak člen pogodbe popolno enakopravnost in medsebojne prednošt. obema po-godbenicama. Toda ta enakost obstoji le na 'papirju. Kitajski IM uSin Min Paos pM ° te™; da ahko samo bedak trdi, d mogla Kitajska izvažati kapital o ZDa. Nasprotno, pogodba je oropala kitajsko možnosti, da o z zaščitnimi carinami branila ko-
risti svoje industrije. Kitajska industrijska podjetja na nobem način ne bodo mogla vzaržati konkurence z amerikanskimi.
Ze nakaj mesecev poroča kitajski tisk o pogostih ustavitvah dela v kitajskih tovarnah in trgovskih družbah, ker ne morejo konkurirati z ameriškim blagom na kitajskem trgu. Nova pogodba ustvarja še težje, pogoje za razvoj kitajske narodne industrije.
Vzdrževanje polkolonialne odvisnosti Kitajske od tu. ega kapitala izkoriščajo kitajski krogi veleposestnikov in birokratov, ki predstavljajo glavno podporo Koumintangovi vladi. Kitajska reakcija je sovražna interesu ljudstva in se briga samo za ohranitev lastnih položajev, zato se z veseljem druži s tujim kapitalom proti lastnemu ljudstvu.
Prav temu zavezništvu je posvečena nova pogodba med Kitajsko in ZDA. ki daje točno razlago praktičnemu pomenu ameriških izjav 0 eenakih možnostih»
in o politiki eodprtih vratu, za ■ Kitajsko-ameriška trgovinska čemer se skriva mrzlična delav- j pogodba pomeni nov primer ka-nost ameriških monopolistov, ko- £ pitulacije Cangkajškove vlade pod teri hočejo za vsako ceno utrditi ^ pritiskom ameriških monopoli-svojo nadvlado nad tujimi trgi * stov. Koumintangova vlada irtvu-proti interesom prizadetih držav, jj je življenjske interese kitajskega Nova pogodba določa, da sme i ljudstva, da bi s tem ohranila kitajska vlada postaviti samo ta- ■ svojo protidemokratično vlado, ke oblike kotrole -plačevanja in
finančnih transakcij, ki na no- TriMMO in državljanska ben način ne škodujejo konku- <
renči ameriškega blaga, pri tem ;. VOitia na Kitaiskem pa predstavljajo oviro za blago f	1
kvislinskih generalov, ki so se v japonski vojski borili proti Kitajski in ki jih je po končani vojni Cangkajšck rade volje sprejel, ker mu z največjo vnemo pomagajo v državljanski vojni proti kitajskim komunistom.
Predsednik Truman je navedel
ZUERICH. — Začela ae je razprava proti 47. letnemu Avstrijcu, advokatu Barwirschu, ki je rejen v Švici in ki je obtožen, da je koval zaroto za priključitev Švice k nacistični Nemčiji.
WASHINGTON. — Panamski zunanji minister in panamski veleposlanik v Washingtonu sta »e raz govarjala z ameriškim zunanjim ministrom Byrnesom o vprašanju nameščencev CTruženih držav m Paname na področju panamskega prekopa.
PARIZ. — Pariško sodišče sodi i 39 letnemu Allainu De Bernardiju
kot vzrok za prisotnost znatnih ameriških sil na Kitajskem v pre- j ^'c geff0yer. ki velja za mednarod-tcklih letih nujnost evakuacije \ nega avanturista in ki Je obtožen
kakršnega koli drugega izvora
Newyorški dopisnik lista *New$
Ta člen pogodbe kot številni dru- f Croniclen Stcuoart Hclder komen
gi zagotavljajo ZDA nadvlado: nad kitajskim trgom ria škodo drugih držav.
Vse napredno svetovno javno mnenje poudar.^.nezakoniti zru:-čaj nove kitajsko-arneriške pogodbe. Pogajanja za sklenitev te pogodbe so se vršila v najstroiji tajnosti, objava njenih členov pa je povzročila ogorčenje vseh na rednih kitajskih krogov.
Moadun, eden najbolj zrmnih kitajskih pisateljev, je jasno izrazil svojo ogorčenje nad to pogodbo z besedami: »Se nikoli v kitajski zgodovini ni bila sklenjena pogodba, ki tako odkrito ruši suverenost kitajskega naroda. To je dejanja Kovmint.anga, ki hoče utrditi svojo politično diktaturo na škodo interesov države in ljudstva.»
tira izjavo predsednika Trumana o politiki ZDA na Kitajskem in piše, da je vdova po Suniatscnu, ustanovitelju kitajske republike, nedavno zahtevala od ameriške vlade umik vseh ameriških čet, da bi se tako končala pristranska pomoč Koumintangu. Tako ravnanje namreč hrabri reakcionarne elemente okoli Cangkajškove vlade v njihovi borbi proti demokratični opoziciji, v prvi vrsti proti komunistom, ker čutijo za sabo podporo ZDA.
Dopisnik se ustavlja nato pri Trumanov izjavi, da število ameriških čet na Kitajskem ne znaša niti 12.000 mož in piše: sPred-sednik ni povedal ameriškemu ljudstvu, da je v Koumintangovi armadi, ki je popolnoma odvisna od ameriških dobav, cela vrsta
Japoncev. Dejansko pa so japonske čete sprejele po svoji kapitulaciji na severnem Kitajskem ameriško navodilo, naj se ne predajo komunistični vojski, marveč naj drže svoje položaje, dokler ne bo ameriško letalstvo skupno z vo.sko omogočilo njihovo predajo četam, ki so bile do sedaj v japonski slutbi in ki so ob kapitulaciji vstopile v Koumintango-vo armado.
Razlog, da je londonski liberalni list objavil tako obširno in nenadno kritiko ameriške politike na Kitajskem, je treba iskati v vedno otrejši kritiki kitajskih demokratičnih, liberalnih in komunističnih voditeljev. Vsi kitajski napredni elementi so vznemirjeni brali Trumanove izjave, ker vidijo e njih predigro za poostritev driai! anske vojne, čeprav jo predsednik ZDA po lastnih besedah sskuša preprečiti».
(Tass)
da je zadavil svojo lepo 25 letno ženo Janne. Na zatožni klopi je tudi njegova ljubica 23. letna Irena.
RIM. — Miniatrsko predsodništvo javlja da »o v skladu s sklepi OZN odpoklicali italijanskega poslanika iz Madrida.
OTTAVVA. — Kanadska vlada je odobrila odlok, s katerim izenačuje kanadski dolar z dolarjem Zdruie-i ih držav.
MILAN. — Skupina roparjev, o-boroženih s strojnicami, je vdrla v kapelo Matere Božje v Milanski stolni cerkvi in odnesla vse dragocenosti.
CAMBERRA. — Avstralski minister za emigracijo je sporočil, da bodo začeli pogajanja z danskim, Švedskim in norveškim konzulom za olajšave pri Izseljevanju iz ■ teh držav v Avstralijo.	\
BENETKE. — Preteklo noč Je v zadnjem nadstropju palače zavez riške vojaške uprave, kjer stanuje guverner, izbruhnil požar. Porušil se je del strehe.
MOSKVA. — Sovjetski odbor za telesno vzgojo nadaljuje s proizvajanjem vzgojnih filmov. Izgotovljena sta že dva filma: »Met in »Skok*. V delu je film »Plavanje*, kjer nastopa svetovni prvak Leonid Meškov.
S KROVA «MOUNT OLYMPU-SA». — Ameriška ekspedicija na južni tečaj je 18. t. m. odkrila podmorski gorski greben, ki »e dv;ga 3300 m nad dnom Tihega oceana. Zdi se, da se ta greben razsprostira od otoka Paajua do južnoameriškega kontinenta.
LONDON. — Danes sta na letalski prog’ New York-M ani trčili dve civilni ameriški letali.
NUERNBERG. — Danes »e je v Niimbergu pričel proes proti maršalu Erhardu Milchu, bivšemu nemškemu podtajniku letalstvo in nemškemu podtajniku za letalstvo 'n
RIM. — Kanadska vlada je z novim carinskim ukrepom za Italijansko blago normalizirala italijansko-kanadske trgovinske odnošaje.
LONDON. — V prvih mesetuh prihodneja leta bo obiskala delegacija profesorjev britanskih uivivfrz univerze in tehniške inst.tute na brtanskem področju Nemčije. Delegacija bo proučila možnosti za ponovno vzpostavitev stikov med britanskimi in nemškimi univerzami.
ZUERICH. — Zvezno sodišče v Churju (vzhodna Švica) je obsodilo odvetnika Josefa Franca Barivlr-na 20 let prisilnega dela 47 letnega scha, po narodnosti Avstrijca rojenega v Švici, ki je b(l obtožen, da se je med vojno udeležil zarote za priključitev dela Svlce k Nemčiji.
LONDON. — Sovjetski delegati pri Združenih narodih, med katerimi sta Molotov in Višinski, so na poti v Moskvo prispeli v Berlin.
WA3HINGTON. — Prihodnji mesec, ko bo italijanski »nili is«.! siki predsednik De Gaaperi obiskal Združene države kot gost amer’ške vlade, bodo razpravljali o vzpostavitvi normalnih trgovinskih odno-šajev med ZDA in Italijo.
LONDON. — Italijo so sprejeli kot člarico v medvladni odbor za begunce.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
21. decembra 1946.
V Soli nočemo hlapcev
Bcrba proti nezaželenim učiteljem se v Skednju še vedno nadaljuje. Starši šoloobveznih otrok so zopet obiskali g. upravitelja Valentiča. Ta gospod, ki je sicer domačin, se je obnašal nasproti materam zelo brutalno in brezobzirno Skedenjci pa tega gospoda prav zaradi njegove neznačajnosti že od prej dobro poznajo. Imel je vedno zelo mehko hrbtenico, kar prav gotovo ni bilo v korist njegovemu ugledu. Tako na p. Skedenjci niso pozabili, da je Valentič postal Valenti po svoji lastni volji, ko fašizem še ni spreminjal priimkov z nasilnimi dekreti. Po njegovem obnašanju sedeč, mora Imeti ta gospod zelo malo razsodnosti, ker se še sedaj eb skorajšnjem zatanu ZVU zaganja na tak način proti svojim sovaščanom. Zavedat; bi se moral, da mu jutri ne bo pomagala n-iti gibčnost njegove izurjene hrbtenice. Naš« ljudstvo se ravne po načelu, da hlapci ne sinejo vzgajati njegovih otrok.
TRŽAŠKI DNEVNIK
GOSPODARSTVO
Skrbi tržaškega gospodarstva
NaSi pionirji ne laiejc
Ze večkrat je ljudstvo iz Seslja-na protestiralo proti namestitvi učitelja Pristavca Albina, ki je b.l pri četnikih kapetan. Njegoia namestitev pomeni največ j e zasmehovanje naše borbe in naših žrtev.
Ko so pred kratkim otroci nekaj delali okrog šole, se je g. učitelj Pristovic Albin pripognil in glej čudež, namesto peresa, notesa ali svinčnika mu Je padel iz žepa samokres tipa «Berelta». Dva pionirja, ki sta to opazila, sta takoj povedala ostalim šolarjem. G. učitelj je vprašal enega od teh dec-kev, kaj Jima je povedal. Deček mu je odvrnil, da je povedal, kakšen lep samokres ima g. učitelj. Ta se je opravičeval, da Je prisiljen nositi orožje, ker ga vaščani strahujejo.
Ali so morda starši zgrešili, ko so izjavili, da nočejo učitelja z umazano preteklostjo? Učiteljev običaj je tudi, da učence pretepa za vsak nič Tako je nekega dne nabil učenca Benitija, da so mu zatekle roke. Potrebno bi torej bilo, da bi otroci nosili orožje, da bi se obvarovali četniških napadov in to danes, ko je minilo poldrugo leto od poloma nacifašizma in cetniških band. Koliko časa bo trajala igra in kol ko casa bo ZVU dovolila, da se ponavljajo taki primeri?
Mezdni sporazum za trnovske nameščence
Včeraj ob 19.30 je bilo zborovanje trgovskih nameščencev. Tov. Mislin je poročal o mezdnem sporazumu, na katerem je bilo dogovorjeno, da bodo nameščenci dobili 13. plačo in božično premijo v znesku plače enega meseca, skupaj z dokladami ali 25. dnevno pia-čo za delavce. Nov sporazum velja od 1. novembra c. 1. in se nanaša na draginjsko doklado, kakor je bila določena za industrijski sektor. Ta dogovor velja za mešano in oblačilno stroko, medtem ko se bodo pogajanja za Jestvinsko stroko nadaljevala danes, ob 11. uri pri udru. ženju gospodarjev.
Naročajte, širite »Primorski dnevnik"
Združitev demokratičnih sil
zahtevajo vse tržaške antifašistične množice
Vedno bolj se širi med vsem tržaškim demokratičnim ljudstvom težnja po cim tesnejši združitvi vseh resničnih demokratov ne gle-
Justa m Sv. Vida pišejo »Pozivamo vse pravo tržaško ljudstvo, ki je vedno pošteno mislilo in delalo, naj se združi in naj ne naseda splet-
rie na narodnost in politično prc- ' kam tujih imperialistov, kateri nas pričanje. Spričo zasužnjevalnili j hočejo lazdvajati, da bi nam laže
pletk tujih reakcionarnih in im- ' vladali. Kri, ki je tekla pod naci-
pei ialis-icnih krogov so se marši- fašistično zasedo, ne sme biti ore-komu odprle o-i, čeprav je doslej j1<ta zaman, zato se združimo, da se
iz narodnostno custven.h razlogov j rfšimo ponovnega suženjstva na stal ob strani ah pa celo nasproto- j «Svobodnem tržaškem ozemlju«.
val širši enotni demokratični fronti. Tako smo doslej opazili, da se je začela prebujati mladina, ki je v nekaterih vprašanjih že zavzela skupno stališče. Mladinci republikanske m socialistične stranke so že navezali stike z antifašistično mladino, sedaj pa kaže, da se tudi mladina akcijske stranke pričenja zavedati, da je potrebni skupna fronta, ce se hočejo zaščititi interesi m pravice vse mladine. Najbolj pa čutijo potrebo po skupni akciji proti tujemu imperializmu široke ljudske množice, ki se že od vsega početka bore za resnično demokracijo in ki so vseskozi ostale zveste svoji liniji.
Od teh množic stalno dobivamo resolucije in pozive vsej tržaški demokratični javnosti, naj se vendar združi, ce noče pasti v popolno gospodarsko odvisnost in suženjstvo, ki bi prinesla s seboj tudi politično odvisnost. Pred kratkim so poslali tako resolucijo delavci v tovarni strojev pri Sv. Andreju. V njej pozivajo prebivalstvo, naj se zaruži v protiimperialisticm borbi, naj se bori do kraja in stalno razkrinkava imperialiste in njihove domače hlapce, naj poglablja iskreno bratstvo med Slovenci in Italijani, kar bo pripomoglo tudi k razvoju dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Odločno naj tudi zahteva umik tujih čet s tržaškega ozemlja. Podobne pozive pošiljajo delavci iz vseh tovarn, delavnic, pristanišča in okrajev. Prebivalci iz rajonov Sv.
Razbijmo vse poizkuse tujih reakcionarjev, ki iztezajo svoje grabežljive roke po našem lepem Trstu«. Tako so pisali tudi iz Ko-
Preskrba
En dl olja delijo,od danes dalje brezposelnim v podeželskih občinah na odrezek 36-a posebne nakaznice za brezposelne. Konec delitve 31. t. m. Cena 200 Ur liter.
Piškote za otroke na deželi delijo od danes dalje in sicer po 500 gr za otrcke do 4. let in po 300 gr do 9. let na bon št. 30 živilske nakaznice. Delitev se konča 31. t. m. Cena 110 Ur za kg.
Mleko v prahu. Danes se zaključi delitev za mesto, za Milje in za tržiški okoliš.
Koledar Gregorčičeve založbe 1947
Poverjeniki Gregorčičeve založbe z Trsta in okolice naj dvignejo na-
Ta Im jc njihova pravica
Arturo Baroni je posvetil v go-
spodarskem listu «11 Commercio 24 ore« (Milan) tržaškemu gospodar stvu članek, poln zaskrbljenost) za
Zaradi ceiega arzenala orož a so akcije?ce oprostili, zaradi sekire in lonate pa rekvirirali vso stavba krožka „Rinaldi“
'onje, Sv. Alojzija, Sv. Ivana, Bar-j rečene koledarje v dopoldanskih kovelj itd. Tako pišejo in zahtevajo urah v ul. S. Vito 17-1.
vsi, ki jim demokracija ni le prazna fraza.
Nenaročniki dobijo koledar v slovenskih knjigarnah po 110 lir.
Tržaško ljudstvo pošilja od vsepovsod1 proteste ZVU zaradi oprostitve vodij akcijske stranke. Ljudje ne morejo razumeti, po kakšnem merilu soduo anglo-amerlžka sodišča in kako ugotavljajo odgovornost obtožencev.
V prostorih akcijske stranke so r.ašli cel arzenal orožja, v krožku «Rlnaldi» pa sekiro in nekaj orodja. Krciek so zaprli, akcijski stranki pa se po vsej sodni farsi ni piav nič zgodilo. Ljudstvo se vprašuje, cdkod izvirajo vsa teroristična dejanja in ali je res treba zasačiti-krivce prav pri dejanju. Ko je šlo za ^antifašiste, nismo opazili
take obzirnosti in tenkočutnosti. Ljudstvo ne pozna vseh sodnih formalnosti in fines, ima pa zeio razvit čut za pravičnost. Tako je poslalo 30 oglarjev ZVU protestno resolucijo, ki v njej pravijo; »Vodje akcjjske stranke, ki je hraniia v svojih prostorih orcžie in razstrelivo ter s tem predstavljala javno nevarnost, ste izpustili. Mnogi antifašisti pa. ki r.iso prav nič krivi, še vedno trpe po zaporih. Skrajni čas je, da zatrete terorizem in izpustite antifašiste na svobodo.* Ce ie ZVU res tako vneto nepristranska, naj to svojo nepristra-ntet z dejanjem dokaže.
dohodkov nasproti 3 milijardam lzj
PrnrMO tvipatnih finflllC 8®
dfctkov). Breme mestnih financ s® bo Še povedlo zaradi vzdrževanja nove državne uprave. Kdo bo pla*
gospodarsko bodočnost Trsta. Cia- čal ta deficit? «Ce Italija ne
l '	•	-*	.	...	I__knthlfl
nek je v glavnem napisan po sla rem receptu italijanskih nacionalističnih publicistov, vendar vsebuje mnogo resničnih ugotovitev. Tako
mogla in Jugoslavija ne bo hotela pomagati, kako bo Trst ž’vel?».
Pisec se po vsem tem čudi. kako je mogoče, da prihajajo v Trst ljud'
pisec priznava, da je usoda tržaške- | je iz Italije in kupujejo neprimičnir« ga gospodarstva odvisna od njego j tcr skrivajo lire, da bi se na ta no-
vega zaledja in dobre volje Jugosla-n*in izognili italijanskemu dohodnin-vije. Do logičnega zaključka, da bi | skemu davku.
POD
13 A
SEŽANA
M iklavzevanje — popravek. Cisti dobiček miklavževanja, ki ga Je prosvetno društvo v Sežani darovalo za božičnico nalših otrok, znaša 15.060 lir in ne 10.000, kot je bilo pomotoma objavljeno.
ŠTORJE
Za boličnico otrok je priredilo prosvetno društvo preteklo nedeljo zabavo. Sodelovali so mešani pevski zbor, mladinski zbor in mladinci s krajšo igro. Nabrali so 5886 lir. Občinstvo je bilo zadovoljno s predstavo in so bili zlasti veseli pridnih pionirjev, ki so prav dobro nastopali s pevskimi točkami in z recitacijami.
svoje prostore v zapuščeni sobi, katero so pobelili in osnažili. Na stene so izobesili slike naših ljubljenih prvakov. Sedaj bodo začeli s pevskimi vajami, ker jim je uspelo dobiti harmonij in pevovodjo. Ta teden se bodo začeli tudi večerni tečaji, ker se hoče mladina izpopolniti v materinskem jeziku.
POTOČE
PONIKVE
Mladina in prosveta. Vaška mladina, ki doslej ni imela svojega mladinskega doma, si je uredila
NOVA OBSODBA
upravnega odbora Delavskih zadrug
Sncči se je pri Sv Ivanu sestalo 450 članov Delavskih zadrug, ki spadajo ped prodajalne 77, 98 in 102. Dr. Timeus je podal obširno poročilo o d slu upravnega odbora, ki ga je imenovala ZVU. Povedal je, da je bil tov. Ferjančič ob osvo. toditvi imenovan za k-misarja, da pa so po zasedbi englo-ameriških sil imenovali še njega in dr. Pue-cherja, tako da je bil odbor sestavljen iz treh ljudi. Po 25. letih so tudi svetoivanski zadrugarji prvič zborovali in v kratkem se bedo zadruge vrnile v roke članov. Nato je ctisal težkoče pri nabavljanju blaga ter poudaril, kar je neki za-drugar te dejal: »Cene narastejo, še predeti nam povišajo plače.* Povedal je, da so pod fašizmom zadruge propadale in da je število
FIZKULTUR A
MOJSTRI Z MORJA
bodo jutri igrali na stadionu proti ..LJUBITELJEM PONZIANE'1
Niso zaman nogometaši Hajduka po vsej Jugoslaviji in izven njenih meja znani po imenu «mojstri z morja«. Res so pravi mojstri 6V0je stroke. Kadar in koder gostujejo, se pointjo nogometna igrišča. Na tisoče in tisoče gledalcev prihiti od blizu in daleč, da vidi splitske nogometaše. In skoraj vedno, čeprav navijajo za domačo enajstoriro, vendar navdušeni z igro, ki jo predvajajo »mojstri«, zadoni po različnih stadionih — naprej Haj.
užitek, ki jim ga zavidajo vsa druga mesta.
Pričetek tekme bo ob 14.30 v predtekmi pa bosta igrali enajsto-rici Skednja in Ronkov ob 13. uri.
Cene: glavna tribuni 300 lir, znižam na 200; stranska tribuna 200 lir, znižana na 150; glavna stojišča 100 lir; stranka stojišča 50 Ur, znižana na 40 lir. Znižane cene imajo ob predložitvi izkaznic tudi člani Enotnih sindikatov in Delavske zbornice.
duk: Je kaj nenavadno pozabit: na lokalni patriotizem in na vse grlo SflOrBu 0Kr0Z06j)<) lil PlKPtl'
navijati za goste. In vendar je ta ko! Krasna igra, prepletena z neštetimi kombinacijami, dovršeno tehniko in z neštetimi malenkostmi, ki obogatijo nogomet, vse to nudijo publiki prav splitski »mojstri z morja«.
Ze od nekdaj so imeli sloves! Splitska enajstorica je giadila s tovarniško produkcijo nogometaše, ki so v sto m sto mednarodnih tekmah nosili v širni svet vredno, t jugoslovanskega nogometa. Kdo izmed Jugoslovanskih športnikov ne pozna Jora Matošiča, Culiča, Kr.i-giča, Radovnlkoviča, Frana Mato-šia itd. To so imena, ki bodo večno zapisana v zgodovini jugoslovanskega nogometa.
Tudi letos Je ze Hajduk nastopil zmagoslavno pot po Češkoslovaški. Na deset in deset tisoče ljubiteljev nogometa je po raznih mestih Češkoslovaške kljub porazom domačih enajsteric zadovoljno zapuščalo igrišča, kajti videli so prvovrsten nogomet jugoslovanskih gostov.
Tudi Ljubitelji Ponziane ig.a)o lep, tehnično dobro podkovan no-gomet. Res Je, da so v prvenstvu zaceli slabo. To pa je krivda boginje sreče in neodločnosti napadalne vrste, ki igra lepo za oko, a nekoristno za enajstorico. Njih igra temelji na stari avstrijski nogometni šoli, ki je sicer polna številnih tehničnih in kombinacijskih odtenkov, ki pa prav zaradi pretirane nogometne ornamentike ne rodi praktičnih uspehov. Jutri pa smo prepričani, da bodo naši fantje igrali s srcem in voljo do zmage in si priborili to. kar Je pri prvenstvih najveeje važnosti: točke.
Z jutrišnjo tekmo se bo za šport Trsta in Julijske krajine začela nova doba velikega razvoja. Športniki Julijske krajine in Trsta pa se lahko pohvalijo — edini na svetu — da bodo na tržaškem stadio-nu videli in na lastne oči ocenjevali moštva dveh držav ter vrednost njunega nogometa. Nedvomno
jinskega prvenstva
Pokraiinsko prvenstvo: v Tržiču ob 10. uri Gaslini - Tržič; v Gorici ob 10. uri Tovarna strojev - Gorica; v Trstu na igrišču CRDA ob 10 15 Mi!je - Krmin: na stadionu ob 12.30 Skedenj - Ronki; v Postojni ob 14. uri Pulj - Postojna; v Gradiški ob 14. uri Izola - Gradiška; na Reki ob 12.30 Torpedo - Ajdovščina (predtekma k tekmi za jugoslovansko prvenstvo); v Kopru ob 14. uri Montebello R - Koper.
Okrožno prvenstvo: igrišče CRDA: ob 8. uri Skedenj II - Ponzia-na; ob 12. uri Tovarna strojev II -Kraljič; ob 14.30 VOM-Acegat.
Tek za boiitni pokal
Kulturno društvo Dugolin priredi 26 t. m. tek ce# drn in strn za »božični pokal«. Tekli bodo moški in ženske. Proga za moške bo dolga 3000 m in bo vodila po ulicah: Rossetn, Eremo, Media, Sonmno. Start in cilj bo na konjskem dirkališču na Montebillu. Zenske pa bodo tekle na progi, dolgi 1530 m. Pričetek bo ob 10. uri.
Prijave s prijavnino 20. lir sprejema prireditelj dnevno od 20. do 22. ure na sedežu K K Dugolin. Prijave pa se bodo sprejemale tudi pol ure pred startom. Zmagovalci bodo prejeli Učne nagrade.
članov padlo na 30000, sedaj pa se Je povzpeli na 52.000. Skušal se je tud; opravičiti zaradi zakasnitve pri izdelavi novega statuta, pozneje p>a so nwj razni člani v diskusiji dokazali," da cdbor v tem pogledu ni izpolnil svoje dolžnosti.
V kratkem bodo volitve delegatov za občni zbor članov, pri katerih bodo na vsakih 250 članov izvolili po enega delegata.
Tov. Ferjančič je nato v slovenščini podal približno enako poročilo kakor dr. Timeus. Poudaril je. da so popravili glavno skladišče in ■ da- -ni- ZVU dala niti stotinke za 'obnovo. Ze prve dni po osvoboditvi je kakih 150 uslužbencev prijelo za delo in odvažalo ruševine.
ClanI so ostro kritizirali delo odbora in dejali, da bi jim moral odbor izročiti statut v odobritev, preden so ga izročili ZVU. Vprašali so, zakaj je ležal statut toliko mesecev v predalih ZVU. Drugi so zahtevali strožje nadzorstvo v prodajalnah, kjer se baje dogajajo re-rednostl. Nek zadružnik je dejat, da so Delavske zadruge podpirale razne fašistične ustanove kakor «B"Tilla», danes pa odrekajo božične zavitke siromašnim otrokom. Tudi zaradi cdpueta nameščencev so se pritoževali. Ker so se razpravljanja začela zgubljati v potankosti In postajala vedno ostrejša, je nek tovariš prebral resolucijo. ki graja odbor, ker si ni dovolj prizadeval za sprejetje novega pravilnika, ter zahteva čimprejšnje sklicanj* občnega zbora. Vs! zadružniki so rešclucijo soglasno sprejeli.
DAROVI IN PRISPEVKI
Prosvetno druAtvo »Simon Jenko« Je darovalo za dečji božič 3000 lir in 1000 Hr, ki jih je prejelo od tov. Iv ce Giovaninna Mari-ne.
ZPP iz Trsta je darovala za albanske poplavljene« 2.000 lir.
ZA SIROTE PADLIH PARTIZANOV so darovali: dr. Izak Levi 500 lir, Oberti Ivan 500 lir, Albert Kabli io 500 lir.
Namesto cvetja na grob pokojne matere Vrabčeve iz Dutovelj darujeta družini Tavčar in Ukmar 500 Ur za sirote padi h partizanov.
Za Dečji Božič so darovali prebivalci iz Utovelj in Grahovega Brda 700 lir,- družin« Mahnič in Grbec jw po 100 lir.
Električno luč so dobili. 13. t. m. je v Potočah prvič zasvetila električna luč. Napeljavo so izvršili vaščani sami s prostovoljnim delom, pri emer so jim pomagali ljudje iz Dolenje vasi. Jame za drogove so kopali skupno z Dolenjci in sami postavili drogove. Za delo so porabili 770 delovnih ur in 25 ur vožnje. Za nabavo materiala so potrošili 150 tisoč lir. Pod fašizmom kaj takega ni bilo mogoče, je pa mogoče sedal, čeprav je naša država krvavela skoraj pet let v borbi pro-ti okupatorju. Toliko smo uspeli napraviti že v prvem letu svobode zato. ker je sedanja oblast res ljudska.
LANDOL
Udarniško delo na žagi. Tudi delavci lesne industrije Srebotnjak so tekmovali preteklo nedeljo. Polnoštevilno so prišli na žago, izobešene zastave so oenanjale pomen tega dne. Z gospodarjem vred je delalo 12 delavcev in v 6 urah so sežagali 21 kub. m lesa. Na ta način so prekoračili delovno normo za 90%. Ves kosmati, dohodek 12.630 lir so namenili fondu za obnovo. Predstavnik sindikatov je izrekel ob zaključku posebno pohvalo delavcema Andreju Jesenku iz Landola in Andreju Grudnu iz Šmihela pod Nanosom, .......
SENT PpTER NA KRASU
Zaključek tekmovanja. V nedeljo so imeli v Šent Petru 10* pod ničlo in brila je burja s snegom Kljub temu šo delavci na vsa zgodaj začeli udarniško delo v tovarni vezan h plošč. Vsi ostali pa so se « harmo-
Protestna stavka v tekstilni tovarni
Delavci in delavke tekstilne tovarne »Cotoniflcio Triestino« v
niko na calu zbrali ;n odšli delat na „ .	.	_	.	,	, . . ,	,
,	,	.	.	i	Podgcri pr. Gorici so v četrtek pol
cesto. Zene, ki se niso udelez le do- 6 f	,	,	.
1 iir*A craarlrali /I o ta Ita nrntocrroift
bilo najbolje, da b! se Trst združil
0 svoj'm zaledjem, se Baroni seveda ni povzpel.
Propadanja tržaške luke pod Ita-
1 jo ni bila kriva po Baroniju italijanska zasedba, temveč razpad av-stroogrske monarhije, razkosanje enotnega gospodarskega sestava v tržaškem zaledju in konkurenca Hamburga. Pisec navaja statistiko tržaškega prometa v razdobju 1924-1938 1. v podkrepitev svoje trditve, da je b'l delež Jugoslavije v tržaškem prometu malepkoston in da je povsem pret'rana jugoslovanska zahteva po svobodni coni v tržaškem pristanišču. Ko bi se ta zahteva izpolnila, bi 50% tržaških pristaniških raprav — med nj mi vsi silos’, ne pa skladišča lesa — pr'šlo pod jugoslovansko upravo, kar b
poldanskega udarniškega dela, so šivale v domu Toneta Tomšiča. Po-jooldne je prired’la mladina zabavno predstavo v kinodvorani.
Prva žrtev mraza
| ure stavkali, da tako protestirajo zaradi aretacije člar.ov tovarniškega s'ndikalnega odbora. Goriška polička je namreč iz neznanih vzrokov aretirala tov. Pinnija in Pavlina. Oba sta priljubljena v tovarn’ in uživata splošno zaupanje vsega
«Dulcls in fundo«? Morda je pisec težil za tem, da prepreči b*1« kapitala iz Italije, in da prav s teni namenom opozarja Italijane na gospodarske težave v Trstu in na ri-zlko, ki preti njihovim investicijam. Kljub vsemu temu članek vsebuje rrriogo priznanj, ki j h doslej n'" smo bil; vajeni slišati od Italijalc skib gospodarskih krogov. Zar^-i tega članek tudi objavljamo, ne a* bi se spuščali v polemiko s piscem.
Dovolj smo v pravem času in na pravemu mestu opozarjali na neizbežno gospodarsko propast Trsta, ki bi bil gospodarsko odrezan od Ju-goslavije. Samo eno trditev A. Ba-ronija bi radi ovrgli.
Res je, da delež jugoslovanske trgovine v tržaškem prometu v rair
PU'! JugUbILJVdn&nO UprtlVvJ, »\cil i» l	.it
povsem onemogočilo poslovanje d°b u	dvema	vojnama	ni	b9
modernega pristanišča.
velik. Toda pisec pozablja, da «° Italijanske vlade, liberalne in f*'
V četrtek ob 19. uri so pripeljali j delavstva. Zato je protestna stavka
v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo nekega Jakomina Aleksandra iz Sv. Antona pri Krpru. Na;U so ga v Zavljah zmrznjenega. To je prva žrtev, ki jo je zahteval v Trstu mraz letošnje zime.
velikega pomena, kolikor izraža e notnost in solidarnost s'ndiikalno organiz'ranih delavcev. Stavka je obenem protest proti sistematičnemu preganjanju funkcionarjev de lavskih organ zacij.
Tako dela Slovenska Istra
Burja je neusm Ijeno bičala oljčne nasade in naselja, ko so od vsepovsod prihajale delovne čete in brigade. Delovna pesem, veseli in zadovoljni obrazi, glas harmonike in zastave — povsod. Na sektorju Sočerge je prišlo na delo 506 udarnikov. Niso pozabili zastav, vzdolž ceste so vihrale kot za časa borbe — zdaj v jurišu na obnovo.
V Šmarjah Je delalo 400 udarnikov, v Marezigah drugih 490. Boršt je poslal 20 voznikov in 360 udarnikov, med katerimi je bilo več starih ženic. Po vsej Istri je bila ena sama delovna volja, povsod veseli obrazi v borbi za obnovo in v borbi z — burjo. Šepav starček je navdušeno tekmoval z mladino.
V skupini, ki je delala na sektorju Rižane, je že osivel tovariš z mladeniško vnemo tolkel grušč in takole povedal: «Prej bo zmanjkalo vode v morju, kot bomo prenehali tekmovati za priključitev.«
Pa kaj bi še naštevali, vsa Slovenska Istra je ta dan s krampi, lopatami, vozovi in živino hotela pokazati samo eno: Hočemo k Titovi Jugoslaviji!
Uspehi v številkah so sijajni. 2545 udarnikov je napravilo skupno 14.487 ur udarniškega dela. Izkopanega je bilo 332 kub. m mate-
Sporočilain objave
Božičnica za vojne sirote
Družine padlih za svobodo in In-
validov iz osvobodilne vojne, ki dobivajo redno podporo od odseka socialnega skrbstva MOS-a za Trst v ulici Galatti 20. L naj se zglase v tajništvu ln dvignejo nakazilo za božični zavoj, ki ga bodo dali na bož č njihovm otrokom.
Zborovanje gluhonemih *
V nedeljo 22. t. m. ob 15. uri bo v ul. Conti 11, zborovanje gluhone-mih.
Smučarski izlet
V nedeljo 22. dec. prirodi Planinsko društvo v Trstu smučarski Izlet z vajami na Cimi vrh nad Idrijo. Cena vožnje tja in nazaj 200 l'r. Odhod ob 6.30 uri zjutraj. Obvestilo ln predplačilo v knj gami Stoka, ul. Milano 37.
Poziv prosvetnim druStvom
SPZ v Trstu poziva vsa pirosvet-na društva, naj takoj oddajo zneske, namenjene za »dečji božič«, koordinacijskemu odboru, ki posluje v ul. Galatti 20.
Obvestilo
Nedeljski informativni tečaj Prosvetne zveae za dramatiko cdpade tudi v nedeljo. Objavljeno bo pravočasno, kdaj se bo nadaljeval.
Prireditev v Barkovljali
Italijanski kulturni center priredi drevi cb 19 30 v dvorani kluba Barry veselo trodejanko «Roxi«.
Prosvetono društvo v Lonjerju
priredi jutri ples. Igra godba iz Podlonjerja. Na sparedu šaljiva pošta in razne atrakcije.
Zimska nagrada za brezposelne
Brezposelnim izplačujejo zimske nagrade sledečem redu: 21 t. m. odrezki od st. 16501 do žt. 19200 od 1430 do 18.30. V nedeljo 22 t. m odrezki od 19201 do 22900 od 830 do 13. ure. V ponedeljek 23. t. m odrezki od 22.901 do 27.400 od 14.30 do 18.30 ure. V torek 24. t. m. od 27.401 do 33.600 od 8 30 do 13. ure. Izplačevanje se vrši v ul. Coroneo 2.
Rojstva, smrti, poroke
Dno 20. decembra se je rodilo 9 otrok, umrlo je 7 ljudi, poroki pa sta bili 2.
Cerkvene poroke: izdelovalec kočij Leopold Kavčič in zasebnica Margareta Presen, mehanik Atili) Cattonar in šivilja Marija Lanza.
Umrli: 49 letni Pavel Franc Tretjak, 79 letna Marija Abram vdova Fratnik, 37 letna Lavra Sinlgoi, 93 letni Nikolaj Gioaeffl, 92 letna Marina Mazzaroli vdova Mihil, 74 letna Ana Luseich, 42 letni Marij Serbo.
riala, prepeljanega 610 kub. m peska in gramoza, očiščenih 9800 m obrestnih jarkov, popravljene ceste 4000 m in razširjeni trije ovinki. Skupna vrednost izvršenega dela znaša 494 000 lir.
Srečavali smo v tfh delovnih brigadah tudi tovariše, ki sta jim delo ln trpljenje že okrasilo čela z belim vencem las. Niso hoteli zaostati za mladino m odšli so na delo kljub burji — za obnovo svoje Istre — za njeno boljše življenje.
Se v poznih urah so na sektorju Sočerga-Kubed z volovskimi vpregami prevažali gramoz — kot za časa borbe živež za naše partizane.
Udarniški zaključni dan trome-sečnega tekmovanja je ljudstvo Slovenske Istre zaključilo z Nfpe.
Za Trst je življenjskega jx>mer,a ,	unVUe	vse	j#	M	trg0.
vprašanje prometnih zvez tržaške j vjnskl razvoj med Trstom Ju-luke z^ zaledjem. Izmed vseh trah vijo;	^	sq	,ov8„.
glavnih prog (Trst-Postojna-Ljub- gke t g ,n on (^le sl0. Ijana Trst-Gonca Jesenice ln Trst- vanje 1ugoslovanskih tvrdkam *> Trbiž Celovec) bosta prvi dve pod
popolno kontrolo Jugoslavije, ker predstavlja »težko hipoteko na tržaški trgovini«. Tržaška trgov’na bo spet vzcvetela edino pod pogojem, če bo v sosednih državah prevladalo načelo svobodne trgovine. Toda predlog nekaterih Tržačanov, da bi bilo dobro proglasiti vse Tržaško svobodno ozemlje za svobodno cono, v kateri bi se svobodno izmenjavalo italijansko in jugoslovansko blago, ne da bi bTo treba pri uvozu v Ital'jo in Jugoslavijo plačati čar ne, ne ustreza sedanji politično — gospodarski resničnost'. Prav tako ni izvedljiv načrt, da bi se nova tržaška valuta istočasno zvezala z italijansko liro, dolarjem in dinarjem.
Tržašk'm ladjedelnicam in železni industriji napoveduje Baroni lepo bodočnost, ker je potreba po ladjah velika, medtem ko industriji lesa, aluminija in živega srebra prede slaba, ker so viri tih surovin ostali v Jugcs!av'ji. Jugo«‘avija postane tudi gospodar rudnikov ha Rali n h:drocentral, ki dovajajo tok Trstu.
Prav tako ri prav nič razveseljiva prognoza A. Baron.ja za tržaške finance, saj je primanjkljaj v me?t-
limi prireditvami	in ljudskim j nem proračunu še pred vojno zna-
rajanjem.	j	šal dve milijardi lir (1 milijarda
K U LT U R A
■tfjmmt Komornega zbora
V torek je koncertiral v dvorani *Kraljič* triaiki Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca. Bogati, pestri in zanimivi spored je nudil v prvem delu kratek prerez ustvarjanja nai h zborovskih skladateljev, v drugem pa šopek slovensk h, hr-vatskih m srbskih narodnih pesmi v raznih obdeeavah. Sestava sporeda zasluži vse priznanje, saj je prav malo koncertov, ki bi s tako smiselno zaokroženim sporedom podati zaključeno sliko določene panoge kulturnega življenja.
Naio klasiko je zastopal Gallus-Petelin, ob čigar ne’zčrpnem viru *a morajo nai i zbori kakor tudi koncertno občinstvo napajati vedno znova. Njegov znani sGlejte, kako umira pravični» nas prevzame s svojo strogo gradnjo m globokim, rekli bi asketskim občutjem. Zbor ga je podal stilno verno ter s vso potrebno ubranostjo, tako da je bilo uvodna točka med najbolji’mi v celem sporedu.
Glasbeno romantiko sta predstavljala A. Nedved s slovito r Nazaj v planinski raj» in Foerster s pesmijo eNaie goret. Plodoviti krog skladateljev modernistov okrog revije *Noih akordi» sta zastopala Gojmir Krek z močno, v narodnem tonu ubrano pesmijo tTam na vrtm gredi» in Anton Lajovio 3 prosojno, nežno, toda harmonsko zanimivo m nelahko *Kilo» ter z groteskno šo-Ijivo pesmijo *Kroparj’i». Slednjo je zbor izvedel izenačeno in precčz-no: fe bolj pa bi dvignil izraz dodatek grotesknega na koncu obeh ki-tio. Pri takem pregledu seveda ni smelo manjkati kompon'sta, ki je u naii zborovski literaturi zajjustlt
ALEKSANDER BEK:
Nogometna nedelja v M>rnu
V nedeljo 22. t. m popoldne bosta na igrišču v Mirnu dve nogometni tekmi, in sicer:	ob	12 30
«Adrija» iz Mlina in »Fronte della Oiovi ntii« iz Locnika, ter ob 14 »Fabbrica macch:ne» iz Trsta m S T D iz Gorice. Ljubitelji športa iz Gorice ln okolice bodo prav gotovo tudi tokrat radi sprejeli goste 'z Tista m Ločnika in z navdušenjem sledili domačima enatstorica-ma v borbi za zmago, s kakrsn mi sta s? moštvi odlikovali ie pri prejšnjih tekmah na mirenskem igrišču.
VOLOKOLAMSKA CESTA
Ker me je bil ostro odbil, sem nehal siliti vanj, toda dokaj dni sem prebil ismo ob rami z Baurdžanom.
Rad je pripovedoval in tud* umei je pripovedovati. PreZeč ra priložnost Bern potrpežljivo zapisoval. Privadil se je name.
Od Baurdžanovih prijateljev sem izvedel zgodbo njegovega življenja. V šoli so mu nadeli dva vzdevka: Vellkooki in San-Times. Pot led r. je pomeni v dobesednem prevodu:'nedosegljiv za prah. Teko se j« Imenoval legendarni konj. ki Je drvel tako naglo, da ga celo prah, ki so ga dvigala njegova kopita, ni dosegel.
Nekoč je prišel trenutek, ko sem dejal Baurdžanu:
— In vendar bom pisal o vas. In nekje bom brezpogojno omenil, da ste bili v šoli San-Times.
Nasmehnil se je. Nasmeh ga je izpremenil. Strcgi obraz Je naenkrat postal otrc<ki.
— Vi pa ste artilerijski konj, — je dejal .ljubeznivo. — Ne bedite užaljeni, to Je poklon. Artilerijski konj vleče počasi, težko ga je zaobrniti, toda ko se zaobrne, potegne za seboj tudi orožje. Vi ste me zaobrnili... Pripovedoval vam bom vse, kar ste hoteli. Toda dogovoriva se... dolžni ste, da napišete reenico. In ko bo knjiga gotova, m; jo boste prinesli. Ali pristanete na to?
— Pristanem, — sem odvrnil.
Crne, mongolske, široke oči so se izprašujoče vpile vame.
— Debro, — Je dejal. — Položit« na mJzo papir, vzemite svinčnik. »Pivs poglavja. -Strah«.
Stiah
i.
— Pišite, — je dejal Baurdžan MomiS-Uli: — »Prvo poglavje. Strah«.	)
Po kratkem razmišljanju je spregovoril:
— »Ne da bi vedeli za strah, bo penfilovcl poleteli v prvo bitko...« Kaj mislite: Ali je začetek dober?
— Ne vtm, — sem dejal neodločno.
— Tako pišejo kaplarji literature, — je dejal surovo. — V teh dr.eh, odkar živite tu, sem nalašč ukazal, da vas vodijo po takih mestecih, kjer se sem pa tje razpoči kaka mina, kjer žv žgajo krogle. Hotel tem, da pretrpite strah. Lahko zanikate, toda brez vašega ipri-znanja vem, da ste mccali dušiti strah.
Zakaj si torej vi in vaši tovariši v literaturi domišljate, da se borijo samo nekakšni nadnaravni ljudje, ne pa prav taki, kot ste vi? Zakaj domnevate, da Je vojak proet človeških čustev, ki so lastna vam? Mar je on, po \aših mislih'— nižja vrata ljudi? Ali morda obratno nekakšno višje bitje?
Mogoče je po vaših mislih herolzem — dar narave? Ali dar četnega skladiščnika, kil razdaja obenem z vojaškimi plašfil tudi drzovitost, zapisujoč v spisek: »izdano«, »Izdano«?
Prebil sem že daljši čas v vojni, fiostal sem komandant polka ln mislim, da Imam rizloge, če trdim: To ni tako!
Na kaj so računali Nemci, ko so navalili na našo ogromno ozemlje? Bili so prepričani, da bo šel skupaj z njimi na pohod proti Vzhodu na čelu tankovskih kolon tudi general Strah, pred katerim bo klonilo ali se razbežalo vse, kar je živega.
Nai prvi boj, ki s« je vršil v noči od petnajstega na šestnajsti oktober tisoč devetsto enabiSthldteelega Ifta. je bil bitka s Sirahon, Toda sedem tednov pozneje, ko smo vigli Nemoe od Moskve nazaj, je za njimi pobegnil Uidi general Strah. Končno so tudi oni spozna.il,
toliko kvalitetnih skladb: Emila Adamiča. Njegov cMladi junak» je vedra, prisrčna m razposajena pesem, ki pa stavi zboru tudi precejšne naloge.
Sodobnike sta zastopala Marjan Kozina s svežo partizansko Koračnico, ki jo je zbor odpel z zanosom ter ritmično in mtonativno točnostjo m Ubald Vrabec s pesmima »Veter« in tUdar na udar*. »Veter« je prikupna in lepo izpeljana skladba, polna mehke južnjaške melodi-,ke. Presenetila je pesem rUdar na udar* s svojo krepko gradnjo in resiMm, naravnost mogočnim izrazom. Pripominjamo pa dvoje: pe-s*m je primerna le za velike zbore, zmožne močnega in prodornega tona, ker bo monumentalni izraz pesmi šele tedaj prišel do potne veljave. Treba jia je neprestani sekvonč-nl vzpon tudi skrbno odtehtati in začeti s strogim p'(*nfs.?lmom ter hraniti glasove skoraj prav do končnega fortisstma. Tako bo ta skladba lahko dosegla izredno močne učinke.
Zadovoljivo je bil izveden Kogojev tTrenutek*, kt kaie iskanje novega glasbenega izraza, obenem pa tudi neuravnovešenost svoje dobe.
Tako je bil končan pregled slovenskih zborovskih del, ki seveda dopušča Se mnoge Selje in pripombe, ki pa so neizogibne pri slehernem izboru in tako velikega pod->otja. Sledile so narodne pesmi, od katerih je bila zlasti lepo podana Gotovčeva dalmatinska eOmili mi u selu divojka*. Zanimive so tudi Tajčevičeve starosrbijanske pesmi, Sojitk lepih narodnih napevov po vzorcu Afokranjra, dobre m uspete pa Vrabčeve prirebde treh slovenskih narodnih pesmi.
denarnim zavodom ter zatrle g®" spodarsko in kulturno življenje našega življa, žive zveze z Jugoslavija Na pogoriščih trgovina ne cvete.
Ostane statistično dognana resnica. da so leta 1913. predeli Jugoslavije. slovenskega dela Koroške in Julijska krajina prispevali skoraj 50% tržaškega prometa jx> kopneffl.
Obnova sadjarstva v Bosni
Ljudska oblast sl mnogo prizadeva, da bi čimprej obnov’la sadjen stvo v sarajevskem- okrožju, ki s® mu okupatorji, mraz in druge elementarne nezgode pr zadeli velikansko .Škodo. Doslej je bilo obnovljenih 7 velikih drevesnic mcd katerimi sta največji v Foči in Gorazdu. Posajerih je bilo nad 23.000 sl;v, 6.000 iablan in drugih sadnih dreves. Sadovnjake, ki niso uničeni, pregledujejo, čistijo in škrope.
Narodno niedaHšče
V soboto 21. decembra ob 19.30 v Skednju »MATIČEK SE ZENI». Matička bo igral novo angažirani član SNG V Trstu tov. Jožko Luke-4. Znižane cene.
V' nedeljo 22. decembra ot 18. v Skednju «SCAMPOLO». premiera.
V sredo 25. decembra ob 17. v Skednju «TAKO TUDI BO», znižane cene.
Prodaja vstopnic v knjigarni Stoka ul. Milano 37 in eno' uro pred predstavo pri gledališki blagajni.
Tramvaj Št. 2 odhaja izpod Skednja do 23.30, št. 1 od Sv. Ane do 23. ure.
KIN0PREDSTA1/E
Komorni zbor je pokazal Upe rezultate skupnega dela: znatno urgvnovčitnost glasov, lep izenačen tOn, slednje rajbolj v pianissimih, ki so zveneli mehko in žametno. S tem je premagal eno od glavnih zborovskih teiav. Čeprav so močni Ioni še preostri m rezki, je zbor na najboljši pot i, da bo postopoma tudi ta nedostatek odpravil. Sopran krije včasih ostale glasove, bas je včasih raskav, toda vse to le t> far-te, medtem ko je v pianu zbor izenačen in ves drugačen. Zato je potrebna smotrna izbira progr-ima. da bo zbor na svojih koncertih pokazal predvsem svoje odlike. Se-veda pa lahko upamo, da se bodo njegove izrazne možnosti, ki so ie sedaj prav znatne, Se dostt dvignile.
ROSSETTI. 16.30: »Hcčemo živeti«, C. Lombard.
SUPERCINEMA. 16.30: »Strastna«. V. Llndfors,
FENICE. 16.30:	»Vstajenje«,	A-
Sten, F. March.
FILODRAM MATICO. 16.30: »Sin. sin moj!« M. Carroll, B. Aherne, L. Hayward.
1TALIA. 16.30: »Se te ljubim«, M' Loy, W. Powell.
ALA BARDA. 16.30: «Tako je mk nila najina noč«.
IMPERO. 16.30: »Znamenja v gll«.
VIALE. 16.30: »Oče Sergej«. Tolstojevem romanu.
MASSIMO. 16.30: »To se imenuj« ljubezen«.
GARIBALDI. 16.30:	»Sence	n»
morju«, E. Robinson.
NOVO CINE. 16.30: «Mumija». B-Karlov.
KINO MARE. 16.30: »Vehki preobrat*. Sovjetski film.
ARMONIA. 16.30:	»Srečni	zgodi-
tek«.
IDEALE. 16 30: »Katarina Velika«-
SAVONA. 16 30: »Vrni se v Sor-rento«, G. Becchi.
• * •
KINO »PROSVETNI DOM« V NABREŽINI. Danes Ob 20. uri in v nedeljo ob 16.30 ln 20. uri: »Ples slonev«.
t
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK
MALI OGLA
PREKLICUJEM osebno Izkaznic® št 1313/46, Izdano na ime Burlov * Jožefa por. Krcševič, iz Račič št, 28-
Ne pozabile!
Za BOŽIC in NOVO LETO obišč't*
ŠT0K0V0 PAPIRNICO
v TRSTU, ul. Milano 37,
kjer dobite božične ln novok-tn« razglednice, okraske In sveče
drevesca ter darila za malčke odrasle. Istotam dobite Pratiko In stenske koledarje
Pridite takoj, da ne bo prepozno!  ____________________________________
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem »n znancem tužno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš oče in tast
FRANC MANTOVAN
morda prvič v tej vojni, kaj pomeni, če drvi nekomu aa bfbtonvt[#h|i j
star 77 let.
Pogreb predragega pokojnika bo danes dne 21. t. m.
ob 14. url na Konkonelu.
Konkonel, 21. 12. 46.	Žalujoče	družine:
MANTOVAN, OONTT in PETRONIO