BRUC 1962
Cena 100 dinarjev
IZDAJA KŠP ( KPA)
KOT GLASILO STARIH BAJT
IZŠLO 10. II. 1962 ob 23.55
LETNIK lil.
Neodgovorno uredili Jože Olaj, Rudi Ringbauer in Branko Šomen — Tehnične posle netehnično opravil Janez Rotdajč
0 velkow varaši se dosta vijdi.
DRAGI GOSTJE, ČLANI KLUBA ŠTUDENTOV PREKMURJA (PREJ KPA) SKUŠAMO DAJATI LJUDEM IN STVAREM NJIHOVA PRAVA IMENA; NE POLEPŠUJEMO JIH, NIČ NE DODAJAMO. NE LJUBIMO VELIKIH BESED, VENDAR ZAHTEVAMO URESNIČITEV MAJHNIH OBLJUB. ŠE VEDNO PODIRAMO IN RUŠIMO VSE, KAR JE ZAOSTALO IN SLABO, DA BI LAHKO DALI PROSTOR VSEMU, KAR JE POKONČNO. NAŠA MLADOST JE DEL RESNIČNEGA IDEALA PRIHODNOSTI, VENDAR O TEM ZELO NERADI ALI MALO GOVORIMO.
Za to sl'ko smo iskald najboljši podpis. Dobili smo več odi’tvorov in smo tri najboljše nagradili.
1.	Na tej podobi sta se združila pekel in nebesa — v t/ice. (Šifra: Z. F., Kumanovo.)
2.	V Prekmurju še vedno hodita misticizem in manufaktura z rko v roki. (Študent Pišta, Akademski kolegij, Ljubljana.)
3.	Najprej smo gradili cerkve, potem tovarne, kupili smo najmodernejše stroje in ko smo imeli vse, smo se spomnili, da nam manjka samo še — človek (Šifra: Goričanec, Lemerje.)
a maloH se pa dasta čiije . . .
Stran 2
BRUC
Morali se bomo navaditi, da vsaka salva ne oznanja revolucije. Morali bomo spremeniti stari latinski pregovor: »Časi se spreminjajo in mi se ne spreminjamo z njimi«. Dokaz: v Murski Soboti so nove hiše, novi avtomobili, samo ljudje so o-stali stani.
Predlog: izseliti vse stare in naseliti MLADE. Ne samo po letih. Eden afriških politikov je na lanskem zasedanju Generalne skupščine ZN dejal: »Svet je zapustil piedestal modrosti in se vzpenja na piedestal neumnost!.« Mislil je na radioaktivnost, na atomsko vojno, na resničen konec sveta.
Mi mlad!!, se bojimo. Beseda strahopetec je izgubila svoj žaljivi pomen. Danes je plemenito, če se bojiš.
Vi, ki ste starejši, prisluhnite: Hočemo, da smo!
KDO JE TO: DANAŠNJI ČLOVEK?
1.	Ali je lojalen človek — človek?
Lojalen človek ni lojalen. Navadno se takrat, ko pride med vrtince razmišljanj, mišljenj in mnenj, začne loviti za vejo, ki se mu zdi v tistem trenutku najbolj sigurna. Mladi bi radi aktivno bogatili skupnost s svojim delom ali svojim mišljenjem, da bi postali tako resnično — svobodni. Pri tem nam ne bi bilo potrebno biti lojalni.
1.	Nerazgledanost.
To je tisti neizobražen človek, ki ne najde poti in mehanizma materialnega sveta in se vsaki stvari zoperstavi: po kavarniških kotih in ofo oštanijskih šankih kritizira vse kar je statično, toda še bolj je nasršen vsemu, kar je novo, ker zaradi nerazgledanosti ne ve ocenjevati in preceniti. Najhujši- zločin, ki ga je zagrešila njegova nerazgledanost pa je v tem, da je našel mero za človeka — v samem sebi.
Zdaj mu pa, prosim, poskušajte dopovedati, da je humanistično in nerazgledano plitev človek! Boste videli, kam boste dregnili!
3.	Svet se spreminja. Nikar ne mislite, da ni ničesar novega pod nebeškim klobukom. Je! Samo k nam čez Muro pride skoraj vse vedno z zamudo.
Naj vas pri odkrivanju novega sveta ne zapelje površnost: dejstvo ostane vselej golo, pa čeprav je oblečeno po najnovejši modi.
4.	Ali vam je všeč nregovor:
biti pameten, pomeni poznati resnico, a je ne izgovarjati.
Meni, njemu, nam mladim: NE!
5.	Ko boste šli z brucovanja domov, poglejte i.izpod čela na levo in desno: lastna hišica, lastna svobodica. Samo da je nebi — svobodice — vsak pojmoval, gledal in spoznaval — skozi svoje egoistično okno!
Mladi ljudje (študentje in vsi o-stali) smo namreč za zdaj še prikrajšani za — okna.
6.	Ali vas tudi še danes zazebe, če slišiite: Deuschland, Deuschland, iiber alles; Vive la Franse!; Splotila
na vjeki Veljikaja Rus; Ameriko a-meričanom!
7.	Bolje je vrabec v roki, kakor golob na strahi.
Ta pregovor so s! izmsl li t sti, ki so imelii kratke roke. (Dolgoprst-ni direktorji ne pridejo v poštev!'
RESNIČNOST
Sanjal sem resnico. S kakšnim o-lajšanjem sem se zbudil.
Berite časopise, poslušajte radio glodajte televizijo: neumnost je še vedno vsemirska sila.
Ce si neumen, ti še resnica ško
duje.
Toda: z obe hemisfere nam gr\' ze generalštabi, adm/rahtete, poh 1 ti. kardinali; izpolnjujejo se tira Gestapa, finansirajo upori; P1SC o problemu, kaj storiti, če se v P meru atomsike vojne kdo za e zaklonišče, ki si si ga ti Pos •
Kdo odgovarja za vse to •	.	'
če bi se šli raje	g Bo
»Skrb naj preide na drugeo ,
že kdo drugi mislil o tem , »Naj odgovarja za t ctsti. ki je odgovoren« ali »tisti ki je za to plačan«.
MLADI OBTOŽUJEMO ZA
ZGORAJ NAVEDENO:
,) znanstvenike blokovskih dr-Ž!lV
b) prozvaj?Ice otroških igračk, ki izdela ejo tanke, letala, pištole, pa vseh vogalih našega mesta lahko shš te danes še otroški: bum! bum! Ali ste e kdaj srečali otroka, ki bi začudeno strmel v gradnjo novega stanovanskega bloka? Izdelujmo makete Velenja! Ali je to težje?
o) Pedagoge, ki še vedno skrivajo pi od učenci najplemenrte.ši človekov posel, kako mi iz nič, joj iz n!ll(' naredimo živega človeka«; na-m^t;:. da Id uvedili v Šolski urnik LJUBEZEN. Pedagoge, ker mnogokrat ne, vedo niti tisto, kar vedo nji-novi učenci; ker govorijo o morali a s; sami nemoralni itd., itd.
d) Vse, ki si želijo, da bi bil kdo
BRUC
Stran 3
drug zadolžen za njihovo srečo in usodo. Marsikdo namreč pozablja, da je to svet živih ljudi in da smo vsi enako odgovorni za njegov obstoj.
Največji zločin človeka je danes — ravnodušnost.
SVOBODA
Alii ste že kdaj premišljevali, s kom bi poročili svobodo, da bi b'la plodna?!
Mladi ne moremo razumeti, kašo se mogli nekateri naši vis — a •— vis malomeščani zavleči v svoj mkrosvet.
Zakaj je današnji človek zgubil voljo, da bi sam govoril v svojem imenu?
Oprostite nam: mladi radi sprašujemo, ker se zavedamo da bomo tisti trenutek, ko bomo prenehali spraševati, postal' senilni.
M' priznavamo, da nismo objektivni. Mi celo trdimo, da je objektivnost najvepja zabloda mladih. Pojem objektivnosti vključuje namreč trditev, da je treba obe alternativi enako pozorno proučiti. Mladi priznavamo samo eno alternativo: al-termativo, ki je nova, človeška in boliša.
Pri tem se zavedamo, da ne moremo soditi prihodu j osti: v njo lahko samo verjamemo ali pa pa ne verjamemo.
SMRT
Da postaneš nesmrten, moraš najprej umreti.'
Kdor misli na smrt bo umrl. Ali ste že kdaj pomislili, da je živeti nezdravo? Kdor živi, ta umira. So idealisti, ki mislijo, da se da smrt od-spati na obroke. (Pni nas spi na obroke prosvetno in kulturno življenje. oziroma ljudje, ki dobivajo plače za prosvetno delo.) Za to se redijo. Debeli pa žive kratko. (Njihovo opravičilo: to je res, toda jemo dlje!)
Mladi ljudje sodimo, da je vseeno, če b' vzklikal': stran z jedrskim brezumjem ali živelo življenje! Tbda vseeno vzklikajmo! V rokah imamo namreč najmočnejše: kolektivne težaje, kolektivne b Vazni in kolektivne resnice.
y!4isli	bajte Rudija
[-j Nekateri ljudje nimajo nobenih zaslug za to, kar so v življenju postali.
□ Velik del tragedije človeštva je v tem, da ne občutijo sami, ko so prizadeti 'drugi ljudje.
□ Vsi vemo, da videz lahko vara, pa se kljub temu ne ravnamo po pravilu.
□ Če ,si preveč skromen, boš ^podcenjevan.
□ Večina ljudi se prezgodaj preneha spraševati — zakaj?
Q Ljudje smo perfektni mojstri za izgovore in žal ne za odgovore.
□ Idealisti so ljudje, ki so najbliže idealnemu človeku.
□ Človek objektivno ni popolno bitje in vendar ga često kaznujemo za njegove napake.
□ Ali ste že kdaj [pomislili, kolikokrat dajete drugim dobronamerne in pametne nasvete, ki se jih sami nikoli ne bi držali.
□ Sodnik, če hoče ali ne. mora biti »pravičen« kot krščanski bog, ki je kaznil vse potomce zaradi izvirnega greha.
[~| Druge sodimo po sebi \in pri tem neštetokrat trdimo. da so — slabi.
□ Idealist je človek, ki se lahko še tako globoko zaveda, da mu idealizem škoduje, pa kljub temu ne more iz »kože«.
□ Težimo k idealnemu stanju. Potem takem k stanju, ki je nekje v neskončnosti.
□ Preko samih zmot prihajamo do trenutnih resnic!
Tukaj sem, med vami sem in vendarle osumljen sem ko mrtev kol v človeškem 'plotu.
Ste mi kdaj pogledali v oči?! Sli ste mimo mene kot turisti, ne ljudje!
PASJA ZAHVALA
Plemeniti italijanski lovski pes Pazzi iz Cremone se zahvaljuje gostinskemu podjetju Zvezda« v M. Soboti za spregledani j e slovenskega napsa Pse v lokal prepovedano voditi in za prednost pri odlični postrežbi ipred domačini gosti.
Arrivederci Stella« pl. Pazzi
Lanski neodgovorni urednik BRUCA Feri Žerdin nam je sporočil, da letos ne more priti na brucovanje, ker je v 'Na. jurišu! Poslal ram je v spomin svojo kliširano postavo in prosil svoje najboljše prijatelje, da ga počaste z enolitrskim eksom in enominutnim molkom. (Ista usoda je doletela še naslednje stare bajte: Jožeta Hradila, Jožeta Ternerja, Ludvika Krajčiča in Jožeta Časarja.) Dobri vojak Vlado Pluntarič pa se je vrnil iz vojske tik pred brucovunjem.
Stran 4
BRUC
šali skupno gospodinjstvo in mukotrpni hišni proračun, ugotovili, da imaš številko čevljev 45 'in da se lahko postaviš na lastne štipendirane noge. Odletel si s štrki in domači so za teboj spustili okenske rolete in se prvič po vojni svobodno oddahnili.
Ti si pa z nebogljeno in zakrknjeno štipendijo v žepni izdaji zakoračil v mesto, ki \je bilo do tebe, prekmurskega bruca, upravičeno nepozorno. Strpalo te je z drugimi dvesto anonimnimi državljani v klo-rofilni trolejbus, ti blagohotno skakalo in usmiljeno stopalo po prešvi-canih in neimpregniranih nogavicah in te v 'predmestju izpljunilo, pomečkanega kot staro vstopnico za kino.
Srečanje s tvojo gospodinjo, ki ti je s krokodilskimi solzami v očeh odstopila 2x2 metra zemeljske poloble, imenovane sobica, je bilo napeto, kakor v kriminalki X-100: ko si se ji predstavil, te je pregledala od podplatov pa do dioptrij kakor profesionalni carinik na radgonskem mostu ali domači zdravnik, ki
GOVOR ZELENEGA CABJA
Prišel si, pritlični prekmurski bruc, nekega oktobrskega dne. namočenega v tri ded ljubljanske megle in na postaji te ni pričakala tradicionalna gasilska kapela. Edini prestrašeni vrisk, ki ti je bil namenjen, je prišel iz fičkotove zračnice, ki se te je v zadnjem trenutku u-smilila in te nedolžnega ter glinasto celega spustila, da si s provincional-nim samozadovoljevanjem prešel prehod za pešče med katere te je ljubljanska statistika v spozabi prislinila.
Domišljavo so se ti nategovali bicepsi na rokavih novega konfekcijskega plašča tovarne »Mura«, medtem ko so ti žuljave dlani ljubkovali štirje poltonski cekri, v katerih bi lahko preselil iz Prekmurja celi grunt pa še kmetijsko zadrugo zraven!
Dragi 'bruc! Za teboj so morja šolskega rdečila, preplaval si tisoče jezer, kislin in baz, se pretolkel skozi pikasto trnje mrtvih kapitalističnih in partizanskih letnic, dokler niso ljudje, ki so s teboj mukoma in s stisnjenimi protezami, izdelanimi v Ljutomeru in Beltincih, prena-
BRUC
Stran 5
še ni plačan po učinku; te zavrtela 45-krat v minuti kot gramofonsko polko »Stari in novi znanci« in ti z gospodinjskim kazalcem narisala pred čundravim nosom astronomsko številko za najemnino.
Zaječal si, kakor da bi te prižela v objem kakšna Poljakinja. Misel, da ti bo od soboške štipendije ostalo še kaj za sladko življenje in nočne izlete, je sobolastnica iztisnila iz tebe kakor kalodont iz tube.
Bil si slečen, kakor da bi bil na fluorografiranju, bil si gol kakor A-dam in oskubljen kakor internirani piščanec na soboškem plači; ne samo pred gospodinjskim bitjecem, marveč tudi pred fakultetnimi administratorkami, pred katerimi si moral brez treme izpolniti obrazec STK 11, BE 34, 3 vzvode AAS 27, plačati za šolnino 1300 dinarjev (pri nas je namreč šolanje brezplačno!) in dati za državne koleke prav tiste jurje. ki si si jih namenil za popoldansko »Moravo«..
Dopotoval si iz pritličnega kraja v večnadstropno neonsko mesto in zdaj te na vsakem uličnem kažipot-ju napada domotožje, ki diši po krušnem dialektu in bujti repi.
Prve ure predavanja so se ti vsule na vatirana brucovska ramena kakor plaz na mačkovskem hribu. Profesorji so zate premikajoči se konglomerati učenosti vseh stoletij in odkritij, univerza, ta hiša znanja, pa tako velika, da še do danes nisi našel vseh predavalnic in laboratorijev, kjer naj bi ti demonstranti in asistenti pretipali gimnazijsko ble-betavost in zaman skušali ugotavljati tvoj panonski inteligenčni kvocient.
Zate je postalo študentovsko življenje tenak led: zdaj zdaj bo počilo pod tvojo zeleno in nerodno nevednostjo in za vselej boš izgrgral v prvem letniku, kot tipičen vzorec za ročno razmnoževanje možganskih maloposestnikov.
Zeleni bruc: kvariš zrak in si u-poraben samo za lokanje na (dražjega vina na Balkanu — potiho povedano: točijo ga tu. na'brucovanju — tin za razbijanje kozarcev. Kaže, da če ne za druge, bomo morali samo zate narediti v Beltincih tovarno kremenčevega stekla in morda celo steklarno, če se ne boš odvadil razbijanja gostilniških kupic. Jaz zvišeno zeleno cesarstvo ne vem. kaj naj storim s teboj, ti naša poosebljena nezakonska nesreča in možganska miniatura.
Žalostno je. da moram staro u-
gotovitev vedno na novo ugotavljati: problematično je, če boš lahko kdaj koli za nami karkoli, prevzel,
PET VICEV
RAZLIKA
Kakšna je razlika med slonom in buho?
— Slon, gospod Zeleni car, je odgovoril najgenialnejši bruc med možganskimi maloposestniki — ima lahko bolhe, bolha pa ne more imeti slona.
ZNAŠEL SE JE
Študent študentu v Študentovskem naselju:
— Malo prej sem Mariči rekel, da je ne želim več videti.
— In kaj je storila ona?
— Ugasnila je luč.
ŠKODA
Profesor Medicinske fakultete je razlagal študentom:
Velika škoda je, da se je stanje našega pacienta talko naglo popravilo. da vam ne morem obrazložiti vzroka njegove bolezni.
saj si premajhen, da bi lahko postal človek dn prevelik, da bi bil lahko podgana.
NERVOZEN OTROK
Zakaj pride današnji otrok nervozen na svet?
Današnji otrok pride nervozen na svet zaradi naslednjega: prve tri mesece se boji, ker ne ve ali bo abortus ali ne bo. Druge tri mesece se boji, ker ne ve ali ga bo oče priznal ali ne. Zadnje tri mesece pa se boji, ker ne ve ali bo stara mati še živela, da ga bo lahko preživljala, ker ga mati — študentka gotovo ne bo mogla s svoijo občinsko štipendijo
ŠTUDENTOVSKA
Profesor kemije: — Torej ali mi boste slednjič odgovorili? Kako dolgo pa naj še čakam?
Študent kemije Branko: — Ne morem se spomniti, a mi je na ko-, niči jezika.
Kolega Feri mu prišepne: — Samo ne požri — to je arzenik!
Stran 6
BRUC
GRENKO SPOZNANJE
(Ko so začeli med Starimi stanovanjskimi bloki zidati novega, elegantnejšega. se je eden odi duhovitih mecenov vseh okrajnih novogradenj izselil iz Starega bloka.)
Panonsko sonce je poševno sijalo na dograjen sta-novarnjski blok in na blok, ki so ga pravkar gradili. Starejši blok, ves poraščen z balkoni in skuštran od televizijskih anten, je radovedno pogledoval v mladi blok, ki se je predi njegovimi iskrenimi očmi skušal postaviti na samostojne investicijske noge in poskusil shoditi. Staremu bloku se je storilo milo, ko je videl, kako Novi blok rase kar po centimetrih. Še preden se je Stari dodobra zavedal, že mu je Novi blok zaprl pogled proti Liškovi gimnaziji in še dalje proti Cerne-lavskim oštarijam.
Stari blok je ves čas opekasto molčal. Čakal je, da dobi Novi blok klobuk, znamenje zrelosti in odraslosti in da se mu bo. staremu in spoštovanemu bloku, spoštljivo odkril.
Novi blok je bil pa nes'stematično vzgojen in je stare ljudi in sobloke spoštoval tako kakor spoštujejo osmošolci svoje razredu ke: c nično se je nasmehnil Staremu bloku in mu nesramno vrgel čez razpokano fasado svojo vitko apneno senco.
Stari blok je zamižal in požrl grenko razočaranje. Priprl je okenske očii, obrnjene proti zahodu in počasi, s cvilečim glasom — v stilu odpiranja in zapiranja vežnih vrat — vprašal Novi blok:
— Pozdravljen Novi soblok. Gledal sem te: jaz in moji bratje nismo tako hitro rasli', pa tudi tako lepi nismo. Vedno sem trdil: mladost ima d'anes najšrše perspektive, pot proti soncu odprto, nadstropja in m:-lijonii niso več važni...
— Ne bodi starokopiten ... Ali sem mar jaz kriv, da so te zgradili v času administrativne gradnje in da si danes že iz mode? S : te pač razmnožili, kakor ciklostirano srednješolsko literarno revijo . . .
- — Razmnožili!
Stari blok je zazevnil od presenečenja nad nesramnostjo najmlajše zazidane generacije. Mladi blok pa je neorganizirano lin nekontrolirano bruhal iz sebe:
— Starokopitni ste! Vsi ste enaki: uniformirani kakor bruci, z enakimi stanovanjskimi karakterji, z utesnjenimi možganskimi prostori ...
Stari blok je odlpiral in odpiral usta, a čez prag svojega konvencionalnega telesa ni mogel spraviti niti glasu.
— Še to ti povem! Nezakonski ste! Ko so me še kot otroka vozili sem na to mesto, kjer sem danes ostal, sem videl tebi in tvojim bratom podobne bloke še v Rakičanu in Ljutomeru . .. Razpasli ste se kot, kot.. .
— Nemogoče, nemogoče ...
Stari blok ni mogel verjeti svojim podstrešnim ušesom. Prenesel je, da so poleg njega postavili še nekaj njemu podobnih bratov — težko je človeku samemu biti — tako, za spremembo, za kratek čas — toda da so bili enaki bloki' še v drugih krajiih Pomurja — ne, tega ni mogel verjeti!...
In v hipu mu je postalo jasno, zakaj se je človek, ki je razmnoževal urbanistične originale, ki je zatajil .stanovanjski izpisek iz matične knjige, preselil iz njegovega naročja (iz naročja Starega bloka) v drugo, sodobnejše stanovanje.
P. S.
Ce bi Stari blok to zvedel še takrat, ko je krivec (za vsako stvar b: se morali najti krivci) hodil čez njegov prag, bi se gotovo od žalosti in jeze razpočil in sesedel nanj.
Ker pa je prišlo spoznanje prepozn >, je nemo obče-mel in s spuščenimi žlebastimi rokami privolil, da mu je Novi blok, večji in sodobnejši, začel ob sončnh dnevih metati dolgo apnasto senco čez njegove prve razpoke na blokovski fasadi.
Soboška seafimeidalaa
Ko se že mesto zmrači, zaide kak gost v kavarno, kjer stari točaj malomarno prižiga velike luči.
Nalije si turško, jo spije, nato pa lepo zasmrči.
Ko Cigani uglašajo svoje razštimane violine, se za rock že ogrevajo soboške margline.
V tem mestu se včasih tudi kaj lepega še zgodi, najsi je to brucovanje, ali pa se kakšen odbor kje rodi.
Kmetijsko-industrijski kombinat
• Pomurka •
MURSKA SOBOTA
obrat tovarna mlečnega prahu Murska Sobota
nudi cenjenim odjemalcem kvalitetni mlečni prah, jajčni prah in čajno maslo.
Trgovsko podjetje na veliko in malo
POTROŠNIK
MURSKA SOBOTA
se priporoča za nabavo blaga iz svojih bogato založenih skladišč: manufakture, železnine, galanterije, špecerije, usnja in vinske kleti, kakor tudi nabavo blaga iz svojih detajlističnih prodajaln' Opremoiehna, Kovina, Železo, Kurivo ter vseh prodajaln „POTROSNIK” na podeželju
Kolektiv
BRUC
Stran 7
Žalostna sezonska povest
To je žalostna povest o dobrih ljudeh, ki so prišli na svet goli, se za silo oblekli in bili vse življenje — lačni. Ko so zvedeli, da obstoja medna rodni pregovor s trebuhom za kruhom«, so se odločili in napotili s trebuhom za kruhom v Ameriko. Bilo jih je toliko, da si bomo lahko zapomnili samo tri imena: Prekmurski Dunddk, Prekmurska Diinda in Prekmurski Dunči. Prvi je bil oče, druga mati, tretji pa sin.
Napotili so se peš lin prišli do velike mlake imenovane morje. Vkrcali so se na ladjo in prišli na čistino. Toda ladja je bila iz drugega vica in se je kar na lepem potopila.
Nekega dne so vsi trije sedeli na veji. Nenadoma se je veja zlomila in vsi trije so zgrmeli na tla. Ko so se pobrali, je Dunči bleknil: Zdaj nas je pa devet.«
Kako je bilo to mogoče?
Enostavno: Dunči ni vedel šteti.
Toda nekega navadnega jutra — koledarja niso imeli — je Prekmurski Dunči rekel svoji materi Prekmurski Diindli — sestra.
Kaj se je spet zgodilo?
Vi. ki prebirate te vrstice, odgovorite !
Ali ne veste?
Odgovor je zelo preprost: Dunči ju se je zmešalo.
Čeprav se je najmlajšemu sezon-
sodobnega vica, vzela na svoj krov Prekmurskega Diindeka in Diinčija in ju za kazen, ker nista bila spodobno obrita, odpeljala nazaj v prvo domovino.
Doma so stvari ostale take, kakršne so bile pred njunim odhodom na sezonsko delo v Ameriko. Oblaki so bili še vedno beli kot skorjice pšeničnega kruha, samo petrolej je bil dfražji in nekateri so se šli poštenjake.
Prekmurski Diindek in Dunči sta ugotovila, da se zemlja z njima premika, če ona s prstom migata ali pa ne, pa sta zato sklenila, da bosta ostala doma na gruntu.
Mrtvih je bilo več kot preveč. Toda v bližinii je bil otok (malo večji od tistega prometnega otoka pred »Zvezdo ) in nanj so se rešili vsi trije prekmurski sezonci.
Na otoku so živeli mnogo let. Nihče ni vedel zanje, pa tudi oni niso nikogar pogrešali. Ustanovili so lastno komuno, lenuharsko samoupravljanje in rasli po učinku. Edino kar so pogrešali, je bila šola. Da je bil Dunči neizobražen, naj nam' ilustrira naslednji dogodek:
cu in otočanu zmešalo, so vsi tnije na otoku še dalje živeli. Ustanovili so norišnico in Dunčiija vtaknili vanjo. Toda kmalu je Prekmurska Diinda, ki je bila najbolj izkoriščana in vsega potrebna — izdih-n la. Prekmurskemu Diindeku je postalo dolgčas po ženini smrti, pa je Diinčija izpustil iz norišnice.
Leta so tekla, morje pa je ostalo okoli otoka še dalje enako visoko. Nekega dne je mimo pripeljala gusarska jahta Mestna klavnica« iz
Celo delati sta začela. Toda nekega jutra je Diinči dejal svojemu očetu: »Brat!«
Kaj se je zgodilo?
Vii>, ki prebirate te vrstice, odgovorite, da se bo lahko povest nadaljevala.
Ali ne veste?
Odgovor: šla sta med brate (fratre).
Zaradi verske skupnosti se tukaj tuzemeljska zgodba enostavno konča.
Elektrotehnično podjetje
„f3lisk"
MURSKA SOBOTA
sporoča vsem svojim cenjenim strankam, da kvalitetno opravlja vse usluge, popravlja radijske sprejemnike, TV apara-
te in druge elektrotehnične naprave.
Razen tega opravlja še vse električne, instalacijske, vodovodne in kleparske usluge.
Stran 8
BRUC
To, kar ni uspelo časopisom »Times«, »Daily telegraph«, »Pravdi« in ostalim časopisom z več milijonsko naklado, je uspelo »Brucu«, ki postaja iz leta v leto vse bolj popularen in bran časopis. Na planet Pluton smo z raketo »Panonija« poslali našega specialnega dopj,sni-ka Diindeka, da bi za vas, dragi bralci, napisal reportažo o razmerah, ki vladajo na omenjenem planetu.
Po imenu rakete ste lahko uganili da gre za vesoljsko ladjo domače izdelave. To je gotovo za vas in nedvomno bo tudi za ves ostali svet — velika senzacija. Svet se. bo čudil od kod nam tolikšna denarna sredstva, ki jih niso zmogli niti Rusi.
Zaupali vam bomo, da ima ogromne zasluge za gradnjo rakete direktor ene naših večjih tovarn (na njegovo prošnjo imena ne objavljamo), ki je svoj enoletni gibljivi del plače žrtvoval za njeno izdelavo. Manjšo vsotico denarja, pa je prispevalo nekaj desetin delavcev iste tovarne, ki so sledili vzoru svojega direktorja.
Sama raketa je zelo enostavne konstrukcije. Po obliki je precej podobna cigari. Njena posebnost je v tem, da ji kot pogonsko gorivo služi domača »or-gyanca«.
Na to preprosto in prav zaradi tega genialno idejo, da bi za pogon lahko u-porabili »brgyanco«,. je prišel naš rojak (tudi domače izdelave) ing. Lejvi Gvint. Misel mu je padla v glavo, ko ga je en sam »štamprln« omenjenega goriva ob neki priložnosti »pognal« s pomočjo lastnih nog dvajset kilometrov skozi noč in decembrski mraz. To je ponoven dokaz, kako lahko vodi slučaj do genialnih idej.
Prepuščamo, besedo kolegu Diindeku: »Dragi bralci, moj polet se je pričel 4. oktobra preteklega leta ponoči ob 0.01 uri z Rimske čarde. Že petnajstega oktobra sem bil v težnostni zoni Plutona. Naslednji dan okrog poldne, po srednjeevropskem času, se mi je pridružilo šest vesoljskih ladij, ki so mi jih poslali za častno spremstvo izredno gostoljubni Plutončani.
Nisem mogel verjeti svojim ušesom, ko sem preko radia zaslišal glas, ki me je v lepi prekmurščini povabil, naj jim sledim v prestolnico Plutona (pozneje sem zvedel, da se je nekaj njihovih znanstvenikov s pomočjo odličnih teleskopov in slušnih aparatov naučilo naš dialekt, ki jim bo, po trditvah teh učenih mož, služil kot osnova za učenje drugih zemeljskih jezikov).
Po nekaj urah smo srečno pristali na velikem letališču, tik ob mestu.
Ko sem stopil skozi vrata rakete, sem
I
bil ponovno prijetno presenečen. Prizor je bil naravnost veličasten. Letališče je izgledalo, kot da bi bilo tlakovano s samimi človeškimi glavami. Zbrala se je silna množica, da bi videla prvega zemljana čisto od blizu. Nekaj Plutončanov je v rokah držalo transparente, na katerih so mi v našem dialektu zaželeli dobrodošlico.
Od nekod je priletelo vozilo, ki je bilo podobno umivalniku in se ustavilo pred mojimi nogami. Eden potnikov me je povabil naj prestopim k njim. Predstavil se mi je, kot prevajalec, po imenu Din.
Odleteli smo na slavnostno okrašeno tribuno, kjer sem se rokoval s predsednikom republike. Takoj za tem je predsednik održal kratek govor. Din mi je vsako besedo sproti prevajal. Na koncu govora sem bil ganjen od ponosa in sreče. Naj vam nanizam samo nekaj stavkov iz govora: . . . »Čeprav smo že dolgo vedeli, da bo prvi Zemljan med nami Prekmurec, smo danes izredno srečni, da lahko v naši sredi pozdravimo pripadnika tega ljudstva, ki ne pozna komolčan-stva, podkupovanja, drobnočutnosti, zavisti, spletkarjenja, testokolenčarstva . . . Dragi gost je novinar, v njegovem kraju najbolj popularnega časopisa »Bruca« . . . Upam, da izražam iskreno željo vseh prisotnih, da bi z rojaki prvega Zemljana v bodoče navezali čimtesnejše prijateljske stike na vseh področjih.«
Ves čas bivanja na Plutonu sem bil gost uredništva centralnega časopisa »Progres«, ki ga izdaja tamkajšnja vodilna partija PPP (Partija progresivnih Plutončanov).
Vselej sem imel na razpolago leteči »umivalnik« s pilotom in enega najboljših poznavalcev prekmurščine, Dina.
Predno bi vam začel opisovati razmere na Plutonu, vam moram za lažje razumevanje povedati, da tudi na njem gradijo socializem, ki pa je šele v začetni fazi in ima poleg mnogih dobrih strani tudi napake, ki so me takoj zbodle v oči.
V glavnem mestu imajo impozantno tovarno hidroturbin. V njeni neposredni bližini pa več barak, v katerih stanujejo delavci in delavke. To sem takoj izkoristil in »pičil« mojega prevajalca Dina, člana PPP, ki mi je malo prej zagotavljal, da imajo pri njih diktaturo proletariata. Rekel sem mu, če bi njegova trditev popolnoma držala, da bi potem v barakah stanovali v glavnem tisti, zaradi katerih je na Plutonu vzpostavljena diktatura ali pa vsaj oni, ki med delovnim časom tako zelo radi pijejo turško. Iz zgodovine namreč vemo, da je vsak razred, ki je bil na oblasti, to znal tudi
S plane:
spec
»ceniti«. Po teh besedah me je Din tako črno pogledal, da sem za nekaj časa u-tihnil. Kaže, da pri njih še niso docela navajeni na svobodno izražanje mišljenja, — ki se ga pri nas poslužuje že vsak državljan — kljub temu, da v temeljnem zakonu zagotavljajo Plutončanom svobodo govora.
Ko sem nekoliko pozneje videl »odhajati« z dela vodilne uslužbence omenjene tovarne z direktorjem na čelu, v šti-risedežnih letečih »umivalnikih«, delavce pa na čisto navadnih letalih na nožni pogon, sem vprašal Dina, kako zagovarjajo socialistično načelo: »Vsakemu po njegovem delu«.
Odgovoril mi je, da direktorji resda nimajo toliko dela, zato pa imajo velikansko odgovornost pred delovnim kolektivom in celotno družbo, kar brez-dvomno opravičuje njihove plače.
Po tajnih zvezah sem pozneje zvedel, da jim družba takrat, ko bi morali zares odgovarjati za svoje delo, preveč rada pogleda skozi prste. Nekega direktorja, ki je poneveril več milijonov plantonov, je sodišče kaznovalo z dvema mesecema zapora, drugi pa so dobili za nekoliko manjše grehe pogojne kazni ali pa celo le — nove stolčke. Nasprotno pa malega Plutončana takoj »zašijejo« za par let zaradi dosti manjših prestopkov, čeprav njihov temeljni zakon govori o e-nakosti pred sodiščih.
Po dveh tednih, odkar sem pristal na Plutonu, sem bil povabljen na delovno sejo uredništva »Progresa«. Zahvaljujoč Dinovemu skoraj dobesednemu prevajanju vam lahko posredujem ves njen potek.
Sejo je vodil glavni urednik — če smemo zaupati Dinu — nekako takole;
»Dovolite mi spoštovani uredniki, da v naši sredi pozdravim kolego z Zemlje. Vem, da vam ga ni treba posebej predstavljati, ker ga vsi poznate z btkovizij-skega ekrana in s slik iz našega časopisa.
Čeprav bo naš znanstvenik Din sproti prevajal vse, kar se bo tukaj govorilo, se bomo odkrito pomenili o vseh naših problemih, kot da »girin« (po naše gospod — op. avt.) Diindek sploh ne bi bil prisoten.«
BRUC
Stran 9
Pluton poroča Diindek, ni dopisnik »Bruca«
Po tem svečanem nagovoru je pričel diskusijo glavni urednik s sledečimi besedami.
»Ne morem mimo tega, da ne bi kritiziral kritikantstvo nekaterih kolegov. Popolnoma zgrešeno si razlagajo svobodo tiska in pišejo vedno bolj neodgovorne članjke. Dejstvo je, da brez svobodnega izražanja misli ni napredka. To nas pa ne sme zapeljati v kritiko zaradi kri-, tike odnosno v že zgoraj omenjeno krl-tikantstvo.
Prebral vam bom nekaj značilnih odstavkov iz člankov tukaj prisotnih urednikov posameznih rubrik, v katerih je preveč kritikanstva namesto konstruktivne kritike in ničkoliko pretiravanja.
Poslušajte, kako pojmuje svobodo govora in tiska urednik kulturne rubrike: »Smešno bi bilo trditi, da je pri nas, ko si moramo šele utirati pot v socializem, vse v najlepšem redu, da gre brez napak. Po mojem je sramota za narod, če inima satire. Vprašam se, ljudje božji, kaj je z nami? Smo mar postali rod strahopetcev? Za vzor bi nam lahko bil pdkojni rojak, slaven komediograf, ki je bičal slabosti človeka in družbe. V svojih delih je neusmiljeno razgaljal gnilobo takratnega družbenega in političnega sistema. Celo sami ministri niso bili varni pred njim. Vsi dobro veste, da je ustvarjal v času, ko je bila svoboda govora le na (papirju, ko je skoraj na celem Plutonu vladal diktator. O demokraciji so ljudje lahko samo sanjali. Priznajmo: klobuk dol!
Dandanes pa imamo oboje: resnično svobodo govora in dejansko vlado ljudstva in vendar si ne upamo več, kot da ' kdaj pakdaj »poščegetamo« kakšnega direktorja v dnevnem časopisju.
‘ Predsednice našega planeta — žal po - naši krivdi — ne more biti ponosen, ker ’ .je na čelu ljudi, katerih večina nosi zadnjico s pomočjo naramnic. Bil bi pa lahko ponosen, če bi vladal ljudem, ki ■ si upajo povedati to kar mislijo vsakemu v obraz, in ako bi bilo potrebno — celo njemu.
Nehajmo kritizirati po gostilniških in J kavarniških kotih, ker to nikomur nič ne koristi. Dokažimo, da smo vredni žrtev tistih, ki so padli pod zločinskimi kroglami v boju z Marsovci. Ne pozabi-
mo nikoli: močan je tisti, ki se ne boji priznati svojih napak. Cas je, da prenehamo imeti »radi-« tiste, ki vedno samo kimajo, kajti taki so naši družbi najbolj nevarni. . .«
Tukaj je glavni urednik prekinil branje, malo zakašljal, nato pa začel: »Spoštovani kolega, vi ine greste z duhom časa naprej. Hočete satiro, ki ie že zdavnaj zastarela literarna oblika. Bila je aktualna, ko so še vladali kralji in razni ministri. Teh ni več, in je zato tudi satira sama izgubila svoj pomen. Priporočam vam več individualnega študija. Mislim, da je vsaka nadaljnja beseda odveč.«
Glavni je ponovno malce zakašljal in nadaljeval: »Prisluhnite odstavkoma u-rednika gospodarske rubrike in sami boste lahko presodili, kako se je zaletel: ». . . Neštetokrat smo že kritizirali podlost kapitalistične trgovine na Merkurju, ki raje v morje meče kavo in pšenico, samo da ji ne bi bilo treba znižati cen. Medtem, ko je dve tretjini človeštva v vesolju podhranjenega.
Dragi bralci, kako bi pa vi imenovali našo trgovino, ki je pustila na tone breskev, da so segnile, ko vendar dobro vemo, kako našim delavcem primanjkuje vitaminske prehrane . . .«
Zgornja odstavka sta klasičen primer neodgovornega pisarjenja,« jo povzel glavni urednik. »Gre za nepravilno informiranost pisca ali pa za zlonamerno pačenje dejstev. Kaj takega pri nas enostavno ni mogoče.«
»Naslednji odstavki so iz članka športnega urednika, ki vam bodo le potrdili moje besede o kritikanstvu. Spoštovani kolegi, vem, da mi ne boste mogli povedati odkod je »girin« Binder dobil te podatke, ker se že na prvi pogled vidi, da so iz trte zviti. Vem tudi to, da ni slab človek, vendar se ne morem znebiti občutka, da je nehote pod vplivom pisunov s Saturna. Dovolite mi, da vam preberem kaj je napisal: ». .. Zdi se mi nepravilno, da neki Triblar Janči (Janči je nogometna zvezda na Plutonu, kot na primer Seki pri nas. Samo po sebi pa je umevno, da se Janči po moralnih kvalitetah nikakor ne more primerjati s Se-kijem, ki je tipičen tip našega naprednega športnika — op. avt.) dobi za prehod iz kluba v klub več milijonov plan-tonov. Vem za mnogo športnih klubov, v katerih je bila včlanjena naša mladina, pa so zaspali, ker niso imeli nekaj de-settisoč plantonov potrebnih za svoj obstoj.
Spomnimo se samo nekoliko let nazaj, ko smo trdili, da mora biti pri nas, kot napredni deželi, šport na masovni osnovi in brez kakršne koli oblike profesionalizma. No, in poglejmo sedaj bistvu v oči: dandanes imamo v marsikateri športni panogi več čistega amaterizma na Marsu, Saturnu, Veneri in drugih planetih, ki imajo v bistvu nazadnjaški družbeni sistem . . .«
Po iteh besedah je glavni urednik globoko zajel zrak in nas nekaj trenutkov
kritično opazoval preko svojih temnih očal. Nato je z zvišenim glasom nadaljeval: »Mislim, da bi našo plodno ,debato’ s tem lahko zaključili.
Ne morem mimo tega, da ne bi ponovno apeliral na vas, kako moramo i-meti neprestano pred očmi ime našega časopisa — »Progres«. Vsi dobro vemo, da idealnega stanja ni. Z odkrivanjem napak bomo omogočili njihovo odpravljanje.
Mi, možje peresa, moramo biti tisti, ki bomo vedno in povsod svetal vzor našim državljanom, kako se piše in govori tisto, kar se misli. Tako bodo naši prispevki kdaj pa kdaj nujno vsebovali u-stvarjalno, smelo kritiko . . .«
»Smelo kritiko« — to so bile poslednje besede, ki mi jih je Din prevedel in sem jih še slišal. Po njih se mi je pritisk v glavi tako zvišal, da sem že pričel misliti: »no, dragi Diindek, lipou napijši teštamentališ — fertik je.« Zrak je postal tako težak, da me je dušilo. K vsemu temu še, pa me je po želodcu nekaj sumljivo zvijalo. Kaj pa slednji simptom pomeni vam ne bi posebej razlagal.
Naglo sem se poslovil od prisotnih, odletel z maksimalno hitrostjo k svoji raketi, jo »šaltal v direktno . . .«
Pripis uredništva: Po tem pretrganem stavku, se je Diinddkovo poročanje prenehalo.
Do danes se še ni vrnil!
Sivi vsakdan
Jutro je bridki petelin, ki me \iz sanj prebudi, hodim in hodim po mestu in nič se nikjer ne zgodi.
Včasih samo zasumijo v vetru dekliški lasje, ozrem se \in bežno pomislim: Leta, glej, leta hite.
Pa je po starem spet vse, hodim 'in gledam ljudi, ki več ne nosijo sanj v te zaprašene in žalostne dni.
Nič več ne čakajo vetra, da bo razpihal pustost, nič več ne sanjajo v dalje, na svetlo, na svetlo, v prostost.
Jaz pa imam še otroške, naivne, sanjave oči, jaz pa še čakam na veter vse dolge in gluhe noči.
In ptice imam in cvetlice, dosti, za vse bi bilo, hočem jih, hočem razdati da bo še drugim lepo.
Pa nihče jih ne mara, ne mara, deklica sama gre čez trotoar, eni hite v trgovine, eni v gostilne in poldne je udaril zvonar.
Jože Olaj
Stran 10
BRUC
(Anonimno pismo, prevedeno iz madžarščine)
KAKO DOLGO ŠE?
Domači državljani! Citam »Pomurski vestnik« in druge časopise, ki izhajajo v osvobojeni Jugoslaviji. Poslušam soboški radio pa Budapest pa Graz pa Ameriški glas, pa točno sledim dogodkom in svetovnemu dogajanju.
Zdaj se povsod po Evropi podirajo spomeniki stalinističnega kulta. Sprašujem se, kako dolgo bomo še mi čakali? Vi, državljani soboške metropole se morda, niti ne zavedate, kaj limate prefotografirano na
DVE CIGANSKI
lokalnih razglednicah?! Tisti beli spomenik na vašem trgu je — ruski!
Ali ste že kdaj pomislili, da je nekoč viselo z njega ponižujoče odlikovanje pa Stalin na njem? Res je, da ste zamenjali njegov kult — toda packa je ostala. Se zdaj se vidi — dešč pa toča pa slana pa čr-čevka pa babje pšeno tega še do dandanes niso mogli izprati, da je bila Stalinova medalja večja od Leninove. Ali je s tem kdo mislil javno in na javnem mestu dokazovati, da je Stalin večji od Lenina?!
To je sicer stvar politike in politično zavednih ljudi. Jaz, resnicoljuben manjšinski kmet, bi rad s prstom pokazal na to packo in predlagal. da spomenik v duhu najnovejših vzhodnoblokovskih ukrepov zmanjšamo in podremo za toliko, da
odpade mesto, kjer je visel Stalin.
Sem namreč mnenja, da Sobota lahko izhaja brez takega spomenika, saj se je mesto samo po sebi od vojne do sem hitro .uveljavilo in pridobilo sloves najibolj procvitajo-čega pomurskega kraja. (Pri tem se ne bi rad spomnil časov, ko so iz Ljubljane prišli ljudje ponujat denar v Prekmurje, češ, ljudje, vedno ste bili najibolj zaostali in vsega prikrajšani — zidajte!) Takrat je Sobota sramežljivo zardela in porinila stran ponujen denar s pripombo: »Jaz ne bi.«
To je nepogrešljiv dokaz, da je Sobota vselej in povsod znala reči NE in da bo tudi zdaj, ob mojem predlogu rekla: NE.
S spoštovanjem anonimni manjšinski kmet.
Sodniik je zasliševal Cigana pa je med drugim vprašal:
— Kdaj ste rojeni?
Cigan ni hotel odgovorita. Po krajšem čakanju je sodnik ponovil vprašanje:
— Še enkrat vas vprašam, kdaj ste rojeni? Kdaj imate rojstni dan, ali razumete?
— Kaj vas to briga? — je slednjič odgovoril Cigan. — Tako in ta-; ko mi ne nameravate ničesar podariti.
-S tn O O.
GVIŠNO JE GVIŠNO
Ta vic je nastal v srednjem veku, ko so se križarji vračali iz Jeruzalema čez Prekmurje v Frankovsko državo. Blizu Mure so ujeli Cigana, ki jim je hotel ukrasti konje. Sklenili so, da ga bodo obesili, toda v bližini ni bilo nobenega dre-- vesa. Ves dan so ga iskali in slednjič našli samotno drevo,- ki je raslo nad divjo strugo Mure.
— Hej, počakajte malo! — se je začel dreti Cigan. — Pa me ja ne mislite obesiti nad to deročo vodo?
.— Kaj si mislil, da bomo drugo?
— Potem pa krepko zategnite vrv okoli moijega vratu! Jaz namreč ne znam plavati!
S s
o

s
Za mizo to je prebedel že marsikak meščan, ko se na golaž je priplazil v restavracijo do amena pijan, ali pa se hotel s prvim, zgodnjim vlakom odpeljati je neznano kam.
Hreščeči glas se kot ponošen plašč obeša na natakarjeve rame: a on, ko da ne sliši, ali pa nalašč prinese k drugi mizi golaž, dvakrat rum, en par klobas, in porcijo salame.
Za mizo to zdaj sam sedim.
Brez pejnez v žepu sem kar smešen državljan, ker v motnem steklu ne razločim, da spet sem spet pijan in z voznega železniškega reda ne morem si prebrati, kam potujem, kam.
BRUC
Stran 11
I
LITERarna stran
predsmrhta
Ko dogori moja poslednja Zeta in bo vse mesto za mano jokalo, bo na kavarni napisano stalo: »Moja mladostna leta«..
In vse bo tako kot prej, zvečer bodo igrali Cigani na žalostne violine, študentje pa imeli v Ljubljani pristne prekmurske koline
m ko jih bodo s Traverze« na semestralni počitek spustili, bodo otožno zavili v kavarno in bruci se bodo prvič zapili; ker
v tem mestu na -hišah stari vogrski prah še leži in samo v sanjah ter avtu lahko kdo na lepše zbeži.
(Zipou bog
ko da ne bi
ničesar več, ničesar znal zakričati ljudem.
V tem mokrem, črnem blatu sem samotni križ in bog pozabljeni na njem.
se ne ustavi več pomoli
Od jutra do noči prek njiv strmim, odsoten, nem,
Nihče in ne
□
c u M (O
N ijj
E O cn
1X1
pod mojimi nogami: veter se me izogiba in raje hodi božat prazna gnezda med topoli, mati strahoma mi zro v obraz, ko ženejo ob meni krave past, še krokarji, raztepeni v poljani, na moje lipovo srce posesti se boje.
Dozorel sem do amena. Razširil svojo bolečino do pike.
In vendar sem nerazmljive, nove oblike.
V tem mokrem, črnem svetu sem samoten križ in bog pozabljeni na njem.
Kdorkoli si, o, pridi sem in vprašaj me, kako živim: zavržem sem, ves nag, ubog.
* razbičan od glave do nog. bi hotel usta zdaj odpreti in stopiti s križa:
jaz več nočem biti bog!
Branko Šiimen
Kot vžigalica sem osmojen od dima in zdrav sem le še na koncu stopal.
Dozorel sem do pike in postal živeči amen. Ena kocka več sem v tlaku poteptanih. a Pa ni mi žal.
Ostal bom večno, ker sem kamen.
Epitaf
Tukaj je v zemljo dal Brane s poljane svoje možgane, ker je rad preveč žlampal maligane.
Gledam v polje: hiše, hiše, hiše, hiše, vidiš, urbanizem svojo smrt si v polj
Gledam v mesto: same ruševine, lepe zdrave hiše urbanizem spremeni v spomine.
Kje so že stari bedaki.
ki rim pri športu denar je bil figa, zdaj nogometaš s tisočaki lahko že cigaro prižiga.
Stran 12
BRUC
Pepe Podrepnik
(prej prvoklasni pekovski pomočnik) pošta Predanovci
Prekmurje
Podpisani poštenjak Pepe Podrepnik, porojen prvega petega preteklega, prej prvoklasni pekovski pomočnik, pošta Predanovci, Prekmurje. ponižno prosim poštovano podjetje Proizvodnja, produkcija pa prodaja prvorazrednih prekmurskih punčulov, podplatov pa podobnih proizvodov /Planika«, pejnezasto podporo.
Poštenjak Pepe Podrepnik, prej prvoklasni pekovski pomočnik, petič pohajam prvo polletje predavanj proizvodne psihologije, pa potrebujem povišano pejnezasto pomoč pri polaganju psiholoških predmetov pa pri pokrivanju personalnih potreb po pouku.
Predmet:
Prošnja, potrejbna pejnezov
Podrobno pojasnilo prošnje po povišanih prejemkih.
Prva punkta: priznam, — pri profesorju psihologije Pankraciju Plačici pahkrat povlekel pretežko prači ci par krat povlekel pretežko pitanje pa padel; poslednjič prežvečil pred plešastega profesorja, potegnil petico (po prejšnjem programu) pa ponovno padel...
... punkta podobna prvi
... punkta podobna prejšn jima ...punkta podobna prejšnjim peta punkta podobna prvi
... punikta podobna predposlednj i
.. . punikta podobna predpredpo-slednji
... punkta podobna poslednji poslednja punkta: poštenjak Pepe Podrepnik priznavam pregrehe, popisane pofi punktami (prva pomišljaj poslednja), posipavam pepel po privatni porazni preteklosti pa prisegam pred poštovano publiko: po poslednjem psihološkem predmetu pa po pouku postanem povsod po Prekmurju po potrelbi polkarakter-ček — polkimavček, poklicni pri-pognjenec pa podrepnik. !
Pred pričakovanjem pozitivno prerešetane pa priznane prošnje, potrebne prejemkov, pošiljam podjetju prisrčene pozdrave!
Podpis:
Poštenjak Pepe Podrepnik
(prej prvoklasni pekovski pomočnik)
P. S.
Po nepotrjenih vesteh iin po reku: »V velkon varaši se dosta viijdi, v malon se pa dosta cilje« smo zvedeli, da kadrovska komisija še vedno pre
tresa.' prošnjo.
BRUC
Stran 13
Ta stran je rezervirana za
kritične pripombe
Stran. 14
BRUC
^Dopisovanje okoli krave
(Brucovski prispevek k znanstveni, nešovinistični razpravi in dopisovanju med Dušanom Pirjevcem 'in Dobrico Cosičem.)
Kod zarobljen:)® četnika Drage Keče nadjena su neka pisma njego-vog nodjenog brata, Miloša Keče, partizanskog vodnika i to je bilo dovolljno našem obaveštajcu. sumnji-čavom Hazimu, da vodnika pozove u štab na saslušanje. I kod Miloša su nadjena pisma brata četnika, a kad smo pročitali i jedna i druga i poredjali ih po datumima, ispala je ovakva istorija:
»Dragi i mili brate Drago, evo sam poslušat) našeg čaču, koji je tebe, kako stariijeg sina, poslao u četnike, a mene je uputio u partizane. D i go me je od goveda i opremi o, gola i bosa, jer, veli, tako ču kod partizana imati veču čast i povjerenje zbog radi toga što oni sirotinju drže kao gornju.
Ajde, veli. Milošiču, jabuko moja, jer nije, kaže, zgorega da iz naše kuče ima čeljadi i na jednoj i dru-goj strani, pa nas bilju li partizani, braničeš nas ti, a nadjačaju li četnici, tu je Drago.
Brate, Drago, ja sam Ti ovdje vrlo tužan u srcu zbog radi toga, što u našoj četi ima i Hrvata, bog im sudio, a imam velčku sumnju u glavi da se tu nalazi i jedan ili či-tava dva Turbina koje mi je naročite nezgodni) obnoč zbog spavanja da me zakolju.
Sad ste vi, četnici u našem selu pa pripazi narocEto na našu Zekulju, jer to je najbolja krava u selu i od nje su teoci na glasu. A budu 1: o-vi moji, partizani, jednom stigli ta-mo, ja u-zimam Zekulju na dušu.
Piši kako je tamo i kakva je hrana u vašo j vojsci, jer naš komesar vrlo' ružno govori za vas i kaže, da ste izdali državna.
Sad više našta drugo nego pripazi Zekulju ko oba oka i pozdravi čaču i mater kao i sve one koji žele čuti za me.
Tvoj brat Miloš«
»Dragi brate Milošu, kako sam razumi« u štabu, mi se nočas po-vlačimo iz našeg sela, a vi, partizani!, sjutra dolazite. Priča- se da če te opoganiti crkvu i da če pod vašim vladom s-vjet žlvjeti kao stoka i neče se znati ko je kome rod. To su tako, kaže, naredili Civuti i. ostali komunisti koji su protiv kralja, o-tadžbine i krsne slave.
Ko je mi pišeš za našu Zekulju, ona je fala bogu, dobro i zdravo i ja sam je pazin ko rodijeno mater, a sad je ostavljam Tebi u amanet i na karakter, je ko je da znaš: kraljevi odlaze i dolaze i države pro-padaju; bez toga se može biti, ali bez krave ne može.
Što se tiče TaLjana, od njih nam stiže tanko sledova nje brašna i makarona, a dosta municije. Ako češ pravo, meni se tolko i ne puca na-vas. ali valja zaradtiti, a oficir je izza ledja.
Čača Ti poručuje da se pretrpiš koliko možeš medju tijem tamo Tur-čiijatom i šokcima, jer valja imati svoga, bolečega, u svakoj vojsci pa makar od kakve fele bila, a danas ti je toga toliko da se nežna ko pije, a ko plača.
Mater ti povazdan plače što brat na brata puca. Ja, bogami, najviše derem iz puške onako u luft, ali s vaše strane neko nas opasno gadja iz mitraljeza, nanu li mu njegovo, sigurno če bdi kakva Turkesnic1, jer oni su dobre n/šandžije i vole da puknu na Srbina.
Vita jela zelen bor, molim brzi odgovor. A Zekulja je opet steona. vatam Ti muštuluk. Ljubazmi pozdrav od Drage.«
Nekoliko meseci kasnije.
»Dragi druže, brate Drago, zdravo! Ostavljam Ti evo pismo kod ma-log pbnirčiča Stojana, a mi se po-vlačimo, jer je mrški domači -okupator li njegove četni čke sluge prodre- u selo uz pomoč tehnike pred-vodjene izdajdeama.
Imao sam pozitivnu namjeru da evakuišem Zekulju da ne padne u
ruke bandi, ali je čača nikako nije dao, jer je on koljebljivi seljak — srednjak sa dv:je druše, vaš-om i na-šom, glava u berbernici, a strina u aščmici, kao što kažu naš komesar i drug Lenjin, član Vrhovnog štaba.
Moram da Te obavij.estim i da Ti prenesem i to da si zaveden, to-jest, nesvjestan. a kralj je izdao zem-Iju i ciljeve narodno -cslabodi-lačke borbe ,i ja se stidim što mi je brat u band'., jer mi t: kvari karakteri-stku i povjerenje-
Na Zekulju neču da mislim, iako me srce zainjom boli kao bivšeg pre-vaz djenog govedara, jer mi se danas borimo za jednu opštenarodnu Zekulju, to-ijest kravu koja če davati mlijeko za čitavo državo-, akn to Ti to jest, razumiješ zb.ig Tvoje ne-svjesnosti.
Onaj mtraljezac koji vas onako epasn-o koka, to nije nikakav Tur-čin, jer mi smo- svi za naoružano bratstvo. Taj nišandžija, to sam ja a pomočn k mi je musliman, tojest, naš brat, i mi svesno tučemo bandu uz pomoč So-vjetskog saveza, Engles-ke i Amerike.
Više Ti nista nemam pisati, jer sam izerpic- podatke, nego Ti na kra.u predlažem da postaneš s-vjesni drug i da se svrstaš u redove i to ime ja kličem i pozdravljam Te s našim borbanm pozdravom Smrt fašizmu — skboda narodu! Miloš Keča.«
Dragi brate M/lošu, izdajniče srdstva, nek te je sram, ko-je si re-kao da naš čača ima dvige duše kao da je oh kakvo bežije goveče koje ima dva želudea a ne pravoslavm žltelj i. Srbin. I to što si iz-mslio za nekakvu kravu, to ja znam da je državna krava Muzara pa čemo, se brate -pogurat.' (ko njezinog vmena, a na našoj strani je kralj i kraljica i sva vlada u Londonu, a vi uza se nemate ča ni običnog sreskog načelnika, a hočete da drmate zemljo, koja vam pasuje ka:> krmači sedlo-.
A to što Ti men: prebacuješ za nesvjes-t, upi ta j našeg čaču pa če Ti on reči ko je od nas dvojice pri čisti joj svi jesti, jer sam ja desad na-šoij k-uči donio dvoje cokule, ko-lni lan.ac. jednu sikiru, verige i pun ra-nac razne robe, a Ti za toliko mje-seci ratovapja nijesi prikomistio ku-či ni sv-onjke, nego si još odnosio, pse jedan erveni, da bi li, smrade.
BRUC
Stran 15
I neka znaš, gdje kod se sretne-mo, biče Kosovo, i vilše nista nego primi ljulbazan pozdrav od brata Drage«.
Tni mjeseca kasnije.
»Dragi druže i bivši brate Drago, iz Tvog izveštaja, to jest pisma, koje sam pažljlivo proradio, ja vidim da Ti svojn banditsku svjest izkazuješ pjjačlkom veriga i raznolikih lanaca, a mii se ovamo borimo da skinemo lance sa čitavog porobljenog čovje-čanstva Jugoslavije, to jest naše o-kupiirane zemlje.
A to zbog radi čega se Ti nama ruga'š da nemarno čaik ni sreskog načelnika, to je istina, jer mi nočemo povratka na starce, nego čemo Zemljem upravljati mi sami, to jest narod i omladina.
Mogu Ti dati odgovor i zbog radi tvojih zaostalih rilječi što me nazivaš smradom i psom. laiko si Ti bandit i ipljačkaš, ja neču da Ti nadijevam razne izraze, to jest psovke jer ja sam obuhvačen masovnim kulturnim radom i mi se više ne služimo izraznim govorom, nego učimo o borbenem bratstvu, o saveznicima i bo-Ijem žitvotu kao i o nedostatku boga i o zagluplji vanju, to jest od popova.
I još Ti saopštavam, da je več krajmije vrijeme, to jest jedanaesti čas, da dodjješ u redove i pod zastavo, jer su srbski i črnogorski prole-teri več na graniti naše Krajine pod rukovodstvom druga Tita pa če biti miišiija rupa tri dukata, a Ti požuri dok još više nilje poskupilo.
I naišu Zekulju več smo uključili za korisne ailjeve pa šaljemo mlije-ko za ranjene drugove i neka bog prosti; ali je sad grehota nju nazi-vati govečetom, jer Ti si objektivno veče marvinče nego ona, ali ja Ti to ne mogu reči zbog sadašnjeg kultu mo g nivoa.
Na kraju Te još jednom pozivam pod našu petokraiku zastavu da bu-deš drug a ne bandit i to ime ša-Ijem Ti gromki pozdrav Smrt fašizmu — sloboda narodu! Drug Miloš Keča.«
Ned el ju dana posli je ovoga pisma zarobljen je četnik Drago Keča.
Sposojeno pri Branku Čopiču
LJUDJE GOVORIJO, DA S PETJEM
ZASLUŽIŠ TOLIKO, KOT KAKŠEN POMURSKI DIREKTOR. ALI RES?
KAKO Ml SL IS, DA SE BODO SO-BOCANCI DRŽALI, KO BODO ZVEDELI, DA NE BOS PELA NA BRUCOVANJU?
Stran 16
• ČLOVEK BREZ KNJIGE, JE KAKOR LUČ BREZ STENJA
• NAJPREJ SMO Sl SVETILI S TRSKO, S SVEČO, POTEM DOLGA LETA
S PETROLEJKO, V ZADNJEM ČASU Z ELEKTRIKO IN NEONOM — VSEENO JE ČLOVEŠTVO GLEDE MARSIKATERE NEODKRITE RESNICE ŠE VEDNO V — TEMI !
• VEČNA PETROLEJKA NAJ Tl SVETI —BRUC!