Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — 19. januar 1985 številka 2 r predsednik kpo sozd iskra tovariš boriš Lasič trg revolucije 3 Ljubijana 31 356 yu iskexp 31387 yu srs 31356 yu iskexp novica o smrti tovariša L jubana artica namestnika predsednika kpo sozd iskra nas je globoko prizadela z 'njegovo smrtjo je v vodenju in delovanju iskre nastala globoka vrzel kajti tovariša artiča smo cenili in spoštovali kot požrtvovalnega delavca ki ki je ogromno prispeval k vsemu tistemu,kar danes iskra pomeni doma in v svetu. v imenu skupščine sr Slovenije, predvsem pa njegovim najblizjim sodelavcem, iskreno sožalje. predsednik skupščine sr Slovenije vinko hafner Rojstvo in smrt Rojstvo in smrt sta dve, natančno določeni točki v koordinatah časa in prostora. Vmes pa je življenje. Kratko, daljše, dolgo. Vendar življenje. Toda spet ne kako splošno, povprečno življenje, temveč bogato, ustvarjalno,polno, boleče, bedno, včasih tudi nesmiselno. A vseeno življenje, življenje enega samega bitja izmed milijard človeških bitij, ki so vsa skupaj ustvarila in izsanjala to, kar imamo danes, smo imeli včeraj in bomo imeli jutri. Človeško življenje. Omejeno v svoji neomejeni ustvarjalnosti, radosti in plodovitosti pa tudi v vsem zlu, razdoru in uničevalnosti, ki je prav tako druga podoba istega človeškega življenja. In ko zdaj, ob smrti v naših vrstah, v tihi zbranosti kontemplaci-je razmišljamo o vsem tem, o življenju in smrti, ki sta večna tema tako človekove umetnosti kot njegove znanosti, lahko samo ugotavljamo, da nobeno človeško življenje ni bilo preživeto zaman, da ga smrti sicer iztrgati ne moremo, da pa je življenje posameznega našega človeka vendar marsikaj ustvarjalno prispevalo k vsemu, kar imamo. Z vsako smrtjo nas je manj, vsaka smrt tudi pomeni, da je tebe, mene manj, hkrati pa vsako človekovo rojstvo pomeni nov člen v nesmrtni verigi človeštva skozi čas in prostor, v daljna vesolja. To pa je nesmrtnost človekovega rodu. Dušan Željeznov m Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Slovo od Ljubana Artiča Iskr V soboto smo se na ljubljanskih Zalah poslovili od našega Ljubana Artiča. V imenu delavcev Iskre se je na žalni slovesnosti od pokojnika poslovil Boris Lasič in dejal Ljubana v slovo: Težko je slovo od sodelavca, še težje od prijatelja. 1 Mnogim si bil oboje. Ob Aldi in svojcih je še veliko tistih, ki te bomo pogrešali. Pogrešali bomo tvojo oporo in razumevanje, ko si v vsakem znal vzbuditi občutek njegove lastne veljave. Živel si razgibano in polno življenje: od pregnanstva v mladosti, partizanskih časov prek nemirnih let, do zrelega poslovnega življenja. Vsega si se lotil temeljito in z velikim znanjem, bil si izbirna osebnost in vse do zadnjega polti energije. Z izredno razgledanostjo in občutkom za bodoča obdobja si dobri dve desetletji soustvarjal Iskrino strategijo in si oče njene zunanje trgovine. Poleg idej si imel tudi izredno sposobnost najti načine za njihovo uresničevanje. Ljuban, ko bomo na osebnih ali poslovnih razpotjih iskali pravo pot, se bomo vprašali: _ »Kaj bi sedaj rekel Ljuban?« in morda bomo skupaj našli pravi izhod. Tudi tako boš živel še naprej v nas> Ljuban, hvala ti za vse! 2. stran O Ljubanu so dejali: GOJMIR BLENKUŠ: Lju-ban. Spoznal sem gana Univerzi 1946. leta. Vsestransko aktiven se je udeležil mladinske delovne brigade Samac—Sarajevo. V Iskri sem ga leta 1946 sreča! znova. Od tedaj sta se najini poti prepletali. Nedvomno. Bil je eden prvih graditeljev Iskrine zunanje trgovinske politike. Človek, z veliko posluha in znanja in s pogledom uprtim vnaprej. Ljuban je bil izjemno korekten človek. V največji možni meri je upošteval mišljenje sodelavcev. Prav zato je bilo z njim prijetno delati in sodelovati. Težko bomo zapolnili vrzel, kije nastala z njegovo smrtjo. ANTON STIPANIČ. Spoznal sem ga leta 1973, ko je pravkar odhajal v Stuttgart kot direktor Iskre' Electronic. Že po prvih stikih sem spoznal njegovo sposobnost pogleda naprej, in reči moram, da je tako po tehnološkem, kot po komercialnem in razvojnem konceptu videl vsaj pet let pred komerkoli v Iskri. Žato je bd, med delom v tujini, ali potem, ko se je vrnil domov, vedno tisti človek, ki sem ga najprej konsultiral v pomembnejših zadevah v Iskri. Ljuban Iskri ni posvečal de osem, ali deset ur dela na dan, Iskri je posvetil vse svoje življenje. Strokovno literaturo je naročal in spremljal vse, kar se je dogajalo na področju elektronike in razvoja v svetu. Še zlasti sem občudoval njegovo sposobnost adaptacije teh dogajanj v razvitem svetu na družbenopolitično in strokovno okolje v Iskri. Iskra ima veliko sposobnih kadrov, vendar dimenzije Lju-banovega uma in znanja in praznine, ki je z njim nastala, ne bo lahko zapolniti. Tudi kot človek in prijatelj je bil enkraten, dosleden, zvest načelu, skratka, Ljuban. JOŽE HUJS: Ljuban je bil eden izmed pionirjev naše zunanje trgovine. S svojo široko razgledanostjo in sposobnostjo analitične ocene vsake situacije je bistveno prispeval k podobi celotne Iskre, k njenemu programu in organiziranosti. Bi!je eden izmed stebrov, ki so formirali tako Iskro, kakršna danes je in težko je videti, kdo bi ga v danem trenutku lahko nadomestil. Vedno je bil objektiven ocenjevalec, hkrati pa človek z visoko osebno in srčno kulturo, kvaliteto, ki je ni vedno moč najti med ljudmi. ALEKS Š TAK UL: Srečanje z Ljubanom mi je bilo vedno dragocena šola. Z njim sem se lahko pogovarjal o vsem brez dlake na jeziku. Tudi na najtežja novinarska vprašanja je vedno imel pripravljen odgovor brez praznih besed. V svojih razmišljanjih je bil preudaren, trezen in optimist hkrati. Zavedal se je pomena majhnih, toda pomembnih korakov pri zahtevnem osvajanju mednarodnega trži- šča. Toda poznal sem tudi drugo stran njegovega življenja. Se posebej se mi je vtisnilo v spomin njegovo prirojeno svetovljanstvo, prežeto s trdimi preizkušnjami preteklosti in bogastvom neizmernega znanja. Bilo je v Ekvadorju, med vzponom na več kot 5000 metrov visoki vršac Cayambe. Jaz s filmsko kamero v roki, on s svojim neločljivim fotoaparatom. Škljocala sva levo desno in lovila nepozabne motive. Toda od vsega so ga najbolj privlačili ljudje in živopi-sani cvetovi. Pripovedoval mi je o zakladnici diapozitivov in popotnih vtisih s takim znanjem, da sem ga resnično občudoval in spoštljivo cenil. Žalni bilo nikoli časa, da bi si skupaj ogledala to neprecenljivo zakladnico. Preveč je hitel in z velikim mladeniškim optimizmom premagoval najtežje probleme. Ljuban je bil z vsem srcem in ponosom predan svojemu narodu. Bil je človek dobre volje in velikega poguma, kot da se zanj čas nikoli ne bo iztekel. MILOŠ KOBE: »Z Ljubanom sva se poznata še iz študentskih časov, nekako od konca štiridesetih let, čeprav je bil po vpisni generaciji precej pred nami. Že tedaj nas je, ozko strokovno usmerjene bruce, presenečala širina njegovega znanja. Spominjam se, da je takrat npr. intenzivno proučeval Sartrova dela, ki v tistih »horuk« časih niso bila prav preveč »zaželena«. Toda njemu je bil že tedaj tuj vsak konformizem, vedno se je do lastnega mnenja dokopal prek spoznanja številnih nasprotujočih si pogledov in stališč. Tega se je dosledno držal tudi pri številnih pogovorih, ki svojih imela o novih, revolucionarnih tehnologijah in še posebej o mikroelektroniki in problemih njenega uveljavljanja v našem, sorazmerno ozko usmerjenem in na tradicije priklenjenem okolju. Bil je globoko prepričan o tem, da je izgradnja lastne mikroelektronike in osvojitev njene uporabe eksistenčna nujnost za Iskro in vso Slovenijo in neogibni pogoj za razvoj, ki je odprt v svet in s katerim si edino lahko priborimo dolgoročno dostojen položaj v mednarodni gospodarski in tudi politični areni. Z njim smo izgubili sicer tihega, toda vztrajnega in doslednega zagovornika vrhunskega tehnološkega napredka.« FRANC VREČEK: Z ing.^ Ljubanom Artičem sva se prvič srečala na šoli za rezervne oficirje pred dobrimi 25 leti. Moj znanec me je seznanil z znanci, ki so vsak večer posedali v kantini. TRakoj sem postal pozoren na Ljubana, ki je bil kljub redkobesednosti zaradi nevsiljivega nastopa in široke razgledanosti središče omizja. V kasnejšem obdobju sem imel priložnost, da sem znova doživljal njegov nevsiljiv in prepričljiv nastop, saj sta se pri njem značaj in misel prepletala. Leta 1936 sem od njega prevzema! vodenje takratnega montažnega sektorja v Prodajno servisni organizaciji Iskre. Aktivno je sodeloval na naših zunanjetrgovinskih konferencah, tako tudi na Bledu 1972. leta. SOŽALJA OD VSEPOVSOD — Ob smrti Ljubana Artiča, namestnika predsednika KPO SOZD Iskra, so SOZD Iskra in družini umrlega poslali sožalne brzojavke najvišji predstavniki slovenskega družbeno-političnega življenja, poslovni partnerji Iskre iz domovine in tujine, predstavniki Iskrinih delovnih organizacij ter številni njegovi prijatelji in znanci. stran 3 Iskra Iskra Iskra Iskra Slovo od Ljubana Artiča O Ljubanu so dejali: Kljub temu, da sva se takrat že zelo dobro poznala, sva opravila »primopredajo« po vseh pravilih. Obdelala in tudi zapisala sva razmere v posameznih oddelkih in gradbiščih. Zelo dobro se spominjam, da ing. Janc, ki je bi! takrat drugi človek v Montaži, ni mogel razumeti, da sem takoj ob nastopu poznal vse podrobnosti. Ing. Artič je bil vedno tak. Za navidezno lagodnostjo se je skrivala izredna živahnost in natančnost. V času njegove bolezni sem ga pogosto obiskoval. Pogovori ob bolniški postelji so bili po vsebini enaki pogovorom na sprehodu, v manjši družbi, v njegovi pisarni. Večji del razgovora se je sicer nanašal na Iskro, vendar pa je prišla vedno do polnega izraza tudi njegova razgledanost z najrazličnejših področij znanosti, umetnosti do poznavanja vin, gob, rib itd. Opozarjal je na številne probleme, svetova! rešitve, zbiralje informacije, da je lahko svetoval drugim. Tudi zadnji petek je potekal razgovor na enak način. Ne morem razumeti, od kodječrpal energijo za nenehno aktivnost, za optimalno upoštevanje vseh okoliščin, za medčloveške odnose, tudi v dneh, ko so bile njegove življenjske sile že do kraja izčrpane. Bil je svetovljan na mnogih področjih do konca. SILVO HRAST: »Prvi vtis o Ljubanu me je prevaral: ko so mi ga predstavili, se mi je zdelo, da je morda preveč galanten, nekoliko vase zaprt, pozneje pa sem ga spozna! kot širokopoteznega in racionalnega ' v mišljenju in akciji. Njegov optimizem se je naslanjal na dane možnosti in ni dovoljeval nobene zaletavosti. Njegovo izjemno poznavanje trendov v razvoju znanosti, v tehnologiji, v svetovni ekonomiki in financah ter Iskrine možnosti za uveljavljanje, so bile okvir za dajanje realnih ocen in na osnovi tega tudi akcij, ki so pripeljale Iskro do uspehov. Dostikrat trdimo, da ima velik človek dosti sovražnikov, toda Ljuban je bil velik brez njih. Njegova organiziranost, premišljenost, sodelovanje in števil- ne druge vrline so ustvarile vzdušje, v katerem je bilo prostora samo za spoštovanje in tovarištvo. Bilo bi premalo, če bi rekli, da ga bo Iskra zelo pogrešala, pogrešali ga bomo mi vsi, ki nam je bit v marsičem vzor. IVO BANIČ: »Vsem nam je bil tako mentor kot vzornik. V Iskri je vzgojil vrsto ljudi in s ponosom se štejem mednje. Vesel sem, da sem bil tudi njegov sodelavec in v tistih letih sem se mnogo naučil. Z Ljubanom Artičem smo vsi zelo veliko izgubili in težko bo nadomestiti takšnega človeka, kot je bil on. MITJA TAVČAR: Poslovni ljudje, ki opravljajo mednarodno trženje velike organizacije, kakršna je Iskra, so praviloma razgledani, samostojni, tudi samosvoji ljudje. Redko si spontano izberejo istega vzornika in svetovalca. To je bil v Iskri dolgi dve desetletji Ljuban. Nenehno je bil v stikih z desetinami, najbrž stotinami ljudi v Iskri in izven nje. Pogovarjal se je izredno sproščeno, vendar učinkovito — sogovornik je vselej vedet, da mora varčevati s časom. Ljuban je slovel po tem, da manj govori in več vprašuje, vendar smo prav ob tem našli resnico in odgovor. Bil je zelo strpen človek, malokdaj je vzkipel — Morda le ob človeški neumnosti in podlosti. Ni verjel v silo. dovolj mu je bila moč človeške širine in znanja. Velike ljudi dolgo preživi njihovo duhovno bogastvo. PETER KOBAL: Ljuban je bil zame izjemen človek. Zna!je poslušati, znal svetovati. Za DO Kiebernetika je izjemno dragocen njegov prispevek, ki ga je da! v času. ko je kot direktor Iskre — Electronic Stuttgart razširi/ naše tržišče na današen obseg. To tržišče je za nas še danes ključnega pomena. Ko je prešel v Marketing je znal sodelavcem posredovati tudi pomoč pri znanjih, ki so jim bila potrebna in tudi v tem vključevanju se je pokazal kot izjemen. Skratka, za nas, za DO Kibernetika, ostaja lik izjemne- ga človeka, čigar izgubo bomo Iskre i Elektronske industrije težko nadoknadili. Niš. JOŽE ČEBELA: Težko je v kratkih stavkih povedati, kaj vse je stori! za razvoj naše, Iskrine družine Ljuban Artič. V enajstih letih, kot predsednik sindikata SOZD Iskra in zadnja štiri leta kot predsednik DS SOZD Iskra sem bil z njim v stalnih stikih. Nikoli mi ni odrekel nobenega razgovora. Njegovi nasveti so bili vedno vsebinsko bogati in so izhajali iz njegovega velikega znanja in izkušenosti. Vsa srečanja z njim Drug Artič je pružio značajen doprinos u razvoju naših formi saradnje izmedju naših kolektiva i gradi o trajne odnose ne samo izmedju nas, nego i na jugoslavenskom i inostranom tržištu. Prijatelji i kolege u Elektron-skoj industriji Niš trajno če čuvati u uspomeni svetao lik i delo koje je učinio Ljuban Artič. METOD ROTAR: Pokojnega Ljubana sem spoznal na začetku 60 let pri Elektrosignalu. Ljuban Artič med sodelavci Iskrine zunanje trgovine. pa so potekala kot srečanja s prijateljem, ki se želi poglobiti v reševanje problemov z vsakim, ne glede na funkcijo in izobrazbo. Z njegovo smrtjo smo izgubiti velikega delavca Iskre, ki je Iskri s svojim delom dal prispevek trajne vrednosti. ILJA MEDIČ: »Ljuban je bil velik prijatelj Iskre. Bil je njen vizionar in strateg. Delo z njim je bilo vedno prijetno in to kljub težavam, ki so jih prevečkrat predstavljali poslovni problemi. Prepričan sem, da v svojem poslovnem življenju ne bom nikoli več niti približno občuti! tako prijetnega in strokovno izdelanega odnosa, kot sem ga ime! z Ljubanom. Izgubil sem tudi prijatelja, ki ga bom vedno pogrešal. DRAGOTIN DRAGO JE-VIČ: Sa velikom tugom primljena je vest, da smo izgubili vrlo omiljenog sogovornika, prijatelja i vrsnog stručnjaka. koji je smireno i strpljivo gradio dobre poslovne odnose izmedju Tam je bil vodja šibkega toka. Moj prvi vtis je bil, da gre za izredno razgledanega človeka z velikim znanjem in velikimi sposobnostmi pa tudi za človeka. s katerim človek ne samo lahko, ampak želi sodelovati. Zaradi tega sem se odločil, da ga povabim v Iskro. Tako je leta 1962. postal Iskraš. Sedaj lahko rečem, eden največjih, brez pretiravanja. Ko smo dobili nalogo, da organiziramo celotni tržni nastop Iskre, smo se dogovorili, da prevzame vodenje in usmerjanje izvoza in vseh zunanjetrgovinskih aktivnosti, ki se vgrajujejo v filozofijo Iskre. Tu je opravi! ogromno delo in še dolgo, dolgo bomo to čutili. V tistih časih sva bila resnično veliko skupaj in bolj ko sem ga poznat, bolj sem ceni! njegovo zaupanjer pa tudi njegove opredelitve do razreševanja konkretnih problemov. Posebej se spominjam enega naših razgovorov, ko smo vsake toliko časa razmišljali o nadaljnjih perspektivah, kako je na nekem razgovoru v Tržiču je razumel tudi takrat, kadar v vsem nisi bil njegovega mnenja. Zelo zelo smo se razumeli in tudi odhod v banko in v Beograd in nazaj, naših vezi ni razrahljal. Žal mi je, da nismo bili še več skupaj in kot prijatelj ter eden tistih ljudi, ki vedno čutim z ljudmi Iskre, sem žalosten, da ne bo več priložnosti za pogovor o tem, kako naprej. MARJAN HENIGMAN: Kadarkoli sva z Ljubanom kramljala ob kavi so bdi najini pogledi uperjeni daleč naprej v bodočnost razvoja elektronike. Vedno in znova me je impresio- opredelil programski in tržni razvoj Iskre, ki se še danes uresničuje in ki, bi lahko rekel, da je bil temelj Iskrine poslovne fdozofije in njenega tehnološkega tržnega razvoja v 70. letih. Pa še nekaj bi rad povedal. Bil je čudovit sodelavec, izredno pozoren in vedno prijatelj, ki te Ljuban Artič se je rodil v Mariboru leta 1926. Leta 1941 je bil s starši izseljen v Srbijo. Leta l944sejevključilvNOBkot prostovoljec v slovenski bataljon V. krajiške brigade, se udeležil borb v Sremu in Severni Bosni, kjer je bil leta 1945 teže ranjen in nato demobiliziran. Leta 1946 se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in leta 1952 tudi diplomiral. Do teta 1961 je bil zaposlen v podjetju Elektrosignal, nazadnje kot direktor sektorja za šibki tok. Leta 1962 se je zaposli! v Iskri, v takratni Prodajno servisni organizaciji, kjer je opravljal najprej vodilne dolžnosti na področju montaže in projektiranja, kasneje pa na področju prodaje profesionalnih naprav. Od leta 1965, ko se je k PSO priključil izvoz, je bil do leta 1970 direktor izvoza, nato pomočnik direktorja Iskre Commerce in do 1972 direktor zunanje trgovine. V tem času je tovariš Artič tvorno sodeloval v vseh razpravah v razvojnih usmeritvah takratnega Združenega podjetja Iskra in v ustreznih odborih in komisija!. ki so se v zvezi s temi nalogami oblikovali bodisi na ravni združenega podjetja bodisi na ravni Iskre Commerce. Predvsem se je še posebej osredotočil na povečanje udeležbe Iskre v zunanji trgovini, zlasti v industrijskem izvozu ter na izgradnjo zunanjetrgovinske mreže, ki je postala odločujoč činitelj v zunanjetrgovinski menjavi Iskre. Ključen je njegov doprinos k ustvarjanju poslovnih, kadrovskih in materialnih pogojev za trajno povečevanje Iskrine prisotnosti na zunanjih tržiščih. Poleg tega je sodeloval tudi v samoupravnih-organih Združenega podjetja, bodisi kot član upravnega odbora ali pa kot član delavskega sveta in v številnih strokovnih organih zvezne in republiške gospodarske zbornice. Odleta 1972do 1978je bil Ljuban Artič direktor ISKRA ELEKTRONIK v Stuttgartu. V tem obdobju je Iskra Elektronik prerasla iz predstavništva vfirmo, ki je za Iskro opravljala najrazličnejše naloge od prodaje in nabave izdelkov in storitev, financiranja nabave in prodaje, prenosa tehnologij do oblikovanja razvojnih zmogljivosti najzahtevnejših tehnologij. Oblikovanje Iskrine firme v Stuttgartu je služilo kasneje kot vzor za oblikovanje ni ralo njegovo znanje, širina in daljava njegovega pogleda. Imel je izredno pomembno sposobnost, da je v takem pogledu vedno jasno videl Iskro, kar pa je bilo za Iskro najdragocenejše pa je, da je bilo njegovo mnenje vedno upoštevano. ostalih Iskrinih zunanjetrgovinskih firm na razvitem zahodu. V tem obdobju se je Iskra tržno uveljavila na nekaterih pomembnih programih (števci, elektronski elementi, releji, elektromotorji itd.). Tovariš Artič je s pravdno kadrovsko politiko in s sodelovanjem komercialnih služb, razvoja in proizvodnje Iskrinih delovnih organizacij dosegel, da je Iskra s temi izdelki dobila izredno pomemben delež na zahtevnem zahodnonemškem tržišču pa tudi visoke reference na številnih drugih trgih. Leta 1978 je bi! imenovan za pomočnika, dve leti kasneje pa za namestnika predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, karje bil vse do svoje prezgodnje smrti. V delitvi dela kolegijskega^ poslovodnega organa je bil posebej zadolžen za koordinacijo dela na področju tržništva. S svojo pravdno vizijo pomembnosti mednarodnega trženja je bistveno prispeval k učinkovitejšemu uveljavljanju Iskre na zunajih trgih. Z zahtevo, da mora biti tržni pristop prisoten v vseh dejavnostih ozdoma poslovnih funkcijah Iskre, tovariš Artič je uveljavljal nujen interdisciplinaren pristop v funkcijo trženja. Zaradi široke razgledanosti, temeljitega poznavanja Iskre v vseh njenih vitalnih segmentih delovanja in jasne predstave o vključevanju posameznih funkcij v enoten poslovni sistem, ki se je sposoben uveljavljati na tujih trgih kljub hudi konkurenci, je bil kot namestnik predsednika KPO strokovna avtoriteta širokemu krogu ljudi tako v Iskri kot izven nje. Zaradi svojega širokega znanja in sposobnosti zajeti bistvo problema, je bil koordinator, mentor in svetovalec številnim odgovornim nosilcem posameznih nalog v okviru zunanje trgovine pa tudi drugih dejavnosti. Dolgoletna orientiranost Iskre na zunanje trge, za katero se je zavzemal tovariš A rtič, je v mnogočem pripomogla, da SOZD Iskra v zaostrenih pogojih gospodarjenja laže kot večina drugih organizacij premaguje ekonomske težave, ki jih povzročajo svetovna gospodarska kriza in neurejenost domačega gospodarskega prostora. Med 31 prispelimi nalogami je delavski svet SOZD Iskra na predlog posebne komisije podelil 10 nagrad. V Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani je bila minuli četrtek, 10. januarja prijetna slavnost, na kateri so podelili nagrade za najboljše diplomske in magistrske naloge, pomembne za SOZD Iskra. Med 31 prispelimi nalogami se je komisija odločila za 10 nalog, pri ocenjevanju pa ni imela lahkega dela, saj so bila domala vsa dela izredno kakovostna. Komisija je za posamezne naloge določila posebne ocenjevalce, ki so naloge vrednotili glede na koristnost za Iskro, možnosti praktične uporabe, možnosti uporabe domačih materialov itd. Slavnosti so se poleg nagrajencev udeležili tudi člana KPO SOZD Iskra Rado Faleskini in Boris Mužič, predsednik komisije Nace Pavlin in predsednik delavskega svata SOZD Iskra Janez Kern, ki je tudi izročil nagrade. TATJANA JAGODIČ, dipl. ing. zaposlena v Iskri Mikroelektroniki, diplomirala na FNT v Ljubljani. Naslov naloge ja Ocena primernosti različnih pozi- Tatjana Jagodič. Miroslav Marc. tivnih in negativnih foto-režistov za proizvodnjo integriranih vezij visoke stopnje integracije. IZ nalogi je avtorica razvila in optimizirala postopke za fotolitografsko preslikavo strukturnih elementov integriranih vezij s kritičnimi dimenzijami 3 mikrometrov. Rezultati diplomskega dela predstavljajo prvi korak v razvoju tehnologije izdelave integriranih vezij zelo visoke stopnje integracije. Mentor: doc. dr. Stane Pejovnik Nalogo sta ocenjevala dr. Rudolf Ročak iz Mikroelektronike in Franc Beravs, dipl. ing. iz IEZE. ANTON KOSI, dipl. ing., zaposlen v Iskri Avtomatika. Diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko. Naslov naloge je Integrirana zaščita v distribuciji. IZ svoji diplomski nalogi je podal kompleten pregled zaščitnih naprav, ki se danes uporabljajo v zaščiti srednje napetostnih razdelilnih elektroenergetskih sistemov in predvidel integracijo vseh teh funkcij v eni multiprocer sorski napravi. Taka rešitev omogoča v okviru iste naprave realizacijo cele vrste novih funkcij, ki jih do sedaj ni bilo možno realizirati ali pa je bila realizacija zelo otežkočena. Izkazalo Matjaž Močnik. se je, da lahko tako sestavljena integrirana zaščita prevzame tudi funkcijo končne postaje pri avtomatskem daljinskem vodenju in nadzoru elektroenergetske enote. Rezultati naloge se v delovni organizaciji Iskri—Avtomatiki že uspešno uporabljajo pri uvajanju mikroprocesorskih relejev in njihovem povezovanju za uporabo v razdelilnih transformatorskih postajah. Mentor: prof. Anton Ogo-relec Nalogo sta' ocenjevala Ivan Kukovič, dipl. ing. iz Avtomatike in Silvo Štruc, zaposlen pri EGS. ANDRAŽ LEGAT, dipl. ing., zaposlen v Iskri Tele-matiki, diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — fizika. Naslov naloge je Merjenje prečne porazdelitve gostote svetlobnega toka v Nd—YAG laserju. Poznavanje prečne porazdelitve gostote svetlobnega toka v Nd—YAG laserju jezelopomembnoza večino aplikacij laserjev, tako pri pulznih laserjih kot pri laserjih s kontinuiranim delovanjem. Avtor je v svoji nalogi preveril različne načine meritev profila žarka. Ugotovil je, da je za merjenje prečne porazdelitve najprimernejša silicijeva dioda z vrtečo se zaslonko. Metoda je enostavna invprimerjavjz nekaterimi drugimi vrstami merjenja ne zahteva drage opreme. Mentor: dr. Martin Čopič in Stojan Trošt, dipl. ing. Nalogo sta ocenjevala: mag. Boris Vedlin in dr. Igor Senčar iz CEO. SOZD Nagrade MARC MIROSLAV, mag., zaposlen v Iskri Telematiki. Magistriral je na VEKŠ Maribor. Naslov naloge je Razvoj neširokopotrošnih , izdelkov kot integralni del razvojne politike OZD. V magistrskem delu je tov. Marc zelo sistematično obdelal bistvene vidike ocenjevanja odločanja in spremljanja v procesu razvoja novih izdelkov. Poleg že večkrat predočenih in obravnavanih pravil za organizirani inovacijski proces je v magistrskem delu zbranih in opremljenih z viri za nadaljnji študij precej stališč in kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati pri podrobnejši obravnavi inovacijskega procesa. Izredno pomembno je organizirano izvajanje inovacijskega procesa v SOZD Iskra, zato je predloženo magistrsko delo po svoji strokovni vsebini in po načinu obravnave zelo dober pripomoček v ta namen. Mentor: prof. dr. Bogomir Deželak Nalogo sta ocenjevala dr. Bruno Štiglic iz Avtomatike in mag. Ivo Banič iz Mikroelektronike. MATJAŽ MOČNIK, dipl. ing. zaposlen v Iskri CEO. Diplomiral ma Fakulteti za elektrotehniko v Li. Naslov naloge je Testna nap a za elektronski merilec koi : Matjaž Močnik je v svoji diplomski nalogi teoretično obdelal programljivo testno napravo na mikroračunal-niški osnovi, s pomočjo katere je možno preizkušati zelo širok spekter elektronskih podsestavov z analognimi in digitalnimi elektronskimi vezji. Naloga predstavlja pomemben prispevek k znanju o avtomatiziranem preizkušanju elektronskih vežij. Na osnovi predlaganega koncepta so v Centru za elektrooptiko pričeli z izdelavo prototipa testne naprave za merjenje kotov EM K—3, ki jo bodo uporabljali tako v razvoju kot v proizvodnji in pri servisiranju svojih izdelkov. V testni napravi je kljub uporabi mikroračunalniške tehnologije delež uvožene- 6. stran diplomske in magistrske naloge ga materiala izjemno majhen. Mentor: prof. dr. Jernej Virant Nalogo sta ocenjevala mag. Pavle Štajdohar in dr. Igor Senčar iz CEO KLAVDIJ PERVANJE, dipl. oec. Zaposlen v Iskri Avtoelektriki. Diplomiral na ekonomski fakulteti v Lj. Naslov naloge je Analiza odvisnosti stroškov poslovanja od stopnje izrabe kapacitet v TOZD AET Tolmin v letih 1981—1982. Avtor v nalogi obravnava postopke razmejevanja fiksnih, oz. variabilnih stroškov ter korelacijski odnos stroškov v odvisnosti od stopnje izrabe kapacitet v TOZD. Rezultati analize so uporabni predvsem za TOZD AET, predstavljajo pa solidno osnovo za nadaljnjo analizo izrabe kapacitet ter izračunavanje praga rentabilnosti pri različnem obsegu poslovanja. Mentor: prof. dr. Filip Lipovec Nalogo sta ocenjevala Božo Lampič, dipl. oec iz Kibernetike in Ivo Poljšak, dipl. oec iz ERO. ANDREJ ŠUŠTARŠIČ, dipl. ing. Zaposlen v Iskri Avtomatiki. Diplomiral na Visoki tehniški šoli v Mariboru. Naslov naloge je Mikroračunalniške izvedbe meritve in regulacije tiristor-skega napajalnika. Andrej Šuštaršič je v svoji diplomski nalogi raziskal možnosti mikroračunalniške implementacije regula- cijskega algoritma za potrebe tiristorskih napajalnikov. Osrednji problem, s katerim se je soočil pri svojem delu, je bil problem delovanja v realnem času in s tem povezana hitrost izvajanja regulacijskega algoritma. Nalogo je rešil zelo uspešno in tako napravil prvi korak pri uvajanju sodobne tehnologije v izdelke energetske elektronike v delovni organizaciji Iskra — Avtomatika. Na osnovi rezultatov naloge je bil zgrajen in tudi preizkušen prototip tiristorskega napajalnika z mikroračunal-niško regulacijo, katerega poiskusna proizvodnja bo stekla v drugi polovici leta 1985. Mentor, dr. Karel Jezernik Nalogo sta ocenjevala tov. Vinko Muha iz Avtomatike in Iztok Zupet iz Delte. JANEZ ŠPAROVEC dipl. ing. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — matematika in mehanika. Naslov naloge je Pozitivno definitne matrike. Diplomska naloga se lahko uvršča med tista uspela dela iz matematike, ki gradijo most med temeljnimi teoretičnimi znanji, v tem primeru linearno algebro in tistimi matematičnimi disciplinami, ki obdelujejo probleme iz vsakdanje prakse, kot so optimizacija, verjetnostni račun, statistika, itd. Algebra ima široko paleto uporabe v moderni industriji, v svetu pa se že nekaj časa nakazuje kot področje, ki bo doživelo še večjo ekspanzijo. Mentor: dr. Matjaž Omladič Nalogo sta ocenjevala Matija Cencelj iz Telematike in Janja Žabjek—Dolinšek iz Avtomatike. ANDREJ VRHOVEC, mag. Zaposlen v IC. Magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Naslov naloge je Nekateri transnacionalni vidiki poslovanja Iskre. Avtor v izredno kompleksno zastavljenem delu obravnava Iskrino podjetniško dejavnost v tujini in po primerjalni analizi transna-cionalk in dežel v razvoju argumentirano opredeljuje izhodišča bodoče politike Iskre na tem področju. Nekatera poglavja dela z manj znanih področij so pravi učbenik za delavce, ki po samoupravni, poslovodni ali strokovni plati sodelujejo v tvorjenju in izvajanju politike mednarodnega poslovanja Iskre. Mentor: prof. dr. Janez Bukovec Nalogo sta ocenjevala dr. Ludvik Toplak iz Iskre Delte in mag. Mitja Tavčar iz IC. BOJAN DE REJA, dipl. ing. arhitekt. Diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezij-jo — arhitektura. Naslov naloge je Oblikovanje prenosnega mikročitalca. V sklopu razširitve programa Iskrine tovarne VEGA za leto 1985 je Bojan De Reja v diplomski nalogi oblikoval prenosni mikročitalec. Pri tem se je avtor zavzel poleg oblikovanja tudi za samo uporabnost in rokovanje z aparatom. Dodatna vred- nost naloge je v upoštevanju specifičnosti, ki jih zahteva prenosnost. Aparat v zasnovi predstavlja konkurenčnost tujim proizvajalcem sorodne opreme. Mentor: prof. dr. Niko Kralj Nalogo sta ocenjevala Ljuban Klojčnik, dipl. ing. arh. iz Kibernetike in Janez Slavec, dipl. ing. iz ERO. Pripravil: Lado Drobež Foto: LD Andrej Šuštaršič. Andrej Vrhovec. Bojan De Reja. stran 7 Iskra skra Telematika Vitomir Osojnik Pri odpravljanju naših V letu 1984 je Iskra Telematika zabredla v izjemno hude gospodarske težave, ki jih bo morala v letu 1985 odpraviti. Osnove za izboljšanje stanja obstajajo, vendar bodo morali delavci delovne organizacije ob pomoči SOZD Iskra in širše družbene skupnosti zelo angažirano zgrabiti za delo. Vitomir Osojnik, v. d. direktorja Iskre Telematike je o sedanjem stanju v delovni organizaciji dal naslednjo novoletno izjavo: »Eno je jasno: tudi in še posebej v težkih časih moramo verjeti vase, v svoje delo in svojo delovno organizacijo. V tem smislu je treba za skupne cilje delati več in bolje, kot smo morda vajeni in žrtvovati tudi del zasebnega življenja, če je treba. V prid skupnim interesom velja prekiniti z vrtičkarstvom in se odpovedati lokalnim in osebnim interesom. Koristna je zdrava kritika, odprtost in realnost brez histerije. Predvsem pa je pomemben izjemno discipliniran odnos do delovnih zadolžitev. Sprejemanje različnih sklepov nam prav nič ne koristi, če jih nihče ne izvršuje. Prav tako nesprejemljivo je prevračanje odgovornosti na druga ramena. Kaže, da še vedno nismo prav vsi dojeli, v kako resnih časih živimo. Zato naj kar v uvodu zapišem: kdor ni pripravljen izgorevati za naše skupne cilje, naj čimprej odide, še posebej saboterjev v tem trenutku resnično ne potrebujemo! Ne dvomim v delavce iz naše neposredne proizvodnje. Vem in verjamem, da so navajeni in pripravljeni trdo delati. Če bo treba, bodo za delo zgrabili tudi ponoči. Bolj pa bo treba spodbuditi delovno in ustvarjalno silo naših režijskih delavcev. Če se hočemo rešiti iz sedanjih zagat, mora vsakdo sprejeti svoj del bremena. Zaupam v njihovestrokovne sposobnosti, zato jim bo v prihodnje dopuščena večja delovna in ustvarjalna svoboda v okvirih dogovorjenih ciljev. Vendar bo ta svoboda pogojena: za svojimi delovnimi rezultati bo moral vsak posameznik stati z vso odgovornostjo. Dobro delo bomo učinkovito in dosledno nagrajevali, prav tako odločno pabomopreganjali slabo delo in nesposobnost. V tem smislu bomo kmalu začeli izvajati skrbnejši interni nadzor nad izvrševanjem sklepov in nalog, ki nam bo omogočil pravilno razsojanje v konkretnih primerih. Najprej moramo torej napraviti red na lastnem dvorišču. Šele s tem si bomo pridobili boljtrdnozaupanje širše družbene skupnosti. Njena konkretna pomoč nam bo v prihodnje še kako potrebna, saj sami ne moremo razrešiti celotnega vozla problemov. Izjemno zapletene probleme Iskre Telematike rešujemo v prav tako izjemno zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki skoraj ne omogočajo hitrih premikov na bolje. Tudi v letu 1985 moramo računati z nadaljnjim naraščanjem inflacije in obrestnih mer. Še naprej se bomo otepali s pomanjkanjem deviznih sredstev za repromaterial iz uvoza. Reševanje vsakodnevne problematike bo spričo naše visoke zadolženosti od vseh nas zahtevalo maksimalne napore. Že nekaj mesecev se izredno trudimo, da bi našli poti do boljšega poslovanja Iskre Telematike in izpeljati nekatere najbolj nujne notranje konsolidacije, o čemer je bilo že dovolj povedanega in napisanega, prav tako pa so bile zadeve predstavljene tudi na različnih sestankih in sejah samoupravnih in drugih organov. V tem smislu je bila opravljena natančnejša analiza realnega stanja v delovni organizaciji. Veliko naporov smo vložili v zagotavljanje dovolj akumulativnih naročil za naše izdelke, predvsem za izvoz na tuje trge. Danes že lahko rečemo, da smo pri tem uspeli. V tem kratkem času pa nam ni uspelo povezati pretrganih nabavnih tokov za repromateriale z domačega in tujega trga. Glavobole nam povzročajo predvsem izredno dolgi in nezanesljivi dobavni roki. Neurejeno je tudi planiranje znotraj delovne organizacije, kar je posledica nekvalitetne poslovne informatike na področju obvladovanja blagovnih tokov. Vitomir Osojnik, v. d. glavnega direktorja Iskre Telematike. Poslovni rezultati Iskre Telamatike se zelo ostro odražajo tudi v poslovanju širšega družbenogospodarskega okolja, v katero je vpeta delovna organizacija. Zato se danes v razreševanje naših problemov izredno intenzivno vključuje celotna SOZD Iskra, zlasti Iskra Commerce, Iskra banka in tiste delovne organizacije, ki so z našo vsebinsko povezane. Široko podporo imamo tudi v kranjski občini in republiki. SOZD Iskra se zaveda, da je sanacija IskreTelematike izrednega pomena za vso Iskro. Zato nam je uspelo — verjetno prvič vtakovelikem obsegu — aktivirati vse Iskrine sile. Iskra Telematika trenutno doživlja vsestransko podporo in razumevanje ostalih Iskrinih delovnih organizacij, s katerimi je tesno povezana že danes, še bolj trdne odnose pa bo morala razviti v prihodnje, zlasti pri iskanju skupnih poti iz sedanjega položaja, ki se kažejo tudi na področju realizacije bodočih skupnih programov. Prav tako ne pomnimo, da bi se najvišji republiški organi tako intenzivno vklju čevali v reševanje konkretnih problemov neke Iskrine delovne organizacije, kot se to dogaja v našem primeru. Seveda se moramo pri tem zavedati, da pa so možnosti za konkretno materialno pomoč majhne. Razmere v celotnem slovenskem go- I f kra Iskra Iskra Iskra Iskra iskra iskra Iskra Iskri težav ne ostajamo sami Tik pred novoletnimi prazniki je bila odobrena tudi investicija. Omogočila bo razmah v razvoju in proizvodnji izdelkov, ki nastajajo na podlagi lastnega znanja fnso namenjeni predvsem izvozu. Med temi je tudi Sistem Iskra 2000 (na sliki). spodarstvu so znane, zato moramo kar največ napraviti sami. Posebno zahvalo velja nameniti Izvršnemu svetu skupščine občine Kranj in Temeljni banki Gorenjske, ki sta izredno intenzivno vpeta v napore naše delovne organizacije za čim hitrejšo sanacijo in realizacijo naših ambicioznih ciljev v prihodnosti. Kakšne so naše možnosti v prihodnje? Izračuni kažejo naslednje: Iskra Telematika mora v letu 1985 izdelati za 23 milijard din izdelkov. Od tega jih mora 70% nameniti za izvoz. Le tako bo lahko prišla iz sedanjih zagat. Trenutno vse kaže tako, da nam bo uspelo pridobiti dovolj naročil. Vendar pa bo poleg tega treba izpolniti še dva zahtevna pogoja: — pokriti izgubo, ki jo beležimo ob koncu leta 1984. —- zagotoviti devizna sredstva za financiranje nabave repromaterlala in plačilo neblagovnih obveznosti v letu 1985 (izračunan devizni prlmankljaj Iskre Telema- tike v letu 1985 znaša 15 milijonov dolarjev). V zvezi z velikimi prizadevanji za pokritje izgube se moramo zahvaliti vsem delovnim organizacijam iz Kranja, Iskre in PTT Slovenije ter ostalim poslovnim partnerjem, ki so nam odstopili certifikate republiških rezerv. V soglasju z občinskimi in republiškimi organi trenutno teče izredno obsežna akcija za pokrivanje izgub naše delovne organizacije, ki zajema vso Slovenijo in se bo iztekla v januarju 1985. S to akcijo še ne bo možno rešiti vsega našega problema, zato je vzporedno v teku še več drugih akcij, katerih rezultat bo prav tako znan v januarju. Naš največji problem je že omenjeni devizni primanjkljaj. Izračuni kažejo, da brez rednega dotoka deviznih sredstev ne bomo uspeli sanirati sedanjega stanja niti dvigniti realizacije proizvodnje na vrednost 1,8 milijarde din mesečno. Ne moremo in ne smemo več plačevati deviznih sredstev po ubijajočih odstotkih in obrestnih merah, ki so nam v letu 1984 požrle več kot 4 milijarde din čistega dohodka. Tu želimo in potrebujemo konkretno pomoč, ne kot darilo, temveč kot naložbo, oz. nakup po uradnem tečaju, da bomo lahko realizirali naše cilje. Z vsakim dnem, ki mine brez vnaprejšnjega plačila repromaterlala, se nam daljšajo dobavni roki in zmanjšujejo možnosti za popoln zagon proizvodnje. V svetu je veliko povpraševanje po izdelkih, ki jih tudi mi potrebujemo, zato dobavitelji nimajo razumevanja za našo togost. Nihče ne čaka na nas, saj lahko proda boljšemu plačniku. Poleg reševanja že opisanih problemov je v letu 1985 pred delavci naše delovne organizacije še vrsta drugih nalog. Naj omenim le dve najbolj obsežni! Po vseh peripetijah, ki so nam pobrale ogromno časa in energije, smo končno le pridobili vsa potrebna soglasja za nakup licence Sistema 12. S tem sistemom bo prišlo v hišo novo znanje, ki ga bomo lahko uporabili tudi na drugih področjih, na primer pri razvoju lastnega Sistema Iskra 2000. Tudi za to investicijo smo tik pred novim letom dobili »zeleno luč«. Naše velike možnosti so torej odprte. Predvsem od nas samih pa je odvisno, kako jih bomo izkoristili. Odslej nam izgovori ne bodo pomagali več. Z vso odgovornostjo, ki izhaja iz zaupanja družbe in iz naših eksistenčnih potreb, se moramo prizadevno lotiti svojih nalog! Naša prihodnost je torej v nas samih. Sprostimo svoje ustvarjalne sile, ki so bile zaradi premajhnih investicij v preteklosti dostikrat onemogočene, zdaj pa se je zanje ponudila priložnost! Ne smemo se slepiti: leto 1985 bo leto trdnega dela in odrekanj. Toda — hkrati bo tudi leto ustvarjalnega delovnega poleta, s katerim si bomo zagotovili trdnejšo prihodnost. Zato vstopimo vanj pogumno in z optimizmom!« KAZIMIR MOHAR Po številnih uradniških zapletih je končno odobren nakup licence za sodobni komutacijski Sistem 12. Z njim bo prišlo v hišo novo znanje. ikra Iskra Iskra Kibernetika Sprejeli letni načrt Služba za plan in vodenje proizvodnje je skupaj z ostalimi strokovnimi službami delovne organizacije in TOZD pri pravila predlog načrta DO Kibernetika za leto 1985. Obravnavali in potrdili so ga delavski sveti TOZD in delovne organizacije do 26. decembra lani. Priprava letnega programa razvoja DO seje lanizačelaže v marcu. Naslednjih devet mesecev pa smo namenili izdelavi analize razvojnih možnosti po posameznih blagovnih skupinah in analize proizvodnih zmogljivosti, kadrovskim potrebam, načrtovanju izvoza in uvoza, naložbam ter usklajevanju znotraj DO in SOZD Iskra. Glavni cilji razvoja Kibernetike v letu 1985 izhajajo iz načrtovanega dohodka na zaposlenega delavca in povečane proizvodnje za izvoz, kar zagotavlja socialno varnost delavcem in uspešno gospodarsko rast DO. Načrt predvideva povečanje obsega eksterne proizvodnje za 6%, po vrednosti pa za 76%, kar je 15 milijard din. Vrednost skupne proizvodnje bov letošnjem letu skoraj 19 milijard din. Na domačem trgu načrtujemo prodajo v vrednosti 9 milijard din in bo višja za 40%. Skupni izvoz naj bi povečali na 28,7 milijona dolarjev (+22%), od tega bi izvozili na konvertibilni trg za 23 milijonov dolarjev (+28%). Za povečano proizvodnjo bomo potrebovali za 14 milijonov dolarjev surovin in repromateriala iz tujine, kar je 13% več kot v letu 1984. Na domačem trgu bomo nabavili za 4,6 milijarde din, to bo za 38% več kot v letu 1984. V osnovna sredstva bomo investirali 1,6 milijarde din, kar bo 57% več kot lani. Načrtujemo tudi 1,2-odstotno povečanje poprečnega števila zaposlenih — s 4.952 na 5.013 delavcev. V letu 1985 naj bi ustvarili 22,8 milijarde din celotnega prihodka (+57%), 7,5 milijarde din dohodka (+53%) in 4,6 milijarde din čistega dohodka (+52%). Sredstva za sklade bodo za 65% večja kot v letu poprej. Naš cilj mora biti, da bi se dohodek na zaposlenega delavca letos povečal z enega na 1,5 milijona din. Program ukrepov srednjeročnega načrta 1981 —1985 za prihodnje leto je dovolj smelo zastavljen glede na pričakovane gospodarske razmere in terja polno angažiranost ter odgovornost vseh zaposlenih v Iskri Kibernetiki. Zato so sestavni del programa tudi naloge in ukrepi posameznih področij v delovni organizaciji za nemoten potek proizvodnje, povečanje izvoza, varčevanje z repromateriali in energijo, izboljšanje tehnološke in delovne discipline, boljšo izrabo delovnega časa, predvsem pa povečanje dohodka. Božo Lampič Glavni cilji razvoja DO Iskra Kibernetika v letu 1985 v 000 din Plan 1984 Ocena real. 84 Ocena 84 Plan 84 Plan 1985 Plan 85 Ocena 84 Fiz. obseg ekst. proizv. (PCV 84) 8,178.790 8,573.710 104,8 9,064.416 105,7 — eksterna proizvodnja 6,850.752 7,294.. 36 106,5 7,814.370 107,1 — eksterne dobave (Tel., ERO) 1,328.038 1,279.574 96,4 1,250.046 97,7 Eksterna proizv. (po tek. cenah) 8,178.790 8,573.710 104,8 15,115.926 176,3 — od tega eksterne dobave (Tel., ERO) 1,328.038 1,279.574 96,4 1,796.788 140,4 Interna proizvodnja 2,335.761 2,593.171 110,0 3,674.781 141,7 Skupna proizvodnja 10,514.551 11,166.881 106,2 18,790.707 168,3 Prodaja na dom. trgu z ekst. dob. 5,371.878 6,483.884 120,7 9,051.990 139,6 Izvoz (v 000 $) 29.089 23.525 80,9 28.734 122,1 — konvertibilni trg 22.289 19.111 80,9 23.004 120,4 , — klirinški trg 6.800 4.414 64,9 5.730 129,8 Uvoz repromateriala (v 000 $) 13.340 12.318 92,3 13.960 113,3 — konvertibilni trg 8.740 8.259 94,5 9.065 109,8 — klirinški trg 4.600 4.059 88,2 4.895 120,6 Uvoz opreme (v 000 $) 4.800 4.108 85,6 1.549 37,7 — konvertibilni trg 4.800 4.108 85,6 1.549 37,7 _ — klirinški trg — — — — — Nabava na domačem trgu 2,640.689 3,358.542 127 4,641.044 138,2 Naložbe v osnovna sredstva 1,287.630 1,046.492 81,3 1,642.918 157,0 Poprečno število zaposlenih 4.941 4.952 100,2 5.013 101,2 Celotni prihodek 13,184.489 14,462.755 110 22,767.639 157,4 Porabljena sredstva 8,619.038 9,584.812 111 15,298.876 159,6 — od tega amortizacija 589.296 598.350 102 898.474 150,2 Dohodek 4,565.451 4,877.943 107 7,468.763 153,1 Obveznosti iz dohodka 1,900.499 1,865.894 98 2,885.408 154,6 Čisti dohodek 2,664.952 3,012.049 113 4,583.355 152,2 Osebni dohodki 1,948.277 2,195.520 113 3,240,322 147,6 Akumulacija 433,472 519.407 120 934.905 180,0 Del čistega dohodka za sklade 716.675 816.529 114 1,343.033 164,5 Družbeni proizvod 5,154.747 5,476.294 106 8,367.237 152,8 Dohodek na delavca (v din) 956.917 999.170 104,4 1,513.120 151,4 Vlaganje v RR 523.830 626.750 119,6 1,062.000 169,4 Delež vlaganj v RR v dohodku (v%) 11,47 12,85 112,0 14,22 110,7 Avtomatika Usmeritve in cilji na področju kadrovske dejavnosti Na podlagi SaS o temeljih srednjeročnega plana postaja dogovorjena kadrovska politika pomemben dejavnik na področju kadrovske dejavnosti v DO s posebnim poudarkom na skupnem planiranju, usklajevanju kadrovskih potreb in zaposlovanju ter štipendiranju in usposabljanju zaposlenih. Načelo produktivnega zaposlovanja seje lani in preteklih letih uveljavilo v DO, kot posledica stabilizacijskih in restriktivnih ukrepov gospodarjenja. Prav tako postaja pomembno tudi diferencirano zaposlovanje v okviru DO, kar pomeni, da se med drugim uveljavlja prioriteta zaposlovanja po programih, ki so strateškega pomena za DO. Ocena izvajanja kadrovske politike V preteklem srednjeročnem obdobju smoskladnos programskim prestrukturiranjem izvajali tudi prestrukturiranje in razporejanje kadrov v okviru DO. Zaposlovanja iz zunanjih virov smo se posluževali predvsem v primeru potreb po visoko strokovnih (tehničnih,ekonomskih, komercialnih) kadrih. V srednjeročnem obdobju jezaposlovanje naraščalo po stopnji 2,6 do 30.9.1984, oz. — ocena po stopnji 3,30 do konca srednjeročnega obdobja, kar smo, oz. bomo realizirali prek 75% s kadrom iz lastnih virov in ob tem zaposlili vse štipendiste. V tem obdobju smo, oz. bomo zaposlili prek 450 pripravnikov in učencev. Poprečna rast zaposlovanja v DO v proučevanem srednjeročnem obdobju se je gibala v okviru planirane, ki je 3,2% in je dosežena s 3,3%. Nekoliko drugačna pa je slika v temeljnih organizacijah, kjer so indexi rasti zaposlovanja precej neenakomerni in to predvsem zaradi določenih prenosov posameznih dejavnosti iz TOZD vTOZD. Za izobrazbeno strukturo v prikazanem obdobju je značilen izredno pozitiven trend izobraževanja dejanske izobrazbe zaposlenih, največji porast izboljšanja pa beležimo v zadnjih dveh letih. Načrtovano strukturo smo presegli že v prvem polletju letošnjega leta. Razlogi za izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih so v pravilni ciljno usmerjeni štipendijski politiki, dokaj ustreznem zaposlovanju 'in izobraževanju zaposlenih. Z doseženim stanjem pa ne moremo biti zadovoljni zlasti, če upoštevamo, da nam pokrivanje zahtevane izobrazbe z dejansko še vedno odstopa in sicer pri visoki za 26%, pri višji pa celo za 50%. Predvidevamo, da se bo pokrivanje zahtevane izobrazbe z dejansko v tem srednjeročnem obdobju izboljšalo za okoli 20% in bo doseglo stopnjo prek 85% pri visoki, oz. 70 pri višji. Fluktuacija Fluktuacija kadrovjesicer neizbežen pojav v današnjem času, včasih je tudi pozitivna, prepogosta menjava del in nalog, oz. pogosta sklepanja novih delovnih razmerij pa pomeni za delovno organizacijo, oz. TOZD velike izgube, predvsem zaradi visokih stroškov adaptacije novih kadrov ter zaradi rušenja kontinuitete delovnega procesa. Ekonomski učinek fluk-tuacije je sicer težko izračunati, vendar, če ugotavljamo stroške prenehanja in sklepanja delovnih razmerij, priučevanje in adaptacije, stroške doseganja polnega delovnega učinka in stroške neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti lahko pridemo do zaključkov, da se nam mnogo bolj izplača vlagati sredstva v izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, to je tudi v OD in s tem zagotoviti stalnost že zaposlenih kadrov. Odstotek fluktuacije v DO znaša 1981 =5,3, 1982 = 5,2, 1983 = 4,3,1984 (30,6.) 2,9%. V navedene odstotke fJuk-tuacije pa niso všteti delavci, ki so odšli v J LA (okoli 1,5 do 2%) in notranja migracija kadrov. Odstotek fluktuacije se iz leta v leto znižuje, zlasti pa se je zmanjšal v odnosu na prejšnje srednjeročno ob- dobje, v katerem je znašal prek 9%. V odnosu na preteklo srednjeročno obdobie pa je v porastu notranja migracija, kar ima sicerdoločene pozitivne učinke, z vidika TOZD in adaptacije kadra pa tudi negativne. Vsekakor bo potrebno pri notranji migraciji doseči neko opti-malnost. Poprečni odstotek migracije kadrav okviru DO je nad 7%, kar pomeni, da je poprečna skupna fluktuacija vTOZD okoli 14%. Topa je odstotek, ki je v vsakem primeru previsok. In kaj pri tem zmanjšati — zunanjo, zlasti pa.notranjo migracijo kadra. Res pa je, da odpade na razne reorganizacije in prenose dejavnosti iz TOZD v TOZD okoli 4%. Usmeritve in cilji kadrovske politike Kadrovska politika naj tudi v bodoče temelji na širokih demokratičnih samoupravnih osnovah in vsebuje cilje, ki so skladni z razvojem socialističnega samoupravljanja in DO. Temeljna usmeritev kadrovske dejavnosti mora biti v skladu z osnovnimi usmeritvami temeljnih organizacij, oz. z enotno usmeritvijo delovne organizacije kot celote, realizacijo in osvajanjem proizvodnih programov, povečanjem storilnosti dela in rentabilnosti poslovanja. S tem v zvezi mora biti kadrovska dejavnost usmerjena predvsem v izboljšanje strokovne in samoupravne usposobljenosti delavcev in v njihov vsestranski razvoj. Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, družbenih usmeritev in časa, v katerem živimo, nam narekujejo, dav naslednjem planskem obdobju izvajamo aktivno kadrovsko politiko na vseh področjih kadrovske dejavnosti in še bolj utrdimo načelo produktivnega zaposlovanja, programskega štipendiranja in usposabljanja. (se nadaljuje) DO Kibernetika Kadrovske spremembe Obveščamo vas, da so bile s 1. 1. 1985 v naši delovni organizaciji izvedene naslednje kadrovske spremembe: 1. Jože Zmrzlikar, dipl. ing. metalurgije, dosedanji direktor TOZD Tovarna sestavnih delov, je bil imenovan za direktorja področja kvalitete v delovni organizaciji. 2. Vlado Stritih, dipl. oec., dosedanji pomočnik komercialnega direktorja, je bil imenovan za direktorja TOZD Števci. Dosedanji direktor TOZD Števci Viktor Kosec odhaja v pokoj. 3. Vlado Lampič, str. ing., je bil imenovan za direktorja TOZD Tovarna sestavnih delov. 4. Martin Leskovar, dipl. oec., dosedanji direktor Nabave, je bil imenovan za direktorja Iskra Inženiringa v okviru delovne skupnosti Komerciala. 5. Sandi Kristan, str. ing., je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Nabave v okviru delovne skupnosti Komerciala. Želimo, da bi vaše sodelovanje z novoimenovanimi tovariši potekalo uspešno. kra Iskra Iskra Avtomatika Merilna tehnologija — Vedno večja stopnja uvajanja mikroelektronike in stalna težnja po vedno večji kvaliteti izdelkov zahtevata od delovnih, oz. temeljnih organizacij, da resno in z vso odgovornostjo uvedejo kontrolo kvalitete izdelkov, ki jih pošiljajo na domači trg in izven naših meja. Ena izmed temeljnih organizacij Avtomatike, ki proizvodni program: naprave za avtomatizacijo v železniškem incestnem prometu, za avtomatsko krmiljenje, regulacijo in varjenje v procesnih in delovnih strojih, za tehtanje in doziranje, vključno z elektromehanskimi elementi in sklopi za kompletiranjeteh naprav,za varjenje, navarjenje in rezanje ter proizvodnjo elementov in varilnega pribora, naprav za mehanizacijo in avtomatizacijo varjenja ter javljanje požara in vlomov, kakor tudi proizvodnjo alarmnih signalov, naprav za registracijo, nenehno bogati z višjo tehnološko-tehnič-no ravnijo, je TOZD Avtomatske in varilne naprave. Z reorganizacijo v sami temeljni organizaciji so pred dvema letoma sprejeli odločitev, da formirajo posebni oddelek merilne tehnologije, ga opremili s tremi računalniki in pridobili strokovni kader, elektroinže-nirje — elektronike, (trenutno jih je v oddelku 6), ki so se v prvi fazi seznanili z razvojno^-programsko usmeritvijo temeljne organizacije, predvsem s programom naprav na področju industrijske avtomatizacije ter z možnostjo testiranja in usmerjanja mikroelektron-skih naprav. Hkrati so razvili in izdelali tudi delovne pripomočke (adaptorje itd.), ki jih poleg računalnikov uporabljajo pri testiranju kazalnikov pozicij, servore-gulatorjev, sistemov za krmiljenje itd. Poleg tega, da elektronsko testiranje zagotavlja večjo kakovost izdelkov, ki se pojavljajo na tržišču (manj reklamacij), se takšen način dela odraža predvsem v temeljni organizaciji, v krajšem delovnem procesu. Vzemimo za primer testiranje zahtevnega modula pri protipožarni centrali, klasično testiranje zahteva nekaj ur dela, na računalniku pa je opravljeno v nekaj minutah. Oddelek merilne tehnologije je povezan, oz. jev istem prostoru kot merilnica, kar daje določene prednosti, oz. slabosti. Kot je povedal Drago Androjna, vodja sektorja tehnološke priprave, imajo v načrtu še naslednje: — oddelek merilne tehnologije naj bi dobil svoj ločen prostor, s potrebno opremo, s čimer bi delavcem zagotovili nemoteno delo — postopno bodo uvedli Za testiranje so potrebni tudi delovni pripomočki, ki so jih fantje izdelali sami tudi računalniško testiranje naprav iz varilnega programa — v smislu notranje delit- ve dela, glede na delokroge, je predvideno, da bo en delavec specializiran zasoft vvare — vključili se bodo tudi v pripravo postopka testiranja novih, zahtevnejših me-rilno-pozicionirnih naprav itd. Nalog je torej dovolj. Poleg strokovnosti, volje, razumevanja in delovne discipline kar je v zadnjih dveh letih dalo že vidne rezultate, morajo kot prvo izkoristiti tudi možnost za nabavo dodatne, potrebne opreme, s pomočjo katere bodo lahko razširili računalniško testiranje tudi na najbolj zahtevne naprave proizvodnega programa., Konstituiranje tehnološkega kolegija V sredo, 9. t. m. je bila v prostorih sejne februarja, opredeljena vsebina dela. Hkrati sobe na Savski c. 3 prva seja tehnološkega pa naj tudi razmejuje odgovornosti v zvezi s kolegija delovne organizacije Avtomatika. tehnologijo vtemeljnih in delovni organiza- Področni kolegij za tehnologijo je bil ciji. V razpravi, ki je sledila, so bili podani ime'novan s sklepom poslovodnega kolegija tuc,i naslednji, konkretni predlogi: delovne organizacije in sicer kot delovno — tehnološki kolegij mora postati nosi-telo poslovodnega odbora pri izvajanju lec usposabljanja in šolanja pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih — obravnava strateške naloge za izva-ima le-ta na področju tehnologije. Osnovni janje novih tehnologij na ravni SOZD Iskra namen, oz. cilj imenovanja omenjenega — obravnava in daje soglasje k predlo-kolegija je, da s koordiniranim in gom za nabavo investicijske opreme strokovnim delom vpliva nadvig tehnološke — vzpostavi povezavo z drugimi Iskri-ravni v delovni organizaciji. Prav iz tega nimi organizacijami, ki so na višji stopnji razloga so v njegovi sestavi najbolj tehnološke urejenosti itd. odgovorni, strokovni delavci, ki se v Člani kolegija so ob tej priložnosti dobili temeljnih organizacijah Avtomatike ukva- tudi nalogo, da pripravijo povzetek stanja s rjajo s tehnologijo. Vodi ga Anton Demšar, področja za tehnologijovTOZD.vključnos ki ima pri izvajanju nalog koordiniranja problematiko in nalogami. V skladu s delovnega procesa na področjutehnologije sklepom, da so sestanki kolegija vedno v vsa pooblastila poslovodnega odbora. drugi temeljni organizaciji Avtomatike, bo Na prvem sestanku so se člani med "'naslednji, v pričetku februarja, v TOZD drugim dogovorili, da mora biti v poslov- Avtomatske in varilne naprave v Stegnah, niku, ki bo izdelan do sredine meseca Š. D. Dvig tehnološke ravni v delovni organizaciji je izmed osnovnih nalog tehnološkega kolegija Iskra Iskra Avtomatika Iskra Iskra Iskra Terminal za prodajo voznih kari na ŽG Ljubljana V Iskrini delovni organizaciji Avtomatika so v sodelovanju s strokovnjaki Železniškega gospodarstva Ljubljana prvi v Jugoslaviji razvili in pripravili ustrezen terminal za prodajo železniških vozovnic. S preizkusom omenjenega terminala so pričeli s 16. 7. 1984 na potniški postaji v Ljubljani. Ne glede na to, da je poskusni terminal v razvojnem okolju Iskre pokazal zadovoljive rezultate, sta se proizvajalec in uporabnik odločila, da bosta zaradi občutljivost področja in novosti podaljšala čas testiranja v realnem okolju, oz. opazovanje delovanja in učinkovitosti s terminalom opremljenega mesta. Pri ŽG pričakujejo, da bo potrebno nekatere elemente v zasnovi, po opravljenem testiranju, še dodelati. Posebno pozornost bodo posvetili prilagodljivosti naprave za izvajanje osnovne funkcije po naslednjih elementih: — popolnosti funkcij — enostavnosti in hitrosti dela — varnosti podatkov in — zanesljivosti delovanja. Problem varnosti je v danem primeru najobčutljivejša točka, saj gre za varovanje v smislu: — onemogočanje dela nepooblaščenim osebam — onemogočanje poneverb — možnosti rekonstrukcije podatkov po odpravljenih okvarah — onemogočanje izgube bistvenih podatkov in — fizične varnosti pri delu. Ker s strani jugoslovanskih železnic še niso pripravljene vse potrebne skupne osnove za uvedbo terminalske prodaje voznih kart, so prodajo kart na terminalski blagajni omejili le na relacijo znotraj slovenskih in istrskih železnic, kar kot zagotavljajo, ne bo bistveno vplivalo na rezultate testa. Za potrebe preiskusnega obratovanja so pripravili tri skupine navodil: ' — navodila za blagajniško poslovanje, ki definirajo potrebne dokumente in obrazce, programske in podatkovne medije ter delo z njimi, prevzem terminala, izvajanje tarifnih sprememb, zaščito terminala, vodenje blagajne in vodenje dokumentacije, — navodilo za delo, ki tako za blagajnika, kot za ostale prizadete službe določa potrebno opremo in pripomočke za delo, opis procesa dela z vsemi predvidenimi izjemnimi postopki ter vodenje dokumentacije — navodila za rokovanjestermi-nalom. to je od opisa terminala. Na ljubljanski železniški postaji. priključevanja, pristopa do programov, uporabe programov do ukrepov ob morebitnih izjemnih stanjih. Vsa ta navodila so bila delno, ali v celoti osnova za šolanje in pripravo osebja. Šolanje je bilo razdeljeno v tri skupine: — šolanje instruktorskega in nadzornega osebja, kjer je bil poudarek predvsem na postopkih, — šolanje blagajnikov — operaterjev na terminalu, ki je vključevalo tudi daljše praktično delo, kajti od njih že v začetku zahtevamo določeno raven rutiniranosti — interna objava prodaje na JŽ ter inštruktaža vsega operativnega osebja (sprevodnikov) na vlakih, ki vozijo po progah Slovenije in Istre, vključno z avtobusnimi prevozniki koprskega območja. Prve ocene so pokazale, da elementi terminala delujejo zanesljivo in da so programske rešitve ustrezne. Pav tako je bil novi način prodaje voznih kart ugodno sprejet; tako pri potnikih, ki dobijo pregleden potni dokument in ker je čakanje relativno kratko (hitrost odprave potnikov je dosegla pričakovano — to je približno 20 sekund za en zahtevek), kot pri blagajnikih, katerih delo je preprostejše, točnejše in udobnejše. Še nekaj besed o samem terminalu: je samostojen aplikacijski program, ki je namenjen poslovanju v notranjem železniškem prometu. Konfiguracija enega delovnega mesta obsega: — računalnik ISKRA ID 80—71, 128 K RAM, — tastaturo — dva disketna pogona. —- printer EG 400 FB za tiskanje in rezanje kart, — display za prikazovanje cene in relacije. Ob zagonu program terminala’ najprej prebere z diskete v vmesni pomnilnik osnovne podatke, ki so pomembni za njegovo delo. To so imena končnih postaj, razdalje do njih, vmesne postaje in vozne cene. Ko program naloži osnovne podatke, je treba blagajno odpreti. Po pritisku na ustrezno funkcijsko tipko za odpiranje operater vnese datum, svojo tajno šifro in začetni znesek blagajne. Vsi ti podatki, razen tajne šifre se zapišejo na tiskalnik. Vsakega prvega v mesecu ob prvem odpiranju blagajne se na tiskalniku izpiše še mesečno poročilo s kumulativami za vse operaterje. Ko je blagajna odprta, je terminal pripravljen za izdajanje vozovnic. Vsi podatki o vozovnici razen končne postaje so predstavljeni (standardna vozovnica), zato program najprej vpraša po končni postaji. Končno postajo lahko vnesemo na tri načine. Če operater vnese samo končno postajo, bo terminal predpostavil vozovnco za eno odraslo osebo, brez popustov, z začetno postajo npr. Ljubljana, drugi razred, potniški vlak, enosmerna vožnja, datum veljave pa je enak datumu izdaje. Prednastavljenim podatkom lahko spremenimo vrednosti z ustreznimi funkcijskimi tipkami (npr. drugi razred spremenimo v prvi, potniški vlak v brzega itd.). Ko so vsi podatki o vozovnici vnešeni. program s funkcijsko tipko za izračun izpiše ceno prevoza na ekranu računalnika. Poleg tega se cena in relacija prikažeta na displayu, ki je obrnjen proti potniku. Če želimo to vozovnico izpisati na tiskalniku, uporabimo funkcijsko tipko za tiskanje, drugače pa lahko s posebno funkcijsko tipko izvedemo prehod na standardno vozovnico. V prvem primeru še vsi podatki o vozovnici zabeležijo na disketi v disketni enoti 1, na disketi v disketni enoti 0 pa se dopolnijo kumulative za operaterja, ki dela na blagajni. Šele potem program izpiše vozovnico na tiskalniku. Pri tem je časovni zamik tako majhen, da ga niti ne opazimo. Isto vozovnico lahko še poljubno mnogokrat izpišemo s funkcijsko tipko za tiskanje. Poleg tega, da vozovnico izdamo, jo lahko tudi anuliramo. To dosežemo tako, da najprej vnesemo vse podatke, nato pa namesto tipkeza izračun uporabimotipkoza anuliranje. Terminal vpraša, če je vračilo 90 ali 100%. Po vnosu ustreznega podatka programa izračuna znesek vračila. Zaradi gotovosti terminal vpraša, če želimo vozovnico res anulirati. Ob pozitivnem odgovoru se izračunani znesek vračila odšteje od kumulative operaterja, ki dela in shrani na disketi. Vozovnice program ne izpiše. Operater ima možnost zapustiti delo na terminalu tako, da s posebno funkcijsko tipko nakaže odmor. Izdajanje vozovnic je onemogočeno, dokler spet ne vnese svoje tajne šifre. Ob zaključku svoje izmene operater zaključi blagajno s funkcijsko tipko za zapiranje. Ob tem se na tiskalniku izpiše protokol, ki vsebuje številko blagajne, številko operaterja in dnevno kumulativo tega operaterja. Uporaba terminala je preprosta, saj v obliki dialoga vodi operaterja. Morebitne napačne vnose terminal zavrača z opozorilnimi izpisi in piskanjem. Ob koncu vsake izmene daje pregled nad stanjem blagajne v obliki dnevnega poročila za vsakega operaterja. Vsakega prvega v mesecu (oz. ob periodičnih obračunih) daje stanje blagajne za vsakega operaterja. Podatki o izdanih in anuliranih kartah, shranjeni na disketah, se direktno čitajo in obdelujejo na računalniku IBM 4341 z operacijskim sistemom DOS/VME. Zamenjava osnovnih podatkov v programu (cen, novih postaj, itd.) je hitra in enostavna. Povzeto po zborniku Elektrotehniške zveze Slovenije in prospektnem materialu Avtomatike stran 13 Široka potrošnja Direktor TOZD Prodaja Široke potrošnje Franc Anžič: Slabše od načrtov, boljše od pričakovanj Širokopotrošni izdelki, vsaj tisti, ki niso najnujnejši za lajšanje tegob življenja delovnega Jugoslovana, (ne)služijokot barometer kupne moči. Zaostajanje rasti prejemkov za rastjo cen se seveda pozna pri povpraševanju: vse težje je v takih razmerah spravljati v promet izdelke, ki jih glede uporabnosti lahko uvrstimo med luksuzne, tiste torej, brez katerih življenjski standard ni bistveno nižji. Kako prodaja na domačem trgu delovna organizacija, ki jožeime uvršča med proizvajalceartiklovzaširoko rabo?OdgovarjadirektorTOZD Prodaja Široke potrošnje F rane Anžič, ki dodobra pozna lastnosti jugoslovanskih kupcev. zato pričakujemo predvsem sprotna naročila. Stroški za zamudne obresti so pač postali previsoki, da bi jih bilo možno vključiti v stroške poslovanja.« So zaostrene razmere še drugače vplivale na odnose s trgovskimi organizacijami? »Lani smo začasno, zaradi zamrznitve prodajnih cen, znižali rabate trgovcem za 2%. Sedanji plačilni rok je Iskro prisilil, da je trgovcem obljubila vrnitev prodajnih pogojev na okvire, ki so veljali v letu 1982. To seveda velja za nekatere blagovne skupine. Glede prodaje same pa bo dobro vpeljana prodajna organizacija z izkušenimi trgovci bolj kot kdajkoli pomembna za proizvodne TOZD. Sprotno naročanje bo kljub vremenu potekalo po določenih zakonitostih, ki jih izkušen prodajnikvdobršni meri pozna.« Lanski prodajni rezultat je lahko Izhodiščna osnova za celovitejšo »Lanska prodaja na jugoslovanskem tržišču je pravzaprav presenetila celo nassame, saj optimističnemu gospodarskemu načrtu navkljub.nismo povsem verjeli v možnosti, da bi se približali izpolnitvi planskih ciljev. No, pa nam je to v dobršni meri vseeno uspelo, saj današnje ocene navajajo, da smo glede planavzaostanku le za desetino. To jevsekakormnogoboljeod pričakovanj.« Kakšni pa so vzroki, da prodaja vendarle ni dosegla načrtovanega obsega? »Decembra 1983. smo se bili prisiljeni »vključiti« v zamrznitev cen, kar je imelo katastrofalne posledice za poslovanje v prvem lanskem polletju. Veljavno odobrene cene naših izdelkov smo morali vračati v nerealne ovire, kar jeglede na popolno svobodo dobaviteljev surovin in elementov pri oblikovanju cen seveda primerno odsevalo na rezultatih poslovanja — in seveda prodaje. Proizvajalne temeljne organizacije niso dosegle načrtovanega vrednostnega obsega proizvodnje, izjema je le pržanska temeljna organizacija, kjer so plan presegli za 15% in v primerjavi z letom poprej že novembra dosegli indeks kar 180! Kakor je pržanski rezultat izreden pa ne gre pozabiti, da sodi.v okvir preventivne sanacije in dela v resnično izrednih razmerah « Je povečani proizvodnji sledila tudi ustrezno povečana prodaja? »Akcija, ki smo jo pripravili za prodajo povečanega števila TV sprejemnikov, nam je v celoti uspela. Mesečno smo prodali 3000 televizorjev, kar štejemo za soliden prodajni rezultat — boljši od pričakovanj. Tuka prodaja pa se bo seveda odrazila tudi na poslovnih rezultatih Tovarne TV sprejemnikov. Nekoliko slabše, a še vedno zadovoljivo, smo prodajali brivnike — v celoti gledano s prodajo izdelkov s Pržana — ki praktično vse svoje izdelke prodaja na trgovskih pultih — nismo imeli resnejših problemov. Padec kupne moči. prebivalstva nam torej ob povečanih prodajnih naporih še ne dela preglavic.« Kako pa bo s prodajo letos? Se razmere glede na vse bolj plitev potrošnikov žep in vse dragocenejši kapital vendarle pričenjajo spreminjati? »S sklepanjem pogodb s podpisniki samoupravnih sporazumov o prodaji naših izdelkov v Jugoslaviji smo decembra že zaključili, zato imamo sliko letošnje prodaje že precej jasno. Spremembe so, pogojuje pa jih ostrina plačilnih pogojev, ki postajajo za vse manjšo finančno moč trgovcev vse manj sprejemljivi. Naši prodajalci — v mislih imam seveda trgovske organizacije — so nam dali vedeti, da ob plačilnem roku 35. dni ne bodo mogli specificirati potrebza več kot mesec dni vnaprej. Pa še to je verjetno optimistična napoved, Direktor TOZD Prodaja DO Široka potrošnja Franc Anžič. napoved letošnjega prodajnega poslovanja. Kaj pričakujete? »Glede na rezultate prodaje, ki lani nikakor ni potekala v normalnih razmerah pa smo vseeno dosegli ■ precej; lahko letošnje leto ocenim optimistično. K temu me spodbuja tudi podatek, da v lanskem letu nismo »pridelali« za več kot 18 prodajnih dni vezave zalog gotovih izdelkov in rezervnih delov. Tudi razgovori s predstavniki najpomembnejših kupcev po Jugoslaviji so spodbudni. Težav s prodajozato vsaj v večjem obsegu ne pričakujemo.« Besedilo in foto: Stane Fleischman Televizorji — barvni in črno beli — ki jih Izdelujejo na Pržanu, v Tovarni TV sprejemnikov, gredo kljub zmanjšani kupni moči jugoslovanskih potrošnikov dobro v promet, kljub povečani proizvodnji tudi za letošnje leto, kotkaie, s prodajo ne bo težav. Pa tudi za ostale širokopotroŠne Izdelke, ki jih Ima v programu Istoimenska DO, večjih zadreg ne gre pričakovati. Na fotografiji: 'staranje6 popularnih prenosnih črno belih TV sprejemnikov v tovarni na Pržanu. Odbor za razvoj samoupravljanja Široke potrošnje Pred obilico dela Odbor za razvoj samoupravljanja je poleg odbora za gospodarjenje najbolj delaven izvršilni organ delavskega sveta Široke potrošnje. Tako . vsaj kažejo izkušnje iz preteklega mandatnega obdobja, ko je odbor za razvoj samoupravljanja »prežvečil« obilico samoupravnih aktov in jih pripravil do oblike, ko so o njih lahko odločali samoupravljale!. V petek, 11. januarja, se je sestal odbor za razvoj samoupravljanja na prvi seji v tem mandatnem obdobju. Konstituiranje tega organa je bilo glede na volitve razmeroma pozno, vendar gre za posledico dejstva, da pač ni bilo dejavnosti, ki bi narekovala prisotnost tega odbora. Že na prvi seji, na kateri so za predsednikaznova izvolili Staneta Fleischmana, (DSSS) za namestnika pa Albina Pahorja (TOZD Prodaja), je odbor pričel z intenzivnim delom. Uskladili so pripombe k osnutku dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju v DO Iskra Široke potrošnja glede na zahteve Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, obravnavali pa so tudi samoupravni sporazum Široke potrošnje o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Tega so obravnavali v okviru usklajevanja pripomb in dopolnitev glede na zahteveZakona ozdruženem delu in Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Tako je odbor pripravil in samoupravno uskladil vsa določila, oz. , spremembe, o katerih bodo delavci TOZD in DSSS odločali na referendumih. SF Avtoelektrika Lahko bi bilo manj nesreč pri delu Prvi mesec novega leta se že počasi izteka kar pomeni tudi priložnost za razrie obračune v primerjavi s preteklim letom. Eden takih obračunov je tudi varstvo pri delu, oz. število nesreč, ki so se zgodile v letu 1984 in njihova primerjava z letom poprej. V službi varstva pri delu v novogoriški Iskri — Avtoelektriki smo se pogovarjali z referentom za varstvo pri delu Jankom Bratušem. Kako ocenjuješ varstvo pri delu v minulem letu? Nesreče pri delu so vsekakor eden izmed pokazateljev stanja varstva pri delu. Iz analize, ki sem jo pripravil je moč razbrati, da je število nesreč pri delu, v primerjavi z letom 1983, nekoliko naraslo. Največji porast nesreč smo zabeležili vtovarni malih zaganjalnikov, v tovarni delovnih sredstev in v tovarni AET Tolmin. V ostalih TOZD je stanje enako predlanskemu. Zmanjšala pa se je resnost poškodb, ki je bila leta 1983 8,59 na 7,15 dni bolniškega staleža za vsako nesrečo. To pomeni, da so bile nesreče lažje oblike in so seveda zahtevale krajši bolniški stalež in sicer 1114 dni v delovni organizaciji, v TOZD in DSSS s sedežem v Šempetru pa 662 dni bolniškega staleža. Manj nesreč pa so zabeležili v ljubljanski tovarni žarnic. Urejeno delovno mesto — pogoj za varno delo. udarci. Na poti na delo ali z dela se je poškodovalo 18 delavcev. Prav te nesreče pogostokrat terjajo daljši bolniški stalež, zaradi tega se povečuje tudi resnost, oz. pogostnost nesreč. Kako bi še izboljšali varstvo pri delu? To, oz. zmanjšanje nesreč pri delu lahko dosežemo le s stalnim sodelovanjem delavcev, boljšo, pogostejšo in doslednejšo uporabo osebnih zaščitnih sredstev, večjo disciplino na delovnih mestih ter kontrolo na delovnih pripravah, napravah in strojih. K varstvu pri delu pripomorejo tudi uvajalni seminarji za novo sprejete delavce? Da, v okviru uvajalnih seminarjev smo lansko leto organizirali in realizirali izobraževanje in preizkus znanja iz varstva pri delu za novo sprejete delavce. Preizkus znanja je opravilo 234 delavcev. V aprilu smo organizirali in realizirali seminar v tovarni delovnih sredstev in v TOZD — Komerciala za voznike viličarjev. Seminarja seje udeležilo 46 delavcev. In kakšno je bilo požarno varstvo? Na tem področju smo zabeležili dokajšnjo varnost, saj je bilo lani le sedem začetnih požarov in sicer trije v tovarni velikih zaganjalnikov na liniji rotorja, kjer je gorela naprava za spajkanje, naprava za impregnacijo ter motor na stružnici. V tovarni malihzaganjalnikov je prišlo trikrat do začetnega požara na avtomatu za struženje pokrova. Požari niso povzročili materialne škode, razen porabe vsebine gasilnih aparatov. Naj še dodam, da poteka izobraževanje iz požarnega varstva in preizkus znanja vzporedno z izobraževanjem varstva pri delu. M.R. Rekordna proizvodnja zaganjalnikov Kakšne so najpogostejše nesreče? Tu vsekakor prednjačijo razni vrezi, teh je bilo41. Zaradi poškodb oči je iskalo27 delavcev zdravniško pomoč. Tem sledijo stisnitve in Kolektiv tovarne malih zaganjalnikov, temeljne organizacije novogoriške Iskre Avtoelektrike, je dosegel zadnji lanski delovni dan izjemen uspeh. V desetletnem obstoju te tovarne še niso dosegli tolikšne proizvodnje malih zaga- Novogoriška Iskra Avtoelektrika je zanimiva za marsikoga. Obiskov jevedno veliko, saj je v proizvodnih halah res kaj videti. In tako obiščejo po eno izmed temeljnih organizacij vsako leto tudi paraplegiki iz novogoriške občine. Zadnje dni lanskega leta so obiskali tovarno velikih zaganjalnikov in sl z zanimanjem ogledali proizvodne postopke in delovne operacije. Po ogledu so se zadržali v daljšem razgovoru s predsednikom osnovne organizacije sindikata te TOZD Milanom Hvalo ter s člani aktiva Invalidov v Avtoelektriki. njalnikov, kot so jo tokrat. Naredili so rekordnih 361.376 zaganjalnikov za razne tipe osebnih avtomobilov. Zadovoljstvo je bilo čutiti na vsakem koraku, zato je bilo tudi slovo od starega leta toliko bolj veselo in sproščeno. Tudi narejene dnevne količine zaganjalnikov so bile daleč nad povprečjem. Posamezne izmene (dopoldanska in popoldanska) so naredile celo po 960 kosov, kar predstavlja spet svojevrsten rekord. Poglejmo nekoliko podrobneje, kako je ta 356 članski kolektiv dosegal, oz. presegal zastavljene planske cilje. V sredini oktobra lani so presegli proizvodnjo iz leta poprej in sicer z 283.798 zaganjalniki. Drzno zastavljen letni plan 350.000 zaganjalnikov so presegli 20. decembra in kot že rečeno, zadnji delovni dan v letu 1984 so zaključili s 361.376 narejenimi zaganjalniki. Za dosego takega uspeha je bilo potrebno seveda veliko naporov in požrtvovalnosti, za kar pa ni nikomur žal, saj je poplačana z doseženim rekordom. Vsem iskrene čestitke! Marko Rakušček stran 15 a iskra Iskra a Iskra Iskra Iskra Commerce Ssk v Iskre 1*3 • C m' ^ ! 5$Piki Iskra iskra Iskra Iskra Nagrade in priznanja iskre Commerce ter priznanja jubilantom dela Delavski svet Iskre Commerce je na zadnjem zasedanju v minulem letu razpravljal in sklepal o nekaterih pomembnih vprašanjih — med drugim je potrdil gospodarski načrt Iskre Commerce za leto 1985 — slavnostni del zasedanja pa je izkoristil za podelitev nagrad in priznanj Delovne organizacije Iskra Commerce ter za podelitev priznanj delovnim jubilantom. Iskra Commerce je za leto 1984 podelila 3 nagrade in 9 priznanj. Nagrade podeljuje delavcem kolektiva za trajnejše ustvarjalno delo in dosežke v razvoju trajnega pomena, ki so prispevali k uresničevanju in napredovanju položaja delovne organizacije Iskre Commerce na področju trženja, družbeno-ekonomskem utrjevanju kolektiva in razvoja delavskega samoupravljanja ter uveljavljanju in utrjevanju družbeno-političnih dejavnosti v Iskri Commerce. Priznanja so prejeli delavci za dolgoletno marljivo delo v delovni organizaciji, oz. za enkratne dosežke na vseh področjih, ki vidneje prispevajo k poslovanju, uspehu in ugledu Iskre Commerce. Nagrade Iskre Commerce so prejeli Čedomir Pivac. ČEDOMIR PIVAC, nekdanji direktor Iskrinega predstavništva vSplitu. V Iskri zaposlen od 1.6. 1955 do upokojitve 30. 6. 1984. Začel je kot pionir Iskre na področju Dalmacije na sistemu brezžičnih zvez, VF telefonije in radia — relejnega prenosa. S svojim znanjem in sposobnostjo je že od vsega začetka užival ugled tako pri svojih sodelavcih kakor tudi pri kupcih. V celotnem obdobju njegove zaposlitve v Iskri je prav po njegovi zaslugi prišlo do širjenja in uveljavljanja na tržnem področju filiale Split, ki se razprostira od Zadra do Dubrovnika. S svojimi izjemnimi sposobnostmi in svojim odnosom je znal odpirati poti za nova, gospodarska, poslovna in samoupravna povezovanja tamkajšnjih gospodarskih in tržnih organizacij Iskre. Prednosti poslovno in strokovno sposobnega človeka in pa izredno odgovornega delavca je znal povezati z lastnostmi dobrega organizatorja in oblikovalca samoupravnih družbenih in ekonomskih odnosov znotraj poslovnih enot same filiale. Bil je vedno vzor svojim mlajšim kolegom, direktorjem filial. S svojimi strokovnimi predlogi je veliko prispeval, m 4..i Julij Novljan. da so bile konference filial uspešne in da so bila sprejeta pravilna in konkretnastališča. Bil je izreden borec za Iskrine interese, zelo budno je spremljal kvaliteto Iskrinih izdelkov in je na vsako pomanjkljivost hitro in neizprosno reagiral. Izredno dobro je razvil odnose s podpisniki SaS. Vedno je bil njegov cilj čimveč tržiti prek Iskrinih lastnih prodajnih kanalov. V te namene je formiral veleprodajno skladišče in razvil prodajo prek IPvv Splitu in Zadru. S takim načinom trženja je dosegel, da je bila Iskra vse manj odvisna od veletrgovine in od tržnih nihanj. Tak obseg prodaje je seveda nenehno terjal tudi dobro in kvalitetno servisno mrežo. V te namene je organiziral servis v Splitu, Zadru in Dubrovniku. V filiali je danes zaposlenih 7 delavcev, v servisih 30 in v industrijskih prodajalnah 10, skupaj na področju filiale Split združuje delo 52 delavcev. Celotna realizacija prodaje znaša 964.986.000 din, od tega pa245.500.000.— din prek naših trgovin in VPS. Kot sodelavec, delavec in kot dober strokovnjak je bil vedno pošten, odgovoren in zavzet za napredek Iskre. Čedomir Pivac je bil za svoje zasluge že odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem. Milka Mokorel. JULIJ NOVLJAN, direktor tržnega področja II v zunanje-trgovinski temeljni organizaciji Iskre Commerce. V Iskri zaposlen od 1. 1. 1947. Takoj po končani NOB, v kateri je tudi aktivno sodeloval, se je vključil v vrste Iskre. Njegova delovna pot v Iskri ga je od leta 1945 vodila prek Višje industrijske šole v Kranju do vodje proizvodnje v Elektromehaniki. Leta 1960 je prevzel odgovorna dela v takratni»PSO«(Prodajni servisni organizaciji Iskre) v Ljubljani. Od leta 1962 do 1968 pa je bil direktor Iskre na Pržanu. Leta 1968 se je vrnil v »PSO« in se posvetil Iskrinim prizadevanjem za čim večji izvoz izdelkov. Od leta 1974 do 1980 dalje pa je direktor tržnega področja za ZRN, Švico, Avstrijo in Skandinavijovlskri Commerce. l/es čas je bil politično aktiven, saj je član ZB, ZK ter različnih drugih družbenopolitičnih in telesnokulturnih organizacij, v katerih je vedno zelo zavzeto opravljal vodilne in odgovorne funkcije (prvi predsednik Delavskega sveta Iskra Kranj, predsednik centralnega Delavskega sveta ZP Iskre Kranj, predsednik Delavskega sveta Iskra Commerce, predsednik ZB v IC, predsednik TVD Partizan Slovenije in še veliko drugih). Za svoje nesebične prispevke pri graditvi naše samoupravne socialistične družbe pa je bil tudi odlikovan z Medaljo zaslug za narod in Redom dela z zlatim vencem, prejel pa je tudi več pohval in priznanj za dela v Iskri ter več pohval in priznanj za dela v Partizanu. MILKA MOKOREL, Izvedenka za finančne zadeve v DSSS Iskre Commerce. V Iskri zaposlena od 5. 5. 1952. Od leta 1962 dalje pa do danes je delala na področju zunanje trgovine. Od leta 1965, ko se je iskra reorganizirala in združila celotno izvozno dejavnost v takratnem PSO, danes Iskra Commerce, je Milka MOKOREL delala nadetih obračuna izvoznih spodbud, na pridobivanju in razporejanju ustvarjenih deviznih sredstev Iskre. Kot izreden poznavalec stalno spremljajočih se deviznih predpisov in sistemov, je bila vedno nosilen kreativni realizator organizacijskih ukrepov in sprememb, ki so jih narekovali razvoj družbeno ekonomskega sistema in organizacijski razvoj SOZD Iskre. Bistvena odlika tov. Milke MOKOREL je bila v tem, da je pravilno dojemala neločljivo povezanost med proizvodnjo dejavnostjo Iskre in funkcijo Iskre Commerce. To povezanost in odgovornost za pravilno razdelitev ustvarjenih deviznih sredstev in drugih ekonomskih efektov izvoza na proizvodne organizacije Iskre je uspešno prenašala na vse svoje sodelavce, tako v oddelku in službi, kjer je bila organizacijski Priznanja Iskre Commerce so prejeli RADOMIR VUKČEVIČ, direktor predstavništva Titograd. V Iskri zaposlen od 2. 12. 1975. V Iskri Commerce je bii zaposlen na delovnem mestu pomočnika direktorja ■ Filiale, strokovni sodelavec — . sedaj direktor Filiale, pred zaposlitvijo v Iskri je bil dve leti knjigovodja v AVTO — Črna Gora, 7 let v ELASTIK prodajni referent in komercialni, v montažnem podjetju »NIKOLA TESLA«, Titograd 8 let glavni direktor. Je član ZK in aktivno dela v družbenopolitičnih in samoupravnih organih delovne sredine. Z zaposlitvijo na delovnem mestu direktor Filiale so se začeli vidno kazati rezultati Iskre na področju Črne Gore. S sebi značilnim odnosom do dela, svoje sredine, sodelavcev in zavzetostjo ob sprejemanju in izpolnjevanju delovnih nalog je dosegel do sedaj največji uspeh Iskre na področju telekomunikacij v Črni Gori. Z neverjetno vztrajnostjo in lastnim odrekanjem je uspel, da je Iskra dobila več kakor 50% poslov iz programa javne telefonije in prenosa na področju,- ki je do nedavnega tradicionalno pripadala ostalim dobaviteljem. Nič manjše niso njegove zasluge na plasman ostalih programov Iskre iz proizvodnje Avtomatike, Kibernetike ter Široke potrošnje. S svojim delom, humanim in tovariškim odnosom je uspel vnesti med ljudi svoje sredine in poslovne partnerje, veliko mero spoštovanja in zaupanja v kvaliteto našega dela, zlasti pa spoštovanja dela in sredstev kolektiva Iskre. STANISLAVA MALLV, vodja konsignacijske službe v TOZD ZT Iskre Commerce. V Iskri zaposlena od 22.6. 1964 — Tov. Mally združuje delo v Iskri 20 let, od tega v Iskri Naprave 6 let kot uvozni referent in y Iskri Commerce — TOZD Zastopstva 14 let kot vodja konsignacijske službe. Stanislava Mally uspešno vodi konsignacijsko službo v TOZD že 13 let. Njeno delo je natančno, pravočasno in korektno, s čimer je TOZD pridobila na ugledu in zaupanju tako nasproti zastopanim firmam kot napram upravi carin in bankam. Pri reševanju problemov v okviru TOZD je izredno fleksibilna in uspešna pri iskanju rešitev za izjemne primere. Stanislava Mally s svojim zgledom in spretnostjo spodbuja svoje sodelavce k aktivnemu in kreativnemu delovanju, kar je pomembno za vsestranski napredek in ugled TOZD. Odnos do sodelavcev ima korekten in je vedno pripravljena pomagati sodelavcem in jih uvajati v strokovno delo z njenega področja. Aktivno sodeluje na samoupravnem področju TOZD, Iskre Commerce, v letu vodja, kot tudi na širše okolje v Iskri Commerce. Njeno strokovno znanje je bilo mnogokrat odločilno, da je Iskra Commerce pravilno in uspešno realizirala razne zunanjetrgovinske aranžmane, ki so odločilno vplivali na zmanjšanje ali pa v celoti preprečili resne motnje in zastoje v proizvodnji. Tov. Milka MOKOREL tudi zaključuje svoj delovni ciklus v Iskri, z neprekinjeno delovno dobo 32 let. Vseskozi je opravljala razne dolžnosti v ZK, sindikatu in drugih samoupravnih organih. Tov. Mokorelova je bila za svoje zasluge že odlikovana z Redom dela s srebrnim vencem. 1977 je bila delegat Iskre Commerce — TOZD Zastopstva v SO Ljubljana — Šiška v SIS, v letih 1977-81 pa kot delegat Zbora združenega dela. ANTE ROŽIČ, servisni tehnik v Iskrinem servisu v Sarajevu. V Iskri Commerce zaposlen od 1. 11. 1966. Ante Rožič je dober delavec z mnogimi odgovornimi nalogami, svoje znanje nesebično prenaša na mlade delavce, poleg vsega ima tudi pravilen odnos nasproti svojim sodelavcem. Kot kinome-hanik je zelo hitro napredoval v svojem delu, v slučaju potrebe pa dela tudi na drugih programih hišnih aparatov. V času, ko je bil servis manjši, je bil tov. Rožič poslovodja delavnice, da bi kasneje vodil elektro oddelek. Zelo hitro je obvladal program ojačevalnih naprav, tako, da uspešno opravlja montažo ali vzdrževanje vseh naprav za ozvočenje. Sedaj, ko je prodaja kino projektorjev 35 mm v porastu in s tem v zvezi povečano število montaže in intervencijskih popravil tudi izven BiH, so vse kvalitete Anteja Rožiča še bolj očitne. Vse to se odraža na poslih in finančnem rezultatu servisa. Poleg vsega je Ante Rožič tudi aktiven v družbeno-poiitičnem delu. Trenutno opravlja dolžnost sekretarja enotne 00 ZK TOZD Servisa, Marketinga ter Prodaje. Radomir Vukčevič. Stanislava Mally. Ante Rožič. 16. stran Nagrade in Polde Blaznik. ČEDOMIR MIJIČ, serviser v Iskrinem servisu v Splitu. V Iskri Commerce zaposlen od 1. 1. 1971,, Čedomir Mijič dela na montaži in vzdrževanju hišne telefonije, kapacitete PABX 300 C in EPABX 100 »B« nivoja.- Čedomir Mijič zelo vestno ter strokovno opravlja delovne naloge, s polno odgovornostjo in nadpovrečno zavzetostjo. Pri njem ni nikoli vprašanje delovni čas, saj velikokrat dela izven delovnega časa pa tudi v prostih dneh. S svojo osebnostjo, tovariškim odnosom nasproti sodelavcem ter vestnostjo zelo ugodno deluje na sodelavce. MARIJA ŠEMRL, pomočnik direktorja uvozne dejavnosti v TOZD Zunanji trg Iskre Commerce. V Iskri zaposlena od 12. 11. 1959 V Iskri Commerce je delala na raznih delovnih mestih. Pri delu je izredno vestna in prizadevna in ima izreden posluh za delo s sodelavci. Je vseskozi aktivna na samoupravnem in družbeno-političnem področju (član DS Iskre Commerce, predsednik Komisije za odlikovanje, delegat SIS za zdravstvo). Marija Šemrlova je bila za svoje zasluge odlikovana z medaljo dela. POLDE BLAZNIK, izvozni komercialist v TOZD ZT v Iskri Commerce. V Iskri zaposlen od 1. 1. 1970 V Iskri se je zaposlil kot vodja tehničnega sektorja v TOZD Pržan — Industrija Sirokopotrošnih izdelkov. Po odhodu s tega delovnega opravila je svoje delo v Iskri nadaljeval od februarja 1974 do oktobra 1975 v TOZD Feriti, kot pomočnik direktorja. Oktobra 1975 je sklenil delovno razmerje v Iskri Commerce kot vodja regiona Skandinavija v Sektorju VII, kipagajeodleta 1978do1982 tudi vodil. Od leta 1982 je Polde Blaznik nosilec poslov v Tržnem področju Razviti zakod II. Polde Blaznik se je vseskozi aktivno vključeval v delo samupravnih organov in nam je vsem še danes za vzor kot predsednik Delavskega sveta TOZD ZT iz preteklega mandatnega obdobja. Trenutno je delegat TOZDZT v Delavskem svetu IC. 18. stran