381
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Cesarsko pismo od 23. t. m. odpušča kazen vsem, ki so se od začetka tega leta noter do razglasa tega oklica kakor koli udeležili laških prekuc i j, pa se zraven tega niso okrivičili kakošnega drugega hudodelstva, pregreška ali prestopka.
—   Govori se, da presvitli Cesar se bojo za delj časa podali na Ogersko.   Najnovejše novice pa preklicujejo to.
—   Komisija? ki bo pretresala deržavne dohodke in stroške, je 26. t. m. svoje važno delo že začela. — Pervi zbor komisije, ki je ustavljena za prenaredbo davkov, je napovedan na 15. dan prihodnjega mesca.
—   Iz mnogih dežel našega cesarstva je več višjih davkovskih uradnikov poklicano na Dunaj, da bojo svoje misli razodeli zavolj novega vinskega davka, ki je bil do 1. maja odložen.
—  Goveja kuga je že blizo Dunaja. Da bi dalje ne segla, zaterujejo na vso moč to hudo morivko.
—   Od tistih 102 milij. frankov, ki jih je sardinska vlada kot delež lom barskega deržavnega dolga na-se v^ela, in avstrijanski vladi v kratkih obrokih plačati se zavezala, je francozka vlada v imenu sardinske 20 milijonov frankov 21. dan t. m. že odrajtala.
—   Dninarjem (diurnistom) v cesarskih kancelijah se bojo dosedanje službe odpovedale; uradniki in prakti-kanti naj sami to opravijo, kar so zdaj opravljali plačani pisači.
— Opravniki rimski so tukaj skozi nekoliko dni vojake za papeževo armado nabirali. Nabrali so v vsem skupaj en batalijon z ofiicirji in zdravniki vred.
—  Po cesarskem dovoljenji od 14. sept. smejo tudi vojaki v bolnišnicah pogojema tobak piti, kterega zastonj dobivajo.
—   Po cesarskem ukazu mora vsled konkordatnih pravil pri sodniškem raztelesovanji takih ljudi, ki so se sami umorili, vprihodnjič vselej duhoven pričujoč biti,
in ko bi se primerilo, da bi polovica pričujočih rekla, naj se samomorivcu pogreb napravi, polovica pa bi rekla, da ne, naj pričujoči duhovnik ima dva glasova.
— 21. dan t. m. je po severni železnici za poldrugi milijon kovanega srebernega dnarja na Dnnaj prišlo. V" dunajski dnarni kovnici kujejo sreberni dnar in drobiž že z letnico 1860, in priprave se delajo, sedanje sreberne šesti ce (po novem dnarji 10 kr. vredne) nazaj vzeti in jih z drobižem po novi veljavi nadomestiti.
Iz Gradca. Ni davnej, kar je zvečer neki tat v gosposkih ulicah pobasal spred neke štacune tružico, v ktero se za pošto naberajo pisma. Tat je menda mislil, da bo v pismih tudi kaj dnarja dobil, pa se je berž ko ne sam sebe goljufal, ker dnarne pisma se ne mečejo v te naberavnice.
Iz Tersta. Žalostne novice nam je prinesla ladija, ki je te dni iz Turčije prišla. Ponoči od 11. do 12. dneva t. m. so se strašne reči godile na sredzemeljskem in pa čer ne m morji. Med mnogimi ladijami, ki jih je silni vihar potopil, so tudi 4 avstrijanske, 2 manje, Z pa velike, ki ste bile za 200.000 gold. v Terstu zavarovane; strašno veliko blaga in ljudi je konec vzelo. — Dunajski časniki imajo iz Tersta in Gorice veliko pripovedovati o silnem hrupu za to, da bi se v teržaško kakor tudi v goriško gimnazijo vpeljal laški jezik. Koliko je resnice v tem, ne vemo, ker nam o tem še noben dopisnik iz Tersta in Gorice ni nič pisal; dopisniki v dunajske časnike pa, kakor iz lastnih skušinj vemo, nam niso evangelij. Smešno je brati, kar ti gospodje tam pa tam modrujejo; tako, na priliko, pravi dopisnik ?,Oest. Zeit.", da Ter s t je „nemška zemlja", — dopisnik „Wand." pa, da Gorica je „laška zemlja" itd. itd.
Iz Tiroljskega. Iz Inšpruka. Iz laških Tirolov ni prišel nobeden v posvetovanje srenjske postave poklicanih mož. To je deželnega poglavarja tako osupnilo, da je očitno grajal tako mlačnost o občnih zadevah.
Iz Zagreba. V tukajšnem vradnem nemškem časniku priporoča nekdo, da gosposke vsake dežele naj si dopisujejo v jeziku, ki je deželi lasten, in v tem jeziku naj dopisujejo tudi ljudstvu svoje dežele; kar pa imajo gosposke kake dežele gosposkam drugih dežel ali višjim oblastnijam pisati, naj pišejo v latinskem jeziku, da bode latinščina vesvoljni deržavni jezik.
Iz Ogerskega. Iz Peš ta. Vse se čudi, da za ogersko deželo še niso poklicane komisije, ki se imajo posvetovati o osnovi srenjske postave in ktere so v drugih deželah svoje delo že večidel dognale.
Iz Slezije. Ker se je v Galicii goveja kuga prikazala, je deželno poglavarstvo šlezko prepovedalo, da goveja živina, ki se prižene v Bilsko in se tu po postavi ogleda, se ne sme dalje po veliki cesti gnati, ampak le po železnici, da se ne zatrosi kakorkoli kuga po družin deželah.
Iz Serbije. Iz Bel i grad a. Knez-naslednik Mihael, kteremu je dandanašnji dosto težavni stan Serbije dobro znan, ni dovolil, da bi bila mestna županija na čast njegovemu godu slovesno veselico napravila; odverniti je menda hotel vsako demonstracijo zoper njegovega očeta Miloša, ki bi se bila pri tej priliki lahko zgodila. — Skupščina je sklenila, da tisti dnar, ki se je že pred več leti pod prejšno vlado nabral za napravo spominka Cernemu Jurju na čast, naj se oberne za deželne potrebe.
Iz Laškega. Cesar Napoleon se je pomislil, ki ker je vidil, da ni drngač, je poterdil Buoncompagni-a za začasnega vladarja srednje Italije, od kterega izperva nič vediti ni hotel. Pravijo namreč, da kralj sardinski se je krepko na noge postavil in v Pariz pisal, da se bo ali vladarstvu odpovedal ali pa poklical še huje ministerstvo, ako se ne poterdi Buoncompagni. Tudi Garibaldi je že žugal z začatkom novih prekucij, ako misli Napoleon Lahe
382
še dalje za nos voditi. Vse to je pomagalo; cesar se je udal; „Moniteura je 23. dan t. m. oklical to-le: „Sardinska vlada je pisala naši, da nima strahu imeti pred Buon-compagni-oro, kteri bo v srednji Italii le zatega voljo oblast v svoje roke vzel, da se ohrani postavni red v teh deželah, in da oblast njegova nima lastnosti vladarstva". To je vzrok, da se francozka vlada ne zoperstavlja več Buo n-com pagn i-u, kteri se je že podal v Fiorenco, kjer bode stanoval. Pervo njegovo delo bo, da bo poklical narodne zbore srednje Italije v veliki zbor, da ga oni skupaj poterdijo za vladarja teh dežel in mu izročijo politično, administrativno in vojaško oblast. Omenimo le še to, da tudi toskanski zbor se je po kralju sardinskem pregovoriti dal in je Buoncompagni-a poterdil. Kaj av-strijanska vlada misli o B uoncom pagn i-u, se nič prav ne ve. — G ar ib a Id i se je unidan v Nizzo podal, po poslednjih novicah, pa je že spet se v Genovo vernil. Preden je Nizzo zapustil, je razglasil oklic, v kterem pravi, da bo v sili spet prijel za orožje. 5?Zedinimo se — govori na koncu oklica — z Viktor Emanuelom in obder-žimo orožje v rokah, dokler le ped naše zemlje zdihuje po svobodi". Sliši se, da armada srednje Italije bo štela 46.000 vojakov; Toskana jih bo dala 22.000, Romagna 12.000, Parma in Modena skupaj tudi 12.000. — Od kongresa se še zmiraj nič gotovega ne ve; gotovo pa je, da an-gležka vlada dosihmal še ni povabljena k kongresu; to pričuje, da se angležka vlada še ni porazumela s fran-cozko. Za tega voljo se govori, da pred novim letom ne bo kongresa.
Iz Nemškega. IzMonakovega se piše sledeče: Ko so v pondeljek zvečer ob 5. uri odtod ruskemu čaru v Petrograd po telegrafu naznanili poroko ruskega beguna slavnega pisatelja Ivana Golovina, je 2 uri potem odgovor v Monakovo (Munchen) došel, ki ga je car Aleksander po telegrafu pisal s temi besedami: „Moj očetovski blagoslov! Vse je pozabljeno in odpušeno".
Iz Francozkega. Iz Pariza 18. nov. Ko so poslednjo nedeljo škofje po stari navadi cesarju Napoleonu prisegali, jim je spet zagotovljal, kako zlo mu je papeževa samostojnost pri sercu, in jih prosil, naj potolažijo duhovšino, ki je zavoljo tega v veliki skerbi.
Iz Spanjskega. Ni dolgo, kar se je slišalo, kako se cela španjolska dežela pripravlja za vojsko nad neverne Marokance, — kako se z vseh prižnic ljudstvo unema za sveto vojsko, — kako bogatini in siromaki donašajo darove armadi v pripomoč, — da kraljica sama je darovala dragocene bisere, — da vojskovodja 0'Donnel se pripravlja na odhod v Afriko, — da 60.000 vojakov hrepeni že se udariti z Marokanci. Sedaj pa je na enkrat vse drugač. Vojskovodja je bil komaj 24 ur poleg afrikanskega primorja in se je te dni žev spet vernil v Kadiks nazaj — vojskiui hrup je potihnil, Španjolci spet dremajo. In zakaj to? Zato, ker vse je bilo le prazna komedija, ki jo je napravila francozka vlada -— sebi na čast v španjski deželi. Francozka vlada je iz komarja naredila vola; španjska ji je to verjela; angtežki vladi se je pa to za malo zdelo, da Francoz hoče povsod zvonec nositi, resno besedo je vmes rekla, — in vse valovje španjolskih vojskinih priprav nad Marokance je le — prazna pena. In koliko stroškov je spet to ubogi deželi prizadjalo!
Iz Angležkega. Iz Londona. Angležka in francozka vlada ste si čedalje bolj navskriž, čeravno si prizadevate to zakriti. „Timesa — najimenitniši časnik an-gležki — pravi, da laške homatije, španjska vojska zoper Marokance in Suez-kanal spadajo poslednji čas v versto njunih zlo nasprotnih misel; sploh pa je angiežko ljudstvo Napoleonovega samovelevstva (diktature) že sito in ne mara več za to, da bi svet mogel plesati kakor Na-
poleon gode". Ker so Angleži prepričani, da pred ali pozneje bode Napoleon Angleže napadel in maševal nad njimi svojega strica Napoleona L, se angležka vlada neprenehoma napravlja na vojsko. Da francozki vladi te ni po volji, je gotovo; zato se poslednji čas spet veliko govori od nekega sporočila, ki ga je francozka vlada poslala angležki, naj bi povsod nehale vojskine priprave in orožje se z rok položilo. Al Angleži nočejo nič od tega razoroženja vediti, češ, vsak naj skerbi za-se.
Iz Valahije. Iz Bukurešta 9. nov. Časniku S. B. se piše: Današnji časniki razglašajo v imena rumunskega naroda v Fokšani za Moldavo in Vlahijo izdelani ustav (konštitucijo). 1. § pravi, da knježija moldavska in vlaška ste za večne čase v eno deržavo pod imenom ??Rumuuijett in pod enim vladarjem zedinjene. Razmera do Turčije ostane tako, kakor se je nekdaj zavezal Mirčea stareji, Vlad V. Bogdan. Nova deržava je popolnoma samostojna, in meje njene so take, kakor so jih določile velike vlade, pod kterih krilom je Rumunija.
Iz Turškega. Iz Carigrada. Sodba zoper zarotnike je oklicana; izmed 41 zarotnikov jih je 5 na smert, 13 v ječo na vse žive dni, 8 v ječo od 5 do 8 let, 9 pa v začasni zapor obsojenih. Na smert obsojene je sultan po-milostil; tudi za ostale se pričakuje manj ojstra kazen. — Posebna sultanova postava prepoveduje presilni lišp turških žensk. — Tudi drugod bi bila potrebna taka postava!
— V poslednjem ministerskem zboru je bilo sklenjeno, plačilo uradnikov najvišjih in nižjih zmanjšati — po izgledu sultanovem, kteri si je tudi svoje dohodke vsaki mesec za 600.000 pijastrov zmanjšati dal.