Gradivo za 4. sejo
DNEVNI RED
Informacija o družbeni problematiki razvoja obrti in davčne politike v občini.
Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobju od leta 1974 do 1980.
Predlog odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odbora vseh zborov skupšči-ne občine Lajubljana-Šiška.
Predlog odloka o spremembah odloka o potrditvi zazidalnega načrta za ŠS 4, ŠS 5, Sl 1.
Predlog odloka o noveliranem zazi-dalnem načrtu za območje zazidalnih otokov ŠS 106 in SS 107 — Sentvid.
Predlog odloka o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prep_o-vedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljana za zazidalni otok ŠS 108/1 — Šentvid.
Informacija
O DRUŽBENl PROBLEMATIKI RAZVOJA OBRTIIN DAVČNE POLITIKE V OBCINI
Gospodarsko področje obrti je v občini pomemben člen gospodarstva, ki s svojo de-javnostjo dopolnjuje industrijsko proizvodnjo in blagovni promet. Obrtna dejavnost je več ali manj udeležena v vseh gospodarskih pod-ročjih, predvsem pa v gradbeništvu. Zasebna obrtna dejavnost v pretežni meri krije za ob-čane neobhodno potrebne obrtne osebne sto-ritve.
Družbeni sektor obrti predstavlja na ob-močju občine 46,2 % obrtne dejavnosti ali po zaključnem računu za leto 1973 2,1% celot-nega dohodka gospodarstva občine. Proizvod-na obrt, ki posluje v glavnem kot kooperant družbenega sektorja, zajema osem delovnih oi-ganizacij, medtem ko jih zajema storitvena obrt trinajst.
V družbenem sektorju obrti se je celotni dohodek v letu 1973 povečal za 22,2% na-sproti preteklemu letu in sicer v proizvodni obrti za 8,3 %, v storitveni obrti pa za 30,6 %. Delež porabljenih sredstev je znašal v istem obdobju 61,2% celotnega dohodka in se je v indeksu povečal za 128,2 (proizvodna obrt 108,6, storitvena obrt 142,2). Dohodek se je ta-ko povečal v družbeni obrti za 14,2.
Zaradi večjega porasta dohodka v storitve-ni obrti (za 17,0), je tudi delitev na osebne dohodke in sklade ugodnejša (70,2:29,8), kot pa v proizvodni obrti, kjer znaša ob poveča-nju dohodka za 7,9 delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi 79,2:20,8. Dohodek na zaposlenega je tako v letu 1973 znašal v proizvodni obrti 61.491 din, v storitveni obrti
pa 64.874 din, medtem ko je bil povprečno izplačani osebni dohodek nižji v storitveni obrti (2.266 din) kot v proizvodni obrti (2.453 din).
V družbenem sektorju je bilo konec leta 1973 zaposlenih 1061 delavcev. V primerjavi s preteklimi leti nam kvalifikacijska struktura zaposlenih kaže, da se ta izboljšuje in to pred-vsem v storitveni obrti. To izboljšanje se kaže predvsem pri številu visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev.
Pretežni del ustvarjene akumulacije v obrti tvori amortizacija. Amortizacija nad predpi-sano stopnjo, ki se lahko uporablja za raz-širjeno reprodukcijo se je v letu 1973 nasproti letu 1972 povečala za 34,2 %.
Sedanja vrednost osnovnih sredstev v družbenem sektorju obrti je znašala konec leta 1973 28.922 dinarjev in se je v primer-javi z letom 1969 povečala za 193%, kar je posledica investicijskih vlaganj, ki so jih de-lovne organizacije večji del financirale iz svo-jih sredstev, saj sta v tem obdobju le dve obrtni organizaciji prejeli kredite (Avtoemona in Gradles).
Ceprav je udeležba osnovnih sredstev druž-benega sektorja te panoge v celotnem gospo-darstvu majhna, vidimo, da je v porastu, saj je znašala lani 2% (leta 1969 celo 1,5%), vendar naša obrt še daleč ni tako razvita kot v drugih državah, kjer znaša udeležba osnovnih sredstev obrti v celotnem gospodar-stvu 6—8 %.
Poleg problematike kreditiranja osnovnih sredstev se pojavlja tudi pomanjkanje obrat-nih sredstev ter potreba po tem kreditiranju z dolgoročnimi krediti.
Obrtno nabavno-prodajne zadruge imajo pomembno vlogo na področju povezovanja obrti, delitve dela in organiziranja proizvod-nje kot tudi pri prodaji izdelkov svojih čla-nov. Na našem območju sta le dve, in sicer: Elektrovod in Obrt-oprema. Uspehi zadrug bi bili prav gotovo še boljši, če bi jim bilo priznano pravo mesto v gospodarstvu.
Na območju občine je bilo v letu 1973 po podatkih davčne službe 769 obrtnih delavnic, ki so dosegle 201.820 tisoč dinarjev celotnega dohodka oz. za 12,5% več kot v letu 1972. Večina obrtnikov je obdavčena po dejanskem dohodku.
Ugotavljamo pa, da je udeležba zasebne obrti v ustvarjenem celotnem dohodku v upa-danju, saj znaša leta 1973 le 53,8 % (leta 1971 57,1%). V letu 1973 se je število obrtnih de-lavnic v primerjavi s preteklim letom znižalo za 1 %. Celotni dohodek na eno obrtno delav-nico se je v letu 1973 povečal za 13 %, stroški za 13 %, odmerna osnova pa za 9 %. Cisti dohodek se je tako povečal zaradi znižane stopnje davka iz osebnega dohodka iz delov-nega razmerja za 14%.
Stevilo občanov, ki se bavijo z obrtjo, kot postranskim poklicem stalno narašča in bo znašalo konec polletja 154. Konec oktobra pa že 191. Menimo pa, da bi se morala razvijati bolj storitvena obrt v obrti — postranski po-klic, kajti z legalizacijo postranskega poklica je zakonodajalec želel približati občanom vsakodnevne potrebne storitve.
S porastom standarda rastejo zahteve po raznih storitvah za osebno zadovoljevanje, ki jih nudi storitvena obrt. Ugotavljamo pa, da ta razvoj ne gre v korak z rastočimi potreba-mi prebivalstva po teh storitvah. Tako bi v občini potrebovali za kritje potreb po obrtnih stordtvah 2050 delavcev, trenutno pa jih je 1720 v družbenem in privatnem sektorju.
Tako nam na podlagi »Metode programira-nja storitvene obrti«, ki jo je sprejela Gospo-darska zbornica, primanjkuje v stavbni obrti 14 % delavcev od predvidenih. Največje po-manjkanje je v panogi teracerstvo, inštalater-stvo, pečarstvo, zidarstvo, medtem ko je v drugih panogah število delavcev višje od nor-
mativa (stavbno kleparstvo in ključavničar-stvo, parketarstvo). V panogi storitve gospo-dinjstvom in tehnične storitve je pomanjkanje še večje, saj primanjkuje kar 24 % delavcev. V določenih strokah (mehanika koles, kova-štvo) skoraj ni zaposlenih, čeprav bi bili nuj-no potrebni.
Panoga osebne in druge storitve je soraz-merno dobro zasedena, saj je dejansko stanje le za 8 % nižje od normativa. Po strokah paso odstopanja še večja. Se vedno primanjkuje krojačev in šivilj, čevljarjev ter frizerjev, kljub temu, da je v teh strokah močno zasto-pan družbeni sektor. Po drugi strani pa je močno presežen normativ v pletiljstvu ter v pralnicah in likalnicah.
Eden izmed vzrokov za primanjkljaj de-lavcev v obrtni dejavnosti je tudi upadanje števila učencev tako v družbenem kot v za-sebnem sektorju. Ob I. polletju 1974 je bilo v družbenem sektorju 75 učencev, v zasebnem pa 132. Tako pride v tem obdobju v družbe-nem sektorju na 100 delavcev 8 učencev (leta 1970 — 18), v privatnem sektorju pa 9 učen-cev (leta 1970 — 18).
Z obrtnim zakonom so bila obrti dana no-va izhodišča glede na razvoj proizvajalnih sil s tem, da se omogoči organiziran razvoj oseb-nega dela z zasebnimi delovnimi sredstvi. Ure-ditev osebnega dela mora temeljiti na enako-pravnem položaju zasebnega obrtnika in de-lavcev, ki delajo pri njem v dopolnilnem de-lu in na varstvu, ki bo preprečevalo kakršno-koli izkoriščanje na podlagi zasebne lastnine delovnih sredstev.
Zakon o obrti načeloma dovoljuje oprav-ljanje vseh vrst obrtnih in drugih gospodar-skih dejavnosti, za nekatere določene obrtne dejavnosti pa zakon zahteva ugotovitev druž-benega interesa, kar pa je prepuščeno v odlo-čitev občinskim skupščinam.
Nadalje zakon omogoča, da sme samostojni obrtnik, ki se ukvarja s storitvami ali oprav-lja dejavnosti po pogodbi z organizacijo zdru-ženega dela, zaposliti tudi več kot pet delav-cev, toda največ sedem. Dovoljenje mu izda občinski upravni organ na podlagi sklepa ob-činske skupščine.
Na podlagi resolucije o družbeno-ekonom-ski politiki je Gospodarska zbornica pripravi-la osnutek družbenega dogovora o krediti-ranju malega gospodarstva. Poslovne banke in deloma zavarovalnice naj bi malemu go-spodarstvu odobravale kredite pod ugodnejši-tni pogoji v skladu z občinskim razvojnim programom. Tako bi do sprejetja družbenega programa razvoja občine 1976—1980 pospeše-vali deficitarne stroke, ki jih podpiramo z davčnimi olajšavami (Uradni list SRS, št. 49/72).
Občani, ki samostojno delajo z zasebnimi delovnimi sredstvi, plačajejo iz osebnih do-hodkov enake prispevke in davke, kot jih plačujejo iz svojih osebnih dohodkov delavci v združenem delu. Tako je v vseh osnovnih davščinah oziroma prispevkih družbeni sektor izenačen z zasebnim sektorjem.
STALISCA 1N PREDLOGI IZVRSNEGA SVETA
Izvršni svet je na svoji 15. in 16. seji dne 15. in 22. 10. 1974 obravnaval celotno gradivo o družbeni problematiki razvoja obrti in davč-ne politike v občini in sprejel naslednja sta-lišča:
Družbena obrt se razvija dokaj skladno z razvojem celotnega gospodarstva, pri čemer je pozitivno zlasti to, da se storitvene dejav-nosti razvijajo hitreje od proizvodnih.
Ne glede na to pa izvršni svet ugotavlja, da bi se obrt, kakor tudi vse druge terciarne dejavnosti, morala hitreje razvijati. V tej zve-zi pričakujemo, da bo družbeni dogovor o kreditiranju malega gospodarstva moral po-zitivno vplivati na razvoj obrti.
Da se bo kreditiranje razvoja obrti odvi-jalo čim hitreje, pa je potrebno da organi-zacije združenega dela pripravijo svoje raz-vojne programe in investicijske elaborate s katerimi bodo uveljavljali kreditne zahtevke pri poslovnih bankah.
Z uporabo normativov gospodarske zbor-nice ugotavljamo, da bi v storitveni obrti po-trebovali vsaj 300 delavcev za kritje današ-njih potreb prebivalstva po obrtnih storitvah. Občutnejše pomanjkanje je zlasti v naslednjih dejavnostih:
—  zidarstvo in fasaderstvo;
—  pečarstvo in oblaganje ploščic;
—  instalaterstvo za vodovodne in plinske na-peljave ter kanalizacijo;
—  elektroinstalaterstvo;
—  popravljanje motornih vozil;
—  popravljanje gospodinjskih aparatov;
—  radio in TV mehanika;
—  mizarstvo;
—  tapetništvo in dekoraterstvo;
—  vulkanizacija;
—  kovaštvo;
—  krojaštvo in šiviljstvo;
—  čevljarstvo;
—  urarstvo;
—  moško in žensko frizerstvo.
S sprejetjem obrtnega zakona so bili ob-čani, ki ustvarjajo z osebnim delom z zaseb-nimi sredstvi izenačeni z delavci v združenem delu tako glede prispevkov družbi, kot tudi iz drugih družbenih vidikov. Obrtni zakon je postavil zakonske meje za osebno delo in mu zagotovil pravno varnost.
Občinska skupščina je takoj po sprejetju zakona o obrti sprejela spremljajoče predpi-se, zlasti pa je določila:
—  za. katere obrtne dejavnosti je na območ-ju Siške podan družbeni interes;
—  kdaj in kako smejo občani opravljati obrt-no dejavnost kot postranski poklic;
—  kakšni so pogoji za oddajanje sob za pre-nočevanje na mestnem območju občine.
V  odloku o prispevkih in davkih občanov pa je občinska skupščina določila, v katerih dejavnostih imajo obrtniki pravico do davč-nih olajšav, če vlagajo sredstva za razširjeno reprodukcijo in modernizacijo, oziroma davč-ne olajšave, ki veljajo v primeru, da so davč-ni zavezanci pričeli (začetniki)  z obrtno de-javnostjo v prvem ali drugem letu obratova-nja.
Ti predpisi so v pretežni meri dopolnili republiško zakonodajo v zvezi z osebnim de-lom z zasebnimi sredstvi, manjka le še pred-pis, kdaj sme zasebni obrtnik zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem de-lavcev.
V  tej zvezi predlagamo, da se dopolni ob-činski odlok in to tako, da lahko o zaposlitvi do sedem delavcev sklepa Izvršni svet skup-ščine v soglasju z občinskim sindikalnim sve-tom in prizadeto KS. Dovoljenja o zaposlityi do sedem delavcev pa lahko prejmejo obrtni-ki, ki delajo v tistih storitvenih dejavnostih za katere trenutno ugotavljamo, da so defici-tarne, upoštevajoč tozadevna določila obrtne-ga zakona.
Družbeni dogovor o politiki kreditiranja malega gospodarstva, ki ga izvršni svet pred-laga občinski skupščini v sprejem, obvezuje občinske skupščine, da z ustrezno davčno po-litiko in politiko kreditiranja pospešuje malo gospodarstvo, kamor spada tudi obrt. Glede na to, da je občinska skupščina že sprejela predpise o davčnih obremenitvah za obrt, bi morali v smislu družbenega dogovora spre-jeti načelna stališča, v katerih primerih sprej-me občinska skupščina pozitivno mnenje k odobravanju posojil s strani poslovnih bank in eventualno zavarovalnic.
Menimo, da bi pri izdajanju priporočil za najetje kreditov prosilcem s področja osebne-ga dela z zasebnimi sredstvi, mogli uporabiti ista načela, ki so nas vodila pri sprejemanju davčnih olajšav. Torej bi pri najemanju kre-ditov imele podporo občine storitvene dejav-nosti s področja osebnih storitev in storitev gradbenih strok ter seveda gostinskih storitev kmečko-turističnega pomena. Tistim obrtnim dejavnostim, ki v večji meri kooperirajo z družbenim sektorjem, pa bi morale nuditi kredite delovne organizacije ali za njih posre-dovati pri poslovni banki, da si zagotovijo bančne kredite.
S sprejemom srednjeročnega plana gospo-darskega in družbenega razvoja občine pa bo-mo tudi na področju družbene obrti in obrti zasebnega sektorja morali uskladiti razvoj te dejavnosti z vsemi ostalimi dejavnostmi in bo možno bolj čvrsto začrtati občinsko politiko tega področja.
Na podlagi teh ugotovitev in stališč izvršni svet predlaga občinski skupščini, da oceni in-formacijo o družbeni problematiki razvoja obrti in davčne politike v občini in da jo sprejme kot napotilo za pripravo tozadevnih odlokov in za usmeritev nadaljnjega razvoja obrti na območju občine Ljubljana-Siška.
Uresničujoč določila resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 45-374/73) in družbenega plana raz-voja SR Slovenije v letih 1971-1974 (Uradni list SRS, št. 4-23/73)
sklenejo
Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana,
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
Ljubljana,
Skupščine občin z območja SR Slovenije,
Ljubljanska banka, Ljubljana,
Kreditna banka, Maribor, Maribor,
Kreditna banka Koper, Koper,
Dolenjska banka in hranilnica, Novo mesto,
Jugobanka, filiala Ljubljana,
Beograjska banka, filiala, Ljubljana,
Zavarovalnica Sava, Ljubljana,
Zavarovalnica Maribor, Maribor,
Družbeni dogovor
O POSPEŠEVANJU RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBDOBJU OD LETA 1974 do1980
odobravanju posojil prosilcem daje zbornica obvezno mnenje.
5.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in ob-činske skupščine bodo z davčno politiko po-speševale razvoj malega gospodarstva v cilju odpravljanja strukturnih neskladij, poveča-nja zaposlovanja, odpiranja novih delovnih mest, vključevanja ter zaposlovanja zdomcev.
1.
Malo gospodarstvo predstavljajo v smislu tega dogovora organizacije združenega dela s področja obrti, ustrezna poslovna združenja s področja obrti, obrtne zadruge, pogodbene organizacije združenega dela, samostojni obrt-niki, ki na podlagi določil obrtnega zakona z osebnim delom in z zasebnimi delovnimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostin-sko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno, občani, ki v skladu z obrtnim zakonom v svojih zasebnih gospo-dinjstvih sprejemajo na prenočevanje goste ter jim nudijo hrano in pijačo in občani, ki opravljajo domačo umetno obrt (v nadalj-njem besedilu malo gospodarstvo).
2.
Družbeni dogovor obvezuje podpisnike, da bodo v cilju intenzivnejšega pospeševanja raz-voja malega gospodarstva v obdobju od 1974 do 1980 zaradi odpravljanja strukturnih ne-skladij v gospodarstvu in v osebni obrti, pri-spevali k vzpodbujanju naložb v dificitarne dejavnosti na posameznih območjih občin ozi-roma republike, in sicer z uvajanjem prožnej-še kreditne in davčne politike, ki naj hkrati omogoči višjo raven strokovnosti in tehnolo-gije dela v obstoječih enotah malega gospo-darstva ter vzpodbudi odpiranje novih enot oziroma obratovalnic in organizacij.
3.
Razvoj malega gospodarstva temelji na razvojnih programih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti.
4.
Gospodarska zbornica Slovenije bo po svo-jih organih usklajevala razvojne programe posameznih dejavnosti na nivoju kraja, občin, regij in republike ter pri izdelavi teh pro-gramov nudila ustrezno strokovno pomoč. Pri
Občinske skupščine bodo skrbele za pro-grame razvoja malega gospodarstva (samo-upravne sporazume, predpise) ter sprejele ukrepe za njihovo izvajanje.
Pri odobravanju posojil malemu gospodar-stvu s področja osebnega dela pod ugodnej-šimi pogoji, ki jih nudijo banke, daje obvez-no mnenje tudi organ za gospodarstvo in fi-nance pristojne občinske skupščine.
Občinske skupščine bodo vzpodbujale in pospeševale samoupravno združevanje sred-stev za razvoj malega gospodarstva.
7.
Poslovne banke bodo posojilojemalcem s področja malega gospodarstva odobravale in-vesticijska posojila pod pogoji, ki jih določa ta dogovor. Pri odobravanju investicijskih posojil v osnovna sredstva malega gospodar-stva s področja združenega dela, bodo banke odobravale tudi posojila za naložbe v trajna obratna sredstva.
V skladu s cilji tega družbenega dogovora bodo poslovne banke odobravale kredite v do-ločenih primerih tudi pod ugodnejšimi pogoji skladno z interesom širše ali ožje družbene skupnosti.
Ugodnejše kreditne pogoje bodo imele pri najemanju kreditov tiste organizacije združe-nega dela s področja malega gospodarstva, ki imajo svoje razvojne programe, usklajene z razvojnimi programi malega gospodarstva v občini in drugimi družbenimi plani.
Samostojni obrtniki bodo upravičeni do najemanja kreditov pod ugodnejšimi pogoji:
—  če se ukvarjajo z opravljanjem dejavnosti v skladu z občinskimi razvojnimi programi in če je glede na način in obseg dela ter glede na deficitarnost določene dejavnosti v območju občine ali republike tako dolo-čeno z družbenim planom ali
—  če sklenejo dolgoročno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju s proizvodnimi, sto-ritvenimi    in    trgovskimi    organizacijami združenega dela.
Zasebna gospodinjstva, ki oddajajo turi-stične sobe in osebe, ki opravljajo domačo in umetno obrt ter imaio sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z ustreznimi organi-zacijami združenega dela, bodo prav tako upravičeni do najemanja kreditov pod ugod-nejšimi pogoji.
Do kreditov pod ugodnejšimi pogoji bodo upravičene tudi tiste organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in dru-ge organizacije, ki bodo prispevale k razvoju posameznih dejavnosti malega gospodarstva in racionalno usmerjale porabo kreditnih sredstev.
Za investicije posebnega družbenega po-mena ali za naložbe, pomena za odpiranje novih delovnih mest, zlasti v manj razvitih območjih, bodo poslovne banke v skladu s svojo poslovno politiko in kreditno sposob-nostjo prosilca odobravale posojila tudi do višine 70 % predračunske vrednosti investici-je in za vračilno dobo do 10 let.
Poslovne banke bodo posojilojemalcem, upravičencem s področja malega gospodar-stva, odobravale investicijska posojila tudi po nižji obrestni meri, ki je v skladu s kredit-no politiko poslovne banke, sposobnostjo po-sojilojemalca, pomembnostjo in perspektiv-nostjo obravnavane investicije.
Pri odobravanju posojil malemu gospodar-stvu s področja osebnega dela je obvezno tudi mnenje organa za gospodarstvo in finance pristojne občinske skupščine.
10.
Poslovne banke bodo v svoji poslovni po-litiki določile pogoje, pod katerimi bodo po-sojilojemalcem, malemu gospodarstvu s pod-ročja osebnega dela, odobravale posojila brez depozitov.
11.
Poslovne banke bodo malemu gospodarst-vu odobravale posojila na osnovi enotne in poenostavljene metodologije, za katero se pod-pisniki posebej dogovorijo.
12.
Posojilojemalci, samostojni obrtniki in ob-čani po tem dogovoru, praviloma ne morejo odtujiti osnovnih sredstev, nabavljenih s po-sojili po tem dogovoru, dokler posojilo ni od-plačano. Izjemoma se taka osnovna sredstva stnejo odtujiti, če se nadomestijo z drugimi osnovnimi sredstvi najmanj enake vrednosti. O tem daje soglasje pristojni organ občinske skupščine.
13.
Upravljalci poslovnih bank bodo v svoje organe upravljanja vključili tudi delegate malega gospodarstva.
14.
Zavarovalnice bodo zavarovale posojila posojilojemalcem, malemu gospodarstvu s področja osebnega dela, pod najugodnejšimi pogoji.
15.
Izvajanje tega dogovora bo spremljal po-seben odbor, sestavljen iz predstavnikov pod-pisnikov. Odbor bo po potrebi, a najmanj enkrat letno, poročal podpisnikom o izvajanju dogovora in o morebitnih problemih.
16.
K družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbene pravne osebe, če s pod-pisom sprejmejo ustrezne pravice in obvez-nosti, ki iz njega izhajajo.
17.
Družbeni dogovor zavezuje glede pravic in obveznosti samo podpisnike oziroma njihove člane. Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
18.
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od ... dalje.
Podpisi pooblaščenih predstavnikov pod-pisnic:
STALISCA IN PREDLOGJ IZVRSNEGA SVETA
Zaradi vsesplošnega primanjkljaja obrtnih delavnic storitvenega značaja je gospodarska zbornica na podlagi resolucije o družbenoeko-nomski politiki ter neposrednih nalogah v le-tu 1974 pripravila osnutek družbenega dogo-vora o politiki kreditiranja malega gospodar-stva.
Ta družbeni dogovor naj bi opredelil glo-balna načela za pridobivanje kreditov pod ugodnejšimi pogoji, ki naj bi jih dajale po-slovne banke in deloma zavarovalnice. Pri tem bodo odločilno vlogo odigrale občinske skupščine, ki naj bi na podlagi družbenih pla-nov ali drugih predpisov stimulirale malo gospodarstvo s primerno davčno politiko, po-litiko zaposlovanja in podobnim.
Poslovne banke bodo dajale posojila pod ugodnejšimi pogoji v primerih, če se prosi-lec posojila ukvarja z dejavnostjo v skladu z občinskim razvojnim programom in je gle-de na način in obseg dela ta dejavnost na območju deficitarna.
Na podlagi tega družbenega dogovora bo-do v posebnih primerih, to je če gre za inve-
sticije posebnega družbenega pomena ali za naložbe pomembne za odpiranje novih delov-nih mest, zlasti na manj razvitih območjih odobravale posojila tudi do višine 70 % pred-računske vrednosti z vračilno dobo do 10 let, zavarovalnice pa bodo zavarovale posojila posojilojemalcem pod najugodnejšimi pogoji. Med malo gospodarstvo v smislu tega do-govora štejemo:
—  organizacije združenega dela s področja obrti,
—  obrtna poslovna združenja in obrtne zadruge,
—  pogodbene organizacije združenega dela,
—  samostojne obrtnike, ki z osebnim delom in  z  zasebnimi delovnimi sredstvi oprav-ljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost, ter dejavnost prodaje na drobno,
—  občani, ki v svojih zasebnih gospodinjst-vih sprejemajo na prenočevanje goste ter jim nudijo hrano in pijačo,
—  občani,   ki   opravljajo domačo in umetno obrt.
Izvršni svet občine Ljubljana-Siška je že na svoji 9. in 16. seji dne 19. julija 1974 in 22. 10. 1974 obravnaval osnutek tega družbe-nega dogovora in z njim v celoti soglaša. Ugo-tovljeno je bilo, da naraščanje števila prebi-valstva narekuje vedno večje zahteve pred-vsem po storitveni dejavnosti, iz analize sta-nja pa ugotavljamo, da se družbena kot tudi zasebna obrt na območju občine ne razvija v zadostni meri.
Tako bi po normativih, ki so izračunani na podlagi »Metode programiranja storitvene obrti« potrebovali v naši občini za kritje po-treb po obrtnih storitvah 2050 delavcev, tre-nutno pa jih je v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih le 1720.
Izvršni svet občine Ljubljana-Siška zato predlaga občinski skupščini, da sprejme sklep o podpisu »Družbenega dogovora o pospeševa-nju malega gospodarstva v obdobju od leta 1974 do 1980«.
Predlog odloka
O USTANOVITVI, SESTAVI
IN NALOGAH ODBOROV
VSEH ZBOROV
SKUPŠČINE
OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
1.  člen
Skupščina občine Ljubljana-Siška ima na-slednje skupne odbore vseh zborov skupščine:
1.  odbor za družbeno-ekonomske odnose,
2.  odbor za družbenopolitični sistem,
3.  odbor za družbeno-ekonomski razvoj,
4.  odbor za finance in proračun,
5.  odbor za urbanizem, stanovanjsko in ko-munalno gospodarstvo.
2.  člen
Odbori imajo predsednika, podpredsednika in 10 članov, ki so izvoljeni izmed delegatov zborov. Vsak zbor izvoli v vsak odbor po 4 delegate. Mandat člana odbora lahko traja, dokler traja delegacijski mandat.
3.  člen
Odbor za družbeno-ekonomske odnose pro-učuje zakone, odloke in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in dru-gih aktov, ki obravnavajo zlasti:
temeljna vprašanja s področja družbeno-eko-nomskih odnosov, kot so sistem delitve druž-benega proizvoda in delitvenih razmerij; za-poslovanja in socialne varnosti; medsebojna razmerja v združenem delu in varnosti  pri
delu; obveznosti ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je od-visno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o teh vpra-šanjih sama ne odloči; temeljna vprašanjasi-stema vzgoje in izobraževanja, kulture, teles-ne kulture in raziskovalnega dela; sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zava-rovanja; pokojninskega in invalidskega zava-rovanja; varstvo invalidov, invalidnih otrok in mladine; sistem vzgojno-varstvene dejav-nosti in otroškega varstva ter socialnega skrb-stva.
4.  člen
Odbor za družbenopolitični sistem prouču-je zakone in odloke in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in dru-gih aktov zlasti na področjih: organizacije in razvoja sistema samouprav-ljanja v vseh oblikah združenega dela in v krajevnih skupnostih; razvoja socialističnega samoupravnega sistema na področjih organi-zacije oblasti in volilnega sistema v občini, ljudske obrambe v občini, javne varnosti in sistema družbene samozaščite v občini; spre-memb občinskih tneja in meja krajevnih skupnosti; družbenega sistema informiranja in na preostalih področjih, ki ne sodijo v pod-ročje drugih odborov.
5.  člen
Odbor za družbeno-ekonomski razvoj pro-učuje zakone, odloke in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, ki obravnavajo zlasti: sistem družbenega planiranja; družbeno-eko-nomski razvoj občine in krajevne skupnosti; programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbeno-eko-nomski politiki; uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem, usmerjanje delitve dohodka; družbeno kon-trolo cen in storitev; stanje in razvoj posa-meznih gospodarskih področij; gospodarjenje s prostorom in ukrepe za uresničevanje s pro-storskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike občine; rabo, izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin, gozdov, voda, rudnin in drugih naravnih bogastev; pospeše-vanje proizvodnje in poslovanja v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, obrti, tr-govini, turizmu in gostinstvu.
6.  člen
Odbor za finance in proračun proučuje za-kone, odloke ter druge akte in druga vpraša-nja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov in drugih aktov, zlasti na področjih:
delitvenih odnosov v organizacijah združenega dela in splošne bilance sredstev; družbene kontrole cen proizvodov in storitev; financi-ranja družbenopolitičnih in samoupravnih in-teresnih skupnosti in krajevnih skupnosti; davčnega sistema; sestavljanja in izvajanja občinskega proračuna in zaključnega računa: javnih posojil, ki jih najema občina.
7.  člen
Odbor za urbanizem, stanovanjsko in ko-munalno gospodarstvo proučuje in obravnava zakone, odloke in druge akte ter druga vpra-šanja s svojega delovnega področja in sprem-lja izvrševanje zakonov, odlokov, in drugih aktov, zlasti na področjih:
urbanizma, stanovanjske politike in komunal-nega gospodarstva; gospodarjenja s prostorom in izmere zemljišč.
8.  člen
Odbori iz 1. člena tega odloka dajejo s svojega področja mnenja in predloge skupšči-ni občine oziroma pristojnemu zboru.
9.  člen
Odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predlog odloka
O SPREMEMBI ODLOKA O POTRDITVI ZAZIDALNEGA NAORTA ZA ŠS 4, ŠS 5, Sl 1 -ZAZIDALNI NAČRT SOSESKE S 4, S 5 ŠIŠKA (1966 - GLASNIK 29-80/66) ZA RAZŠIRITEV ZDRAVSTVENEGA DOMA VŠIŠKI
1.  člen
Sprejme se sprememba zazidalnega načrta za zazidalni otok Sl 1 za razširitev zdravst-venega doma v Siški. To dopolnitev je izdelal Ljubljanski urbanisiični zavod v obliki loka-cijske dokumentacije št. LD 16027/73 z dne 15. 4. 1974. Zazidalni načrt, ki se s tem odlo-Ebm dopolnjuje, je bil potrjen z odlokom, objavljenkn v Glasniku, št. 29/66.
Sprememba obravnava neposredno okolico sedanjega zdravstvenega doma v Siški ob Derčevi ulici.
2.  člen
Sprememba je občanom, organom in orga-nizacijam na vpogled pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana-Siška, ki ie pri-stojen za urbanizem, in pri Ljubljanskem ur-banističnem zavodu.
3.  člen
Nadzorstvo nad izvajanjem odloka oprav-lja urbanistična inšpekcija uprave inšpekcij-skih služb skupščine mesta Ljubljane.
4.  člen
Odlok začne veljati osml dan po objavi v Uradnem listu SRS.
OBRAZLOZITEV
Zazidalni načrt zazidalnih otokov SS 4, ŠS 5 in Sl 1 je bil potrjen z »Odlokom o potrditvi urbanistične dokumentacije v letu 1966 (Glasnik 29-80/66).
Pred časom je bila sprejeta odločitev o gradnji prizidka zdravstvenega doma (ki _je bil v sedanji obliki zgrajen v letu 1961) in sicer zaradi potreb po povečavi funkcionalnih prostorov, s čemer bi bilo omogočeno normal-nejše delovanje ustanove, kot tudi nudenje novih uslug občanom.
Gradnja prizidka zdravstvenega doma, kot tudi rekonstrukcija obstoječega objekta je predvidena v treh fazah. V prvi fazi je pred-videna gradnja prizidka od Derčevi ulici se-verozahodno od obstoječega doma, v drugi fazi naj bi rekonstruirali obstoječi objekt zdravstvenega doma, v tretji fazi pa še dozi-dava prizidka in sicer proti jugozahodu.
Po potrjenem zazidalnem načrtu sta bili na predmetni lokaciji predvideni manjša raz-širitev zdravstvenega doma (v skromnejšem obsegu kot jo predvidevajo že izdelani projek-ti za prvo fazo) in pa gradnja vzgojne posve-tovalnice (ta je kasneje dobila novo lokacijo v soseski SS-6, kjer jo že gradijo).
Ker gradnja prizidka predstavlja večjo spremembo zazidalnega načrta (sprememba gabarita) je potrebno sprejeti Odlok o spre-membi odloka o potrditvi zazidalnega načrta za SS 4, SS 5 in Sl 1. Ljubljanski urbanistič-ni zavod je izdelal predlog spremembe v ob-liki lokacijske dokumentacije (LUZ — št. proj. 16027, 15/4-1974).
Izvršni svet SO je 31. julija 1974 sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga za spremem-bo citiranega zazidalnega načrta za razširitev zdravstvenega doma v Siški.
Predlog spremembe je bil razgrnjen v avli stavbe SO Ljubljana-Siška do 10. septembra letos zaradi zbiranja pripomb.
Pripomb na razgrnjeni predlog spremembe zazidalnega načrta ni bilo.
Predlagamo, da skupščina občine sprejme ddlok o sprejetju spremembe zazidalnega na-črta SS 4, SS 5 in Sl 1 za razširitev zdravstve-nega doma v Siški.
Predlog odloka
O NOVELIRANEM ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE ZAZIDALNIH OTOKOV ŠS106(SEVERNIDEL) INŠS107-ŠENTVID
1.  člen
Sprejme se novelirani zazidalni načrt za zazidalna otoka SS 106 (severni del) in SS 107 — Sentvid, ki ga je izdelal ljubljanski urba-nistični zavod v aprilu 1973 pod št. projekta 1620.
Načrt obravnava severni del zazidalnega otoka SS 106 (med ulico Andreja Bitenca, Šent-viškim hribom in predvideno rekonstruirano Celovško cesto skozi Sentvid) in zazidalni otok SS 107 Sentvid, ki sta po GUP Ljubljane opre-deljena kot površini za stanovanja, spremlja-joče in ostale javne dejavnosti.
2.  člen
Načrt je občanom, organom in organizaci-jam na vpogled pri upravnetn organu skup-ščine občine Ljubljana-Siška, ki je pristojen za urbanizem, in pri Ljubljanskem urbanistič-nem zavodu.
3.  člen
Nadzorstvo nad izvajanjem odloka oprav-lja urbanistična inšpekcija uprave inšpekcij-skih služb skupščine mesta Ljubljane.
4.  člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, s čimer preneha veljav-nost Odloka o »Zazidalnem načrtu stanovanj-ske enote 1, 2 — Sentvid« (Glasnik, 7-19/65).
OBRAZLOZITEV
Po naročilu Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Siška je v aprilu 1973 LUZ izdelal osnutek noveliranega zazi-dalnega načrta za zazidalne otoke SS 106 (se-verni del) in SS 107, ter zazidalni načrt za zazidalni otok SS 108-1 Sentvid. (LUZ april 1973, št. proj. 1620). Načrt je obdeloval ob-močje, za katerega je bil leta 1964 izdelan »Za-zidalni načrt stanovanjskih enot 1, 2 — Šent-vid«, ki je bil potrjen na Mestnem svetu Lju-bljane (Glasnik, št. 7-19/65), ter območje 108/1, za katerega je po GUP Ljubljane veljala pre-poved gradnje do potrditve zazidalnega načr-ta, torej predel od gostilne Zibert do križišča Celovške ceste z novo Tacensko cesto v Viž-marjah.
Osnutek načrta (3 variante, ki so se med seboj ločile po izrabi območja med Celovško, novo Tacensko in staro Tacensko cesto) ie bil razgrnjen od 13. februarja do vključno 14. marca letos v prostorih KS Sentvid in v avli SO Ljubljana-Siška. Ob razgrnitvi je bilo zbranih skupno 28 pripomb, med njimi več skupinskih.
Največ pripomb je bilo na predlagano va-rianto nadaljnje širitve Sport-opreme, in sicer 4 (eno med njimi je zagovarjalo 30 občanov). Ena pripomba (podpisal jo je direktor Sport-opreme), je širitev zagovarjala.
Naslednja večja skupina pripomb je pred-lagala povečanje obrtniških lokacij na področ-ju Stule na račun večje gostote pozidave. Os-tale pripombe so bile v glavnem individual-nega značaja.
Za skupino pripomb, ki so se nanašale na lokacije na Stuli je bilo sklenjeno, da jo je moč upoštevati in je predlog zazidalnega na-črta temu primerno prilagojen.
Močna omejitev glede potrjevanja načrta za otok SS 108/1 (območje od cerkve do nove Tacenske ceste) je nastopila v aprilu letos, ko je bil na SML sprejet Odlok o prepovedi grad-nje in parcelacije na območju rezervatov av-tocest in regionalnih cest. Ena izmed treh va-riant avtoceste okoli Ljubljane (Gameljska varianta) poteka prečno skozi del območja, ki ga je razgrnjeni načrt obdeloval (jugovzhod-ni del otoka SS 108/1).
Zaradi novega rezervata avtoceste skozi Sentvid in zaradi dileme glede namembnosti kareja med Celovško, novo Tacensko in staro Tacensko je predložen v potrditev le tisti del zazidalnega načrta, ki obravnava zazidalni otok SS 106 (severni del) in SS 107, dočim bo za SS 108/1 zazidalni načrt možno sprejeti po izboru definitivne trase rezervata avtoceste (predvidoma v začetku prihodnjega leta), ter po razčiščenju dilem glede namembnosti oto-ka.
Zazidalni načrt ne predvideva večjih grad-benih posegov z izjemo nekaterih dopolnitev in funkcionalnih izboljšav. Edino na območju severovzhodno od »bumeranga« je predvidena izgradnja dveh stanovanjskih objektov (94-116 stanovanj), ker se je izkazalo, da bi bilo ruše-nje obstoječih dotrajanih objektov ekonomsko opravičljivo.
Poleg navedenih stanovanjskih objektov načrt predvideva še izgradnjo spremljajočih objektov v velikosti:
—  centralne dejavnosti             2900 m2 b. e. p.
—  otroško varstvo: dve lokaciji po 200 otrok. Dodatna   zadovoljitev   potreb   prebivalcev
Sentvida kot tudi širšega zaledja bo predvi-dena v zazidalnem načrtu za ŠS 108/1.
Predlog odloka
O SPREMEMBI ODLOKA O SPLOŠNI PREPOVEDI GRADITVE TER PREPOVEDI PARCELACIJE ZEMLJiŠČ NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANA (GLASNIK 39-94/67) ZA ZAZIDALNI OTOK ŠS 108/1 -ŠENTVID
1.  člen
Iz splošne prepovedi graditve ter prepove-di parcelacije zemljišč, ki velja za zazidalni otok SS 108/1 Sentvid se izvzamejo parcele 1518/6, 1525, 1524 in 1527, k. o. Sentvid.
2.  člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
OBRAZLOZITEV
Za zazidalni otok SS 108/1 — Sentvid, kjer ima svoje obrate podjetje »Sport-oprema«, ve-lja prepoved gradnje in parcelacije do potr-ditve zazidalnega načrta za to območje. Kot je razvidno iz obrazložitve v zvezi s potrdit-vijo zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS 106 (severni del) in SS 107 je bilo ob razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za SS 106 (severni del), 107 in 108/1 Sentvid na predlagano širitev obratov »Sport-opreme« s strani občanov večje število pripomb. Ker bo zazidalni načrt za navedeni otok možno potr-jevati šele po dokončnem definiranju trase AC in namembnosti otoka, bo za območje, kjer je danes »Sport-oprema« še nadalje ve-ljala prepoved gradnje.
Podjetje »Sport-oprema« je trenutno v ve-liki prostorski stiski. Za sanacijo najnujnej-ših potreb namerava »Sport-oprema« postavi-ti montažno halo na parceli 1525 k. o. Šentvid,
ter nadzidati del obstoječega proizvodnega in upravnega objekta na parcelah 1524 in 1527.
Glede na dejstvo, da za območje še ni po-trjen zazidalni načrt, postavitev hale pa je nujna (ob eventuelni selitvi »Sport-opreme« na novo lokacijo bo možno preseliti tudi pred-metno montažno halo, ki bo amortizirala že v enem letu), IS SO predlaga zborom SO v potrditev osnutek odloka, po katerem se pas zemljišča med Celovško cesto in Staro Tacen-sko cesto (parcele 1518/6, 1525, 1524 in 1527, k. o. Sentvid) izvzame iz prepovedi gradnje in parcelacije.
ODGOVORI
NA
VPRAŠANJA
delegacij in delegatov
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI HINKO SMREKAR
1.  Kaj je s cestno samoupravno skupnostjo, ali je že ustanovljena?
Odgovor:
Cestna samoupravna skupnost občine Lju-bljana-Siška še ni ustanovljena: morala pa bi biti do konca marca 1975, saj je bila na drugi redni seji vseh zborov skupščine občine Lju-bljana-Siška, dne 17. 6. 1973, podaljšana man-datna doba UO sklada za ceste le do 31. 3. 1975.
2.  Ali je pri občinski upravi že formirana skupna služba, ki bo skrbela za vse občinske investicije (cestna interesna skupnost)?
Odgovor:
Pri upravi občine Ljubljana-Siška še ni formirana skupna služba, ki bi skrbela za vse občlnske investicije. Za komunalne investicije opravlja to delo še vedno »inženiring«. Po sklepu 2. seje vseh zborov skupščine občine Ljubljana-Siška, da se pri upravi formira in-vesticijska grupa, ki bo v bodoče delovala po upravni liniji za investicije, katerih investitor je občinska skupščina ali eden od skladov, je bil že dvakrat dan razpis za nadzorno službo, vendar se ni javil noben kandidat.
Za osnovne šole in VVZ pa je formiran in-ženiring LIZ-IBE (Ljubljanski investicijskL zavod — Inženirski biro elektro projekt).
3.  Kaj je z Aljaževo in ostalimi neureje-nimi ulicami na območju KS Hinko Smrekar?
Odgovor:
Z ureditvijo Aljaževe in Podjunske se bo pričelo še v letu 1974. Za obe navedeni ulici je že izdana vsa potrebna dokumentacija.
Za leto 1975 pa bo strokovna služba v up-ravi občine naročila projekte za rekonstruk-cijo Podlimbarskega ulice. Na Aleševčevi uli-ci, kL je sicer urejena, pa se bo asfaltiralo pločnike.
4.  Zakaj Smrekarjeva ulica nima prehoda na Celovško cesto?
Odgovor:
Smrekarjeva ulica nima prehoda na Celov-ško cesto, ker je vezana na ureditev križišča v okviru Drenikove ulice, križišča Urbana oz. celotne ureditve soseske SS-3.
6. Kdaj in kako se bo dokončno obravna-valo in rešilo vprašanje celotnega področja med Gorenjsko in.Kamniško progo z zazidal-nim načrtom?
Odgovor:
Ureditev celotnega območja med Gorenj-sko in Kamniško progo obravnavata skupno skupščina občine in prizadeta krajevna skup-nost. Za vsako novo lokacijo v industrijski coni se dogovarjamo s prizadeto krajevno skupnostjo in dslegacijo. Zaenkrat vse prošnje za izdajo lokacijskih dovoljenj mirujejo.
7. Delegaeija krajevne skupnosti »Hinko Smrekar« je postavila vprašanje:
Podrobni zaključni račun z obrazložitvijo, po postavkah želijo razčlenitev, npr. za nego-spodarske investicije.
Odgovor:
Razčlenitev realizacije proračuna za leto 1973 je bila objavljena v posebni prilogi fe-bruarske številke Javne tribune (št. 103 — fe-bruar 1974) in razdeljena v 22.000 izvodih ob-čanom. Ta podrobna razporeditev, ki navaja realizacijo v letu 1973 in plan za leto 1974 z obrazložitvijo obsega 8 tiskanih strani Tribu-ne. Menimo, da bi bilo neracionalno vse to gradivo ponavljati ali dodatno obrazložiti, saj vsebuje proračun prek 300 postavk.
Predlagamo, če se delegacija strinja, da da~ mo dodatne obrazložitve pročunskih izdatkov za leto 1973 na konkretna vprašanja, to je na določene postavke.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI »ŠERCERJEVO«
1. Delegacija in delegat tov. Alojz CESEN postavlja vprašanje glede ureditve okolice stolpnic ob Celovški cesti ter predaje hišnih zaklonišč hišnim svetom v uporabo oziroma upravljanje s strani izvajalcev. Zaklonišča v stolpnicah Runkova 2, Celovška 106, Celovška 108 in Celovška 122 so zgrajena, niso pa pre-dana hišnim svetom.
Delegati so enakega mnenja, da LUZ in SKZ občine Ljubljana-Siška ne opravljata svoje naloge tako kot bi morala in jih je po-trebno klicati na odgovornost.
Odgovor:
Za ureditev okolice stolpnic ob Celovški cesti — Runkova 2, Celovška 106, Celovška 108 in Celovška 122 je že izdano gradbeno dovoljenje.
Glede vprašanja zaklonišč pa naslednje:
Runkova 2 — zaklonišče je zgrajeno po ta-kratnih predpisih. Sam prostor pa je oddan Centrotekstilu in ga le-ta uporablja za skla-dišče.
Celovška 106 in 108 — zaklonišče je gra-jeno po takratnih predpisih, to je dvonamen-sko. Ti prostori se uporabljajo kot drvarnice oziroma v zgradbi Celovška 108 je del kletne-ga prostora oddan Standard-Unionu.
Prostori v navedenih treh stolpnicah se lahko z manjšimi adaptacijami preurede v za-klonišča.
Celovška 122 — v tej zgradbi je zgrajeno zaklonišče enonamensko in predano hišnemu svetu v upravljanje.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI »GAMELJNE«
1. Tov. Tončka Uran je vprašala, kako je z bodočimi vodovodnimi priključki na vodo-vodno omrežje v območjih Rašica, Smartno in Gameljne in kako se bo to vprašanje uredilo v bodoče?
Odgovor:
Sedaj se dovoljenja za območje Smartno in Gameljne za vodovodne priključke ne izdaja-jo zaradi pomanjkanja vode. Pripravljen je predlog odloka o prepovedi gradnje na ob-močju kot je navedeno. Priključki se bodo zo-pet dovoljevali, ko bodo z novimi investicija-mi zagotovljene ustrezne količine vode. V ko-likor je bilo pri vprašanju mišljeno tudi za naselje Rašica, naj povemo, da ostane v citi-ranem naselju dosedanji režim priključevanja. Ce pa je bilo mišljeno območje tovarne Raši-ca, je jasno, da velja citirani odlok, ker leži tovarna v območju naselja Gameljne.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI »PODUTIK«
1. Tov. Janez GRUM je postavil vpraša-nje, kako je z javno razsvetljavo za novo na-selje?
Odgovor:
Na vprašanje ni moč odgovoriti, ker se ne ve, za katero naselje gre v vprašanem prime-ru.
Zakaj se ne plača odškodnina za živo tne-jo?
Odgovor:
V  primerih, kjer se plačuje odškodnina za zemljišče za razlastitve, ter za odvzem nacio-naliziranih zemljišč, se plačuje istočasno tudi odškodnina za kulture in nasade na takšnih zemljiščih (na primer: za sadno drevje, povrt-nino, živo mejo itd.).
V  kolikor pa bi bila ob kakšni razširitvi ceste poškodovana živa meja le v neznatni meri, nastane vprašanje, ali bi bilo potrebno pozvati cenilca na ocenitev takšnega nasada. V mnogih primerih se pri takih neznatnih od-škodninah stranke tudi prostovoljno odpovedo odškodnini.
Vprašanje je bilo postavljeno načelno: v kolikor gre za konkreten primer, bi bilo treba zaradi pojasnitve dati upravnemu organu za premoženjsko pravne zadeve več podatkov.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MILAN MAJCEN
Krajevna skupnost in delegacija postavlja-ta vprašanje glede VVZ Milan Majcen. Le-ta ima pripravljen načrt preureditve oz. adapta-cije, s katere realizacijo se bi pridobilo še 20 novih mest, s čemer bi rešili najbolj pereče probleme varstva otrok na področju KS Mi-lan Majcen. Pred adaptacijo bi morali izseliti tov. Janškovičevo, bivšo ravnateljico, ki sta-nuje v VVZ.
Odgovor:
Izvršni svet občinske skupščine je prizade-vanja KS Milan Majcen in sveta zavoda Mi-lan Majcen vsestransko podprl, tako da so bi-la zavodu pravočasno zagotovljena potrebna finančna sredstva za adaptacijo. Končno je re-šeno tudi vprašanje dodelitve ustreznega sta-novanja tov. Janškovičevi, ki se bo preselila v enosobno stanovanje (Ljubeljska ul. 17) do 30. 10. 1974. Tako so podani vsi pogoji za adaptacijo v VVZ Milan Majcen, s katero bo ta zavod pridobil 20 novih mest za predšolske otroke.
Delegacija KS Milan Majcen ima pripom-bo na pripravo investicijsko-tehnične doku-mentacije za gradnjo objektov VVZ in šol, ker se za zbiranje dokumentacije porabi več časa kot za samo gradnjo.
Odgovor:
Sklad ljubljanskih občin za gradnjo OS in VVZ pridobiva investicijsko-tehnicno in urba-nistično dokumentacijo po upravni in samo-upravni poti. Pri tem ugotavljajo strokovne službe sklada, da nastopajo večje težave pri uskladitvi programov med upravnim odborom sklada in gradbenimi odbori ter lokalniml de-javniki. V takih primerih se kot posledica dolgotrajnega usklajevanja pojavljajo zakas-nitve, zaradi katerih se podaljšujejo roki. za pridobitev potrebne mvesUcijsko-tehnične do-kumentacije, s tem pa se tudi podaljšujejo ro-ki za pričetek posameznih gradenj.
DELEGACIJA KS ZGORNJA ŠIŠKA
Tov. Zinka JUZINA in tov. Miha PIRNAT sta postavila vprašanje, kako je z gradnjo do-ma upokojencev?
Odgovor:
Za gradnjo doma upokojencev v SS-7/1 je izdelan glavni projekt z lokacijsko dokumen-tacijo. Izvršni svet občinske skupščine pro-učuje možnosti, da bi se gradnja izvedla v dveh fazah.
V  okviru prve faze bi bilo potrebno zago-toviti finančna sredstva za gradbena, obrtnt-ška in instalacijska dela, za kar je skupščini občine s strani republiškega pokojninskega in invalidskega zavarovanja odobrenih 26 mili-jonov dinarjev. Višina manjkajočih sredstev bo znana, ko bo skupščini predložena cena iz-vajalca. Pričetek gradnje je torej možno pred-videti po zagotovitvi vseh potrebnih sredstev, ki bi jih potrebovali za prvo fazo izgradnje, v kolikor pa te gradnje ne bi mogli realizirati etapno, pa bo potrebno pridobiti tudi še sred-stva za drobni inventar, opremo, za zunanjo ureditev, za plačilo prispevka Toplarni itd.
KONFERENCA DELEGACIJE TOZD Pl IN IVET LITOSTROJ
1.  Ali obstaja možnost ureditve dovoza do Plinarne v podaljšku Djakovičeve ceste?
Odgovor:
Ureditev dovoza do Plinarne bo urejena v sklopu z obnovo cest na območju Kleč in Dja-kovičeve ceste. Z deli se bo pričelo še v tem mesecu.
2.  Kdaj bo odprta Goriška cesta za lokalni promet?
Odgovor:
Goriška cesta bo odprta za lokalni promet, ko bo končan prehod čez železniško progo. Z deli tega prehoda se je že začelo.
3.  Kdaj bo usposobljena cesta za dovoz iz Ježice ob industrijski coni do Goriške, Smre-karjeve ter Djakovičeve?
Odgovor:
Povezava Ježice do Goriške, Smrekarjeve in Djakovičeve bo prek Savelj skupaj z ob-novo cest območje Kleč in Djakovičeve ceste ter z ureditvijo prehodov prek železniške pro-ge v podaljšku Smrekarjeve in Verovškove ulice.
4.  Kdaj bo urejena lokacija zelenic in poti na Celovški 106, Celovški 122 do Obirske ce-ste?
Odgovor:
Ureditev zelenic in poti na Celovški 106, Celovški 122 do Obirske bo urejena v skladu z gradbenim dovoljenjem za ureditev nave-denega okolja, katero je že izdano.
DELEGACIJA OBRTNIKOV
1. Na seji delegacije obrtnikov dne 11. 6. 1974 je bilo postavljeno vprašanje glede iz-gradnje novega tacenskega mostu?
Odgovor:
Tacenski most spada v pristojnost Republi-ške cestne skupnosti. Po izjavi odgovornega uslužbenca pri navedeni skupnosti je primer tacenskega mostu v fazi strokovne analize raziskav: z gradnjo pa se bo pričelo še v letu 1974.
Odlok
o družbeni skrbi za borce in vojaške invalide NOV, njihove družinske člane, borce za sever-no mejo v letih 1918/19 ter slovenske dobro-voljce iz vojn 1912/18.
1.  člen
Borcem NOV, vojaškim invalidom NOV in njihovim dnižinskim clanom, borcem za se-verno mejo v letih 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18, ki materialno niso preskrbljeni, se lahko dodeli občinska družbena pomoč.
2.  člen
Oblike družbene denarne pomoči po tem odloku so:
1.  stalna družbena pomoč borcem in vo-jaškim invalidom NOV, borcem za severno mejo 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18;
2.  stalna družbena  pomoč najožjim  dru-žinskim članom borca NOV;
3.  statae pomoči za šolanje otrok borcev NOV, ki se še usipešno šolajo;
4.  občasna in enkratna družbena pomoč osebam iz 1. člena tega odloka v primerih, ko pride oseba ali družina v položaj, da je pcmoči potrebna;
5.  enkratna posebna družbena pomoč ose-bam iz 1. člena tega odloka za okrevanje ali preventivno zdravljenje, kadar je ta oblika pomoči potrebna  in po  mnenju  zdravstve-nega organa koristna.
3.  člen
Stalna družbena pomoč se lahko dodeli borcem NOV, vojaškim invalidom NOV, bor-ccm za severno mejo 1918/19 ter slovenskim dr brovoljcem iz vojn 1912/1918, ki imajo stal-no bivališče na območju občine Ljubljana-
Šiška, če njihov dohodek ali skupni dohodek družine ne presega višine cenzusa, ki ga do-loči komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Ljubljana-Šiška za vsako leto posebej.
4.  člen
Stalna družbena pomoč se lahko dodeli pod pogoji iz 3. člena tudi ožjim družinskim članom padlih alf umrlih borcev NOV.
Za ožje družinske člane se štejejo: žena, otroci, starši, posvojenci in pridobitao ne-sposobni bratje in sestre, če jih je padli ali umrli borec preživljal.
5.  člen
Denarna pomoč za šolanje se lahko dodeli otrokom borcev NOV, ki nimajo za šolanje dovolj finančnih sredstev.
6.  člen
O dodelitvi in višini stalne družbene po-moči odloča komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Ljubljana-Šiška po prosti presoji, ob upoštevanju predloga Zveze združenj borcev NOV občine Ljubljana-šiška, v okviru tega odloka in pra-vilmka.
Zoper odločbo komisije je možna pritožba na Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SR Slovenije.
7.  člen
Pri odločanju o stalni družbeni pomoči komisija upošteva:
a)  čas vstopa v NOV ali v aktivno organi-zirano delo in pomembnosti tega časa oziro ma dela;
b)  splošno zdravstveno stanje, starost in zmožnost za delo;
c)  število družinskih članov, ki jih je dol-žan borec preživljati oziroma višino dohodka na  družinskega  člana njegove  družine;
č) udejstvovanje v povojni socialistični graditvi ter druge okoliščine, ki označujejo borca y njegovem udejstvovanju v ljudski revoluciji.
Iste kriterije je potrebno upoštevati pri odločanju o družbeni pomoči družinskim članom borcev NOV. po katerih se jim te pomoči priznajo.
8.  člen
Višino stalne družbene denarne pomoči določi skupščinska komisija za zadeve borcev in invalidov NOV. Stalna družbena pomoč ne sme biti nižja kot 200 din.
9.  člen
Pri določanju višine občasnih ali enkrat-nih družbenih denarnih pomoči mora komi-sija upoštevati splošno socialno stanje y dru-žini oziroma trenutni materialni položaj oseb iz 1. člena tega odloka.
10.  člen
Če se spremenijo pogoji, ki jih je komi-sija upoštevala pri dodelitvi stalne denarne družbene pomoči, se denarna pomoč lahko zviša, zmanjša ali ukine.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prve-ga dne v naslednjem mesecu po nastalih spremembah, kolikor komisija ne odloči dru-gače.
11.  člen
Uživalec stalne družbene denarne pomoči se zdravstveno zavaruje pri Skupnosti zdrav-stvenega zavarovanja v Ljubljani, če ni zdrav-stveno zavarovan po drugih predpisih.
12.  člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupsčine občine Ljubljana-Šiška skup-no z občinskim odborom ZZB NOV rešuje nerešene primere stanovanj borcev NOV ter njihovih družinskih članov s stanovanjskimi enotami, s kECterimi razpolaga.
Komisija razpolaga s stanovanjskimi eno-tami, ki jih izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani, če se preselijo v novo stano-vanje, ki so ga dobili iz Sklada za borce NOV ali zgradili s sredstvi tega sklada.
13.  člen
Vse administrati^ne in računovodske na-loge komisije v zvezi z družbeno denarno po-močjo ter reševanjem stanovanjskih vprašanj iz 12. člena tega odloka opravlja oddelek za družbene službe in splošne zadeve Skupščine občine Ljubljana-Šiška — referat za zadeve invalidov in borcev NOV.
14.  člen
Finančna sredstva za družbene denarne pomoči in priznavalnine se zagotovijo v vsakoletnem proračunu občine Ljubljana-Šiška.
15.  člen
Način in postopek za dodelitev ter višino družbenih denarnih pomoči določi natančneje komisija s pravilnikom v skladu s tem odlo-kom. Pravilnik odobri Skupščina občine Ljubljana-Šiška.
16.  člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, pre-neha veljati odlok o priznavalninah in druž-beni pomoči udeležencem NOB in njihovim družinskim članom (Glasnik št. 17/68 z dne 21. 5. 1968) in dopolnitev tega odloka (Uradni list SRS št. 51/71 od 30. 12. 1971).
17.  člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Na podlagi 15. člena odloka o družbeni skrbi za borce in vojaške invalide NOV, nji-hove družinske člane, borce za severno mejo 1918/19   ter   slovenske   dobrovoljce   iz   vojn
1912/18 (Uradni list SRS št...../74) je komi-
sija za zadeve borcev in invalidov NOV Skup-ščine občine Ljubljana-Šiška sprejela na svo-ji seji dne..........
Pravilnik
o oblikah in višini družbene potnoči za borce in vojaške invalide NOV, njihove družinske člane, borce za severno mejo 1918/19 ter slo-venske dobrovoljce iz vojn 1912/18, ki jo do-deljuje komisija za zadeve borcev in invali-dov NOV
1.  člen
Finančna sredstva za reševanje socialno-zdravstvenih in drugih potreb družbene po-moči za borce in vojaške invalide NOV, nji-hove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/1918, s katerimi razpolaga komisi-ja za zadeve borcev in iirvalidov NOV, se za-gotavljajo iz vsakoletnega proračuna občine na podlagi 50. člena statuta skupščine občine Ljubljana-Šiška, v skladu z uvodoma citira-nim odlokom in s kriteriji tega pravilnika.
2.  člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV opravlja zlasti naslednje naloge:
—  proučuje in spremlja socialne in zdrav-stvene razmere borcev in invalidov NOV, bor-cev za severno mejo iz 1918/19. leta in dobro-voljcev iz vonj 1912/18 ter vodi skrb nad ne-preskrbljenimi ožjimi družinskimi člani,
—  sprejema   pravilnik   in   daje   ustrezne predloge pristojnim družbenim organom,
—  sprejema finančni načrt, odloča o upo-rabi sredstev in sprejme zaključni račun »Po-sebnega računa za družbeno pomoč borcem in invalidom NOV«,
— opravlja vse druge naloge v skladu s pravilnikoin, odlokom ter zveznimi in repub-liškimi predpisi,
—  sodeluje z občinskim odborom Zveze združenj borcev NOV (OO-ZZB NOV) in po prosti presoji upošteva mnenje in predloge krajevnih organizacij ZZB NOV.
3.  člen
Oblike denarne pomoči so:
1.  Priznavalnina (stalna družbena pomoč), ki se izplačuje mesečno.
2.  študijska pomoč (dodeljuje se za čas študija mesečno ali občasno).
3.  Enkratna pomoč (za nabavo ozimnice in izredne primere ob smrti družinskega člana, bolezni in podobno).
4.  Enkratna pomoč za plačilo odobrenega zdravljenja v termalnih in naravnih zdravi-liščih.
5.  Izplačila za zdravstveno zavarovanje za nezaposlene uživalce priznavalnin, sofinanci-ranje zdravstvenih uslug in podobno.
6.  Enkratna družbena pomoč borcem za severno mejo iz 1918/19. leta in slovenskim dobrovoljcem iz vojn iz let 1912/1918.
4.  člen
Priznavalnina se podeli:
1.  Borcem in aktivistom NOV s priznano udeležbo pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 (pri borcih s priključenega ozemlja Primor-ske).
2.  Borcem in aktivistom s priznano dobo po 9. 9. 1943 do 1945. leta.
3.  Borkam, ki so sodelovale v oboroženih enotah NOV in ilegalkam NOB, če niso za-poslene in nimajo lastnih dohodkov — s pri-znano dvojno dobo iz NOV prgd 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943.
Pogoj za dodelitev priznavalnine je, da dohodki na družinskega člana ne presegajo cenzus 1.100 din. Višina priznavalnine je lah-ko ob upoštevanju socialnega stanja od 200 din do 850 din v 1974. letu.
5.  člen
Stalna družbena pomoč se lahko dodeli ožjim družinskim članom, borcem in akti-vistom, ki iroajo priznano posebno dobo ali priznano enojno dobo iz NOB ter borcem za severno mejo iz 1918/19. leta, v kolikor dohodek na družinskega člana ne presega zneska 1.000 din mesečno v 1974. letu.
6.  clen
Stalno družbeno pomoč lahko dobijo dru-žinski člani padlega ali umrlega borca ali aktivista NOV ob naslednjih pogojih:
1.  če je pokojni udeleženec izpolnjeval po-goje po odloku in določilih tega pravilnika;
2.  če je družinski član za stalno ali za-časno nesposoben za pridobitno delo in nima finančnih sredstev za primerno preživljanje;
3.  če je družinski član brez dohodkov in je živel v skupnem gospodinjstvu s pokojnim udeležencem NOV.
7.  člen
Osebam iz 5. in 6. člena tega pravilnika se lahko podeli tudi enkratna denarna po-moč od 200 do 800 din.
8.  člen
Denarna pomoč za šolanje se lahko podeli otroku borca ali aktivista NOV pod pogoji iz 4. in 5. člena, če redno obiskuje in uspešno študira na srednji, višji ali visoki šoli, pod naslednjimi pogoji:
—  če  dohodek na  družinskega  člana  ne presega 1.100 din mesečno;
—  če uspešno študira in predloži tozadev-no pismeno potrdilo o rednem šolanju.
Pomoč pri šolanju na srednji šoli znaša 250 din mesečno, na višji in visoki pa do 600 din mesečno.
\
9.  člen
Enkratna finančna pomoč se sme dodeliti udeležencem NOV iz 4. člena, v kolikor so pomoči nujno potrebni zaradi bolezni, ne-zgode,  smrti in  drugih podobnih okoliščin.
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli v znesku od 500 do 1.500 din.
V  primeru smrti znaša pomoč za delno kritje pogrebnih stroškov od 1.000 do 2.000 dinarjev.
V  izjemnih primerih lahko odobri komi-sija tudi višjo denarno pomoč.
10.  člen
Višino priznavalnin, dijaške pomoči in en-kratne pomoči po tem pravilniku določi Ko-misija za zadeve borcev in invalidov NOV za vsako leto posebej, ali tudi med letom, v kolikor je ugotovljen večji porast življenj-skih stroškov.
Predsednik komisije se o tem predhodno posvetuje z OO ZZB NOV in predsedn/iki komisij ostalih Ijubljanskih občin zaradi do-ločitve enotnih kriterijev in višine prizna-valnin.
11.  člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga potrdijo vsi zbori Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Štev.:
Ljubljana, dne
Predsednik
Komisije za zadeve borcev
in invalidov NOV
Božo LOGAR
Obrazložitev
¦
Na podlagi izvršenega anketiranja udeležencev NOV v letu 1974 je dgotovljeno, da je še živečih na obraočju občine Siška 5.341 borcev NOB. S priznano dobo pred 9. 9. 1943 je 2.413 od tega števila je 1.011 žena. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je umr-ljivost večja kot pri ostalih prebivalcih. Po nepopol-nih podatkih ima nad 290 udeležencev NOV od 1.000 do 1.500 din mesečnih dohodkov. V domovih za one-mogle se nahaja 16 borcev, ostalih 163 ostarelih in obolelih borcev pa je v domači oskrbi.
Za reševanje socialno zdravstvenega stanja in drugih vprašanj boreev ]e imenovana po SO poseb-na 9-članska komisija za zadeve borcev in invali-dov NOB (Ur. list SRS, št. 29/74). Komisija je po-oblaščena, da upravlja s linančnimi sredstvi skup-ščinskega sklada za varstvo borcev NOV. Navedene tinančne pomoči so deležni socialno prizadeti borci in njihovi družinski člani, katerih dohodki na dru-žinskega člana ne presegajo od 1.000 do 1.100 din mesečno v letu 1974. Cenzus za podelitev občinske družbene pomoči ter višino pomoči se določa z ozi-rom na stanje in porast življenjskih stroškov vsako leto s pravilnikom. Občinsko pomoč prejema'nad 500  udeležencev  NOV  in  to:
mesečno priznavalnino mesečno dijaško pomoč enkratno zimsko pomoč odobreno plačilo zdravljenja
170 upravičencev 30 upravičencev 180 upravičencev 140 borcev
Za kritje navedene pomoči je bilo v letu 1973 porabljenih iz namenskega sklada občine 1,190.232,00 din. V 1974. letu je določenih v ta namen 1,522.800,00 din. Hepubliško priznavalnino prejema po zakonu 38 borcev, 18 kmetov borcev pa je že pridobilo pra-vico do kmečke pokojnine. Po občinskem odloku prejema 6 kmetov borcev poleg pokojnine tudi varstveni dodatek. Občinskl odlok o pogojih in kri-terijih za podelitev varstvenega dodatka kmetom borcem (Ur. list SRS, št.15/73) je sprejet na podlagi 53. člena republiškega zakona o starostnem zavaro-vanju kmetov in ostane še nadalje v veljavi.
Predlagani odlok o družbeni skrbi za borce in invalide NOV — njihove nepreskrbljene družinske člane, borce za severno mejo Iz 1918/19 leta ter slo-venske dobrovoljce iz vojn 1912/18 leta teraeljl na osnovi ustavnih določil in 50. elena statuta občine Ljubljana-Siška na podlagi katerega se pristopa h kompleksnemu reševanju družbenih obveznosti do udeležencev NOV. Obstoječi odlok o priznavalninah občine Ljubljana-Siška je bil sprejet v 1968. letu s popravki cenzusnih pogojev za pridobitev pomoči sprejetega dopolnila odloka v 1971. letu (Ur. list SRS, št. 51/71).
Predlagani odlok določa v 12. členu, da vodi ko-misija za zadeve borcev in invalidov NOV skupno z občinskim odborom z ZB NOV tudi skrb za reše-vanje nerešenih problemov stanovanj borcev NOV in njihovih družinskih članov, česar ne vsebuje dose-flanji odlok, ker je reševal stanovanjske zadeve občinski odbor ZB NOV prek svoje komisije.
Predlagani odlok upošteva tudi dogovor občin-skih organizacij ZB NOV iz območja ljubljanskih občin in predstavnikov komisij za borce NOV, ki je bil sprejet v 1973. letu. Po tem dogovoru se do-loča enotne kriterije za podeljevanje družbene po-moči borcem NOV.
Iz   cbrazložitve   je   razvidno,   da   je   dosedanji
upravni odbor sklada za borce NOV odobraval fi-nančno izplačevanje priznavalnin — dijaških pomoči — zdravljenja in enkratnih pomoči.
Novo imenovana komisija za zadeve borcev in invalidov NOV pa ima po predlaganem odloku širša pooblastila. Poleg dodeljevanja stalnih denarnih družbenih pomoči — dijaški pomoči — enkratnih pomočl — plačila potrebnega zdravljenja v termal-nih in naravnih zdraviliščih tudi: reševanje nere-Senih primerov stanovanj za borce NOV in njihove družinske člane — in je pooblaščena, da upravlja s finančnimi sredstvi skupščinskega sklada za var-stvo borcev NOV.
Osnutek odloka je bil obravnavan na občinskem odboru ZZB NOV Ljubljana-Siška, ki je z njim so-glašal in ga posredoval komisiji za zadeve borcev in invalidov NOV Ljubljana-Siška.
Komisija je osnutek odloka obravnavala na svoji seji 18. 9. 1974 ter ga v celoti sprejela in takega pred-laga občinski skupščini v razpravo in sprejem.
Predsednik komisije Božo LOGAR
Volitve so spet
pred vrati
Decembra bomo ponovno volili. Pa ne za-to, ker spomladi morda nismo dobro opra-vili, ampak zato, ker smo sedaj pred ustano-vitvijo samoupravnih interesnih skupnosti, ki se v smislu ustavnih določil vključujejo v skupščinski sistem in enakopravno obravna-vajo in odločajo o skupnih vprašanjih. To so samoupravne skupnosti za: vzgojo in izobraže-vanje, kulturo, otroško varstvo, socialno skrb-stvo, zdravstveno varstvo in raziskovalno de-javnost.
Naštete skupnosti piorajo biti ustavno oblikovane in ustanovljene do 31. decembra letos, tako da bodo lahko z novim letom prevzele vse obveznosti, ki so jih sicer sedaj opravljale občinske skupščine in strokovne ustanove. Ustanovljene bodo na podlagi sa-moupravnega sporazuma na nivoju občine. Samoupravne interesne skupnosti pa se lah-ko odločijo in prenesejo nekatere obveznosti na mestne ali regijske skupnosti.
Vsi samoupravni sporazumi, statuti in tudi programi dela bodo dani v javno raz-pravo občanom in delovnim ljudem. Za_ vse te priprave so bili že poleti imenovani na seji občinske skupščine iniciativni odbori, ki so pripravili gradivo, tako da se lahko po-stopek volitev prične.
Ker so imenovane skupnosti sestavni del našega skupščinskega sistema in ker bodo razpolagale s precejšnjimi denarnimi sred-stvi, določa zakon enak volilni postopek obli-kovanja njihovih samoupravnih organav kot pri izboru delegatov skupščin družbenopoli-tičnih skupnosti. Volijo vsi delovni ljudje in občani v TOZD ter drugih temeljnih samo-upravnih organizacijah in skupnostih — po sebne delegacije v vsako SIS ali pa splošno delegacijo za več ali vse samoupravne inte-resne skupnosti, tako kot so ali bodo dolo-(Nadaljevanje na 8. strani)
Volitve so spet pred vrati
(Nadaljevanje s 7. strani)
čili v svojih statutih. Na neposrednih voli-tvah bodo izvoljeni tudi organi samoupravne delavske kontrole teh skupnosti.
Tudi sedaj je potreben tak postopek volil-nih opravil, kakršen je bil spomladi. Med evidentiranimi kandidati na kandidacijskih konferencah (11.—20. nov. 74) predlagajo ka-drovske komisije SZDL oz. sindikata kandi-datno listo za delegacije. Obenem pa razprav-Ijamo in potrjujemo ustanovne listine vsake samoupravne interesne skupnosti (samo-upravni sporazum, statut in program dela).
Volitve razpiše delavski svet ali svet KS. Na dan volitev se morajo volivci odločiti za tiste, ki bodo zastopali njihove interese. Vo-Mtve so tajne — s pomočjo volilnih lističev, zato mora biti vse pravočasno pripravljeno (volilni imeniki, volišča, volilni odbori ipd.). S podobnimi tehničnimi težavami smo se namreč precej ukvarjali spomladi. Sedaj mo-ramo te probleme pravočasno odpraviti!
5. decembra bomo y TOZD in 8. decembra v krajevnih skupnostih tako izvolili drugo skupino delegatov, ki bo imela enak status, kakršnega imajo sedaj delegati v skupščinah. Morda komu ni jasno, zakaj je potrebna še ena delegacija, saj bi lahko že izvoljene dele-gate uporabili tudi v SIS. Spomniti pa mo-ramo na določilo, da ne more biti nihče v dveh delegacijah in ker so te SIS skupščin-ske, bi se to lahko pripetilo.
Vsaka samoupravna interesna skupnost (za zdravstvo, socialno skrbstvo, izobražeya-nje, kulturo, otroško varstvo) ima v občini svojo skupščino, ki jo sestavljajo delegati TOZD in krajevnih skupnosti in tiste zainte-resirane TOZD, društva in podobno, ki imajo neposredne naloge izvedbe programa. Tako bomo    imeli   povsod    »dvodomni    sistem«:
1.  zbor uporabnikov, v katerega volijo ne-posredno   delovm   ljudje  in  občani.   Sestav tega zbora je podoben in ima enake delegat-ske  osnove  kot  sestav občinske  skupščine. Iz TOZD občine Šiška bomo delegirali 37 de-legatov, iz KS pa 30 delegatov. Odločili smo se  torej,  da  bomo uporabili  že  preverjeni sistem delegiranja v občinsko skupščino.
2.   V  zbor izvajalcev  volijo  delegate  de-lavski sveti TOZD, sveti KS ali ustrezni or-gani društev. Oba zbora bosta enakopravno odločala —  ne  glede  na  razlipno  velikost. Preglasovanja tu ni, saj morafa v vseh za-devah soglašati. Odnosi in delo so določeni že v samoupravnem sporazumu, podrobneje pa bodo tudi v statutu in poslovniku dela skupščine. Poleg teh skupnosti, ki so ome-njene pa se pripravljajo tudi druge SIS. Tako naj omenim le invalidsko-pokojninsko skup-nost, skupnost za zaposlovanje in še celo vrsto skupnosti s področja gospodarstva. Vendar pa imajo sedaj prednost le-te, za katere bomo volili delegate na neposrednih volitvah, ostale bodo prišle na vrsto kasneje.              M. M.
Uspeh
šišenskih gostincev
V Sloveniji gotovo ne poznamo veliko pri-reditev z več kot dvajsetletno tradicijo. Med redkimi pa je vsekakor vsakoletni Gostinsko-turistični zbor Slovenije. Ze od leta 1953 se srečujejo vsako leto v Portorožu ali Bledu (prejšnja leta tudi v Rogaški Slatini) gostin-ski in turistični delavci ob koncu sezone, da bi se pomenili o uspehih in težavah, da bi pokazali svoje dosežke v kulinariki, slašči-čarstvu, pogrinjkih in ostalih dejavnostih te pomembne panoge. V času zbora predvajajo turistične filme, organizirana pa je tudi vsa-koletna konferenca turističnih novinarjev Slo-venije in pa republiško srečanje mladine go-stinskih šol Slovenije. Na teh svojih sreča-njih ne pozabljajo na razvedrilo, saj športna tekmovanja tudi v rekreativnem smislu po-pestrijo vsako njihovo srečanje.
Na tej republiški manifestaciji, ki teče pod pokroviteljstvom republiškega zbora sin-dikata delavcev storitvenih dejavnosti Slove-nije, z uspehom sodelujejo tudi gostinski in turistični delavci naše občine.
Na tem zboru podeljujejo posameznim de-lavcem in organizacijam za najboljše dosežke kolajne in plakete z diplomami — tako je zlato plaketo in diplomo dobil naš hotel »III-rija« za svoj prospekt.
Na razstavi kulinaričnih izdelkov je pre-jela zlato kolajno z diplomo Natalija Konči-na iz Gostinskega šolskega centra, hotel »Bel-levue« za »ploščo za sladokusce«, Janez Per-dan iz gradbenega podjetja Megrad pa kar
tri zlate kolajne z diplomami za svoje kuli-narične izdelke »Begonija«, »Magnolija« in »Kamelija«. Natalija Končina iz hotela Bel-levue je dobila srebrno kolajno z diplomo za »Raki po bloško«, bronaste kolajne pa so pre-jeli Nedo Perič in Fani Štrukelj iz hotela »Ilirija« za »Ploščo Ilirija« in »Ribjo ploščo«, Rudi Jugovič iz »Viatorja« pa enako prizna-nje za »Pljučno pečenko v zibki« in pa za »Prekmurski bograč«.
Na razstavi slaščičarskih izdelkov je Janez Perdan iz kavarne »Gurman« GP Megrad do-bil za svojo »Orhidejo« bronasto kolajno z diplomo. Njegovo delo, ki je praktično kipar-sko delo iz čokolade, bi vsekakor zaslužilo večje priznanje.
Škripec Franc in Meglen Janez iz hotela »Uirija« sta prejela srebrni medalji z diplo-mami za svoje razstavljene pogrinjke.
Na tekmovanju barmanov je barman Du-šan Vrtovec iz Gostinskega šolskega centra, Hotel Bellevue, prejel za svoj coctail Balita-Re zlato kolajno z diplomo, barman Jože Kovač iz hotela »Ilirija« pa za coctail »Ljub-ljanski zmaj« bronasto kolajno z diplomo.
Žal vidnih športnih rezultatov naših šišen-skih gostinskih delavcev ni bilo.
Vsekakor je tudi ta XXII. gostinsko-turi-stični zbor Slovenije v Portorožu izredno us-pel in upamo, da bomo lahko pisali še o več-jih dosežkih naših gostinsko-turističnih delav-cev Šiške leta 1975 na Bledu!
Mario L. Vilhar
Važna je kvaliteta
Šišenska tovarna Alko — TOZD Sadno-likerskega kombinata Fructal-Alko je na ju-goslovanskem tržišču znana že dolgo vrsto let. Ena redkih je, ki je še obdržala klasičen način kuhanja žganja — z neposrednim kur-jenjem s premogom. Tak sistem destilacije u-porabljajo tudi v Franciji, Angliji in Škot-skem in strokovnjaki pravijo, da je naj-boljši.
Alkova žganjarija je bila osnovana že leta 1938. Začeli so z dvema kotloma in z manj-šim bazenom za namakanje sadja (v glavnem so bile to hruške, jabolka, slive). Danes ima-jo štiri kotle, ki gorijo noč in dan — razen seveda takrat, ko pride do okvare.
60-letni Anton Rojc, ki ima v tovarni tudi sina in hčer, je v Alku zaposlen od samega začetka. Pravi, da sedaj, v sezoni sadja, pre-živi več časa v tovarni kot doma. In še to nam je zaupal, da bistvenih sprememb glede same proizvodnje in kvalitete (po kateri je ime Alko pravzaprav postalo znano) ni. Raz-lika je pač v tem, da so prej nosili v sode sadje s škafi, sedaj opravijo to delo trans-porterji.
Seveda pa sta se precej spremenili oprem-Ijenost in zmogljivost tovarne. Imajo celo so-de, ki držijo 10.000 litrov. Naenkrat lahko na-makajo 40 vagonov sadja, kar da kar 400 ton mase. Malokdo ve, koliko je potrebno sadja za tiste kapljice žlahtne tekočine, ki pa je ravno zaradi tega tudi tako draga...
Najbolj cenjene Alkove pijače so brinje-vec, sadjevec in stara slivovka. Okus potroš-nikov pa se spreminja in tako so te dni (na XXII. gostinsko-turističnem zboru v Porto-rožu) ponudili v poskušnjo nove desertne sadne pijače. Te pijače imajo nižji odstotek alkohola in sladkorja, seveda pa so iz narav-nega sadja. Ribezova pijača ima na primer 17 % alkohola in 175 g/1 sladkorja — osnova pa ji je sadni sok in ima lastnosti aperitiva. Novost so tudi likerji iz aromatičnih eksotič-nih destilatov (Hawaii lemon in Hawaii coc-tail) zelišč in citrusov...
Vsekakor je res eno — Alko ima posluh za sodobnega potrošnika, ki želi naravno pi-jačo. Dokaz za to je že sam uspeh na tržišču!
M . Vilhar