ftMERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 224 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 23D, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV, Trije sinovi v Pennsylvani-ji obtoženi, da so umorili svojega očeta Novi župan New Yorka odredil $80,000,000 znižanje mestnega računa Slovenska naselbina se je še vselej odzvala, kadar je bila kli- Uniontown, Penna., 22. sep- New York, 22. septembra. No tembra. "Iley Tate," katerega je 1 vi župan mesta New York je od-policija označila z imenom "hu- redil, da morajo mestni uradniki ;cana, da se zbere za plemenit na-dobni gorski mož," leži danes vjv proračunskem oddelku delati Tako se pričakuje tudi v grobu, in državni pravdnik | preko navadnih ur vse do 10. ok-Kewell se pripravlja za porotno Itobra, ko zahteva novi župan, da obravnavo, ki bo najbrž tri sino- j mora biti predložen proračun za ve umorjenega očeta poslala na leto 1933. Načelniki posameznih električni stol. Tate je bil pre-| uradov so preklicali počitniško tekli pondeljek ustreljen iz za sede in včeraj pokopan. Državni pravdnik je sporočil javnosti, da so trije sinovi umorjenega, 19 letni George, 20 letni John in 15 letni Sam pismeno priznali, da so umorili svojega, očeta. Tate je imel vsega skupaj 20 otrok. Nekoč je zamenjal domačo kozo za hišno gospodinjo. Pokopali so ga nedaleč od njegovega doma, kjer je bil umorjen, ob meji West Virginije. Tam je živel v gorski koči s svojo sedanjo ženo in enajstimi otroki. K pogrebu sta prišli dve njegovi hčeri v nogavicah, ker družina je brez vsakega premoženja, žena ubitega, 38 letna Mrs. Tate, ki bo že 13tič Postala mati v nekaj dnevih, do-čim je imel Tate s prvo ženo sedem otrok, zagovarja sinove. Potrdila je izjavo, da je bil Tate zelo grozovit napram svoji družini. Dober nasvet Gospodinje pp širni naselbini, poslužite se izredno nizkih cen, ki prevladujejo te dni, kar se tiče zelenjave in sadja. Vsaka varčna in skrbna gospodinja bo preservirala kolikor mogoče sadja in zelenjave, dovolj, da ima čez zimo in za spomlad. Kumar-ce, fižol, paprika, paradižniki, karfijole, nadalje hruške, breskve, češplje in mnogo drugega sadja, in zelenjave se dobi te dni Po najnižjih cenah, kar jih pomni zgodovina mesta zadnjih 30 let. Vse se da spraviti lepo v steklenice in porabiti po zimi. Naši slovenski trgovci vam nudijo obilico teh pridelkov po smešno nizkih cenah. Kdor le more, naj sedaj dela priprave za zimo, ker je gotovo, da se bodo cene precej dvignile. dobo vsem svojim uslužbencem, in mnogi delajo pozno v noč, da odbijejo od prvotno zamišljenega proračuna najmanj $80,000,-000, kot je to zahteval novi župan, ki je že takoj prvi dan svojega urada pokazal, da hoče hraniti s tem, da si je znižal plačo j za $15,000 na leto. Dva nova avtomobila, ki sta bila naročena še po prejšnem županu Walkerju, in katerih eden velja $17,500, sta morala takoj nazaj v tovarno, rekoč, da jih on ni naročil. Tekom treh tednov je znižal novi župan plače skoro 1,500 ulužbencev, ki so dobivali več kot $5,000.00 na leto. Odredil je takojšno preiskavo za znižanje elektrike, in v nekaterih slučajih se mu je že posrečilo. Posledica postopanja novega župana je, da je mestna vlada dobila velik kredit pri bankah, ki so se prej branile dajati posojila mestni vladi. Zadnji proračun mesta New York, za leto 1932, je zna,šal $644,000,000, in novi župan je mnneja, da se lahko prihodnje leto prihrani z varčnostjo in pametnim gospodarstvom najmanj $80,000,000 ali pa še več. Proračun mesta Cleveland znaša, za vse leto $17,-000,000. -o- Igralcem "Domna" Danes večer, v petek, 23. septembra, bomo imeli zadnje vaje zai "Domna." Poleg tega se je dogovoriti več važnih stvari za nedeljo. Pridite torej prav gotovo vsi in sicer ob 7:30 zvečer na oder S. N. Doma. Ravnotako naj pridejo tudi vsi moški reditelji in pomočniki na odru ter sploh vsi, ki bodo sodelovali pri prireditvi. nedeljo, 25. septembra, od strani naših ljudi lepe udeležbe pri vprizoritvi krasne narodne igre "Domen." Kot že ponovno po-ročano, se vrši ta igra v korist slovenskih brezposelnih družin v Clevelandu in okolici, in sleherni cent dobička od igre se obrne v pomoč našim slovenskim potrebnim družinam. Posebno privlačno silo ima ta igra, ker je spremljana z izvrstnim petjem, s slovenskimi narodnimi pesmicami, ki bodo tako ljubko žgolele po naših izvrstnih pevskih močeh. Med pevci sta Josephine Lausche-Welf in Mr. Frank Plut ter mnogo drugih priljubljenih pevcev. Vstopnice k tej prireditvi, ki se vrši pod vodstvom "Ameriške Domovine," se dobijo v prodajalni Mrs. Mary Kush- lan v S. N. Domu. Nekaj rezerviranih sedežev je po $1.00, vsi ostali rezervirani sedeži pa po 50 centov. Ves dobiček gre za slovenske brezposelne družine v Clevelandu in okolici. Prosimo, da si dobite vstopnice pravočasno, ker poset bo ogromen. Priče-tek predstave bo točno ob 7:30 zvečer. Naše prijatelje ponovno vljudno prosimo, da si preskrbijo vstopnice pravočasno. Očetje in matere, pošljite otroke v slovensko šolo. Grozi s policijo župan O'Donnell iz Garfield Heights je zagrozil, da bo s policijo pregnal uslužbence mestnega vodovoda v Clevelandu, če bodo zapirali vodo prebivalcem Garfield Heights. Ker Garfield Heights ne spada pod Cleveland, mestna vlada v Clevelandu seveda ne more dajati, zastonj vode Prebivalcem predmestja. Nad 200 družin dolguje račune za vodo v Garfield Heights. Pred najvišjo sodnijo Mestni direktor postav Kerr je dobil od najvišje sodnije v Columbusu obvestilo, da bo sod-nija pripravljena v torek, 27. septembra, zaslišati pritožbo župana Millerja, ki pravi, da kom-Panija računa previsoke cene za Plin. Od izreka te sodnije bo odvisno, ,če se bodo znižale cene Plinu v Clevelandu. Važno zborovanje Nocoj večer ob 8. uri se vrši zborovanje Jugoslovanske sekcije za brezposelno zavarovanje in starostno pokojnino. Opozarja se zastopnike, da to naznanilo upoštevajo in se zborovanja gotovo udeležijo. Zborovanje se Vrši v S. N. Domu. Dobrodošli tudi drugi, ki se zanimajo za stvar. — Tajnik. * Umrl je general Guiterez, dvakrat predsednik republike1 smrti. Prijatelji Ecuador. • | vabljeni Več kot tisoč slovenskih otrok, sinov in hčerk naših očetov in mater, je dobilo tekom zadnjih par let temeljit pouk v slovenskem jeziku v slovenski šoli, katero tako vzorno in požrtvovalno vodi Slovenski Narodni Dom v Clevelandu. Z resno voljo in dobrimi učiteljskimi močmi se je mnogo doseglo, kar bi bilo sicer popolnoma zgubljenega za naš narod. Velik greh vsega naroda, nas vseh je, da na enake šole nismo mislili že takoj, ko se je dvignila stavba Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, ali pa še prej. In res je, da imamo kot narod to napako, da vselej zadnji pridemo k kulturnemu delu, in da se mora prositi in beračiti ljudi za tako eminentno kulturno delo med našim narodom v Ameriki, kot je pouk v slovenščini za našo mladino. Hvaležni moremo biti, le dejstvu, da kadar se naš narod enkrat, četudi pozno, za stvar zavzame, da jo pelje naprej vztraj- no in značajno, in ravno to nam j slovenskega očeta in matere, ki je v zadnjih treh letih ohranilo;se ne bi oprijel prilike in poslal nad 1,000 zvestih in zavednih [ svojega sinka in svojo hčerko k slovenskih otrok, ki bi bili sicer; slovenskemu pouku. Koliko je-vtopljeni v morju amerikanizma jzikov znaš, toliko glav veljaš, je z znanimi posledicami, kot norče- star in pomemben pregovor, in vanje iz jezika lastnih mater in 1 kaj šele moremo reči o potrebi očetov, z zaostalostjo, z narodno, znanja slovenskega, materinega brezbrižnostjo, propadanjem slo- 'jezika za slovenskega otroka! Vpisovanje v slovensko šolo za mladino se prične pri S. N. Domu v Clevelandu v soboto, 1. negovali v tej novi domovini, da j oktobra, ob 9. uri zjutraj, v no-ima ta in oni član naroda korist, j vem poslopju SND, dvorana št. duševno in materialno od njih. 2. Pošljite in pripeljite vi, slo-Slovenska. šola v Clevelandu, j venski očetje in matere, svojega bodisi ta ali ona, v Collinwoodu, sinkota in hčerko, z lepo in pri-Newiburgu ali kje drugje, kjer- jazno besedo mu vi sami poja-koli so zavedni rojaki ustanovili !snite pomen takega pouka, in venskih kulturnih in drugih zavodov, katere smo mi s tako silnimi žrtvami ustanovili in jih tako šolo, je naš biser, katerega moramo dobro čuvati, naše duševno, narodno premoženje, od katerega, ima narod kot celota trajno duševno vrednost. In ker pohajanje v slovensko šolo ni združeno s skoro nobenimi stroški, in se šole takorekoč same vzdržujejo z raznimi prireditvami, tedaj pač ne bi smelo biti prepričani bodite, da vas bo vaš sin in hči spoštoval in ljubil do konca dni življenja. Kdaj se prične pouk v drugih slovenskih šolah v širnem Clevelandu, bo naš časopis pravočasno poročal. Za danes le želimo, da ne bi bile naše besede zastonj, da bi se vselile v srca; naših slovenskih mater in očetov. Trije sodniki bodo sodili republikanske voditelje Kritičen položaj Okrajni komisarji bodo imeli v soboto važno konferenco, kajti skoro vsem okrajnim uslužbencem, to je uslužbencem sodnij, cest, šerifa, prosekutorja, clerka, blagajnika in drugim grozi odpust od dela. Stroški ki so bili že itak znižani, bodo znašali do konca tega leta $1,815,000, toda denarja je le $788,000 na razpolago. Računali so, da bo toliko več davkov plačanih, kar se pa ni zgodilo. V bolnico V bolnico se je podala Miss Rose Planinšek iz Holmes Ave. Podvreči se je morala operaciji na slepiču, katero je srečno prestala. Prijateljice jo lahko obiščejo. želimo ji, da bi skoro dobro okrevala! Cigarete v modi Davčni oddelek zvezne vlade poroča, da so Amerikanci v avgustu mesecu, 1932, pokadili 38,000,000 več cigaret kot v avgustu mesecu lanskega leta. Vseh cigaret v avgustu mesecu ki so šle v dim, je bilo 9,558,921,908. Druga obletnica V soboto, 24. septembra ob 8. uri zjutraj se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnim Frank Štrumbel ob priliki druge o b 1 e t n i c e t njegove in znanci so Obravnava proti peterim obtoženim republikancem, ki so obtoženi poneverbe davčnega denarja, je včeraj popoldne nepričakovano dobila povsem drugačno lice. Vršiti bi se imela porotna obravnava, in od pon-deljka naprej so zbirali porotnike vse do četrtka opoldne. Bilo jih je že zbranih 12 porotnikov, ko je zopet nekatere zavrgel državni pravdnik, druge pa zagovorniki, in začeti bi se moralo zopet od kraja. Državni pravdnik Lieghley je dvema izbranima porotnikoma celo očital, da sta bila v zvezi z zunanjimi krogi. Tedaj se je začelo posvetovanje med državnimi pravdniki in med zagovorniki, ki je trajalo debelo uro. Uspeh tega posvetovanja je bil, da so zagovorniki sklenili, da nečejo porotne obravnave za svoje obtožence, in končno je tudi državni pravdnik pristal na ta predlog. Sodnik Dempsey, ki je doslej vodil obravnavo, oziroma zbiranje porotnikov, je takoj potem razglasil, da če ne bo porotnikov, da ne bo sam vodil obravnave, pač pa morajo biti trije sodniki. Določil je pondeljek, 26. septembra, za pričetek te izredne obravnave, ki je brez primere v Clevelandu. Sedaj se gre za vprašanje, kako se bodo sodniki izbrali. Vprašanje je, ali bodo sodili sodniki iz Clevelanda, ali pa sodniki izven Cuyahoga okraja. To se bo odločilo tekom današnjega dneva. Sodniki, ki so letos kandidati za ponovno izvo- litev, ne morejo biti udeleženi pri tej obravnavi. Državni pravdnik je za to, da se izberejo domači sodniki, kajti sodniki izven mesta morajo biti posebej plačani, in denarja ni na razpolago. Ako pa bodo izbrani iz-venmestni sodniki, tedaj jih bo najbrž imenoval predsednik najvišje državne sodnije Marshall. Pri tem pa nastane npva zadrega. Predsednik najvišje sodnije je republikanec, in je letos kandidat za zopetno izvolitev. Leta 1928 je bil Marshall kandidat za zveznega senatorja na republikanskem tiketu. In tedaj mu je najbolj nasprotoval Maurice Maschke, vodja republikancev in eden izmed obtožencev v tej obravnavi. Zagovornik Maschketa, odvetnik Kornhau-ser, je bil leta 1928 poslan po dr žavi Ohio, da je govoril proti Marshallu. Marshall je bil poražen za senatorja, ostal je pa predsednik najvišje sodnije. In ta sodnik naj sedaj izbere dva sodnika, ki naj sodita Maschketa ! Ko so sinoči Marshalla vprašali, če je že dobil zahtevo, da izbere sodnike, je odgovoril, da doslej še ničesar ne ve. Izjavil pa je, da bo storil svojo dolžnost. Sodniki Silbert, Ruhl, McMahon, Kennedy in Harris ne pridejo v poštev, ker so letos kandidati. Ostali: sodniki so pa zelo zaposlje-ni, tako da zgleda, da bodo morali sodniki priti iz drugih mest. Nikdar v zgodovini Clevelanda se ni vršila še kriminalna razprava pred tremi sodniki. Vsak obtoženec se je moral podpisati, da je zadovoljen s tako obravnavo. Da| bodo sodniki sodili mesto Roosevelt govori na skrajnem zapadu o važnih gospodarskih zadevah Portland, Oregon, 22. septembra. Governer Roosevelt, demokratski predsedniški kandidat, je imel tu pomemben govor glede državne in narodne kontrole javnih utilitet, to je, vodne sile, elektrike, plina in enakega. V svojem govoru je zahteval, da se pod zvezno kontrolo naredijo jezovi na Columbia reki, da se izpelje St. Lawrence River projekt, in je pokazal na bankrot [Insull privatnih interesov, da do-jkaže, da je narodna kontrola bistvenih potrebščin naroda potrebna. Dvorana, kjer je govoril, je bila tako napolnjena, da so morali najeti še dve drugi dvorani takoj zraven, in vse je,bilo natlačeno polno radovednega občinstva. Med poslušalci Roose-velta je bilo zlasti opaziti ogromne skupine delavcev v delavskih oblekah. Ko je prišel Roosevelt v dvorano, je vsa ogromna m no žica naroda planila kvišku in začela z glasnimi vzkliki za Roose-velta. Mnogo minut je trajalo, predno se je narod pomiril, toda je navdušenje ponovno zbruhni-la, ko je Roosevelt, oprt na svojega sina, začel govoriti. Asesment društev Ker je 25. dan v mesecu nedelja, se bo pobiral društveni asesment v soboto, 24. septembra zvečer. Ker pa se vrši v spodnji dvorani S. N. Doma v soboto večer, 24. septembra, plesna veselica, se bo pobiral asesment j gornjih dvoranah, novo poslopje, v sobah št. 1. in 2. Prošeni so tajniki, da vpoštevajo to naznanilo, kakor tudi cenjeno članstvo raznih društev. Kraljica je morala poslušati napade Haag, Nizozemska, 22. septembra. Ko je nizozemska kraljica Viljemina čitala svoj pre-stolni govor ob otvoritvi parla- porotnikov, izvira iz tega, ker menta, sta dva komunistična po ' v . 1 .1 -I , i. !«liirtp£l \r »/Krtvrnoi -7€ilrhr»a ta • ''Tin so državni pravdnik kot tudi za- govorniki prepričani, da je nemogoče dobiti v Clevelandu 12 mož ali žensk, ki ne bi že ustvarili si sodbe glede zločina. Tatvina davčnega denarja v Clevelandu je znana slehernemu državljanu, in vsak si je že Ustvaril svojo sodbo. Zato je bolj pošteno, da sodijo trije sodniki. Dva glasova bosta odločevala. -o- Listnica uredništva J. K. žena, ki je državljanka in poroči nedržavljana, ne zgubi svoje državljanske pravice, raz-ven v slučaju, da bi živela s svojim soprogom v tujezemstvu. — Naročnik. Da, pivo je redilno, ako se redno in v malih količinah uživa. Počakajte, da bomo dobili v resnici pravo pivo. — A. K. Ker niste podpisali svoje ime in označili svojega naslova, vam ne bomo odgovorili. Uredništvo mora vedeti s kom ima opravka. Rokoborba Po dolgem času bomo imeli zopet enkrat rokoborbo v naselbi- slanca v zbornici zaklicala: "Doli s kraljico! Doli s kraljestvom!" Kraljica je mirno čitala naprej svoj govor z visokim, trdim glasom. Oba poslanca sta bila pozneje vržena iz zbornice, in ostali poslanci so priredili kraljici ovacijo. Novi davki so začeli prinašati vladi ogromne vsestranske dohodke Washington, 22. septembra. Dočim julija meseca, ko so stopili novi davki, odločeni od kongresa, v veljavo, niso še prinesli kaj posebnih dohodkov, pa prihaja sedaj, ko so splošno uveljavljeni, ogromna svota denarja dnevno v zvezno blagajno. Samo v novih davkih, naloženih od zadnjega kongresa, je dobila zvezna blagajna tekom avgusta meseca lepo svoto $79,940,310. Svota novih davkov tako hitro narašča, da je zvezni zakladnik prepričan, da bo deficit, ki se je nakopičil od julija meseca, in.ki znaša $395,000,000, koro gotovo v nekaj mesecih pokril. Za gaso-linski: davek je dobila zvezna blagajna v avgustu mesecu $8,944,-857, dočim ga je bilo v juliju samo za $355,000 plačanega. Od novih prodanih avtomobilov je dobila zvezna blagajna v avgustu $886,655 davka, a julija meseca je znašal isti davek le $45,-000. Od avto delov je dobila vlada v avgustu $224,'000 davka, od radio aparatov $72,848, od fotografskih aparatov pa $10,660. Od navadnega candya je dobila vlada $170,000 v avgustu od mehkih pijač pa $337,000. Davek na elektriko je prinesel $898,000, davek na avto kolesa pa celo $1,-200,000, olje za stroje je prineslo $898,000, davek na hmelj in siad pa $335,000, ženske so plačale v avgustu $459,000 davka na svoja lepotila, in davek na vstopnice je prinesel $1,322,000. Skupaj je dobila vlada v juliju in avgustu za. $141,000,000 v novem davku. Roosevelt in Ohio Na podlagi poskusnega glasovanja, ki gas je vpeljalo pet časopisov v državi Ohio, bo Roosevelt zmagal v Ohio s 600,000 glasovi večine. Pri poskusnem glasovanju je dobil Hoover v Ohio 16,089, Roosevelt 35,287. Za odpravo prohibicije je glasovalo 44,153 za prohibicijo pa 9,-099 državljanov. Banke posodijo Na svetu se dobijo še vedno pošteni ljudje Chicago, 22. septembra. Da so na svetu še pošteni ljudje je te dni dokazala Miss Lillian Smith iz Wauwasota, Wis. Mudila se je v Chicagi par dni na počitnicah, in je drugi dan hitela na pošto, da dobi svoja pisma poštno-ležeče. Izročili so ji pet pisem, izmed katerih so bila štiri njena, toda peto pismo ji je prineslo presenečenje. Ko je pismo odprla, so padli iz koverte bankovci, in sicer šest bankovcev po $100,00, eden za $50.00 in eden za $5.00 ter 22 centov v znamkah. Naslov na koverti je bil: Mrs. Lila Smith, General Delivery, Chicago, dočim je njeno ime "Miss Lillian Smith, General Delivery, Chicago. Pošteno dekle je vrnila denar in pismo pošti. Tekma fcalincarjev V nedeljo, 25. septembra popoldne cb 2. uri se bo vršila od-I ločilna tekma med prvaki od lanskega in letošnjega leta. Prva tekma bo med prvaki letošnje se- avgusta Ruski profesor govori . „ . Dr. Nikolaj Krasnogorki, pro- m Priredijo jo slovenski fantje fesor na univerzi v Leningradu cd Colhnwood Athletic kluba in bo jme] znanstveni govor v pon. Banke v Clevelandu so skle- zone. V prvi, skupini so: Henry nile na prošnjo župana Miller- j Princ, Mike Jakim in Anton Go-ja, posoditi mestnim knjižnicam I dina. V drugi skupini pa Rud. $40,000, da dobi 900 uslužben- (Tomšič, Anton Aučin in Jos. cev javnih knjižnic lahko svojo Barbish. Odločilna tekma bo pa plačo za drugo polovico meseca med igralci prej navedenih sku- sicer v sredo, 12. oktobra, v Slov Narodnem Domu, ob 8. uri zve-1 čer. Vstopnice k tej rokoborbi se dobijo že sedaj pri Mrs. Mary Kushlan v S.N.D. in pri Beach Cleaners 286 E. 156th St. Ob-ljubuje se izvrstna rokoborba. Cene vstopnicam so prav nizke. * Kolera je zbruhnila na Filipinskem otočju. deljek na Western Reserve univerzi. Koncert godbe Bled Naznanja se nam, da bo imela slovenska godba Bled, ki je edina slovenska godba, v Clevelandu, svoj koncert v Slov. Del. Domu dne 27. novembra. * 143 oseb je bilo ubitih letos v Clevelandu od avtomobilov. pin in med prvaki lanskega leta, ki so: Jos. Pugelj, Peter Dujmo-vič in Jos. Prime. Nagrade so $5.00, $3.00 in $2.50. Tekme se vršijo na prostorih Slov. Delavskega Doma. Prostor je najboljši za balincanje. Zadnjo nedeljo je bilo navzočih nad 300 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku igre. V bolnici Mrs. Josephine Dolenc, 1143 Addison Road, se je podala v Mt. Sinai bolnico, kjer je srečno prestala operacijo. , 2 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 23D, 1932 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cent«. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 224, Fri., Sept 23d, 1932 Slovenska zavest in trgovci V teh dnevih depresije gleda sleherni, kje bo dobil cenejše blago, več blaga za nižjo ceno, boljše blago za manj denarja. Ni čuda. Kdor je služil pred 5. leti $50.00 na teden, je danes vesel, če dobi $25.00, če sploh kaj dobi, in kdor je dobival $25.00 na teden, je danes vesel, če dobi $10.00 ali par centov več na teden, če ni brez dela. Pred desetimi ali petimi leti niso naši delavci bili vajeni kupovati v verižnih ali v tujih trgovinah, kajti slednje niso nikdar prodajale na knjižice ali na kredit. Le slovenski trgovci so bili toliko zaupni in prijazni, da so prodajali na knjižice, na trust in kredit, dočim je verižna trgovina zahtevala gotov denar za vsako kupljeno blago, poleg tega, da je verižna trgovina prisilila in še danes prisili kupca, da sam nese domov kupljeno blago, dočim je slovenski trgovec naročeno blago, pa četudi je bilo vredno dostikrat le 50 centov, moral s svojim vozom pripeljati na dom odjemalca — na knjižice. Kot rečeno, naši ljudje pred 10. in celo pred 5. leti sploh niso kupovali v verižnih trgovinah, ker so bili vajeni jemati blago na kredit, na knjižice, in verižna trgovina našim ljudem, kot tudi drugim odjemalcem ni nikdar dajala kredita. Trust zahteva, da mu takoj plačate v gotovini, zato pa ima denar, a naši slovenski, domači trgovci so bratski in potrpežljivi dovolj, da iz svojega denarja založijo za domače ljudi, jim zaupajo v mnogih slučajih celo leta in leta, in pripetilo se je tekom zadnjih 30 let v naselbini, da so naši trgovci s temi knjižicami in kreditom zgubili stotisoče dolarjev. Ni čuda, da izmed naših domačih trgovcev je eden izmed 100 prišel do kakega denarja, dočim nam tuje verižne trgovine poslujejo z milijoni našega dejjarja, pa jim nihče ne zavida. Tujec ima lahko vse, domačin pa naj strada, če hoče. In vendar bi morali tudi v tem pogledu naši ljudje rabiti nekoliko več razsodnosti, pameti in slovenskega čuta. Kajti gre; se za njih lastni žep, za njih lastni denar. Uredništvo "Ameriške Domovine" ima tozadevno dobre skušnje. Zlasti v tej depresiji. In ne da bi trdili nekaj, česar nam naročniki in čitatelji ne bi verjeli, ne, prosimo jih, da sam> preskusijo in se prepričajo. Prosimo, da čitate cene, bodisi groceriji ali mesu v petkovi številki "Ameriške Domovine." Precej slovenskih trgovcev, na katere se lahko ob vsakem času zanesete, nudi v posebnih oglasih cene gotovemu blagu. In te cene so v vsakem slučaju gotovo nižje, kot pa morete kupiti isto blago v verižnih trgovinah. Bilo je pretekli teden, ko smo opazili, da so verižne trgovine prodajale n. pr. bušelj krompirja po $1.00, medtem ko ste ga dobili pri naših trgovcih po 90 centov bušelj. In iste verižne trgovine so prodajale pretekli teden funt zelja po 4 cente funt, dočim1 ste ga dobili pri naših trgovcih po tri in pol. Namen tega članka ni prinesti celo tržnico cen in blaga, pač pa je namen tega članka opozoriti naše ljudi, da odprejo od časa do časa oči in se prepričajo. Stopite ob sobotah n. pr. po naselbini, kjerkoli ste, in potem ko ste prečitali "AmeriškoDomovino" glede oglasov v katerih naši slovenski groceristi in mesarji nudijo svoje blago po cenah, ki se vam zdijo primerne, poglejte tudi v oglase verižnih trgovin v ameriških listih, pa boste pronašli vselej, da so verižne trgovine za dent ali dva dražje, kot pa naši slovenski trgovci. Pisec teh vrstic ima dovolj prilike korakati mimo verižnih trgovin, ki s kričečimi črkami in številkami na oknih naznanjajo svoje cene. In te cene verižnih trgovin primerja potem s cenami v oglasih v "Ameriški Domovini," ki so redno priobčevani vsak petek, in vidimo takoj, da so naši ljudje v vseh slučajih silno na slabšem, če mislijo, da so na boljšem s kupovanjem v verižnih trgovinah. Naš domačin, naš slovenski trgovec, se danes bolj kot kdaj prej trudi, da vam postreže z boljšim blagom in nižjo ceno, ker se zaveda, da mora voditi boj z ogromnimi milijo-narskimi verižnimi trgovinami, ki navidez sicer nudijo in prodajajo nizko in ceno, toda kdor ima dober pogled, jasen razum in skušnje, bo sprevidel, da temu ni resnica. Oglasi naših trgovcev v domačih listih vam jasno kažejo, da je blago pri slovenskih trgovcih cenejše in bolj sveže, poleg tega pa tehtnica bolj poštena, kot v milijonarskih verižnih trgovinah. Zato so lastniki verižnih trgovin milijonarji — naši slovenski trgovci, s pošteno mero in vago in nižjo ceno, pa komaj živijo in shajajo. Držite se domačinov, držite denar v naselbini, ne pošiljajte ga s podporo verižnih trgovin med milijonarje na borze, kjer s špekuliranjem povzročajo med vami gospodarsko krizo. Slovenska zavest naj kupuje pri slovenskih trgovcih. RAZNO IZ GIRARD, O. Girard, O. — V soboto večer zadnje svetovne vojne so posetili našo naselbino ugledni možje. Bili so: Mr. Anton Grdina, Mr. Joe Grdina in pa Mr. P. Perenčevič, zadnji zave On se tili so našo hišo in mi je bila prvič dana prilika, da sem se spoznal z Mr. Joe Grdinom. Ne morem prezreti tega kulturnega delavca. Po poklicu trgovec, pa se vedno z. vso vnemo udej-stvuje na kulturnem polju. Velikokrat sem mislil, kako je mogoče, da se ta naš narodni delavec tako trudi v vseh ozirih za napredek naroda in za njega kulturo. In ko smo ta večer imeli vsakevrstne pogovore, sem takoj spoznal, da se nisem motil o tem rojaku. Naš Joe je šel čez viharje svetovne vojne in ga je usoda pripeljala v rusko ujetništvo, kjer je pretrpel štiri dolga leta. Tam se je spoznal z ruskimi narodnimi običaji in njegovo kulturo. Zanimal se je za ta narod v vseh njegovih panogah. To priča njegova knjiga "Štiri leta v ruskem ujetništvu." Knjigo je založila leta 1925 Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani in je avtor knjige žel za to njegovo delo jako pohvalno kritiko. Lahko smo ponosni nanj. Upati je, da bo še veliko deloval za blagor našega naroda. Končno hočem še spregovoriti o našem največjem pionirju slovenske metropole Clevelanda, to je naš rodoljub Mr. Anton Grdina. Povsod, koder potujem, je ime tega narodno zavednega moža v ospredju. To je dokaz, da bo ime tega narodnega borca zapisano za vedno v zgodovini našega naroda. Zasledujem delo tega vrlega moža že zadnjih deset let. Povsod je med prvimi, pa naj bo za eno ali drugo stvar, vedno je njegova pomoč na razpolago. Nikdar ne bodo njegove zasluge poplačane. Pri našem narodu je napaka, da ravno tiste narodne moči ne upoštevamo, brez katerih bi nikdar ne dosegli tistega, kar naš narod danes premore; v tej novi domovini. Zato je dolžnost naša, da vsaj damo drobtinico priznanja možem, ki so dali vse svoje moči, da se je narod Jako visoko dvignil v gospodarskem, kakor tudi na kulturnem polju. Do vsega tega je veliko pripomogel naš Grdina, ki je mož izrednih sposobnosti in odkritosrčnega značaja. Dokaz temu je, da je že mnogo njegovih nasprotnikov se podalo, on pa še vedno stoji na istem principu, ki si ga je za črtal pred tridesetimi leti. Dokaz so njegove trgovine s pohištvom in pa moderni pogrebni zavod. Podjetja bodo letos obhajala 30 letnico obstanka. Dolga je doba 30 let, veliko truda in trpljenja je bilo v teh letih. In ker je mož danes še čvrst in zdrav med nami, je naša dolžnost, da se nekoliko ustavimo pri njem in mu čestitamo ob 30 letnici njegovega delovanja s željo, da bi dočakal še nadaljno dobo 30 let. Naša dolžnost je, da se narod poslužuje te trgovine, ki ima na razpolago vse udobnosti, kjer si lahko vsak izbere, kar mu srce poželi. Zadnje čase se je začelo zanimanje za to trgovino tudi po naselbinah izven Clevelanda, ker narod je prepričan, da je vedno prikrajšan v tujih trgovinah. Zato je priporočljivo, da se naš narod poslužuje naše domače tvrdke, kjer bo vedno bolj postrežen kot pri tujcih. Zato, rojaki, ne pozabite Grdinovih trgovin s pohištvom, kadar česa potrebujete. Predno greste drugam, oglasite se v tej trgovini in boste prepričani, da boste dobili boljše blago kot kje drugje. Dokaz temu je, ker trgovina obstoji že 30 let pod istim imenom, kar znači, da ima narod zaupanje do nje. Ako bomo vršili svoje dolžnosti "svoji k svojim," bo ta naš narodno zavedni mož še veliko lahko storil za korist naroda. Ravno tako je v slučaju pogreba. Tuji pogrebniki nas izkoriščajo. Zakaj ne bi podpirali svojih domačih pogrebnikov! Daljava nas danes nič ne ovira ako bi se naši rojaki poslužili svojih domačih zavodov in bi v resnici lahko rekli, da mi lahko izhajamo brez tujih izkoriščevalcev. Zatorej rojaki v Girardu in okolici, poslužite se domače tvrdke in v slučaju porok si oglejte moderno trgovino pohištva, pa čeravno je v Clevelandu. Bolje boste postreženi, kot pa če greste v Youngstown ali pa drugam. Mr. Grdina ima vsa pre- vozna sredstva na razpolago in bo vsaka stvar prišla na mesto brez vsakih neprilik. Ne pozabite na te ugodnosti, katere vam nudi ta trgovina ob 30 letnici svojega, obstoja. Končno tudi jaz čestitam temu zavednemu trgovcu za njegove velike zasluge in mu želim še mnogo let, da bi zdrav in zadovoljen vodil svoje trgovine naprej. Bog ga živi! John Dolčič. zahvaliti Mr. Frank Keržetu za tako krasno delo na zastavi. Na naši zastavi je v resnici umetno delo in vsa hvala Mr. Keržetu tudi za zmerno ceno. Hvala lepa tudi Boy Scouts za vodstvo parade in vsem posameznikom, kateri ste na en ali dru-gi način nam kaj pomaga,li. Si- Tole mi Je Pripovedoval pnja-jajen uspeh naše slavnosti je telj, ki pa ni nosti verjetna, ven- Če verjamete al' pa ne. V NEDELJO SE BO VPRIZORILA IGRA "DOMEN" Cleveland, O. — Sezona piknikov in drugih zabav zunaj na deželi, se bliža svojemu zaključku za letos in kmalu bomo opustili naše izlete v prosto naravo. Tem bolj pa se bomo udejstvova-li in prirejali razne prireditve v dvoranah. In da dobi ljudstvo veselje do poseta na predstave že s prvo igro, se je izbralo prekrasno igro "Domen," ki se bo uprizorila v nedeljo 25. septembra v S. N. Domu na St. Clair Ave. pod avspico Ameriške Domovine. Igra je povzeta iz časa, ko so vladali nad ubogim narodom še grajščaki z železno pestjo in se je moralo vse pokoriti njihovim ukazom in odredbam. Ako kdo Pridite k igri! Videli boste može, fante in dekleta, ki predejo, pojo in tudi stepejo se. Slišali boste prisego dekleta v prelepi pesmi: Ti si meni vse na svetu, ljub čel: moj; najsrečnejša med dekleti sem teboj . . . V igri je humor, žalost in ve selje, dejanje in nehanje naše ga naroda pod kmetsko streho. Upati je da bo dvorana S. N, Doma 25. septembra zvečer napolnjena. Imeli boste pri igri velik užitek, in ostala vam bo še dolgo v spominu. Da se napolni dvorana je želeti tem bolj, ker gre ves preostanek za revne družine in kdor more in ima usmi- resničen dokaz, kaj se vse lah-to napravi tudi v teh slabih ča- | dar pa sodite sami. Poginil je konj na cesti MOJA MAMA grajščaku ni bil po volji, je biHljenje do svojih rojakov, bo go takoj občutno kaznovan, poslali so mu sinove v vojno, od kjer se je le malokdo vrnil radi vednega vojskovanja. Vaški župani so dobili ukaz, koliko fantov morajo poslati v vojske in grajščak jih je označil, kateri morajo iti. Tako je bil tudi, kot predstavlja ta igra, zaznamovan za vojake Domen, grajščakov nezakonski sin. Opis vsebine je bil v zadnjem času že podan v tem listu, zato ga ne bom tukaj ponavljal. tovo kupil vstopnico. S tem bo otrnil marsikatero solzo svojemu bližnjemu. Igrovodja in igralci se z navdušenjem trudijo, da bo igra podana v finem izvajanju, prav kot bi se stvar v resnici godila. Tragika in humor, vsega boste imeli dovolj, da se boste jokali od veselja in od žalosti. Torej v nedeljo 25. septembra vsi v S. N. Dom! Steve F. Pirnat. in sih," ako prevlad u j ep r i društv u I Ustnik ga pusti tam, da obvesti in med odborom lep sporazum 0 s*vari konjača. Mimo pride in dobra volja. mala mravlJa. ki se ustavi pri Naše društvo je zelo ponosno mrhovini in ravno premišlja, kje s tem uspehom in vam še enkrat bi se lotila kosila, ko pridrvi miki ičemo: najiskrenejša hvala m° butleger, s polnim vozom pi-vsem skupaj! Bog vam plačaj iače. Ravno pri mrhovini av-za vsa vaša, dobra dela! tomobil poskoči in steklenica Odbor žganja pade na cesto, kjer se raz- dr. St. Clair Grove št. 98 W.C.|biJe in žganje se razlije po cesti. Mravlja se takoj loti polite kapljice in ko se jo pošteno nasrka, stopi h konjski mrhi, jo Dobra kot kruhek je mamica I Prime za reP in reče: moja I "Alo, dečko, greva domov Kadar sem lačna in ni skorjice suhe pri hiši — ljubezen njena me upokoji. | Rekrutje privriskajo po Po- ljanski cesti v Ljubljano in se Kadar sem žalostna, me potolaži. | zdrenjajo v domobransko vojaš-kadar sem bolna, sloni nico. V kotu vojašnice je za mi- vso noč v skrbeh nad menoj in zo sedel narednik, ki je zapisoval me ziblje. imena rekrutov in jih potem raz- Zame, le zame živi. |deljeval po stotnijah. Na vrsto pride tudi Susmanov Tone od Lepa je, zlata ko jutranja zarja. iMalnov, katerega narednik vpra-Solnce so njene oči, ša: pesmi najslajše so njene besede, "Ime in naslov?" solze v očeh — biseri. | "Kaj ?" povprašuje Tone. Vaše ime in naslov bi rad Pridna je kakor čebela: za druge I vedel," renči narednik, noč in dan dela, skrbi. "To bi pa morali sami vede- Tiha in srečna je v svojem trp-1 ti, saj ste Vi poslali pome," se DRUŠTVO ST. CLAIR GROVE ŠT. 98 W. C. SE ZAHVALJUJE je vedno boril za osvoboditev: in vse se lahko uredi v poslova-naše jugoslovanske države in nju med našimi naselbinami iz-sedaj stanuje v Warren, O. Bili j ven Clevelanda. V tej zadevi smo veseli njih obiska, čeravno |sem že govoril z Mr. Grdino in den Jugoslovan in prostovoljec'je bilo že pozno zvečer. Pose- se je izrazil, da bi bilo jako lepo, Cleveland, O. — Društvo St, Clair Grove se želi tem potom javno zahvaliti vsem, ki so pripomogli, da je slavnost ob priliki blagoslovljenja zastave, 11. septembra, tako sijajno uspela. Društvo si ni nikdar predstavljalo, da bo vse tako povoljno izpadlo, posebno še, ker so razmere pač slabe in je bilo potreba veliko korajže, ker z enakimi prireditvami je veliko stroškov, članice so se tega, zavedale in šle so vse na delo in storile vse po svojih najboljših močeh. In sedaj prevladuje splošna zadovolj-nest, ker poleg vseh plačanih stroškov, je preostala še lepa vsota za društveno blagajno. Med prvimi se hočemo najlepše zahvaliti botru in botri zastave, Mr. in Mrs. Jos. želetu za lep dar v denarju, za trobojnico k zastavi, za lepe avtomobile in za vse druge stroške in ves trud, katere ste imeli zaradi nas. Naše društvo vam bo vedno ostalo hvaležno za vašo radodarnost, posebno ker ste vse storili v tako lepem duhu in s tako prijaznostjo, da Va ne bomo nikdar pozabili. Najlepša hvala očetu zastave, Mr. Bodekerju in materi Mrs. Ani Laurich, za lepe besede in za dar zastavi. Vidva sta bila prvpi voditelja našega društva in še sedaj, po,šestnajstih letih, sta še vedno med prvimi storiti kar največ moreta za lepši procvit društva. Da bi Vaju Bog ohranil še na mnoga leta! Vsa najlepša, hvala županu in županji, Mr. in Mrs. Za veri in častnim sorodnikom, stricu Mr. Šraj, teti Mrs. Mežnaršič, bratom in sestram: Mr. in Mrs. Za-krajšek in Miss Mary Blatnik ter Mr. Frank Oglarju; bratrancu Mr. Maroltu in sestrični Mrs. Mary Mohar in vsem družicam za darove in za vsa pota in druge stroške, katere ste imeli za to slavnost. Društvo vam bo vedno ostalo hvaležno. Najlepša hvala vsem navzočim teamom, moškim in ženskim in posebna hvala dekletom Hipp'ler Guards od Waterloo Grove in Louis Stoffel Patrol za lepo korakanje pri paradi, ka- kor tudi za naistop v dvorani, kjer ste napravili tako lep vtis na navzoče. In naša dekleta, katera so nas vse tako ganljivo presenetila s prvini nastopom in da, počastijo našo agilno delavko, so si izbrale ime "Albina Novak Guards." Najiskrenejša vam hvala za vaš lepi nastop in posebno vaši voditeljici, Sophie Posch. Hvala lepa sestram Koporc za krasno petje in Richie Glavan, Marion Makovec in Betty Pin-tar za lepe plese s petjem. Vaši nastopi so veliko pripomogli zabavi. Hvala tudi Jennie Kral) za lepo deklamacijo. Lepa hvala vsem društvom, ki so se odzvala našemu vabilu in se udeležila naše slavnosti in za darove k zastavi. Naše društvo se vas bo za vedno spominjalo in vam hočemo biti ob vseh vaših prireditvah enako naklonjeni. Vaša društva bodo dobila še posebna zahvalna pisma;, ki se bodo prebrala na seji. Najlepša hvala društvu "Lira" za lepo petje v cerkvi. Posebna hvala p?< Mrs. Anici švi-gelj za krasno solo petje, kakor tudi Father Jagru za cerkvene obrede. Hvala lepa listu Ameriška Domovina za sijajno reklamo, katera je zelo veliko pripomogla za lepo udeležbo od strani občinstva. Hvala tudi vsem trgovcem za oglase na plakatih. Končno se pa pr&v lepo zahvalimo vsem našim ustanovni-cam za navzočnost in vsem našim članicam, ki ste darovale avtomobile, kakor tudi Mr. Frank Zakrajšku. In najlepša hvala vsem kuharicam, natakaricam in vsem, ki ste pomagale na veselici, ker vaša pridnost je veliko pomagala k tako lepemu uspehu, kakor tudi za splošno zadovoljstvo gostov. Hvala tudi vsem članicam, katere ste dobile nove članice za to slavnost, kar je veliko pomagalo k napredku društva. Hvala vam vsem za tako lepo polno-številno udeležbo popoldne in zvečer. Ne smemo pozabiti se končno 1 jenju: sladko se breme ji zdi--- odreže Tone. Capone skuša dobiti svobodo na sodniji Atlanta, Georgia, 22. septem- Gospodar spikizija pokliče av-jtotaksij. Ko ta pridrvi, spravi gostilničar tri svoje goste na zadnji sedež, kjer jih lepo posa-bra. Al Capone"znani bivši gan- di ene^a P°leS drugega, potem gež v Chicagi, se je nahajal pa reže šoferJu: danes za pol ure na svobodi, ko "Te^a Prve£a PeUi na Water so njegovi odvetniki na tukajšni 100 Rd: drugega na Nottingham zvezni sodniji vložili zahtevo, da Rd- m tretjega na Rožnik, se Capone oprosti, ker je baje Taks,J odpelje, 9 pripelje v krivično zaprt. Capone je bil desetih minutah nazaj. Pokliče prepeljan na. sodnijo in pozneje gostilničarja in mu reče: zopet odpeljan v ječo. Tozadevna "Prosim uredite mi zopet va-obravnavž se bo vršila 19. okto- še P^sažirje, da bodo sedeli po vrsti, kakor jih imam izzložiti. Ko sem namreč peljal čez železniško progo na 72. cesti, je avto nekoliko poskočil in vsi trije pa-sažirji so se mi zmešali, da ne 1. Koliko mož stalne armade vem kje naj katerega doli de-zahteva Nemčija? bra. Dnevna vprašanja nem. 2. Kdo je francoski minister ski predsednik? 3. Katerega komunističnega voditelja nameravajo boljše-viki odstaviti in kdo bi bi njegov naslednik? 4. Katera dežela v Evropi je A Učiteljica v farmerski šoli: ". . . in potem je neprenehoma deževalo štirideset dni in štirideset noči ..." Pa, se oglasi farmerski sin-šele sedaj začela čutiti kri-1 ček: "Pa so bili potem farmerji zo? zadovoljni?" 5. Kdo je vrhovni zdravnik J. | A S. K. Jednote? . _ 6. Koliko slovenskih volivcev I ?frfer najama hJaPca' kl ^ je v 23. vardi v Clevelandu? t*1' da ga nobeno del° ne zmu 7. Kateri volivni okraj v Clevelandu je najbolj močan po Slovencih? 8. Kako se je imenoval prvi governer mesta New York? čl. Toda že takoj drugi dan farmer vidi hlapca, kako se je lepo vlegel v senco ob njivi in nadvse ljubeznivo počival, skrivajoč se pred pekočimi solnčnimi žarki. 9. Koliko bank je zopet Začelo Pa(ir!°sfodar naf>vori hlapca: I "ll lr rt 01 Ort irlrnuWol nt poslovati v Ameriki tekom zadnjih treh mesecev? 10. Kateri planet je bolj oddaljen od zemlje, solnce ali luna? Odgovori na vprašanja Ti, ko si se vkordal, si rekel, da te nobeno delo ne zmatra, sedaj pa v senci ležiš, kako je pa to?" "Vidite, jaz vedno prej odneham, predno bi imel biti zma-tran," mu pojasni hlapec. A . "Ti, pojdi z menoj, boš imel imenitno zabavo." "Kaj pa bo takega?" "Veš, vselej, kadar srečam on- 1. 300,000 mož. 2. Herriot. 3. Josepha Stalina, in ha nje-1 govo mesto pride najbrž se- gavega Franceta, me ta pri po-danji vojni minister Voro- zdravu vedno potolče po rami, šilov. kar mi je jako neprijetno. Se- 4. Francija. daj sem pa podložil pod suknjič 5. Dr. F. J. Arch v Pittsbur- kos dinamita. Boš videl, kako ghu. se bo France opekel, kadar me 6. 3247. bo pošlatal po rami." 7. Okraj ali precinkt F v 23. ^ vardi, ki šteje 517 sloven- Ko so Zamorca vprašali, kako skih volivcev in volilk. je volil pri zadnjih volitvah, je 8. Peter Stuyvesant. Imel je rekel: leseno nogo in je vladal New "Zjutraj sem se odločil, da York za Nizozemce, dokler bom glasoval za republikance, ga niso 1664 pregnali An- ker so mi dali za moj glas tri gleži. dolarje. Toda popoldne so mi 9. 288. dali. demokratje dva dolarja in 10. Solnce, ki je oddaljeno 93,- sem potem volil .za demokrate, 000,000 milj, a luna pa le ker so se mi zdeli manj graftar- 280,000 milj. ski." AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 23D, 1932 "TT1 Newburske novice Nekateri izprašujejo glede romanja v Providence Heights. Letos pojdemo eno nedeljo kasneje, to je tretjo nedeljo v oktobru, ali 26. oktobra. Toliko za danes. Natančnejši program naznanimo Pozneje. Na vse kraje po raznih šolah in univerzah so razkropljeni naši dijaki letos, če začnemo z onimi, ki so šli v razne katoliške višje šole, potem moramo začeti z Holy Name. Tam so Joseph Perko, ki je že v drugem letu višjih šol. Rafael Godec, eden naših šolskih organistov je v prvem letu. Karoline Cergolj v prvem letu. Paul Zaletel v prvem letu in Pauline Kovačič v drugem. V Cathedral Latin šoli so John Lekan, "Freshie," to se Pravi v prvem letu. Nadalje so Potem: Rudolf K/mik v četrtem, tako tudi Joseph Perko (sin John Perko) v četrtem, dočim je William Jerič v drugem letu. O Joseph šustarsiču smo že Popred povedali, da jo je pobral Pred mesecem dni v Minnesoto, kjer bo letos graduiral. V Notre Dame High School najdemo v četrtem letu višje šole: Misses Emily Lekan in Ste-Phania Miklavčič. Više, še višje, najdemo v John Carroll v tretjem letu college Joseph Hočevarja iz E. 110. Street in pa našega dobro poznanega in zelo zaposlenega, pomožnega organista Mr. Anthony Rozmana. Naš glavni °fganist je Zorman, Ivan Zor-man. če prve tri črke njegovega drugega imena obrnete, imate pa Rozman. Zorman in Rozman. Od tam gremo potem še višje in dalje ven iz mesta, v mesto Chicago. Tam dobimo na Layola University Anthony Vi-Čiča in Adolf Perkota, brata od Dr. Perkota. Od tam se povrnemo nazaj v Cleveland in obiščemo druge vrste šolo, St. Mary's Seminary, kjer dobimo Luclwig Kužnika v tretjem letu teologije, to se pravi, če bo ustvarjen in mu Bog da zdravje, da bo prihodnje leto že izdelal in bo naš prvi tukaj rojeni novomašnik. Lud-^vig Kužnik se je vedno izkazal Pametnega dijaka in tudi praktičnega. že lani nam je pomagal Pri krščanskem nauku na Prince Ave., kjer je število otrok preveliko za, enega učitelja. Nadalje Pa pojde Joseph Shuster, katerega škofija pošilja v Inomost, Austria, da bo tam dovršil svoje teologične študije. Joe ta teden °dpotuje proti Evropi, želimo mu uspeha, zdravja in ustrajnosti v poklicu, katerega si je izbral. To, mislim ,da so vsi študentje kateri so po raznih katoliških šolah. Mogoče je še kateri, ki mi ne vemo zanj. Naši dijaki imajo to slabo navado, da se kar izgubijo in malo jih je, ki bi se prišli poslovit ali povedat, kam gredo. Vsak patir pa bi rad vedel za svoje ovce, zlasti, kadar gredo v daljne kraje. Nekaj nasvetov bi ne škodovalo nobenemu Pred odhodom. To so mladi ne-Iskušeni ljudje. Zanjke za take 80 nastavljene noč in dan. Pov-s°d jim je treba velike pozornosti. Še posebno je treba pozornosti šole. Po naših višjih publičnih šolah so verni in krščanski učitelji le izjeme. Vera v Boga je veliko profesorjem v nekatoli-ških šolah le bajka, kateri se po-smehujejo in zaničljivo o njej govorijo, kjerkoli si upajo. Ravno ta teden je učiteljica v South High šoli, kamor pohaja največ naših otrok, zasmehovala jih zato, češ "vi verujete da je Bog." Zlasti se to dogaja po višjih šolah, kakor so kolegiji in univerze. Zato je potreba tem večje pazljivosti od staršev, kateri pošljejo svoje sinove in hčere v take šole. Za vse one deklice in dečke, ki pohajajo letos v javne višje šole, bomo imeli takozvani "Study Club." Tam bomo držali pouk o raznih zadevah, ki so takim potrebni. Tukaj se jim pa tudi nudi prilika, da povprašajo glede raznih moralnih vprašanj, katere mogoče slišijo razpravljati na dvomljiv način. Vsi lanski in letošnji graduanti naj se čim preje vpišejo v ta study club. S tem ne mislimo držati kake posebne šole. Tukaj se bo razmotrivalo o najraznovrstnejših vprašanjih in tega se bodo udeležili vsi. Vsak bo lahko povedal ta svoje ali pa poprašal, kar želi. Baseball club, "Lawrentians" so prav dobro in zmagovito šli skozi letošnjo sezono baseballa. V precej večjih bitkah so prišli kot zmagovalci ven, kakor pa poraženci. Bojevali so se vedno v lepem sporazumljevanju in složno. Tudi ljudje so se letos zelo zanimali za to, Ker so pa s takimi bitkami vselej združeni tudi stroški, prireja ta club v soboto večer v Narodnemu Domu na 80. cesti zabavo in ples. Vsi ste vabljeni na to zabavo in ni dvo ma, da jim boste v tej zadevi pristopili na pomoč, ker so dali mnoga razvedrila in številne ure zabave, ki so jo vam dali s svo jim dobrim igranjem čez poletje. Joe Košak je zadnje čase vedno vesel. Temu ni uzrok to, da se kmalu prične njegova velikanska preša gibati, ampak vsemu temu je uzrok mala princezinja, Valeria, Ančka, katero so dobili od nekod, morda od Sears Roe buck and Co. Vsekako pa pravi Joe, da bo delil le chewing gum in ne cigare. Cigare se menda dajejo le na prince. Botra sta Frank Miller in Rose Košak. Ciril šuštaršič je zadnjič pri šel naznanit, da so dobili enega malega Cirilčka, katerega naloga za nekaj let bo da bo pridno spal pa jedel in rasel ter se re dil. Frank in Angela šuštaršič sta ga prinesla h krstu. Naznanjamo danes tudi vsem faranom, da se s prvo nedeljo v oktobru spremeni nedeljski red Prva maša bo ob 6. Druga bo pol 8, tretja ob 9, četrta ob 10 in zadnja 11:15. Pri tej zadnj maši, ki bo vedno kratka, bo vse v angleškem jeziku. Te naj se udeležujejo zlasti mladi, kateri so se do sedaj drenjali med otro ke ob 9. Naj imajo šolarji to mašo sami zase in za tiste star še, ki svoje otroke od daleč pri peljejo. Vsa odrasla mladina in tudi odrašujoča pa naj se ude jležuje zadnje maše ob 11:15 od koncertu je samo 40c in v tem je tudi vključen ples v spodnji dvorani po dovršenem programu na odru. Za ples bo igral orkester 8 mož slovenske godbe "Bled." In pred početkom koncerta, v nedeljo popoldne, se bo nadaljeval boj med balincarji Slovenskega Delavskega Doma. Ob 1. uri popoldne se udarimo za čast in nagrado "balincarjev," nagrada je razdeljena v tri dele in sicer prvo, drugo in tretjo v svoti $10.00. R. Tomšiču sem že zadnji teden prerokoval, da bo nesel zmago za klobukom v klubove prostore in on je tudi to napravil ker je dobil zmago; smejal se je tako na široko z odprtimi usti, da sem mu vseh 52 zob preštel. Rudi, korajžo, morda bo tudi v nedeljo sreča mila ali bolje povedano "znati je treba." Tudi Peter Dujmo-vič bo v nedeljo igral in on igra 'safety," nikdar ne vrže bole zastonj in tu je zmaga v opasno-i, samo da bi mu bila črta. prekratka. Peter, podati se pa ne, zmaga mora biti tvoja pa ma-ga-če kličemo sanitejce na pomoč. Joe Prime me je obsodil, da nisem zanič; trdi, da on vrže bolo bliže balinčka z levico kakor pa j ak z desnico. Seveda, on je levičar. Veš, Joe, če bi bil jaz igralec "foot bola," bi tudi balinco sunil kar z nogo. Pu-gelj pravi, da bodo čempini že nedeljo dopoldne igrali za prvenstvo. Ej, Joe, kaj pa tile fantje ne štejejo nič: Jakin, Au-cin in T. Godina, saj ne bo šlo tako lahko kakor si mislite! Kaj ni Aucin dobil leta 1930 drugo nagrado? Ali ni za v nedeljo opravičen računati na prvo? To-a, Tone, jaz imam malo upanja. P u gel na, Dujmoviča in Primca tudi vsa japonska artier i ja ne prežene iz njihovih pozicij. Tudi Toni Godina prak-ticira že cel teden doma v kev-dru. Bomo videli v nedeljo kaj se je naučil; samo da ne bi šel domov kot oblita kokoš. Jakin že celi. teden 'molči, ampak v nedeljo po "fajtu" bo pa prišel k besedi in ne samo on, tudi jaz mu bom sekundiral. Kakor iz-gledfi, bo vroče, akoravno bo pi-lala sapa od severa. Pridite v nedeljo popoldne na eksercir platz S.D.D. Zabave bo zadosti, sami "championi" se bodo udarili in predstavljen vam bo novo izvoljeni kralj balincarjev. Morda bo želel boja tudi kralj balinca.rjev iz leta 1930. Ako on poseže v boj, potem mili mi bratje, tolkli se bomo toliko časa, da bo v auditoriju zaigrala godba Bled. Henry Prince. kateri gredo v nekatoliške 2. oktobra naprej. &ITKA SE NADALJUJE V COLLINWOODU Collinwood, O. — Nam delav- ga društvenega življenja, pora £em je napovedan boj od strani kapitalizma, da še moramo trpko boriti za obstoj našega živ-Jen j a. Vse, kar je v vrstah dednega ljudstva, bije obupni °J za obstoj, naša društva, organizacije in njih članstvo ter narodni domovi, vse priti« ^a kriza že skoraj tri leta, in v ^m, nastane vprašanje: koliko ^asa smo še v moči kljubovati? ^ko ta zajedalec depresija, sko-rati že ne pusti, ne bomo mogli več dolgo vzdržati; samo še upa- 6 fia boljše čase nam daje po-8uma, da se postavimo v bran ^ginu. Pevski zbor "Jadran" hoče ži-Xeti in kljubovati zastoju naše- cxxxxxxxxtxxxxxxixxxxxxxxxa PR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 rixxixixxxxxxxxxtxxxxxxxxx; NAJMLAJŠA IN NAJMANJŠA DRŽAVA di tega priredi zbor v petek dne 23. septembra, družaben večer za svoje znance in prijatelje. Vabimo vas, da pridete in v veseli družbi pozabite na dobrote, katere nam je Mr. Hoover dal Prijazno se vabi prijatelje zbora, da se odzovejo našemu vabilu in se z nami v družbi pevcev in pevk "Jadrana" poveselijo. Zabava je vstopnine prosta in serviralo se bo tudi brezplačne? večerjo pri pogrnjenih mizah. In v nedeljo 25. septembra zvečer pa otvori direktorij Slovenskega. Delavskega Doma jesensko sezono s koncertom, pri katerem sodelujejo naše najboljše narodne moči. Vstopnina h Najmlajša in najmanjša država na svetu je vatikanska država, ki pa ima razmeroma največ muzejev,, knjižnic in cerkva. Zelo dobro je preskrbljena ta državica tudi s telefonskimi in radijskimi aparati. Ima tudi svojo vojsko in policijo, čeprav šteje le okrog 700 prebivalcev. Pravijo, da se razlikuje vatikanska država od drugih v tem, da ni v njej nič naprodaj, niti ne moreš v njej ničesar prodati. Trgovin tam res ni, pač pa se da z marsičem trgovati, zlasti's tobakom. V Italiji je tobak zelo drag, v Vatikanu, kjer ni carine, pa zelo poceni. Zato se Italijani v Vatikanu radi zalagajo s cigaretami ir& cigarami. V vatikanski državi je edina kavar na, kjer lahko dobiš skodelico kave ali čašico vermuta. Pose-čajo jo navadno gostje, ki se vračajo od maše. Njim je tudi namenjena. Katoliški mašnik ne sme pred mašo ničesar zaužiti, ker pa mnogi duhovniki, ki hodijo v Vatikan maševat, daleč stanujejo, jim je kavarna zelo dobro došla. Med 9. in 2. uro vlada v papeževi državi živahno življenje, od 2. do 4. je pa Vatikan prav za prav zaprt. V tem času vatikanska gospoda obeduje. Popoldne je v Vatikanu mirno. Ceste so prazne, le tu in tam vidiš švicarske gardiste v uniformah, kakor si jih je bil zamislil Raffael. Krivanoga in njegovi prijatelji pa si niso bili še na jasnem, kako bi vpeljevali svobodo na Ižanskem, kjer ni bilo mitnic, ne Metternichovih podob, kjer ni bilo velikih steklenih izložbenih oken in z blagom založenih šta-cun in bi se ne mogli shajati nikjer, ako bi razbili tiste gostilne, ki so na Studencu. "Tlaka in desetina je preč! Ne bo nas drla graščina več!" Ukan je se je razlegnilo na Igu po teh besedah, burno ukanje na kvatrno nedeljo v postu takoj po prvi maši v cerkvi sv. Mai*tinaf kjer je prečastiti gospod France Prusnik v potu svojega obraza priporočal svojim ljubim faranom mir, mir, mir in red! Toda namesto miru in reda, ki ga je priporočal, je udarjalo v župnišče skozi okna ukanje in divje vpitje. "Udri, Cecman! Udri!" Tako se je bil razmajal Iža-nec tiste dni, ko je bila prišla v deželo svoboda in je frajost nosila žezlo. In gospod župnik je izprevidel, da njegove iskrene besede niso našle odmeva v srcih njegovih faranov. '"Vse dol!" Pri "Zlati kočemajki" se je kar trlo gostov. Polne so bile pa tudi druge gostilne, celo pri "Pustem Janezu" je bilo toliko prometa, da ni bilo dovolj posode in ni bilo nobenega prostorčka, kamor bi človek sedel in čakal, da bi prišel na vrsto. Kajpada niso bili ljudje same/ s Studenca, temveč večinoma iz vasi izpod Krima in s hribov, ljudje, ki so bili kar omamljeni od nepričakovanih novic, pijani duha "frajosti" ter presrečni od napovedane odprave tlako in desetine. Seveda so bili vmes tudi dvomljivci, starokopitneži, ki si niso mogli misliti, da bi bilo drugače, da bi živeli brez tlake in desetine. Tem so dopovedovali na vsa usta, so jim trobili na uho od desne in leve, da je cesar dal "ven" svobodo in je cesar "vrgel dol" tlako in desetino. To so bile kajpada prelepe stvari, da bi jih mogli koj verjeti. "Pa četudi ni res. Pri nas je tlaka in desetina proč!" je vpil Maček iz Podgozda. "Nihče me ne prisili več, da bi šel na tlako. Noben graščinski zelenec naj se mi več ne prikaže krog hiše, ako hoče imeti glavo celo. Graščak mi ne bo več odkazoval hoj, ki jih bom podiral po svoji volji. Tako bo vse dol. Sami bomo vrgli tlako in desetino. Pa naj me zlodej vzame, ako ne bo tako!" Maček je udaril z roko po mizi, da je bolj pribil svoje besede. "Tako je! Ta je prava! Sami si moramo narediti,pravico!" Matjaž iz Loke je skušal nekaj ugovarjati, češ, da si nihče sani. pravice delati ne sme in ne more, toda ni utegnil uveljaviti svojega mnenja, zakaj od vseh strani so vpili nanj: "Kaj boš ti, ki se z graščinci bratiš in s fajmoštrom držiš. Kaj si ti kakšen kmet, ki tako govoriš? Molči, ker si tako ne- ,t» umen! In tako se je godilo vsakemu, ki je kaj ugovarjal, posebno so pa slabo opravili oni, ki so menili, da imata tudi graščina in farovž še nekaj pravice in da ne gre, da bi ju kar tako porušili. "Tako je neumen, da bi se šel še danes nanovo v tlako vpisat," je vpil Krivanoga in kazal Matjaža. "Ta bo še k narodni straži pristopil! Le glejte ga! Graščino bo varoval in fajmoštra) Pruštof si sleči, ti nisi naš!" Matjaž ga je zavrnil: "Saj tudi ti nisi v pruštofu!" "Pa imam srce na pravem mestu in možgane v redu. Pa mi povejte, kdo bolj s kmetom drži: jaz — ali Matjaž, ki misli, da mora tako ostati, kakor je bilo, da mora biti graščak v sedlu in kmet na repu! Kdo ima bolj prav?" "Tone ima pravo besedi! Tone je naš, čeprav nima ne grunta in ne pruštofa!" Tako je zavpil Malnarček in je potrdil Maček in jih je pritegnilo nebroj: "Tone ima pravi Tone je naš! Nihče ni tak!" Matjaža so pa nagnali: "Podrepnik graščinski! Peto-lizec gosposki!" Matjaž je moral kar umolkniti, tako so ga grdo gledali, Krivanoga je pa govoril: "Samo eno bom še zinil, pa nič več. Zadosti sem vam že oči odpiral, da je lahko vsakdo izprevidel, koliko je ura. Vse je dol! Tlaka in desetina! Svoboda je! Frajost je! Kmet ni nikomur več v strahu! Ižanec, ali veš, kaj je to? Ne graščak ne gospod ti ne bo ukazoval! Ti boš svojo njivo sam oral, graščak pa tudi svojo. Kar boš požel, boš sam vse omlatil. Nihče ti ne bo prešteval snopja, nihče ti ga pulil iz kozelca, ne graščak ne gospod. Tudi, pasji snop je proč! Kar je na tvoji zemlji zrastlo, je samo tvoje in božje!" "Pa tudi hoja v gori je naša!" ga je prekinil Maček iz Podgozda. "Saj je vse naše! Kmet je zasejal gozde in jih trebil. Kmet je redil graščaka in babo njegovo in otroke." "In pa graščinske kobilice, tiste zelene, ki hočejo vse požreti in pobrati po naših gruntih," je zinil Malnarček. "Vse moramo prerediti, kar se suče okrog graščine," je golčal nadalje Maček. "Nič ne delajo, pa se rede, da kar lezejo narazen. Le glejte jih! In hiše smo jim zidali. Kmet je trpel in njegova živina je trpela, ko je vlačila skupaj kamenje in les. In čigavo je sedaj vse to? Graščak pravi, da je njegovo. Jaz pa pravim: vse je naše! Mi smo delali, naše je. Nihče nam ni plačal, še 'božjega Iona' nam ni nihče privoščil. Ali ni tako?" "Tako je!" se jih je oglasilo več. "Vse je tako, kakor ti praviš," je povzel zopet Krivanoga. "Kmet je delal, graščak je pa spravljal." "Pa urbar je pisal, urbar!" je viknil Ahtik. "V urbarju je vse na levo, da je graščaku na pravo. Urbar moramo popraviti." "Pa tudi urbar dol, ne samo desetina in tlaka! Nič več ne bodo pisali vanj. Nobene nove kri-vice več!" je vikal Tone, da so morali vsi umolkniti. "Sam pre-svitli cesar se je spuntal grašča-kom in potegnil s kmetom, mi naj pa roke križem držimo in gospodi še na novo tlako hodimo? Kdo je tako neumen, da bi šel še enkrat na tlako, na novo tlako pri narodni straži? Cesar nam je dal svobodo in prostost, Graščaki in tisti, ki z njimi drže, hočejo pa kmeta pritisniti na novo tlako!" "Le poslušajte!" je vzkliknil vmes Malnarček. "Narodno stražo hočejo vpeljati, da bi jim varovala, kar so si skozi veke po krivici nagrabili. Tlaka! Tlaka graščaku in gospodu! Tudi ta tlaka bo prišla v urbar. Kdor se pojde vpisat k narodni straži, pride v urbar in bo na veke gosposki tla-čan, nihče ga ne bo mogel rešiti. Cesarsko povelje velja le za staro tlako. Sedaj veste!" (Dalje prihodntiC) -o- je slednji na mestu zgrudil mrtev na tla. Medved se je zavlekel po tem dogodku v gozd, kjer so ga pozneje umorili. V West Virginiji je manj brezposelnih Washington, 23. septembra, šest lastnikov večjih premogovnikov in gozdarskih podjetij v West Virginiji je sporočilo predsedniku Hovoerju, da se brezposelnost manjša v West Virginiji. Bolgarska podi tujezem-ce iz države Sofia ,22. septembra. Bolgarska država je odredila, da se mora dajati prednosti pri delu le bolgarskim državljanom. V Bolgarski je kakih 6,000 tujezem-cev, ki so zaposljeni, in ki bodo sedaj zgubili delo. Čistilec cest je posodil mestu denar Holyoke, Mass., 22. septembra. John McElligott, 60 let star, ki živi v pokoju, in ki je bil 30 let čistilec in pometač cest, je posodil danes mestni vladi $10,-000 po 6 odstotkov obresti. McElligott je delal 30 let za mesto in je služil od $12 do $24.50 na teden. MALI OGLASI Stanovanje se odda, 5 sob, kopališče, garaža, zgorej. Vprašajte na 19308 Shawnee Ave., blizu 185. ceste. (227) Iz urada Slov. Nar. Doma 6409 St. Clair Ave. Naznanja se vsem tajnikom društev, ki pobirajo asesment v S. N. Domu, da se bo v soboto večer, 24. septembra, pobiral asesment v gornjih dvoranah Doma, v sobah št 1 in 2. Ker se vrši plesna veselica v spodnji dvorani, je nemogoče slednjo rabiti zJi|l|i>ii||Ti.i AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 23D, 1932 mm* ARNOLD ZWEIG: Slučaj narednika Griše Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. Proti jutru je nastala nevih- omenjati in treba nobenega ime- ta, ki je daleč naokoli očistila vse ozračje. Le redkokdaj je bil v tem času kak dan tako svež, vesel in srebrno moder, kakor je bil ta osmi dan avgusta, že v prvi zori je sedel Bertin ob svoji mizi ter pesnil. Docela se je zatopil v svojo novo komedijo, tako da se niti ni zanesel, da se je ura že pomaknila na deveto. Nekdo je potrkal na vrata, vstopil je Langermann. Sedel je k Bertinu ter si pomagal do ene Bertinovih svalčic. Nato je pričel govoriti o predstoječih nevarnostih: čakalo jih je novo "morilsko delo" in vsesplošni zdravniški nabor. Bertina novi nabor ni skrbel, ker je pač spadal k divizijskemu štabu, ki je bil v operacijskemu ozemlju, ter se tudi ni imel zato bati kakega "f rontdiensttauglich." Doc ela različen pa je bil položaj korpo-rala Langermann-a, ki si je pomagal od navadnega sluge do kommandaturnega pisarja v Mervinsku. Bertin je bil na varnem, ker je vedel, da ga varuje neprestano odhoda v same strelske jarke štabni narednik, ki je vedno pripomnil na vseh spisih tikajočih se Bertinove osebe: "nenadomestljiv." Langermann pa je prosil Bertina: "Ali ne bi mogel česa zame storiti, prijatelj? Mar ne rabite tu kakega pomagača? Ako me zopet pošljejo na fronto, si sam odrežem palec." Bertinu se je Langermann smilil, pač mu je pa moral povedati, da mu na noben način ne bi mogel pomagati. Nato ga je vprašal, kaj še želi. Langermann pa je dvignil glavo, kakor človek, ki se je nenadoma zbudil iz spanja ter dejal: "Prišel sem po razsodbo." Bertin ga je takoj razumel. Takoj je vstala pred njegovimi očmi podoba Schieffenzahna. Ne 'da bi dali diviziji časa za ugo vor, je nekdo obvestil Komman-daturo, a sedaj je bil tu korpo-ral Langermann — ne vedoč, da je prišel po Grišino smrt — da prevzame listine. Da je prišel Langermann po listine popoldne, bi se bil gotovo Bertin spo zabil ter bi bil govoril več, kakor pa bi smel, zapletel seveda gotovo po nepotrebnem sodnega svetnika v neprijetnosti. Ta ko pa je bil sedaj še čisto svež in miren. Takoj je uvidel, da ne ve korporal Langermann o ozad ju zadeve še ničesar. Zato je skušal stvar zavleči na zvijačen način. Pričel je tajinstveno: mar ni Langermann še slišal, da se zadeva, Bjuševa vleče že del j ča sa? Sam ekscelenca je v stvar zapleten: govoril bo z ljudmi Bialystoku osebno, a kdorkoli bo stopil ekscelenci v tej stvari na pot, bo pač moral občutiti neprijetne posledice. Ali ima Langermann v uradu kake sovražnike? In Langermann je postajal nervozen. Kadar je korporal spoznan samo "sposoben za stra-žno službo," a je ponovni zdravniški pregled pred vrati, je pač zanj nezdravo — pa naj bi imel še tako prav — ako se spodtak-ne nad njim general, baš tako nezdravo in nesmiselno, kakor bi bilo, ugrabiti slonici mladiča. In tako se je globoko oddahnil, ko mu je predlagal Bertin, naj bi zadevo nekoliko odložil, seveda ne za dolgo: le za dva, tri dni. "Najbrž je kaka pomota," je napeljeval Bertin. "Kolikor vem jaz, se ta obsodba ne bo izvršila* Kar pozabi na stvar in ne skrbi: ako bo potreba, bo razsodbo in tudi navodila poslalo kommandaturi sodišče samo." Langermannu se je zdela taka rešitev čisto na mestu. Seveda, na, če bi slučajno kdo kasneje poizvedoval; poleg tega ga ne bo nihče mogel obdolžiti, da se je zoperstavil ukazu "svojega starega." "Dobro, tedaj," je dejal in vstal. "Seveda boš skrbel ti, da bo šla stvar pravo pot?" Bertin mu je znova zatrdil. Ko je bil sam, je Bertin zopet dobro premislil svoje načrte. Sicer ni prejel nobeniega ukaza,, naj zadrži listine, to pa zato, ker ni nihče pričakoval, da bi Schieffenzahn tako vražje in nepričakovano naskočil. Zato je Bertin v tem pogledu delal do gotove mere na svojo lastno odgovornost. Po kratkem premisleku pa je prišel do zaključka, da je popolnoma na varnem. Trenutno je bil Schieffenzahnov napad odbit. Kljub temu pa je hodil Bertin precej nemirno po sobi. Njegovi stihi so takoj izgubili vso sladkost: medenj in nje se je na mah postavil bledi profil z dvema globokima zarezama okoli zgornje ustne — Schieffenzahn. Po kratkem premisleku je stopil k telefonu ter obvestil, o dogodku Posnanskega, ki je sedel baš pri zajtrku. Ta se je razburil: "Seveda Schieffenzahn vsepovsod!" Nato je pohvali Bertinovo diplomacijo ter se odločil, da stopi k Winfriedu, da potom njega dobi od generala zagotovilo, da ne bo odnehal Winfried je široko odprl oči. Ekscelenca seveda ne bo odnehala. Kommandatura naj se nikar ne norčuje, kajti zadeva še ni rešena in še je ljudi, ki imajo nekaj veljavne j še besede, nego pa oni. In dogovorila sta se, da ne smejo oni ljudje preko ceste dobiti v roke razsodbe in tudi ne oblasti, da jo izvrše — ,ako ne padejo od neba sami čudeži. Pol ure kasneje je Posnanski telefoniral Kommandaturi ter jih vljudno in prijateljsko opozoril, da se je moralo pač pripetiti neko nesporazumi j en je — celo sedma B sekcija je podvržena zmotam — kajti slučaj Bjuševa ni še docela raziskan. Ako pa rabijo v tem oziru potrdila, naj se seveda obrnejo uradnim potom do ekscelence, kot najvišje pravne oblasti. Korporal Langermann je zadovoljno žvižgal ter ni vedel, da se je zavrtela celo mogočnejša mašinerija, da ga reši skrbi. Medtem so papeževi poskusi, da neha vojno, navzeli v Berlinu in velikem glavnem stanu bolj konkretno obliko. Seveda, ničesar ni bilo še rečeno o Alza-ški in Loreni in tudi ničesar o vzhodnih provincah, pač pa je bila iztegnjena le tipalka glede Belgije. To pa je bilo seveda čisto dovolj, da je razburilo najmanjšo stranko v cesarstvu, stranko generalov, industrijalcev in profesorjev. Ker je že nekdo obodril papeževega nuncija, da, je posredoval — morebiti je spadal ta bodrilec med dvorjanike, morebiti je bil ta v sami osebi cesarja — je pač rešitev "Vatterland-a" bila vse te-žavnejša in nujnejša, tako da je moral pač Albert Schieffenzahn posvečati pozornost vse važnejšim stvarem, nego pa vprašanju, dali naj smatra von Lychowa divizija* zadevo Bjuševa kot odgo-deno ali pa kot causa judicata, še več: operacijska sekcija v Brest-Litovskem, s simodko ali svalčico v ustah, je vestno zasledovala zavzetje Kurlandije, Li-vonije, Estonije in polovice sveta Nemčija je gotovo zasadila svoje čekane v vzhodne province: vršila so se ogromna gibanja čet, katere so prevažali tudi z zapadne fronte in jih spravljali v zvezo s pomorskimi silami z namenom, da si zagotove otoka Osel in Dago — malih nepomembnih kupcev peska — za ceno tisočev mladih življenj, Schieffenzahn je hotel nuditi pruskemu kralju nekoliko več prostora za razgib s tem, da mu pokloni kneževinsko krono Kurlandije — in Kurlandija je bila baš pred Finsko — ter obenem s tem zamori vsako klepetanje in neskončno besedičenje o miru. Le mala sprememba je dokazovala, da se Kommandatura nekoliko bolj zanima za Grišo. Dodelili so mu posebno stražo v osebi korporala Sachta, ki je imel jetnika spremljati, kadar je šel iz zaporov z nabito puško, kar je bilo seveda korporalu neizmerno pogodu. In tako je dejal Posnansky že neštetokrat Bertinu ali pa si mislil pri sebi ; "Ko bi le vedel, kaj Albert' pravzaprav namerava! Prav hudičevo zna molčati." PETO POGLAVJE žganje Babka je živela v Veresejevi hišii kakor prosta, neodvisna mačka, ki prihaja in odhaja, kadar se ji ljubi in za katero nihče ne ve, kam pojde prihodnjič. Ni bila v nadlego staremu trgovcu, čeravno je od časa do časa pogledoval njeno popasje, ki se mu je zdelo v zadnjih mesecih nekoliko obilnejše. Predno pa je mogel kaj ugotoviti, je že izginila, siva in tiha postava z globoko brazdo med obrvmi. Babka je vse preveč spoštovala Grišino zaupanje v generala da bi se iz njega norčevala. Zato pa je je docela prezirala. Hudič se je strašno maščeval nad njo za njene grehe, ko pa se je v njej tako nespametno vzbudila strast za mimoidočega tujca, kateremu bo sedaj rodila otroka, in kateri se bliža svojemu koncu na pobeljenem morišču. Kate-rikrat bi priznala, da zmaguje vrag, posebno kadar je v nava-1 ju joči besnosti stisnila zobe. Besnost pa je takoj potlačila ob misli na nerojenega otročička. Poleg tega pa je imela važnejšega opravila, nego pa da bi se udajala svojim čuvstvom. Nje načrt za Grišin beg je bil pri-prost in ni kazal nobenih potež-koč. Spoprijateljila se je z mnogimi vojaki in nameravala nekega popoldne, baš predno bodo nastopili stražo, vse te svoje nemške prijatelje omamiti ali pa umoriti z zastrupljenim žganjem. Nato bo baš pod njegovim nosom odprla vsa vrata ječe, a on se bo seveda, ko bo videl, da ni nobene ovire pred njim, najbrž ponižal in zbežal. Medvedje jagode imajo belkasto cvetje, krasno, temno zeleno nazobčano listovje. Rastejo ob plotih blizu velikih mest, ob gnojiščih — ne morebiti, da bi si izbirale za, svoje rastenje ugodnega rastišča, pač pa samo zato, ker jih ljudje ne puste drugje rasti. In še nešteto drugih strupenih rastlin je, ki jih je Babka poznala. V gorkih avgustovih nočeh ne morejo ljudje prestajati v zaprtih prostorih, predvsem ne taki, ki hočejo biti sami. In tako se dogaja, da gredo češče zal j ubije ni parčki na sprehod, da opazujejo utrinke zvezd, ki izpolnjujejo toli srčnih želj. Ob nočeh ko se prikaže na nebu mesec ter izgleda kakor zrel sadež med drevesnim listjem, se zaljubljenci kaj radi kretajo po oddaljenih vrtovih za mestom. Dva taka para, ki sta ležala pri Win-friedovi hišici pod temnim zelenjem majnic na plahtah, sta opazovala zvezdice na nebu. Nenaden 'šum, ki ga je povzročal kak jež, nenadno frfotanje ptičev v temi, tiho vabilo na kozarec vina ali svalčico — so bili edini glasovi. Lahna rosa je padala na odeje, s katerimi sta bila pokrita. O, neskončno, opo-jujoče veselje poletja! O, noči, v katerih se dozdeva da se v izpolnjevanju ali poželjenju dvigajo človeška srca med zelenje nad njimi! Tam so ležali Win -fried in Barba, Bertin in Zofija, srečni v prijateljstvu njiju teles in duš: Bertinova duša je hitela proti zahodu, k Lenori, medn tem ko se je Zofijina popolnoma predala temu Človeku, čeravno je vedela, da ne bo dolgo njen. četvorica zaljubljencev je ležala tako tiho — z izjemo od časa do časa šepetane besede ljubezni, da bi jih pač nihče, ki bi prišel po poti, ne zapazil. Baš,nasproti njim, na zapuščenem bregu, je rastel razen plevel in zelišče, a od tam je prihajal čuden, dražeč, težak duh. Skozi nočni mir se je čula bližajoča se hoja bose, a gotove noge. Barba jo je čula, in tudi Zofija. Vendar ona je v blaženem miru počivala na ramenu svojega dragega, medtem ko je ta grebla s svojimi prsti po bujnih Bertinovih laseh, čigar glava je počivala na njenih steg-nih — in vsakdo se le težko zgane, kadar leži tako udobno. Babka je prihajala po poti ter se usmerila naravnost proti goščavi plevela ih grmičevja. Prostor si je dobro zapomnila po dnevu — na nje žetev pa ni smelo sijati solnce. Sporočila nam namreč pravijo, da moramo nabirati. strupove v mesečini: ob svojem prihodu in odhodu pa se mora zbiratelj docela vzdržati vsakega govorenja: ako koga sreča, mora pobožno zmoliti oče-naš ali češčeno Marijo. Tudi mora stopiti pot z desno nogo, vrniti se pa v hišo najprej z levo. Nikakor pa ne sme koraka menjati nalašč. In če se drži vsega tega, potem se mu ni bati, da bi mu štreno zmešali hudobni duhovi. Tako je Babka stopila med grmičevje. Takoj je pričela trgati cvetje in listje in jagode— kajti rabila bo vse — in kaj kmalu je bila njena košarica polna. Čim se je dvignila, da se vrne, je velik utrinek zbr-zel od desne proti levi nebeškega svoda. To znamenje ji je zagotavljalo uspeh. Ako jo bo sedaj srečal kak orožnik, jo bo gotovo smatral za merečnino in jo bo pustil na miru. Na povratni poti pojde mimo zadnjih sten ječe. Tamkaj bo nekoliko posedela ter se zastrmela v lino neke določene celice. kakor splašeno zverjad po vsej deželi, da me stresajo kakor podgano v pasjem gobcu. Tak sem jaz! Izmučen sem že, pravim ti — izmučen lovenja in skrbe-nja in, upanja in strahu. Treba je srčnosti, da zbežiš — jaz sem zbežal, vlovili so me zopet in obsodili in zopet oprostili in zopet obsodili — a sedaj mi je dovolj vsega!" Njegov glas bi bil imel povedati Babki, da je vse nje upanje zaman. Obmolknil je, a nato pričel zopet z izrazom človeka, kateri vidi pred seboj kakšno uganko, katere ne more povedati, še manj pa razrešiti: "Kaj pa pomeni vse to? Stari Tobija pravi, da ima za Boga vsaka stvar svoj pomen, tako pravi on. In ker Bog hoče tako, potem ima vsaka stvar, ker je božja,, tudi dober namen — in vendar vidiš, nekdo strelja' name in če me zadene in se jaz iztegnem, kje pa je potem kaj dobrega v tem? To je ravno hudič!" je zaključil, že zdavnaj je pozabil Babke, svoje jeze in tudi — steklenice žganja. In vendar je bilo zapisano, da ji bo dobila. VABILO K varietnemu programu OTVORITVE PRIREDITEV V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU Waterloo Road POD AVSPICIJO DIREKTORIJA SLOV. DEL. DOMA v nedeljo zvečer, 25. septembra, 1932 Pričetek ob 7. uri. Vstopnina 40 centov Za ples po koncertu igra slovenska godba "Bled." Vabi Direkorij Slov. Del. Doma Iliiiiiiiiliilliiloll l!!ll!llllllii'lllillllllllllillHIIIIIIII!ll!!!ll!l!l ZA SKORO POLOVIČNO CENO Imamo šest peči New Process in Magic Chief, najnovejšega izdelka, katere imate priliko kupiti po IZREDNO NIZKI CENI Želim jih razprodati radi pomanjkanja prostora. Poslužite se te izredne prilike! DAMO NA LAHKA ODPLAČILA! Se priporočamo ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO ROAD DR. WM. E je bil imenovan V enih dneh se je pričela Grišinem srcu porajati jeza proti Babki. Do zadnjih dni ga je ta ženska, ki se je povzdignila že do prodajalke hrušk in čre šenj, čeravno je še od časa do časa prinašala iz gozda košarico robidnic, obiskovala redno vsak popoldne in zvečer. Položila bi na tla svojo košaro, oba bi sedela, nekaterekrati tiho, ne da bi mnogo govorila, drugič pa zopet v živahnem razgovoru—medtem ko bi stražni korpoj-al s puško med nogami sedel blizu njiju na kakem čoku, sodu, vrču ali pa na kaki mizi. V zadnjih dneh pa ga je čakala že vsako jutro ter ga mimogrede pozdravila, a zvečer je že zopet bila na svojem mestu. Zjutraj so bile nje oči uprte v njega tako gladno, tako proseče, tako roteče — zvečer pa so ga gledale, kakor bi zahtevale od njega izpolnitve neke obljube, katera ni bila nikdar dana. Griša je vedel, da dela vse to le zanj, da ga reši, da ga oprosti. Moral bi ji biti tedaj hvaležen. In vendar ga je vse to tako jezilo, da jo je začel pso-vati, tiho sicer, a z vso brutalnostjo človeka. Počel jo je zaničevati in poniževati, psoval jo s, psico, ki neprestano voha okoli njegovih kolen ter prosi brce, ter jo končno še oponašal: "Steklenico žganja, za staro ženico, prosim! Nisi tako jamrala. v gozdu, kaj? Lepo si nas porivala naokoli, ko si nam poveljevala. Le pojdi in govori tako Maksu v kantini." In ker je videl, da stoji nepremično in da tudi ne izgine proseči, moledujoči izraz iz njenih oči, je zasikal vanjo nestrpljivo: "Nikar ne misli, da bom pobegnil. In veš, zakaj ? Ker mi že vse skup preseda. človeka vendarle ne moreš neprestano potapljati najprej v mrzlo, a koj nato v gorko vodo. Tako ne delajo v kopališčih, pač pa: najprej vroča kopel j, potem šele mrzla a nato počitek —i da, tako delajo. Povem ti, da ne morem več prestajati tega. Sit semi že, da me pode WICKENDEN za načelnika community sklada za šolski oddelek. To bo ie njegov tretji termin v novemberski kampanji. Prošlo leto je dalo 0,405 učiteljev in šolskih uslužbencev $119,-076.62 za ta sklad ,219,153 šolskih otrok je pa zbralo $14,615 FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan) 1259 Union Trusi Bldg. E. Olh in Euclid Ave. Telefon Main 7260. Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu Zvečer od 8:30 do 8:00. Telefon: KEnmore 1244 mm JOSEPH ZORMAN ODVETNIK 6411 St. Clair Avenue (V Slovenskem narodnem domu) Uradne ure: 10. do 4. Ob sredah: 10 .do 12. -1 - -n.......—-"-A-^^-ataayy-T^sga I ' I • b • i i V JUGOSLAVIJO preko Havra na hitrem ekspresnem parnlku ILE DE FRANCE 1. in 20. oktobra noon CHAMPLAIN 4. oktobra, 5. novembra PARIS 8. oktobra, 11. novembra Nizke cene na vse kraje Jugoslavije Z« pojasnil« in potna liste vpra-iajte noše poooblaičene agente Swich, JBne 26 PUBUC SQUARE. CLEVELAND. O. LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVA4ALEC LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167 tli St. Pokliiitei KEnmore 4*61 New York Dry Cleaning 6120 Glass Av«. Obleke sčistimo, zlikamo in popravimo po nizkih cenah. Se priporočamo FRANK LAVRIC 15601 Holmes Ave. EDdy 6866 Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 I Dr. A. L GARBAS SLOVENSKI zobozdravnik 6411 St. Clair Avenue v Slov. Nar. Domu soba št. 10 Tel. HEnderson 0919 A. MALNAR Cement Works 1119 Addison Rd. ENdicott 4371 Furnace and Sheet Metal Supplies Popravila na vseh modelih. Direktno k vam po cenah na debelo. Moncrief Furnace Sales & Service Co. 15301 $chool Ave. GLenville 1162 POSEBNE CENE ZA V SOBOTO 24. SEPTEMBRA |/2 bušlja krompirja 30c 5 funtov vreča moke 12c I 0 ft. vreča sladkorja 47c Steklenica mleka---7c (mala steklenica smetane zastonj) 1 funt prvovrstnega sirovega masla---23c 1 ft. švicarskega sira 25c Sveže, lepe šunke, ft. 14c Pork shoulders, mali, funt-------10c Goveji round steak, funt____________19cf Bacon, narezan, lep, funt--------19c Prepričajte se, da pri nas dobite bolj poceni, kot v chain trgovinah. Se priporočamo JOHN TOMAŽIČ 16821 Grove wood Ave. KEnmore 1254 POZOR! SAMO ZA SOBOTO! 5 funtov moke in 5 funtov sladkorja. .38c 3 kante Malt........99c Švicarski sir........25c Round steak, mehki. .18c Govedina za pečenje. .15c Sveže šunke ........14c Sveže shoulders, mali, 4 do 6 funtov.......10c 3 funte reberc, 3 funte zelja........35c Meso za juho........ 8c Vsevrstna jagnjetina in teletina. Telečja pljuča in srce.l5c ZASTONJ! Če kupite za $1.50 v gotovini, dobite 5 funtov bele moke zastonj. Se priporočamo LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. ZA SELITEV IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM ANTON SEDMAK 1139 Norwood Rd. HEnderson 1920 Dobra postrežba po zmerni ceni TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE Imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND. 0200010230000000020031020102020001000200020202000200020002000200