— 101 —
Otroci iz šole grede.
Otroci iz neke vasi so šli iz šole skupaj domu. Med njimi je bil mali Jožek, ki je danes pervikrat iz šole s svojimi večimi tovarši ceptal. Pred njim je šel Vamparjev Lukec s tablico na rami, za njim pa neporedni Kramarjev Polde, ki je tebi raeni nič veselo vriskal inkapico k višku metal. Pred vsemi je pa prav pametno šla Vertaikova Nežka, kterej so danea zavoljo posebno Iepega obnašanja in posebno izverstnih odgovorov iz kate-
kizma gospod kaplan lepo knjigo podarili. Počasi in preaiišljeno, ali vendar ne ošabno, stopa pred svojimi šolskimi tovarši in koniaj pričakuje, da pride domii in dobrim svojim staršem prelepi dar pokaže.
,,Tako bi bil jaz danes tudi iz katekizrna odgovoriti znal, kakor ti, če še boljše ne," poprime besedo Tamparjev Luka in ponosno z rokami v žep seže, kakor bi s cekini zažvenkljati hotel.
,,Jaz pa tukaj srojo kapico stavim," povzame Kramarjev Polde, ,,ako tudi boljše ne znam kot Nežka."
Mali Jožek je pa revcek rriolčal in je le med STOJimi učenimi tovarši, kterih §e razumeti ni mogel, počasi z vejo v rokah korakal.
Nežika se k svojima nezadovoljiiima tovaraema oberne ter jima reče: ,,Ali mi hočeta na eno vprašanje odgovoriti; ako dobro zadeneta, tukaj so vam moje knjige v dar. Saj pravita, da vse bolje znata od mene, tedaj naj vaina moje vprašanje glave kar uič ne beli. Eecita ,,da" — in koj vaju vprašain.
— 102 —
,,Ha, ha, ha!" se smejeta oba, ,,poglej jo 110 učene ženske glavice. Vse, vse, da vse boljše znava uego ti; le naju vprašaj!"
,,Vprašanje je prav lehko in ako dobro ne odgovorita, yaju bo sram," nadaljuje dobra Nežika.
,,Sram bo le tebe, ko boš videla, da sva učenejša od tebe", povzameta ponosna terdoglavca.
,,N(5, ker sta taka učenjaka, povejta mi hitro, kako pravimo unej ptici, M tam na unem plotu žvergljaje sedi?" Pri teh besedah pokaže na ve-selo ptičico.
Oba molcita.
,,Hitro odgovor!" prosi Nežika.
,,Naj Luka pervi svojo misel razodene," reče Polde.
,,Jaz pa le tebe poslušam," zaverne Luka.
,,Senica je", zavpije Luka.
,,Kaj še! Mar ne poznas vrabca?" popravi ma Polde in ga skuša s kapo zapoditi.
Nežika se prijazno nasmeje in reče: ,,Niti eno niti drugo ni, ampak lastovka je. Ali ne vidita ujenega repa, ki je škarjem podoben? Ali ue vidita gori v zraku še yeč drugih lastovk, ki veselo žvergljajo? Ali ne po-znata žvergoljenja lastovk? Zdaj morebiti vendar spoznata, da boljše od mene vsega ne vesta; zategadelj pa tudi knjižice z vašim dovoljenjein le moje o-stanejo.   Ha, ha, ha! kdor se naposled smeje, se najboljše smeje."
Lukec in Polde vtihneta. — Mali Jožek si je pa menda tudi svoje mislil.
Lj.   T.