172
v četrtek 22 junija 1911
Tečaj xxxvj
IZHAJA VSAK DAN
«1 nftljah te prtzaiklk ik »k p«»*IJkii rt t. s
v'uMBifie it«T. m prodajajo po * nv*. <« atot) T
ttk&karaak r Trat* i« okoBci. GocicL KsmK » ^»»Vjjni, Satani, Nabraliai. St. Luc^v Tabelam, J--iai, Dornkergfa itd. Za*tareia Krt. pd &	(1* atoC).
*-«LACI SE RA6UNAJ* NA MILIMSTRC T fcahaaH 1 fcoUna. GENE: TrjoTia.ki la ofcraai »flaši pa • aa, ^MUtaiea, zahvala, paalaalea, ojrlaM itaantt aaradaT M ** li mm Za oglasa t UkMs Sate da 5 nd 9» K, mb aadatfna rnU K 2. Mali oflasi f + »tot. kaaada, aaj-»b^J Fa 48 atol Oglaaa ipr^oma Iaearatai ottaLak aprara ,R4jaoati". — Plačnja u trkija&na la »pravi .MtmM'. «z== PlallJUa la atelijtva a Trata.
&PINOST
NAROČNINA ZNAŠA
Mmmšl
f	»j- v«
H«, a« »ol lota Bx*a l-a«.
H M paJBJaJa aa mradstatra Itete, Nafraika-aa aa aprafaaM|a te rakaplal aa m vralaja fteaa te mUmm^^i patina** — mprava Mata. «TO i attaa tterfla Utettf t« (Mandat daa) odavrarai arodaik ATXfUr MBDi. Lostai* la, .SdUoat". - Mattoafla Tiskana .Bdinoafe« nit s aataiaaiaa aoraitrom t Trata, >11— CHargia OalaMi itar. IS. . i.. — it MV452. TELEFON H. 11-57.
BRZOJftUNE VESTI.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 21. Zbornica je nadaljevala debato o proračunu pravosodnega mi-uiaterstva.
Dr. VVeisskirchner odstopil.
DUNAJ 21. — Trgovinski minister dr. Weisskirchner je podal demisijo. Novi predsednik portugalske republike.
LIZBONA 21. Narodna skupščina je izvolila predsednikom republike Anselma Braancampo.
Novi avstroogrski odposlanec v Sofiji.
SOFIJA 21. — Včeraj popoludne je car Ferdinand vsprejel v nastopni avdijenci novega avstroogrskega odposlanca grofa Tar-novskega, ki je carju izročil svoje poverilno pismo.
SOFIJA 21. — Car Ferdinand je izročil odstopivšemu avstro-ogrskemu odposlancu baronu Giskri svojo sliko in zlato tabatjero ter mu je podelit Aleksandrov red I. razreda.
prihodnjost. A varali so se. Krščanski soci alci so kmalu pozabili na svoje protikapita-listične fraze in izdali so interese delavcev in obrtnikov. 2ato so jeli ti trumoma odpadati in vstopati v socialno demokracijo. Le tako je prišlo, da se je socialno demokratična stranka topot priborila večino dunajskih mandatov. Krščanski socialci so začeli javno koketirati z nemško-nacijonalno buržoazijo. Njihovi glavni voditelji so se postavili sami na čelo kapitalističnih podjetij in velikih bank, kakor n. pr. Gessman. Skratka: krščanski ,socializem" je izpuhtel v zrak.
Krščanski socialci so bili v torek zadeti pri glavi. — V novo zbornico pridejo samo ničle, ki ne bodo mogle igrati velike vloge. Res je mnogo krščanskih socialcev izvoljenih v kmečkih občinah. A ti ne bodo v novi zbornici pomenili mnogo. Njihove glave so poražene. Zato je sploh vprašanje, ali bo nova izbornica zmožna za življenje. In že to govori o novem razpustu in o demisiji Bienertho-vega kabineta.
Za danes dovolj ! Včerajšnji dan je bil za doslej največo avstrijsko stranko pravi sodni dan in težko, da se bo kdaj zopet oporavila. Dunajski volilci so včeraj izrekli obsodbo nad vso korupcijo in gnilobo, ki se je nabrala v krščansko-socialni stranki. In to obsodbo je tudi zaslužila!
Kiel 21. Amerikanska eskadra, obstoječa iz 4 linijskih ladij je danes ob 8. uri dospela semkaj.
New-York 21. Štrajk mornarjev najve-čih paroplovnih prog je končan, potem ko B	ibx u *T
so brodovlastniki privolili v zahleve mor- PO OŽJIH VOlItVcUl V I rSIU. ■arjev.
Berolin 21. „Nordd. Allg. Zeitung" poroča : Včeraj so bili zaključeni računi državne glavne blagajne za leto 1910. Zaključek pokazuje prebitka 117.7 mil. mark.
Sodni dan za dunajske krščanske socialce.
Trst, 21. junija.
Prezgodaj bi bilo razpravljati o posledicah katastrofalnega poraza, ki je zade! krščanske socialce na Dunaju. Skoraj neverjetno se zdi, da je v avstrijski prestolnici, kjer je ta stranka imela moč nad tisoči in tisoči ekzi-stenc, da je ta, kakor se je imenovala, državna stranka, strta v prah, da so v njeni glavni najsposobnejši voditelji, ki niso igrali važne uloge samo v stranki, temveč v avstrijski politiki sploh, bili tako temeljito poraženi. Globoko segajo vzroki, ki so dovedli do tega poraza. Leta se je pripravljalo to, kar se je zgodilo včeraj. Z velikim pompom je bila svoječasno ustanovljena krŠčansko-socijalna stranka. Imenovala se je krščansko in socialno. Govorila je o kršćanski ljubezni, ki da edina premosti prepade, zevajoče med narodi in prepade, ločujoče posamezne razrede. Ne razredni boj, temveč krščanska ljubezen naj vspostavi socialno harmonijo. — Zato se je imenovala tudi socialno. Pok. Vogelsang je bil na podlagi raznih enciklik papeža Leona XIII. sestavil nekak socialen program na podlagi krščanske ljubezni in solidarizma. Pa tudi v narodnem oziru se je stranka postavila na stališče enakopravnosti. In zato ni čudno, da je našla njena ustanovitev tudi pri Slovanih precej simpatičnega odmeva. Dokler so bili krščanski socialci šibki, so se pač hlinili Slovanom, a ko so prišli do moči, so se prelevili v radikalno - nacionalne Nemce in jeli odrekati dunajskim in sploh nižeavstrijskim Čehom vsako pravico do obstanka. Komu ni znana lex Axmann, s katerim zakonom so hoteli „pravični" krščanski socialci doseči, da iaj bo učni jezik na nižjeavstrijskih šolah izključno nemški ? Komu niso znana preganjanja, ki so jih morale prestajati šole društva „KomenskyM na Dunaju ? — A sedaj pred ožjimi volitvami, ko jim je šla voda v grlo, so se krščanski socialci ponižali tako globoko, da so izdali plakate v trobojnih barvah, na katerih so prosili doslej zaničevane Slovane za pomoč in odpuščenje. Seveda, dunajski Slovani niso pozabili vseh žaljenj in so ponosno odklonili vsako pomoč. Dan povračila je moral priti, in to mora biti največe zadoščenje za vse avstrijske Slovane. S tem ni rečeno, da bi zdaj nastopila za dunajske Slovane zlata doba. Na mesto krščanskih socialcev so nastopili nemški socialni demokratje in nemški nacionalci. Prvi so bili izvoljeni tudi z glasovi čeških delavcev ; zato je pričakovati od njih vsaj nekoliko objektivnosti. Drugače bo seveda z nemškimi nacionalci, ki so tudi dosegli lepih vspehov. Tem velja brezobziren boj.
Pa še nekaj druzega je krivo krščansko-socialnega poraza. Ta stranka se je sprva postavila na strogo antikapitalistično stališče m hotela polagoma uničiti socialno demokra-■jo. Napovedala je boj proti kapitalističnim in židovskim oderuhom. In res — marsikdo je šel na njene limanice. Okolu voditelja Lue-gerja se je zbrala lepa armada delavcev in i brtnikov, ki so upali od te stranke lepšo
Ožje volitve v Trstu označa „Piccolo za italijansko-narodno zmago in za s I o -v e n s k o-socijalističen vspeh. Pustimo ka-morističnemu glasilu, naj se veseli Pirove zmage svoje stranke; mi smo povsem zadovoljni s priznanjem „Piccola*, da so ožje volitve tudi slovenski vspeh. Prvikrat se je dogodilo, da je „Piccolo- priznal naš vspeh v mestu, a to priznanje že odtehta „zmago" njegove stranke.
Če piše „Piccolo" dalje, da je dobil Pit-toni 906 in Oliva 965 glasov več nego prvikrat, in da je torej očividno, da so to glasovi Slovencev, je bito to povdarjanje nepotrebno, ker to zna izračunati že vsak otrok.
Vendar pa je nekaj druzega zelo zanimivega. Menesini je dobil 342 in Braidotti 228 glasov več nego dne 13. junija in te glasove pripisuje „Piccolo" onim socijalistom, ki so, nezadovoljni s postopanjem stranke, glasovali za liberalne kandidate. To je tudi popolnoma verjetno.
S tem, da „Piccolo" teh 342 v prvem in 228 italijansko-liberalnih glasov v četrtem okraju pripisuje socijalističnim uskokom, priznava sam, da so kamoristi spravili že prvikrat na volišče vse volilce do zadnjega moža. Ker na vsezadnje tudi mazzinijanci razpolagajo z nekaj desetin glasov, in je gotovo, da so tudi Nemci po večini volili kamoriste, se da ostalo diferenco pojasniti le na ta način, da je socijalistom toliko njihovih dosedanjih pristašev, ali — da se poslužimo „Piccolove* terminologije — sim-patizantov uskočilo v kamoristični tabor. Da je ostalo razmerje obeh strank isto, bi bil moral dobiti Pittoni 3787 glasov. Dobil pa jih je 3524, torej 263 manje; dočim bi bil moral dobiti Oliva 2547, dočim jih je dobil 2438, to je 109 manje.
Mi nikakor ne izključujemo, da niso posamezni naši volilci v I. in IV. okraju ostali doma, izključujemo pa odločno, da bi bil le en sam naš zaveden volilec oddal svoj glas za kamorističnega kandidata. Zato je od „Lavoratora* zelo nelojalno, ako i>:še, da so slovenski obrtni«; :n trgovci volili kamorista, dočim ne omenja niti z besedico, da se imata Pittoni in Oliva zahvaliti slovenskim glasovom za to, da sta prodrla. Mi tega priznanja od „Lavoratora* niti ne zahtevamo, zahtevati pa smemo, da, če že molči o tem, kar se da dokazati s številkami, naj vsaj molči tudi o tem, česar ne more dokazati.
Mi povdarjamo izrecno: Slovenci, ki so imeli v ožji volitvi izbirati med socialističnimi in kamorističnimi kandidati, so se morali odločiti za prve, ki so člani mednarodne in ljudske stranke, ter proti drugim, ki so člani italijansko-šovenistične in kapitalistične stranke. Zato je popolnoma izključeno, da bi bili liberalci dobili tudi le en sam zavedno-slovenski glas. S svojo insi-nuvacijo je „Lavoratore" razžalil naše obrtnike in trgovce v I. in IV. okraju, in če že nima toliko poguma, da bi priznal pomoč, dobljeno od Slovencev, naj vsaj ne stavlja naših ljudi v krivo luč ! To res ni lojalno.	_
Splošni volilni rezultati.
O porazu krščanskih socialcev govorimo na drugem mestu. Dosedaj, ko to pišemo, je izvoljenih 76 večinoma iz kmečkih občin. Vsi dunajski listi pozdravljajo z zadoščenjem
krščansko socialni poraz in pravijo, da bo imel ta poraz dalekosežne politične posledice. Krščansko-socialna „Reichspost" pravi, da včerajšnji dan ne pomenja Še poraza krščanskih sodalcev. Stranka, ki je dobila vzltc liberalno-socialističnemu kompromisu toliko glasov, ni še izgubljena in je še vedno toliko močna, da si bo znala zopet priboriti prejšnjo pozicijo.
Socialistični demokratje so se držali precej dobro. Dosedaj je izvoljenih 79, nekaj rezultatov ni še znanih. Vsekakor dosežejo prejšnje število (87) ali pa izgube 5 do 8 mandatov, kar je seveda brezpomembno. Njihovo posestno stanje ostane neizpremenjeno.
Velik napredek imajo zaznamovati nemški nacionalci, ki se delijo v Vsenemce, nemške radikalce, svobodomiselce in agrarce. Te stranke so poskočile na 104 mandate, medtem ko so jih imele v prejšnji zbornici 79. Profitirali so torej za 25 mandatov.
* *
DUNAJ 20. Od 516 državnozborskih mandatov je 379 definitivno zasedenih, od teh 78 nemških svobodomiselcev; 63 meščanskih Čehov, 79 socijalnih demokratov, od teh 18 čeških avtonomistov, 73 kršč. socijalcev, 32 Jugoslovanov, 32 Poljakov, 10 Italijanov, 5 bukovinskih Malorusov, 5 Romunov, 3 gališki Malorusi, 1 Zionist, 3 Vse-nemci, 5 brez stranke.
Nemški svobodomisleci so dobili 22 in izgubili 3 mandate, krščanski socijalci so dobili 2 in izgubili 21, centralistični socijalisti dobili 14 in izgubili 16, avtonomistični soc. demokrati dobili 4 in izgubili 2, meščanski Čehi dobili 4 in izgubili 4, Poljaki dobili 3 in izgubili 2, gališki Malorusi izgubili 1, Vsenemci dobili 1, židovski naci-jonalci izgubili 2, divjaki dobili 1 mandat. — Med izvoljenimi se nahaja bivši minister Prašek.
DUNAJ 20. Od 516 poslancev je bilo doslej (okolu polunoči) definitivno izvoljenih : 446 poslancev, od teh nemških svobodo-mislecev 104 (79 v prejšnji zbornici), socij. demokratov 79, od teh 24 avtonomistov (87 v stari zbornici), meščanskih Cehov 82 (prej 84), kršč. socijalcev 76 (prej 86), bu-kovinskih Malorusov 5 (5), Romunov 5 (5), Vsenemcev 4 (3), židovski klub 1 (3), divjakov 6 (4).
(Pri sledečih strankah manjka še nekoliko volilnih rezultatov): doslej definitivno izvoljenih 15 Italijanov (doslej 1 dobiii), Poljakov 32, doslej 4 dobili, 3 izgubili); Jugoslovani 34 (37); gališki Malorusi 3 (26), doslej 1 izgubili. Manjkajo še 4 ožje volitve, razun tega še osem ožjih volitev in 58 novih volitev v Galiciji. Med podleglimi se nahaja med drugimi tudi nemški radikalec pl. Stransky in bivši minister Začek.
Štajersko.
Izvoljeni so bili: v 1. vol. okraju (Gradec notr. mesto) Hofmann-WelIendorf, nemški svobodomislec; v 2. vol. okr. (St. Le-onhard) nemški svobodomislec Henrik Wa-stian proti soc. dem. Ausobskemu; v 7. vol. okr. (St. Gallen) kršč. soc. Neunteufel proti soc. dem. Taublerju; v 10. vol. okr. (Ščavnica-Stainz) schonererjanec Malik proti nem. svobodomisl. Reuterju; v 15. vol. okr. (Murau) nemški agrarec Brandl proti kršč. soc. Geisslerju.
Izid ožjih volitev na Dunaju.
DUNAJ 20. Od 23 ožjih volitev na Dunaju sta le dve izpadle kršč. soc. v prilog, izvoljena sta bila Kuhn in Heilinger. Nadalje je bilo izvoljenih 9 nemških svobodomisl. in 12 soc. dem. Kršč. soc. izgubijo danes na Dunaju 15 mandatov, od katerih so dobili nemški svobodomisleci 7, socijalisti pa 8. Podlegli so med drugimi dr. Weisskirchner v dveh vol. okrajih, predsednik poslanske zbornice dr. Pattai, princ Lichtenstein, župan Neumayer, podžupan Hierhammer, viši pro-kurator Steiner, bivši minister Wittek, nadalje v Mistelbachu (mestne občine) načelnik krščanskih socijalcev dr. Gessmann proti nemškemu svobodo mislecu Wedri. Doslej je Dunaj zastopalo v državnem zboru 20 kršč. soc., trije nemški svobodomisleci in deset socijalistov : Današnje stanje je 4 kršč. soc., 10 nemških svobodomisl. in 15 soc. demokratov.	„
Češka.
Izvoljeni so bili: v 32. volilnem okraju (Pfibram) češki narodni socijalist Slaviček; v 42. vol okr. (Jaromir) češki agrarec Kot-lant; v 56. vol. okr. (Benešov) češki agrarec dr. Velich; v 92. vol. okr. (Marijini vari) nemški naprednjak Bachmann; v 94. vol. okr. (Krumlova) nemški radikalec dr. Wichtl proti soc. dem. Wilhelmu; v 99. vol. okr. (Rumburg) kršč. soc. dr. Jerzabek proti soc. dem. Hannichu; v 90. vol. okr. (Falknov) nemški radikalec dr. Albert Miihlwerth; v
111. vol. okr. (Duhcov-Dux) nemški radikalec Schreiter; v 24. vol. okr. (Kraljevi gradeč) Mladočeh Franta; v 41. vol. okr. (Horiz) češki agrarec Ždenski; v 55. vol. okr. (Selčan) dr. Zahradnik izven stranke proti češkemu aprarcu Tomašeku; v 70. vol. okr. (Prestic) češki agrarec Janovec proti soc. dem. avtonomistu Remesu ; v 44. vol. okr. (Kostelev) češki agrarec Chaloupka proti češkemu kršč. soc. Novotnemu; v 60. vol. okr. (Chrudim) soc. dem. avtonomist Iirasek proti češkemu agrarcu Heideku; v 100. vol. okr. (Schluckenau) dr. Fran Kin-dermann, nemška ljudska stranka; v 114. vol. okr. (Kadanj) Vsenemec-divjak Wurst; v 119. vol. okr. (Marijini vari) nemški agrarec Spies; v 130. vol. okr. (Vrhlabje) nemški agrarec Goli; v 121. vol. okr. (Plan) nemški agrarec Josip Mayer proti nemškemu soc. dem. Karolu Schullerju; v 73. vol. okr. (Henrikov gradeč) češki agrarec Vacik proti češkemu soc. dem. Zvolaneku; v 74. vol. okr. (Pilgram) češki agrarec Donat proti češkemu kršč. soc. Zaruba; v 83* vol. okr. (Duhcav-Dux-mesto) Knirsch, nemška delavska stranka proti sob. dem. Beern ; v 97. vol. okr. (Asch) soc. dem. Hillebrand proti nemškemu radikalcu Stranskemu; v 63. vol. okr. (Chotebor) soc. dem. avtonom. Hratek; v 75. vol. okr. (Budjejevice) češki agrarec Albert Krž; v 98. vol. okr. (Warns-dorf) nemški naprednjak Lagenhan ; v 127. vol. okr. (Landskron) nemški agrarec Meix-ner; v 43. vol. okr. (Nachod) češki agrvrec RydIo; v 45. vol. okr. (Kraljevi gradeč) češki agrarec Srdinko; v 80. vol. okr. (Li-tomerice) nemški radikalec Gustav Hummer ; v 101. vol. okr. (Friedland) nemški radikalec dr. Tobisch; v 106. vol. okr. (Češka Lipa) Kriitzner.
V	117. vol. okr. (Falknov) svobodni socialist Simon Starck; v 62. vol. okr. (Visoke Myte) češki agrarec Padour proti češkemu kršč. soc. ; v 66. vol. okr. (Tabor) češki agrarec Viškovsky proti soc. avtonom. Hellerju; v 79. vol. okr. (Dečin) nemški radikalec Helne proti soc. dem. Reitznerju ; v 109. vol. okr. (Ustje nad Labo) nemški agrarec Lipka proti nemškemu socijalistu Beu-telu; v 113. vol. okr. (Žatec) nemški agrar, dr. Damj proti nem. soc. Barthu; v 31. vol. okr. (Klatov) Mladočeh dr. Rašin proti češkemu soc. avton. Juna ; v 64. vol. okraju (Nemški Brod brez občin) češki agr. Hriš proti češkemu kršč. soc. Safraneku ; v 65. vol. okr. (Sp. Kralovic) češki agrarec Ma-šata proti češkemu kršč. soc. Myslivcu ; v 10. vol. okr. (Laun) Mladočeh dr. Korner proti češk. soc. avton. Benešu ; v 34. vol. okr. (Laun brez občine Rannay) češki agrarec Prosek proti češk. soc. avton. Chloubi; v 129. vol. okr. (Tratnov) nemški radikalec Kasper proti nem. soc. Kiesewetterju ; v 37. vol. okr. (Melnik) češki agrarec Kotlar proti češk. soc. avton. Dundru; v 51. vol. okr. (Rakovic brez občin) češki agrarec Kulich proti češk. soc. avton. Folbertu.
V	61. vol. okr. (Leitomišl brez občin) češki agr. Felse proti češkemu kršč. soc. dr. Myslivcu ; v 69. vol. okr. (Klatov brez občin) češki drž. prav. naprednjak dr. Pru-nar proti češkemu agrarcu Pajšeku; v 29. vol. okr. (Tabor) Mladočeh Fran Kratochvvil proti soc. avton. Karolu Cifka; v 91. vol. okr. (Heb) Vsenemec dr. Jager proti nem. soc. Hecklu; v 47. vol. okr. (Novi Benatek) češki agrarec ekscelenca Karol Prašek proti češk. soc. avtn. Beranu; v 125. vol. okr. (Gor. Plan) nem. agr. Kletzenbauer proti nem. soc. dem. Mattlu; v 15. vol. okr. (Plzen 4. in 5. obč. okraj) Fresl, češki narodni socijalist proti češk. avton. soc. Sou-kupu.
Nižjeavstrijsko.
Izvoljeni so bili: v 39. vol. okr. (Baden) nemški svobodomislec Hans Schurff proti soc. Richterju; v 43. vol. okr. (Lilienfeld) soc. dem. Brettschneider, proti kršč. soc. Lenzu; v 51, vol. okr. (Modling, Kloster-neuburg brez občin) kršč. soc. Avgust Ke-meter proti soc. Korineku; v 52. vol. okr. (Schvvechat) kršč. soc. Fran Parrer proti kršč. soc. Huberju; v 38. vol. okr. (Mistel-bach mestne občine) nemški svobodomislec Wedra proti kršč. soc. dr. Gessmannu; v 36. vol. okr. (Krems) soc. dem. Anton Schlinger proti nem. radik. Weidenhofferju; v 41. vol. okr. (St. Hipolit) soc. dem. Polke; v 37. vol. okr. (Zwettl) kompromisni kan-didet kršč. soc. in nemški svobodomislec Kittinger proti soc. kandidat Hackenbergu.
Gorenjeavstrijsko.
Izvoljeni so bili: v 6. vol. okr. (Urfahn) kršč. soc. Alojz Brandl proti Winterju nem. ljudska stranka; v 5. vol. okr. (Wels) kršč. soc. Zaunegger. ^
Slezija.
Izvoljeni so bili: v 7. vol. okr. (Javor-nik) Seidl, nemška delavska stranka proti
Stran II.
»EDINOST« št. 172
nemškemu soc. Miillerju ; v 10. vol. okraju veleposestva nič man|e nego 260.000. Se (Odrav) nemški agrarec Herzmansky proti bolj izrazita je nevarnost, če se jemlje šte-nemškemu socijalistu Trenki; v 11. vol. j vilo Poljakov v vladnih okrajih frankfurtskih, okr. (Opava) češki agrarec baron Rolsberg kjer je prirastek Poljakov od leta 1871. do proti soc. avton. Wittu ; v 12. vol. okraju j 1905. poskočil od 1. na 8 9%, o okraju
--------~ * * "	Potsdam od 09 na 11*9%. V okrajih, ki
mejijo na to provincijo, je prirastek sledeči: Uegnitz od 10 4 na 21%, Stettin od 0 3 na 6-7%, Straisund od 0*1 na 7*7%, Magde-
(Fridek) češki agrarec Pavlok proti soc. av-tonom. Pospišilu.
V	13. volilnem okraju (OsoblataJ avton. soc. dem. Prokeš proti Skypalu, nemška ljudska stranka.
Tirolska.
Izvoljeni so bili: V 7. vol. okr. (Rove-reto) ital. liberalec baron Malfatti proti socijalistu Piscelu; v 6. vol. okr. (Trent) soc. dem. dr. Cesare Battisti proti Cappulettiju, ital. ljudska stranka; v 20. vol. okr. (Rove-reto brez občin) De Carli ital. Ijud. stranka proti Adamiju, kandidatu ital. kmečke zveze.
V	6. vol. okr. (Bolcan) nemški nacij. Kraft proti staro-konservativcu Huberju; v 3. vol. okr. (Kufstein) nemški nac. Kofler proti kršč. soc. Mayerju ; v 4. vol. okraju (Lienz) kršč. soc. Guggenberg proti nemškemu nac. Rohracherju.
Moravska.
(Češki volilni okraji).
Izvoljeni so bili: v 1. vol. okr. (Brno-mesto) narodni socijalist Konečn/ proti Slami, napredna narodna stranka; v 7. vol. okr. (Jamnica) avton. soc. dem. Stejskal proti Kolonšeku napr. ljudska stranka; v 9. vol. okr. (Blansko) dr. Stransky napredna ljudska stranka proti avton. soc. Kompudi; v 10. vol. okr. (Prostejevo-mesto) avton. socijalist Bechyne proti Pereku napredna ljudska stranka; v 11. vol. okr. (Brno-oko-lica) avton. soc. Vlastimil Tusar; v 12. vol. okr. (Višov) češki agrarec Pokorny; v 13. vol. okr. (Prezov) češki agrarec Rozkošny; v 14. vol. okr. (Kromeriž) češki agrarec Mlčoch proti češkemu klerikalcu Jaroslavu Thunu; v 21. vol. okr. (Moravsko Novo mesto) Charvat, avton. soc. demokrat proti češkemu agrarcu Staroštiku; v 22. vol. okr. (Prostejevo) češki klerikalec Navratil; v 23. vol. okr. (Boskovic) avton. soc. dem. Karol Vanek; v 24. vol. okr. (Blansko) avt. soc. Ivan Fi!ipinsky ;. v 25. vol. okraju (Bistric) češki klerikalec Šamalik; v 26. vol. okraju (Trebič) češki agrarec Nemec proti katol. nacij. Tvaružku ; v 27. vol. okraju (Iglava) Češki agrarec Stanek proti kršč. socijalcu Jileku; v 28. volilnem okraju (Mor. Kro-mava) Svoboda soc. avton. proti kat. nac. Kuchinki.
(Nemški volilni okraji).
V	5. volilnem okraju (Mikulov) nemški naprednjak dr. Josip Redlich ; v 6. volilnem okraju (Joslovic) nemški radikalec Oskar Teufel proti nemškemu naprednjaku Jelineku ; v 8. vol. okr. (Rymarov) nemški nac. Fran Jesser proti soc. dem. \VolIschaku ; v 9. volilnem okr. (Fulnek) nem. nac. Ullrich proti soc. dem. Nies;snerju ; v 11. volilnem okr. (Znojm) nemš. nac. Fran Wagner proti krščanskemu soc. Hauswirthu ; v 15. volilnem okr. (Olomuc) nemški rad. Rieger proti so-cijalnemu dem. Schlossnikelu; v 17. voliln. okr. (Zabreh) nem. rad. Kopp proti social. dem. Raschu ; v 18. vol. okr. (Mor. Trebova) nemški rad. Schiirl proti krščansk. socijalcu Budigu.
Predarlsko.
V	1. vol. okr. (Bregenc) je bil izvoljen nemški nac. proti kršč. soc. Drexelu.
Galicija.
V	61. volilnem okraju (Przemysl) in 68. (Tarnopol) je potrebna druga volitev.
Bukovina.
V	3. vol. okr. (Radauc) je bil izvoljen kršč. soc. Edvard Hruschka.
Solnograd.
V	3. vol. okr. (Hallein) izvoljen Hueber, nemška ljudska stranka proti soc. demokratu Witternigu.
Rast Slovanstva.
(Po „Slav. Tagblatt".)
„Neue Hamburger Zeitung" se razburja radi slavizacije različnih delov Nemčije. To gibanje tvori — po mnenju omenjenega lista veliko nevarnost proti kateri naj bi se energično postopalo, ker drugače mora privesti do izpodrinjenja nemškega naroda. Razredčenju prebivalstva na deželi sledi polagoma a stalno naseljevanje Slovanov, to je, domačih Poljakov, kakor tudi Slovanov iz drugih držav. Ne samo v rensko-west-falski industrijski del, ampak tudi že v polja hanoverska so se že prlrinili Slovani. Število zaposlenih, posebno v rudnikih, raste od leta do leta. Vedno slišimo — nadaljuje omenjeni list — da se dela z vsemi možnimi pripomočki proti temu priseljevanju, ali vspeh temu trudu je, kakor se zdi, ravno nasproten. To je tudi povsem naravno. Z umetnimi sredstvi se ne more zadržavati naravnega gibanja in vse nasilstva, katerih se poslužuje posebno pruska vlada proti prisiljevanju slovanskih elementov, ne more zadržati tega toka. Narodni šovinizem jenjuje pri interesih, ki jih prinaša s seboj to priseljevanje.
Zadnja statistika dokazuje, da se je priselilo v Prusijo od 1. oktobra 1. 1908 pa do 1. oktobra leta 1909, 593.000 tujcev, izmed teh 393 000 Poljakov, od katerih prihaja na
burg od 3.2 na 20.2°/„ Merseburg od M na 14%.
Gibanje Slovanstva pomenja počasno prodiranje proti zahodu. To gibanje se lahko opaža na vseh mejah Slovanstva z Grmani in Romani, od Lauenburga ob vzhodnem morju pa v eni črti do Dubrovnika v južni Dalmaciji. Slovanstvo se nahaja resnično v nekakem preseljevanju narodov, katero bi nas moralo skrbeti. Mesto Dubrovnik n. pr. je bilo pred 100 leti italijanska meščanska republika, danes pa je že tako slavizirano, da je že izginilo ime Ragusa kakor oficijelno označenje. _
Onevne novice.
Rektorjem češke tehnike v Pragi je bil za leto 1911-12 izvoljen prof. dr. Julij Stoklasa.
Izid ljudskega Štetja na Štajerskem.
Koliko prebivalcev imajo občine na Štajer-j skem, kažejo naslednje številke : Manj kakor > 2000 prebivalcev ima 1478 občin, 2000 do! 3000 ima 52, 3000 do 4000 ima 18, 40001 do 5000 ima 7, 8000 do 10.000 ima 9, 10.000 do 20.000 ima 5, več kakor 20.000 imata 2 občini. Vseh občin na Štajerskem je pa 1571. _
Domače vesti.
Politično društvo „Edinost" vabi vse one gospode, ki so vložili volilne reklamacije, da pridejo nemudoma po svoje j listine v volilno centralo v „Slovanski či-| talnici", ker posluje ta centrala samo še tri! dni. t. j. 22., 23. in 24. junija t. 1.
„Italijanska zmaga" v Gorici. Takov! je bil naslov, ki ga je napisal „Piccolo" svoji vesti o ožji volitvi v Gorici.
„Italijanska zmaga" v Gorici ? ! Čemu je naglašal „Piccolo4* italijansko zmago? Saj nam je „Piccoio", kakor daleč seza naš spomin, vedno sveto prisegal, da je Gorica izključno italijansko mesto! V izključno italijanskem mestu vendar nima smisla govoriti o italijanski zmagi t Po naši priprosti pameti se more govoriti o italijanski zmagi le tam, kjer je bil sovražnik
—	Neitalijan!!
In tako je! S svojim vsklikom je „Piccolo" priznal, da Gorica ni laško mesto, da je tam tudi Slovencev, proti katerim se morajo Italijani boriti in pred katerimi se jim
—	hlače tresejo! Ali z drugo besedo: Gorica ni italijansko mesto, v Gorici so Slovenci domačini! V Gorici je Italijanov, ki so si vsled ugodnih jim dogodkov in razmer znali prisvojiti gospodstvo, ki pa nimajo v faktičnih razmerah ni-kakega opravičenja do tega gospodstva: ne v narodnostnem razmerju, najmanje pa v gospodarskem, ker stoji dejstvo, da je Gorica z vso svojo gospodarsko ekzistenco navezana na slovenski del dežele.
Ako bi ne bilo temu tako, ne bi trebalo goriškim Italijanom tako obupno boriti se za — „italijanske zmage" v Gorici !!!
Veleznačilna in poučna epizoda. —
Na volilnem shodu na Greti minole nedelje se je odigrala ta-le značilna epizoda. Ko je dr. Wilfan s pravim navdušenjem pojasnjeval važnost volitev in potrebo, da se udeležimo ožjih volitev v II. mestnem okraju, je neki zborovalec precej sumljive vnanjosti neprestano mrmral vmes po — laški. Ljudje so postajali nejevoljni. A ko je mož vsklik-nil po laški: Živeli Italijani 1 Živela italijanska stranka! — je zborovalce minola potrpežljivost, da so zakriščali: Ven žnjim! In že so se dvigale * roke, da bi pograbile drznega motilca. Tedaj pa je zaklical dr. Wilfan notri v navstali hrup in zmešnjavo: „Prej vi vsi ven, nego pa ta človek" ! — Zborovalci so bili v prvi hip kar osupnjeni, ker si niso znali tolmačiti tega nastopa Wiltanovega. No, kmalu jim je bilo jasno. Dr. Wilfan je namreč nadaljeval: „Kar vas je tu, ki mi tako navdušeno pritrjujete, ne potrebujete toliko, ker vi ste že poučeni, vi ste že naši. Ta pa je še neveden in nezaveden. Ta potrebuje pouka, ta naj ostane tu in naj me posluša! In če imate še kaj tacih, kar privedite jih sem, da bodo poslušali. Vidite: ta-le tu mi je sicer prigovarjal po italijanski, aH po njegovih mej-klicih sodim, da me je umel. Moja beseda je torej dospela v njegovo uho, a bogve, da-li se ne prime tudi srca" !
Te besede je dotični zborovalec poslušal krotko kakor jagnje, srepo je uprl oči v govornika in na zadnje je vskliknil po slovenski: „Gospod, saj sem tudi jaz Slovenec! Tudi jaz bom volil Rybara!"
Po teh besedah je navstala sicer v dvorani hrupna veselost. Nam pa se je videla ta epizoda globokega pomena. Predstavila nam je tip onih tisočev, ki so doslej s slovensko krvjo gnojili njivo tržaškega
italijanstva. — Ta epizoda nas je spominjala prežalostnega poglavja iz zgodovine tržaških Slovencev: poglavja o izgubljenih dušah! A še drug pomen je imela ta epizoda: pomen migljaja, da mnogi so le premamljeni in zavedeni, a ne definitivno izgubljeni! Ta epizoda nam je v opozarjenje, v kaki smeri se mora gibati naše delo, koliko moremo še doseči s poukom in zistematično vzgojo, z edukativ-nim delom! Kakor pri onem zborovalcu na Greti bi še pri mnogih in mnogih ljubeča, svareča in prepričevalna beseda našla iz ušeša pot — do srca! Pouk in vzgoja — v tem znamenju nas dovede pot do cilja.
Dogodek v peti sekciji druzega volilnega okraja. „Piccolo" poroča: V peti sekciji II. okraja se je predstavil ob eni uri popoludne volilec Fran Pangoš, ki je oddal svoj glas in odšel iz dvorane. Malo časa potem se je vrnil v dvorano, ter izjavil, da je videl, kako je član komisije Giovanni Fonda, ki se je v istem trenotku nahajal pri volilni žari, dal v žaro poleg glasovnice, ki mu jo je izročil on — Pangoš — še tri druge glasovnice, katere je vzel iz žepa telovnika. Vsi člani komisije so izjavili, da niso videli, da bi bil Fonda zakrivil čin, katerega se ga je obdolževalo. Predsednik je vzel obdolžitev na zapisnik, v svrho postopanja.
Ko se je glasovnice štelo, se je konstatiralo, da je Število glasovnic odgovarjalo točno številu volilcev, ki so glasovali in da je torej bila dokazana Pangošova zlohotnost. Zato je komisija sklenila, postopati proti obdolžitelju radi žaljenja Članov komisije, ki so v smislu § 13. volilnega reda vsporedjeni z javnimi funkcijonarji. — Tako „Piccolo".
Morda bi bilo bolje, da je „Piccolo" molčal o tem incidentu, ki nam je bil znan, že v torek večer, o katerem smo pa iz krščanskega usmiljenja molčali. Ker pa „Piccolo" že ne more molčati — kar bi bilo v interesu izvestnih pristašev njegove stranke najbolje — treba da stopimo tudi mi iz svoje reserve in da povemo, kaj vse se je zgodilo v peti sekciji II. volilnega okraja.
Okoli 10. ure predpoludne se je predstavil v omenjeni sekciji Anton Fereghin, mizar, stanujoč, v ulici Rug. Manna Št. 9. Ko je že oddal svojo glasovnico, se je Fereghin spomnil, da je mesto glasovnice izročil nek drug listek, enak glasovnici. Kaj storiti ? Komisija je sklenila, da izroči Fereghin svojo glasovnico v zaprti kuverti vladnemu komesarju. Ako se pri skrutiniju izkaže, da je v volilni žari mesto glasovnice res nek drug listek, se ta listek zamenja z glasovnico, katero ima vladni komisar shranjeno v zaprti kuverti.
Tako je bil ta incident zaključen in volitev je nadaljevala. Dogodil se je medtem slučaj, o katerem pripoveduje „Piccolo". Seveda se ni tako dogodilo, kakor to pripoveduje „Piccolo", ki je tudi ta dogodek zaokrožil po svoje.
PangoŠ je res obdolžil člana komisije Fonda, da je vzel iz žepa telovnika dve ali tri glasovnice in jih dal v volilno žaro. G. PangoŠ je izjavil, da je pripravljen svojo trditev stokrat s prisego potrditi. Mož je bil vzet na zapisnik, ter je odšel.
Konstatiramo pa, da v onem trenotku, ko je Pangoš obdolžil Fondo, da je vrgel v žaro še dve ali tri glasovnici, ni bil prisoten vladni komisar, odsoten je bil tudi socijalistični član komisije, dočim je naš član komisije g. Ant. Muha imel takrat v rokah imenik volilcev.
Zvečer se je najprvo konstantiralo da je volilo 1019 volilcev.
Ko so sešteli glasovnice, se je izkazalo da je bilo oddanih:
Za dr. Rybar-a 335 glasovnic „ „ Gasser-ja 632 „ belih	20
neveljavnih 12
skupaj 1019 glasovnic
Poleg teh glasovnic pa je ostajal oni listek, katerega je dal Fereghin v žaro. Ker je bil omenjeni listek za Fereghina važen dokument, se je ob 6. uri predstavil pri komisiji, da bi dobil omenjeni listek. Mož je ponovno izjavil na zapisnik, da ni oddal glasovnice, ampak le oni listek. Moralo bi se torej dati k onim 1019 glasovnic še eno glasovnico, katero je izročil Fereghin vladnemu komisarju v zaprti kuverti. V tem slučaju pa bi seveda bila ena glasovnica preostajala. Bilo bi 1019 volilcev, a 1020 glasovnic! Ali veste kako so si gospodje pomagali iz te zadrege ? Vrnili so Fereghinu oni listek in glasovnico, katero je predpol. izročil v zaprti kuverti vladnemu komisarju !
Potem se je seveda število glasovnic ujemalo s Številom oddanih glasov, kakor to pravi „Piccolo". Umeje se, da je naš član komisije g. Antona Muha zahteval, da se je vse to ugotovilo v zapisniku in še-Ie potem podpisal zapisnik. Čitatelj naj pa po gori povedanem sodi, v koliko je bila trditev PangoŠa opravičena ?!
Fo volitvah. Kako ponosno smo korakali pred dvemi dnevi po tržaških ulicah, ko smo veseli praznovali dan zmage nad svojim sovražnikom. Še nikdar se ni pomi-
kal tako lep in veličasten slovenski sprevod po tržaških ulicah. Po dolgih bojih za ljudsko štetje, o katerem nimamo še nobenih podatkov in po še hujšem boju za našo afirmacijo v mestu Trstu o priliki volitev, je na večer zmage socijalnih demokratov nad lažiliberalno stranko hotelo slovensko ljudstvo v Trstu pokazati, da ga je tu mnogo, da še slovensko govori, da čuti in da misli; da ljubi svoj narod in jezik — ter ga hoče vedno ljubiti in tudi stopiti v boj če je treba. Branitelji tržaškega italijanstva so se poskrili pred tisoči naših ljudi. Tu v Trstu se morajo skrivati pred nami brezpravnimi Slovenci. Vsi ti tisoči, ki so se pomikali po tržaških glavnih ulicah, vsi tisoči, ki so oddali svoje glasove za slovenske kandidate, vsi oni tisoči Slovencev, ki jih bodo morali Italijani izkazati pri ljudskem štetju in oni, ki jih ne izkažejo, vsi ti tisoči so brez ene same ljudske šole, nimajo nobene meščanske, nobene strokovne in nobene srednje šole. Ti barbarski Slovenci v Trstu prosijo že skoro trideset let eno samo ljudsko šolo kulturni narod italijanski in pa vlado civilizirane Avstrije ! Vsi ti tisoči Slovencev, ki žive tu v mestu so v šolskem oziru popolnoma — brezpravni! —Dolgo smo trpeii, dolg« smo prenašali krivico, ki jo plačujemo s krvjo. Zopet zakličimo v svet, da smo tu, da smo disciplinirani, kakor smo pokazali pri volitvah, zakličimo v svet, da hočemo svoje pravice in da se jih nam mora dati. Mi nočemo in ne smemo trpeti, da bi poi-talijančena slovenska otročad streljala na nas po tržaških ulicah. Mi hočemo, da se nam da naše šole, da se bodo naši otroci učili v svojem slovenskem jeziku, da postanejo iz slovenskih otrok slovenski možje in ne fa-natizirani janičarji, branitelji namišljenega tržaškega italijanstva.
Dolgo so naše otroke poitalijančevali, dolgo smo pošiljali svoje otroke v onih 60 razredov, ki so ustanovljeni za 616 nemških volilcev, medtem, ko nima naših 6000 — mestnih volilcev niti enega razreda ! Nočemo, ne smemo in ne moremo več dopustiti, da se nam godijo te krivice! Mi hočemo pravice, ki nam gredo po vseh zakonih in kličemo kompetentnim faktorjem : Dajte nam šol!! Dajte šol tem tisočem, ki vam dajaj« svojo kri in življenje ! !
In že zopet ravnatelj Stolz ! O tem možu bo treba voditi stalno rubriko, ako ga šolska oblast kmalu ne pošlje z modro polo med svoje brate tja na Češko. Včeraj že ste pisali v „Edinosti" o njegovih mahinacijah v Trstu; temu bi jaz le pripomnil, da se Vaš dopisnik moti, ko trdi, da vladajo sedaj druge razmere na namestništvu nego v eri Svvida; ne, zdaj so razmere veliko slabše, kajti, kakor vse kaže, ima glede državnega šolstva v Trstu g. Stolz vse odločilne faktorje na namestništvu v svojih rokah.
Danes hočemo govoriti o mestu podu-čiteljice za slovenščino na državni dekliški ljudski in meščanski šoli na Lipskem trgu. To mesto je bilo istočasno razpisano kot mesto za učiteljico (ne pod učiteljico J) za laški jezik na isti šoli. To zadnje mesto je bilo početkom tega meseca posedeno, a o slovenski podučiteljici se Še nič ne ve. Zvedeli smo pa, da je imel pri tem slovenskem mestu zraven svoje prste ravnatelj Stolz in sicer to službeno in strankarsko. Službeno, ker je stavil prvi predlog namestništvu, • katerem nam ni znano, kakšen je bil. Ta je moral biti zelo lisičji, kajti namestništvo je potem vsled zahtev naših poslancev in neke visoke osebe na Dunaju vendar na prvem mestu predlagalo zanesljivo Slovenko, na drugem in tretjem pa nemškutarici Schitt-nigg in Briischweiler, ki imate vsled dobrosrčnosti slovenskih izpitnih komisarjev sicer izpit iz slovenščine, ne pa srca ali recimo nepristranosti za pouk slovenščine. To je bil že Stolzov uspeh, kateri mu je da! možnost, da dalje operira. Obvestil je o namestništvenern predlogu oziroma šele namenu nemške poslance in ti so še prej nego je bil namest-ništveni predlog na Dunaju uprizorili tajno gonjo zoper prvopredlagano Slovenko in danes je menda gospica Schittnig že imenovana ali pa bo še tekom tega meseca.
Zahtevamo danes z vso odločnostjo, naj prizadeti faktorji potrebno ukrenejo, da se — če že ni prepozno ! — ne izvrši peklenski naklep ravnatelja Stolza, ampak, da se imenuje na prvem mestu predlagana službeno s t a rej Ša in izborno kvalificirana slovenska prosilka, kajti, da bi nemškutarica, ki je popolnoma onih nazorov, kakor ravnatelj Stolz, poučevala naše deklice v slovenščini, tega ne bomo trpeli, kajti te gospodične Schittnigg imamo že iz njene enoletne provizorične prakse dovolj.
Sicer pa bi bilo pričakovati, da imajo funkcijonarji namestništva toliko energije in dolžnosti, da bi zamogli zahrbtne mahinacije gospoda Stolza enkrat za vselej preprečiti. To zahtevo od njih že uradno dostojanstvo, ker inače bomo morali misliti, da smo že na Turškem. O gospodu Stolzu bomo pa še kaj povedali.
Vele-komičen prizor! V ponedeljek popoludne je neka nemška družba prilepila po ulicah II. okraja lepake, s katerimi je priporočala svojcem, naj volijo laško-liberalnega kandidata.
Vstavil sem se in ogledoval tak lepak.
Velikanski dohod sa SM* Križmančič & Breftak, m. mm 31 trst.
„EDINOST* št. 172.
Stran HI.
V tem se mi je pridružilo kakih 6 moretov Vsi originalno oblečeni: klobukom po strani marjetico v gumbnici in lično palčico v roki, Zrli so tudi oni v lepak. Spogledovali so se in povpraševali: Cosa significano queste parole?" Odgovarjali so vsi „Ma io non capisco nulla". V tem pa se je eden od njih ojunačil, da je vprašal mene, ali morda razumem jaz, kar je natiskano na lepaku ? Pritrdil sem in jim jel tolmačiti,, v hipu mi je prišla hudobna misel, — da je te lepake prilepilo nemško društvo, da zabranjuje žnjimi Nemcem voliti za Italijane ter da jih poživlja naj volijo s Slovenci!
Da ste jih videli, kako so spreminjali barve na obrazih, a jeden moretov je vzdihnil iz globine prsi: „Povero Gasser" ! Potem pa so kakor levi planili na lepak ter ga raztrgali na tisoče koščekov. Jaz pa sem se moral smejati od srca ob junaškem naskoku teh kamorističnih — don Kišotov, ki so tako junaško opravili, delo, ki bi je bil prav za prav moral opraviti — jaz kakor Slovenec.
Bil je to zares prizor drastične komike.
Javna produkcija gojencev glasbene šole podr. „Glasbene Matice" se je vršila sinoči v gledališki dvorani „Narod. doma". Udeležba velečastna, kar cenimo tem više, ker so tako rekoč neposredno iz vihre velike borbe zazveneli mili zvoki srca blažilne glasbene umetnosti. Takove kontraste prinaša življenje.
S pravim srčnim zadoščenjenjem je sledilo občinstvo produkcijam našega muzi-kalnega naraščaja, ki pričajo o vspešnem delovanje naše glasbene šole. — Strokovna ocena pride iz poklicanega peresa.
Gradnja justične palače v Trstu. Iz zanesljivega vira doznajemo, da se ima skoro začeti z gradnjo justične palače v Trstu. Tozadevne odredbe so že dospele v Trst.
„Piccolova" poštenost. V včerajšnjem svojem izdanju kriči ta Žid proti sleparijam od strani Slovencev in socijalistov, ki so seveda same laži, ker res ne vemo, zakaj bi naj naši goljufali, ko se ni šlo za našo zmago. Socijalisti so pa vedeli, da bodo z našimi glasovi gotovo zmagali. No „Piccolo" misli, da druge stranke delajo tako kakor on in njegovi „moretti" Zakaj pa je v včerajšnjem poročilu o sekcijah tako na kratko absoviral ono o sedmi sekciji v Via Giotto, kjer se je tudi dalo nekega aretirati, in se zopet druzega ni pripustilo k volitvi itd.? Seveda to niso bili Slovenci in socijalisti. Poštenjakoviči! Vsem onim goljufijam vaše stranke pred in med volitvami prištejte one vaših volilcev in recite, daste pošteni. Verjel vam ne bo tega nihče.
V spopolnilo. V včerajšnji notici pod naslovom „Imenovanje učiteljice za slovenski pouk na državni ljudski in meščanski šoli na Lipskem trgu" je v tretjem odstavku v četrti koloni iz zadnjega stavka izostal glagol, kar moti smisel. Ta stavek se ima glasiti: Radi tega svojega (ravnatelja Stolza) „prijateljstva" je najprej na deški in sedaj tudi dekliški šoli preprečal imenovanje učiteljev in učiteljic slovanskega pokoljenja".
Prihod vojnega brodovja. Včeraj ob 3. in pol je povodom sobotnega spuščanja v morje prvega avstrijskega dreadnoughta priplulo semkaj avstrijsko vojno brodovje, sestoječe iz 29 vojnih ladij, združenih v tri divizije, pod vrhovnim poveljstvom podad-mirala Haus-a. Brodovje, se je zasidralo v predluki. Ladije so sledeče: „Nadvojvoda Fran Ferdinand", „Babenberg", „Nadvojvoda Karol", „Nadvojvoda Friderik", „Nadvojvoda Ferdinand Maks", „Sankt Georg", „Cesar Karol VI.", „Cesarica in kraljica Marija Terezija", „Zenta", „Szigetvar", „Cesarica Elizabeta", „Admiral Spaun", „Satelit", „Reka", „Velebit", „Dinara", „Huszar", „Gea", „Zara", „Dalmat" in 9 visokomorskih torpedovk. Nadalje sta tudi pripluli vojni jahti „Miramar" in „Fan-tasie".
Včerajšnji „Piccolo" je prekosil samega sebe v infamiji s svojim poročilom o našem predsinočnjem obhodu po mestu. Pravi da so nas zadej in spredaj čuvali — redarji in orožniki pred italijanskimi „gio-vinni"!
Bilo bi res Škoda odgovarjati na vse laži, ki jih je nakopičil v svojem poročilu „Piccolo", laži in infamije, kakoršnih je sposoben pač le kak nesramen Žid. Po vsem tem se ti ljudje še čudijo, da smo jim nasprotni ?
„Piccolo" naj zna, da se mi ne bomo nič čudili, ko bo naše ljudstvo nekega lepega dne odgovorilo na njegove večne infamije s tem, da mu demolira njegovo bajto!
Dekliški licej šolskih sester v Trstu, Via Besenghl 14. Vpisovanje za šolsko leto 1911/12 se bo vršilo 28. in 29. junija, vsprejemni izpiti so 30. junija in 1. julija 1911. Za vpisovanje je treba krstnega lista in zadnjega šolskega spričevala.
Prihod mornariškega poveljnika. — Včeraj zjutraj je z jahto „Lacroma" prišel iz Reke v Trst mornariški poveljnik admiral grof Montecuccoli. Obiskal je namestnika in se je podal potem v ladijedelnico pri Sv. Marku.
Učiteljsko potovanje na jug. Tajnik Slov. šol. Matice nam je poslal sledeče obvestilo: Udeleženci skupnega potovanja se
snidejo dne 20. avgusta t. I. ob 8. uri zaran v hotelu „Balkan" v Trstu. Skupno potovanje se prične v Trstu in se sklene v Zagrebu. Udeleženci naj javijo čimprej gosp. ravnatelju Schreinerju v Mariboru, od katere postaje do Trsta in do katere postaje od Zagreba si žele vozni listek po znižani ceni in katerega razreda.
Vpisovanje za 1. razred deške in dekliške CM šole na Acquedottu št. 20
se vrši v četrtek, dne 22. t. m. od 11—12 ure dopoludne; v petek, dne 23. t. m. od 11—12 ure dopol. in od 3—4 ure popol. v III. nadstropju.
Stariši naj prineso seboj 1. krstni list otroka ali izpisek iz krstne knjige, 2. zdravniško spričevalo o stavljenih kožicah in 3. o zdravih očeh.
Tržaška mala kronika.
Odmevi katastrofalnega viharja. —
Včeraj zjutraj ob 4*30 so pri Čedasu našli na morju zopet drugo truplo, in sicer ono Armanda Perini, mladega ribiča iz Kopra, ki je spadal k moštvu ob viharju ponesrečene ladije „Achille". Isti je utonil skupaj s svojim bratom, ki so ga našli v nedeljo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Ob 10. uri so našli zopet drugo truplo. Kapitan remorkerja „Anna" je zagledal truplo, ki je bilo popolnoma zavito med vrvmi potopljene ladije „Evangelistria", ki se nahaja v morju pred valolomom. Piloti so izvili truplo iz vrvi. Pokojnik je spadal k moštvu ladije „Evangelistria". Tudi njegovo truplo
so prepeljali v mrtvašnico.
*
* *
Včeraj zjutraj ob 10. uri se je vršil pogreb treh žrtev strašnega viharja, in sicer Dmitrija Sminoreus, mornarja ladije „Evangelistria", ribiča Jakoba Perini od barke Achille" in Mateja Tominović iz Sv. Marine, solastnika avstrijske jadrnice „Car-mela". Pogreb se je vršil na stroške občine. Tvrdka Cappelan se je odpovedala stroškom pogreba v korist preostalim. Pri pogrebu je bil župan, laški konzul, zastopniki raznih mornariških društev. Na vsakem vozu je bilo mnogo vencev.
Koledar in vreme. Danes : Pavlin šk. Jutri: Srce Jezusovo.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -j- 25° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, vroče. Vetrovi od severovzhoda.
Društvene vesti.
Dramatično društvo v Trstu ima
danes v četrtek ob navadni uri odbo-rovo sejo.
V Lonjerju priredita godbeno in pevsko društvo skupno veselico dne 16. julija t. 1. S tem odpade seveda veselica godbe-nega društva „Volarič" iz Lonjerja, naznanjena za 2. julija t. 1. Toliko za sedaj na znanje bratskim društvom. Natančneji program sledi pravočasno.
Odbor „Učiteljskega društva44 in socijalni odsek imata danes zvečer ob 7. uri jako važen sestanek v zgornji dvorani hotela „Balkan". Radi važnosti prosi mnogoštevilne udeležbe	Odbor.
Odvetniški in notarski uradniki se uljudno vabijo na sestanek, ki se bo vršil danes zvečer ob 7. uri v prostorih „Slovanske čitalnice (Nar. dom). Na dnevnem redu so zelo važne stvari, vsled česar pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
Podružnica CMD pri sv. Jakobu sklicuje za petek večer ob 8. uri izredno sejo, ki se bo vršila v prostorih CM šole v ulici Giuliani. Prosim gg. odbornike in odbornice, da se te zelo važne seje gotovo polnošte-vilno udeleže.	Predsednik.
Pogrebno društvo pri sv. Jakobu vabi na iedno sejo, ki se bo vršila v soboto, dne 24. julija t. I. Vsi, ki se žele še vpisati v društvo, naj pridejo v soboto v „Kons. društvo".
Telovadno društvo „Sokol" v Vrdeli-Trst ima v sredo 28. t. m. ob 9. uri zveč. izreden občni zbor v „Narodnem domu." — Dnevi red:
Volitev odbora „Slov. sok. zveze". Da pridete vsi vabi	Starosta.
DAROVL
—	G. August Ravnik uradnik „Assicu-razioni generali" je daroval o priliki neke poravnave „Dijaškemu podpornemu društvu na Dunaju" K 10. — Denar hrani uprav -ništvo.
—	Dr. Rybar daroval glasbenemu in izobraževalnemu} društvu „Lira" v Rojanu K 10 pri shodu ki se je vršil v „Gosp. j društvu", za kar se mu najtopleje zahvaljuje. Denar hrani društvo.
Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke I
TRST — ulica deli' Olmo Ste*. 1, D. nadstropje — Trst
Telila izbera izAH oblek za pspUe in manufaKturnesa blaga
IV ter mošk« In ženske suknje. JHJUg	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurence.
DE
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetari]

:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, nI. Stadion St 6 - Telefon 22-85 (Mh sledalBža Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od	<|r> 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne
in kadilne dvorane v najnovejžem stogu. ~ SPEUU ALI TE f A : Železno in medeno pohi&tvo
- popolne spretne in posamezni deli.
Jofate izbera vsakovrstnih siolic.
J
□r
Mnenje gosp. dr. vit. B. Tonin-a
glavnega zdravnika italijanske bolnišnice Umberto I., Kahira

G. /. SERRAVALLO
Trst.

Pogostoma uporabljam črez 12 let ŽELEZNATO KINA-V/NO SERRA VALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) v svoji privatni praksi in v italijanski bolnišnici Umberto /., jaz moram z vso vestnostjo in iz srca podpričati, da je vino Serravallo tonično in izborno v vsakem oziru in da je zlasti priporočljivo v gorkih deželah za najrazličnejše bolezni, ne samo radi svoje okusnosti, ampak tudi, ker vsebuje gotovo količino alkohola.
KAHIRA, 25. I. 1911.	Dr. B. TON IN.
POHIŠTVO
SOLIDNO : in : ELEGANTNO
§aQr PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE HALI A
TRST - VsA MALCANTON - TR8T
iBBM—■
Čevljarska zadruga v jftirnu
--------------pri Gorici	-
Prodololnlco čeuljeo u Trstu vla Barrlera uecchla 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. ftr. vojno armado v popolno zadovoljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.	78
Pozor!
Stara In prua slov. Hs na Primorskem
priporoča slav. občinstvu svojo
bogato zalogo šivalnih strojev £5? tSES^
jače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", „Ipag" in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto
Se priporoča^Blav. občinstvu JOSIP DEICLEVA ___GORICA - nlica Mn>icipio št. 1 — GORICA
Odlikovana krojsčnSca
Avgust Sfiilar
TRST - Via delta Poste štev. 12, I. nad. - TRST
izvršuje pomladanske in
letne obleke
Cene zmerne.
n
Delo solidno.
Gospodarstvo*
V Londonu je propadla velika banka ,Birkbeckw, v kateri so imeli naložen denar! večinoma mali in srednji vlagatelji. Ta po-! lom je neugodno vplival na angleški denarni trg, ki ga je zadel tem neprijetnejše, ker angleška banka ravno sedaj nabira zlata za povpraševanja po zlatu od strani Nemčije in Avstro-Ogrske.	|
Železniški kartel. Seja z dne 8. t. m. zastopnikov želez, kartela na Dunaju je bila
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10
i^™ Prevozno podjetje =====
o. kr. avstrijskih dr*. ielezalo	2051
Sircjme razcarnjanje tatorSnegasiboii Maca iz miteic, lastafljanje na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarn« cementa „PORTLAND* v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
||t PROD.
HSIIes
Stran IV.
►EDINOST« St. 172.
V Trstu, dne 22. junija 1911.
precej živahna. Najprej so navstala različna mnenja, v kakem obsegu naj se Izvrši znižanje cen železa. Generalni ravnatelj praške žel. inds. družbe Kestranek je predlagal znižanje za eno krono pri meterskem stotu, ki naj se splošno uvede. Zastopniki vzhod-Bih in ogrskih tovarn so bili pa proti takemu znižanju. Tekom živahne debate je prodrl posredovalni predlog, da se zniža cena za 50 sto t. Znižane cene stopijo takoj v veljavo.
Loterijske Številke, izžrebane dne 21. junija 1911.
Praga	80 39 50 5
Lvov	72 83 47 45
37 9
Vesti iz Oorftke.
V Devinu bo dne 24. junija t L (na dan sv. Ivana) starodavni in znameniti konjski trg z običajnim javnim plesom.
x Volitev v Gorici se je vršila mirno. Odbor združenih Slovencev je bil izdal pio-glas, naj se Slovenci volitve vzdrže. Isto-tako so se vzdržali volitve laški klerikalci in socialisti. Pač pa so mazzinijanci kompaktno volili liberalnega kandidata Ussa-ja, ki je dobil 2571 glasov. Žalostno je to, da je tudi nekaj sto Slovencev glasovalo za Ussa-ja. Samo v sekciji trgovske-obrtne zbornice je glasovalo baje 135 Slovencev za Ussa-ja 1
Naši ljudje naj bi se učili discipline od Tržačanov!
x Za narodno šolo na Blanči. Veselje nas navdaja, ko vidimo, kako se bliža završetku lepo, ukusno poslopje narodne Šole na Blanči, ki bo zavetišče naši ugroženi slovenski deci.
Podružnica C. M. D. priredi v Solkanu javno tombolo dne 25. t. m. ob 4. uri pop. in sicer pred Ant. Mozetičevo gostilno v Solkanu. Činkvina : 100 K, tombola: 200 K. Po tomboli bo svobodna zabava in ples. — Čisti dobiček je namenjen za narodno šolo na Blanči. Radi tega pričakujemo, da pohite Goričani in okoličani v nedeljo v prijazni Solkan, da pripomorejo k čim večjemu gmotnemu vspehu.
x Utonil je v Soči pri Plaveh 60-letni Miha Miklavič, posestnik v Ladrah. Pogrešali so ga od 12. t. m., a komaj sedaj so našli njegovo truplo.
Druge slovenska deSeie
Idrijski diletantje uprizore dne 25. t.
m. ob 7. uri zvečer v dvorani „Sokolskega doma" v Žireh igrokaz s petjem v 5 dejanjih „Na starem gradu", spisal J. Gruden iz Idrije. Režijo vodi g. Valo Bratina, član slovenskega gledališča v Trstu. Po predstavi svobodna zabava in ples. Ker je čisti dobiček namenjen „Sokolskemu domu" v Žireh, uljudno vabijo na mnogobrojno udeležbo prireditelji.
Razno v osti.
Nemške naselbine v kraljestvu poljskem in v pribaltiški pokrajini na Ruskem rastejo. Leta 1863 je hiio v kraljestvu poljskem 278.973 Nemcev, leta 1867 pa že 407.274, j danes jih je preko pol milijona. V pribaltiŠKi pokrajini je sedaj kakih 300.000 Nemcev. Največ ; Nemcev je v Lodzu in okolici, namreč 22'66°/0. ; Naseljujejo se poleg železnic in blizu vojaško važnih točk. V šestih zapadnih gubernijah (kijevski, podolski, vilenski, grodenski in j kovenski) biva 282.000 Nemcev, ki imajo' v lasti 1,300.000 desoiin zemlje. Skupno j število nemških naseljencev v ruski državi j Miaša 1,830.000 duš (po nemški statitiski celo ; 2,100.000). Vsa važneja obrtna in gospodarska podjetja v besarabski guberniji so v nemških ivkah; tudi viši uradi so gosto aasedeni z Nemci.
žanje oseb in prtljage. Vdeležilo se je 50
odposlancev 12 držav. Prvo inicijativo za
ureditev tega vprašanja, ki je spričo dana- V/oISAni mlin M KVSmili šnjih mednarodnih prometnih odnošajev po-j VrflJOlll 1111111 ¥ rvi dllJU
stalo aktuelno, je bil sprožil ruski odposla-j	jgge spretnega
nec na železničarskem kongresu v Parizu 1.	c
1889. A komaj letos je bilo možno dati tej |f UR PA UMI H HM ■
inicijativi konkretno obliko. Sklenili so za- H fl |J ^ V DI1H lir*H I 11
konski načrt, ki obsega 41 členov. V bistvu	IImIAI: Ulllf bil 1 M
gre pri tem mednarodnem dogovoru za to,
r^^T^Sr^1 (strojepisen In stenojrofn)
pristopile dogovoru, in pa da bo zadoščal je ve§g slovenskega, nemškega, hr-za njegovo prtljago en sam vozni listek, vatske a in italijanskega jezika - za kakor tudi, da bo potnik podvržen za se in	&	J.v . 65 J
za prtljago v vsakem oziru in povsod ena-:	iimprejsni ustop.
do'očilom-	Pisma™ ponudbe na „Valjčni
Javen ples	mlin v Kranju".
dne 25. jnnija L 1., kjer se bo mladina ob zvokih godbe iz Sv. Križa vrtela do polnoči. — Ker je ta-m en j en čisti doh"deV bodočemu kolesarskemu društvu, pričakuje ee obilne udeležbe. Zdravo 1 1084
" Antonio Spanghero '
DEKORATIVNI SLIKAR
Naslednik tvrdke DELALNlCA: DOMENICO DELISE. Via Madonnln* 7.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tcv&rn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela in deksraolje za saba. — SP£CIJALITETA : Imitacije lesa lo marmorja. Izležne feble.
Hiša
z dvema hrtoma v Planini pri Rakeka najlepša lega tik glavnn ceste, pripravna za veakatero obrt, ali za let- viščarje, ker ima lep razgled in senco, se takoj prcfda. Pogoji zelo ugodnu Vprašanja se naj po&iljajo pod „Ugodna prilika št J 088" na Inseratni oddelek tega lista.	1088
Ji
I ofnvEcrarii f v TolmiDU 80 odda na P°-LCiUflOUcrjI I letie 2 meblovani sobi. —
Naslov in poj asnila daja Inseratni oddelek Edinost
pod 5t. 1085.	1085
Honolr	ima že nekaJ prakse v trgovini
UCuCK; jcatvin, eventuelno poltežak se takot
apreime. Naslov Ina. oddelek.
1087
Kolo
(Courier) novo se po ceni proda. Bslvedere 22. Vratar.	1080
J{ans Schmidt
tehnični zobozdravnik
Pfinn^noa co m'zar M- Majcen- ul- Bel-
I npuruuo ac vedere 28, vogal Torquato Tsbso. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohifitvo.
899
TELEFON Št. lUiSi).
TRST
ui. delta Zonto št. 7. I.
.955
Dalmatinska gostilna k t. ^
Črno, dalmatinsko, po 80 st, opolo 88 in belo 96. Dobra kuhinja.	1050
Josip Trampuš E* TV2E5
priporoča s vejo pekarijo. Večkrat na dan ■vet *rnh. — Zaloga moke vsake vrste is prvih mlinov. Vino in likerji v stekleni oah. Sladčloe in biikoti.	1829
ll*>or Caio Squadrani v Trsta, ulica Sealinata Urdr gt. 1. - Prodaja in popravlja ure po nizki eenl in z garancijo. Popravlja bndilnlce
po K 1-.	868
iO0KXXXXX0X;3OOKXX* | Otvoritev nove trgovine
v Trstu, ulica Nuova 41
AMEL1A HARTIMCO
— BOGAT IZ BOB —
izgotovljenih oblek za ženske in punčke, ženske vestalije, bluze in izbrano perilo.
Vsprejemajo 88 naročila po meri. Najzmernejšs cene. NajzmernejŠe cene.
s						■
m	tf-l-it^fT ' rv	>Vf • [ '		- *'		1

Josip Semulić
TRST, ulica deli'Istituto št 5
Priporoča slav. občinstvu STOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Mrka iz I. mlinov ter mas-o. Likeri, vino in pivo v stekL
Postrežba tudi na dom.
Dr. Kari Ernst
unlv. med.	zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni St. 5, II. nadstropje.
'SI
PRODAJALNA
manufaktur. blaga
Izbera borgeta, perila In drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
Bogomil Fino
i,,	kivSi urar v Selanl
[POZBrlMPliS? -obnovo
UR
t TRSTU nI. Tine. Bel lini .. štev. 13 ..
nasproti cer k. av. Ant. nov.
VERIŽICE
po tov. cenah

SB 96 K
« « H H URAH !
ALESSANDRO - CELLA
(bivši sodrug gosp. Pagnacco)
Trst, ulica Barriera vecehia 23.
0 priliki birme USM*
priporoča vsakovrstne ure in zlatanine.
805
Sprejema od 9—1. in od 3—6. pop.

Poktorica:: Klara Kukovec
je otvorila
: SVOJ AMBULATORIJ :
za ženske in otroške bolezni
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4V2 ure pop.
TELEFON št. 23-58.	:: LIFT. ::
■ ■ ■ ■ ■ fct
Hočete se prepričati ?
obiSčlte velika skladišča
Marije ^ Salami
Ponte della F&bra 2 j nI. Poste Kuovt
(vogal Torrente)	A1L» 'tta di Londra
Velik izbor Isgotovljenih oblek za aac3k« in dečk« kostumi za otroke. Povr&niki, močne jopo, kakor tudi raznih paletotpv. Obleka za dom In delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočlilvi plaSČi (pristni angleški). Spooljallteta: blago' tu- in inozemskih tovarn, Izgotovljajo se obleko po meri po najnovejli modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
Zdravilno pivo
dvojnega kvaaa
založnu marka „Suetl Štefan *
Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nor.den, ravnatelj prve dunajske zdravniške klic is* , izjavlja, da je pivo dvojnega jsivp.a* xuioirta marka rSwti Štefan- zelo apliven pripomoček z? želodčne bolezni in za nervozne osebe.
Zalošs: Trst lin Ucldiriuo It 32.
Telefon št. 2201. (B.)
RIHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s
prodajo moke IST — ULICA FABNETO ŠT. 13
Postrežba: točna. CEHE ZMERNE.
Kovina, ki razširja mrzloto.
„Petersburger Herold" poroča, da se je odkrila v hribovju Namangani nova tvarina, katere lastnosti so Še bolj čudežne, nego one radija. Leta 1906 je našel tam neki rudar nepoznano kovino temnorjave barve
velike teže. Vzel je gotovo količino seboj v----
Moskvo, kjer je skušal ustanoviti družbo za Dvokclesa, šivalni in kmetijski stroji izkoriščanje dotičnih kovinskih zakladov. y	gramofoni se dobivajo po
Načrt pa ni vspel. Tvarino pa je dal pre- 1 ^gCg^ čudovito nizki ceni pri izkusiti v kemičnem laboratoriju. Komaj so	Bcitj^lU V Gorici i '
jo postavili v dotiko z neko kislino, je ko- !	*	™
vina razširjala neznanski mraz. Skledica, v Stolna ulica Ste1/. 3—4. Mehanična
kateri se je nahajala tvarina, se je zdrobila OPOMBA. Kdlr^i'd^So^^fmo^n \n na kosce. Poizkuse so ponovili v steklenih, stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo.
porcelanastih in železnih posodah. Učinek je __
bil vedno isti. Posoda se je zdrobila na
ŠOLA ZA JEZIKE ...
Polvolotte Acquedotto št 1 rui^imtc prvo nadstropje.
Kova metoda za nacčeaje modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!!!]
Nemško . 8 lek clj Kron 4 f nvB ... ._kpi . f Francosko 8 lekcij Kron 6 \ "v"ki". Angleško . 8 ekclj Kron 6 I v akl ' teflen
Vpiše se lahko vsak dan od 77.-7. In 7.-9.
Ravnatelj lastnik Prof. Paolo Marguardt.
UMETiNl ZOBJE
Plomblraz^je »obov
Izdiranje zobov hm vsake bolečine
V. Tuschsr
koncesij, zobni tefeaUt
- TRST
nlioa dollri Oaiermt št. 13, II, d.
DrJ.Čermdk
: zobozdravnik :
Splošno anonimno društvo za prevažanja
Via Ghega 3, Telefon 2487.
Sbioiiuia In PRoa2on]e pohfitua 8azpo!Il. in shramba koučekcu
o.	i
Čiščenje in shramlia preprog
Telefon 1220.
Telefon 2572.
2015
Telefon 257a
kose in tvarina je razširjala neznanski mraz ter se je spremenila v prah kakor hitro je prišla v dotiko z dotično kislino. Kemiki so ua to napravili poizkus z velikim kosom granita: tvarina ga je spravila v prah — brez detonacije in brez razvoja plinov.
V dotiki z alkalijem je posoda izgubila 20 postotkov svoje teže. Kemiki in najditelj so vzeii na to večjo množino te kovine in nadaljujejo poiskuse v inozemstvu.
„Herold" zatrjuje, da smo na predvečeru novega senzacijonelnega odkritja, slič-oega radiju.
Mednarodno prevažanje potokov in prtljagvi
Dne 16. maja se je vršila v Bernu mednarodna konferenca z namenom da se e»otno urede prometni predpisi za preva- |
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plaČilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo Čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para žeaskih čevljev, lisnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša faaona. Velikost po fitevilkL Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljate v po povzetju
H, SPINGARN, eksport čevljev
Krakovo 11. 240
Sme se zamenjati in ae vrne denar.
Trgovina v Kabrezini
je bogato založena z vsakovrstnimi
mrtvaškimi predmeti in z vsem potrebnim: krste, sveče, obleke, pajčolani, razni venci iz umetnih
Točna postrežba. CVetHC itd. itd.	Ugodne cene.
Prodaja tudi cvetlice in vence za zaročence, birmance in druge slučaje.
Zastopstuo Novega Pogrebnega Podjetja o Trstu, Corso 47.
T. VITEZ v Habrežini, glavni trg pri cerkvi.