Ko je zatrobil Magistrov avtobus
Objavljamo odlomke Iz naloge Vojka Kunaverja, študenla Fflozofske lakul-lete, PZE za etnofogijo, t naslovom: ¦ Razkroj tradiclonatne kutture, njena ohranjenost in inovacije na Ježici pii Ljubljani od zadnjih dveh desetletlj preteklega stoletja nap/ei--
Ježica tvori sevemf del Ljubljsne ob danaSn/t Titovi (vLasth Dunajski) cesti med QO«blno Ruaki car In savskim mostom. Oanes ie tezko postanriti meje naselju, ki se je razvilo na stari savski ježi (odkoder izvira tudi ime) saj je že v celoti priključe-no Ljubljani. Navidezno bi lahko omejill Ježtco s kammSko pcogo. potem s cesio v Savlje, gostiino Ruski car in Savo, ki jo loči od ČrnuČ.
VCasih je bila Ježtca povsem samostojno naselje gruCastega tipa s stahm kmečkim jedrom na vrhu savske terase in gostiiniško obrtnijkim jedfom ob cesti. Seveda je nemogože danes poslaviti neko ostro mejo. ki bi JeŽico lofievata od Male vasi in Savelj, saj so na nekdaj plodnih poljih zrastle htša in povezate vsa ta naselja v strnjeno enoto.
ZnaCllna je preobrazba stare kmečko-obrtnrSke Jezice v moderno urejeno naselte. v katerem so še vedno žive doloiene stare tradicije. Tu se namreč stikata mesto in vas. staro kmečko jedro Le vedno kljubuje mestu. ki se vedno bolj širi. Ta novi del Ježice )e zraslel v zadnjih tndesetih letih in pomeni hitro urbanizacijo nekdaj tradicionalrte kmeiko-obrtne skupnosti. Kljub le-tej pa ie zanimivo dej-stvo, koliko se je ohranilo starih stavb in hiš ota danažnji Titovi cesti med gostilno Ruski car in savskim moatom.
Ob starodavni turmanski poti je zraslo toliko
gostiln da ni zastonj nastala pesem o Dunajski cesti. Cez savski most prehaja še dans skoraj ves tranzitni promet proti Celju in Mariboru Most je eden od odlofiujočih faktor)ev, ki so vplivali na razvoj Ježice. Treba pa je v tej zvezi omentti tudi reko Savo, ki je tudt vplivala na način življenja na Jezici. V pretsklosti so bile značilne ppgoste popla-ve. 1897. lela so Savo nad črnuSkim mostom regu-lirali m s tem ublazili posledice poplav Dokončo pa 50 Savo umtrtli Sele odvažanje savskega peska in hidroelektrama Medvode. tako da reka danes veC ne grozi.
Že samo dejstvo, da je bilo od Ruskega carja do Save osem gostiln in trije kovači. nam lepo označu-je, kako prometno pomemben kraj je bila Ježica včasih. Ounajska cesta je pomenila vtr zastužka in življenjski ulrip. Cesta je bila vse do leta 1952
makadamska in Sele v zadn|ih ctesetth tetih je« la svojo dokončno podobo.
NAJPOGOSTEJE: PEŠ ALI S KOLESOH
Ptvb kotesa so se pojavila že konec prejLnjega stoletja (okoli 1895). bili pa so Se relo pieprosti. .Imeli 50 namreč Se precej enostavne zavore. m bilo 5e prostega teka, nrti z zrakom nepotnjenih zrafi-mc Vlelih prd prvo svetovno vojno (191Z)pasose uveljavfa že modefnejža koiesa. pa ludi njthova" uporaba je postala vse bolj masovna
Prvi avtOTiobil (imenovali so ga >kočija brez konj-) je pfišei na lo cesto ie lela 1905 Njegov tastnik je bif -Hobaški bamn- (vulgo), doma n Trana. Takral se je prebfvalstvo Jelice in ČinuC pntL mntiBiO S tam prantnhn Bi^iiinini Momo-bili so bili v tistem tasu &e silno redki. še vedno so prevladovali tradtctonatm hjrmani. ki so u Nastra-novth tnlinov izDomZal in Jaršvozilivmestomoko. Avtomobtli so bili rodek pojav Le vse do dnige svelovne vojne, dokonCno pa so se uvetjaviti v zadnjih dvajsetih lelih Danes je Tjtova cesta ena najboi) prometnih Ijubl]anskih vpadnic z neskont-nimi kolonami predvsem ob konicah in v lunstični sezoni.
Redne rveze z Ljubljano so btle vse do tndesetih tet tega stolelja omejene predvsem na vlak {-Ka-mničan-J, ki je imel tudi na Ježici svojo postato Vendai pa so večinoma na delo hodili peS m s kolesi. sa) )e bil viafc za takratne razmere sorazme-roma drago prevozno sredstvo. Malo pred prvo svetovno vojno je že voztl tudi redni avtobus na progi Celje-Ljubtjana. Prva avlobusna zveza z Ljubljano je btl znani -Magistrov- avtobus. ki se pojavi okoli leta 1930. vozil pa je skoraj do druge svetovne vojno Vsako uro je vozil \z Tavčar]eve uiice v Ljubijani, pa do Ježics (Tavčarjev dvor). Po vojni soseavtobusnezvezezmestom izboijSale. Le zlasti z aslatliran)em Titove ceste (1952). m uvedbo trolejbusov
Prvi radtjski aparat |e ime! mežnar in organist Mazovnik (okoii 1930) in tjudje soga hodili k njemu posIušaL Ta prvi radio je bil Le na služalke. Pred drugo svetovno vojno, zlasti pa 5e po njej. so se zelo razSirili radijski aparati Danes bi ze tezko na&li hišo. kjer poleg nekaj racfijsktfa sprejemmkov še nimafo televizije"
Settež pošte pred prvo svetovno vojno in vse do leta 1932 je bil ph -Rorjančku- (danes Titova 242). Pozneje se je prestavila v sarno sosestvo gostilne Ruski car (danes Titova 265). Dokter niso pri trgovi-ni zgradili avtomatske centrale je bila po^ta dovolj velika, potem pa so jo ukinili. Pošta je zajemata štršf okotiš (Savlje. KleČe. črnuče. Stožice) Doko-ntn je btla poSta ukinjona leta 1969. nakar je nekaj let v tem delu Ljubljane sploh ni bilo V zadnjih nekaj letih pa so odprii zaradi povečanih potreb poStnega prometa modemo poSto v Stožicah. Zad-njih pet let se tudi masovno uvetjavljajo telefoni.
(Nadaljevanje prihodnjifi)