Efnzelrerkaiifsprele ВМ 0.1Д НдГдшапкпБо^ Verlag unđ Schrlltleltungr: Klagenfurt, Blwnarckrlng 18, Pomtfach 115 t Bezugsprels (lin voraus zahlbar) monatUch RM l— frel Haue (eUachlleflUch RM 0.20 Zuatellgrtsmir AUMBtellaagen deaf Zeltwng ХШг den nachlolgenden Monat werden sur achiiftllch und nur bla 25, dee laufendea Monate anganommen Nr. 81. Krainborg, den IS. Oktober 1943. 3. Jahrgang. Zasedanje ReiA$IelIer|ev in Ganlellerjev v znamen|n od!o{no$U do skrafnlh vojnih naporov Ffihrer: >Če ne poslane naša lolja omahljiva, se bo končala la lojna i veliko nemško zmago« ilpeln Fiihrerja so odgovorili z žarečim priznanjem najosirejšc moči volje. Pomembna izvajanja Reidisminislra Speera, Generalfeldmarsdialla Mildia, Groltadmirala Donilza, Slabsdiela Sdiepmanna, Reidislilhrerja H Reidisminislra Himmlerja y Fiihrerhauptquartieru Berlin, 12. oktobra. Dne 6. oktobra se je vršilo zasedanje Reichsleiterjev, Gauleiter-je»v in Verbandeflihrer NSDAP, ki je bilo v znamenju odločnosti do skrajnih naporov VMh sil nacije. Zasedanje je otvofil Leiter der Partei-kanzlei Reichsleiter Bormann. Govorili so Reichsminister Speer, Generalfeidmarschall Milch, GroUadmiral Donitz, Stabschef SA Schepmann, Reichsleiter dr. Ley in Reiche-fiihrer Ifl/ Himmler. Po zasedanju so se mudili Beichsleiterji ia Gauleiterji na povabilo FUhrerja, dne 7. oktobra v njegovem glavnem stanu. Tekom sestanka je podal Fuhrer zbrani Parteifuhrerschaft obsežen pregled o dosedanjem poteku vojne in sedanjem vojaškem in političnem položaju. V tem »vetovnozgodovinskem boju, tako jc izjavil Flihrer k zaključku, ki kaže v eviojem poteku, kot vse velike zgodovinske odločitve, svoj poseben ritem viškov in napetosti, sta poleg moči orožja volja in vztrajnost njunih nosilcev odločilne važnosti za zmago. Orožja sama ne pomenijo nič, če ni za njimi volje ljudi. Ne oziraje se na vsakokratni vojni položaj morata biti vedno enaka volja in hotenje, neomajna vztrajnost pri zasledovanju ciljev. Utelešenje te volje je nacionalsocialistična stranka. Za sedanji usodni boj nemškega nahoda naj bi bila vzgled njena borba za oblast. Mkdar ji niso vzeli poguma udarci nazaj, njen borbeni duh, njena dejavnost, njena ostra odločnost in najskrajnejša pripravljenost pomoči dajejo tudi sedaj zopet narodu, predvsem v težini zračne vojne, hrbtenico in trdnost, če obdržimo ta duh, ki se očitnje na bojiščih ravnotako kot v domovini, potem ne bo ta vojna nikdar zgubljena, temveč mora in bo prinesla veliko nemško zmago. Ves nemški narod ve, da gre za biti ali ne biti. Za njim so podrti mostovi. Preostaja mu samo pot naprej. Zato mora ostati trden in vzdržati do končne zmage — pa naj traja še tako dolgo in naj bo včasih če tako hudo. »Borili se bomo povsod in ne b o m o nikdar obnemogli, dokler ne bo dosežen naš cilj. Vzemite s seboj neomajno in trdno v Rvojem srcu vero, da se bo končala ta vojna z veliko nemško Zmago, če ne postane naša volja omahljiv a.« Zbrana Parteifuhrerschaft je odgovorila fipelu FUhrerja z žarečim priznanjem in skrajno močjo volje. Zasedanje ParteifUhrerjev . Na zasedanju ParteifUhrerjev so podali Reichsminister fur Rustung und Kriegspro-duktion Speer in njegovi najožji sodelavci obsežen pregled o stanju nemškega oboroževanja in o ukrepih, ki bodo pokrenjeni Btalno na področju proizvodnje, da obdrže prednost kakovosti, ki jo ima nemško izdelovanje orožja pred sovražnikom na mnogih poljih in namerava uresničiti druge. Ta prednost kakovosti se mora dopolniti s povečanjem mnoštvene proizvodnje. Generalfeidmarschall Milch je obrisal program proizvodnje za letalsko orožje in je podal sliko zgradbe novih odredov bombnikov in lovcev s posebnim o žirom na nočni lov. Obravnaval je tehnične storitve tako pri nas kot pri naših nasprotnikih. V preteklih vojnih letih je odvrglo nemško zračno orožje 35 milijonov bomb, sestrelilo nad 6 1.000 sovražnih letal (48.268 sestrelov po letalih in 12.794 sestrelov po protiletalskem topništvu), potopilo 6 milj. bru-toregistrskih ton sovražnih ladij in poškodovalo 12.9 milijonov brutoregistrskih ton sovražnih ladij. GroBadmiral Donitz je govoril o boju nemške vojne mornarice proti pomorskim zvezam nasprotnika. Opisal je strategijo in taktiko bitk proti konvojem v Atlantiku. Tonažna vojna podmornic ostane vkljub velikim, z novimi tehničnimi prido-, bitvami povzročenim nihanjem uspehov največja skrb naših sovražnikov. Daljnovidno gledano, ima lahko vojnoodločilni ■ pomen. Nemška znanost bo sovražniku sledila z vso ostrino. V ostrem boju se mora polagati kamen na kamen. Nemška podmornica se bo vedno pojavi- la z novimi sredstvi in novimi orožji na morjih, in bo vodila z našim nasprotnikom pomorsko vojno, ki bo v bodočnosti sedanjo daleč prekašala. Njegova fanatična namera je, da vodi tonažno vojno v najvišji obliki in z vsemi sredstvi do vedno novega r«,zcveta. Stabschef SA Schepman je govoril O svetovnonazorni nalogi SA, je poročal o njenem delu in je podal pregled o njenih storitvah v vojni. Te vojne ne vodi samo fronta, temveč tudi domovina. Nalog SA je, da vodi ljudi v širini in globini. Najboljše orožje nima smisla, če mož ne ve, da. gn nosi za nemško svobodo in bodočnost nemilega naroda. R»ichsfQhrer Reichsinnen-ministerHimmlerje obravnaval vrsto vprašanj vojskovanja in notranje uprave. V svojih izvajanjih je govoril o odločilnem zadržanju nemškega naroda po štirih letih in visoki vojni morali nemške nacije. V nemškem narodu ni defetiz-m a, tako je izjavil Reichsinnenminister; posamezni pojavi na tem področju bodo brezobzirno iztreb- ijo n i. Kdor opravlja posle sovražnika in pade v hrbet nemškemu narodu z razširjanjem defetizma v njegovem najtežjem življenjskem boju in s tem ogroža življenje vseh, mora umreti kot sprava za svoje dejanje in kot svarilo drugim. Vsi poskusi sovražnika, da nas od znotraj navzven privede z izdajstvom do padca, so obsojeni, da spodletijo. O tem je lahko nasprotnik prepričan in glede tega je lahko nemški narod pomirjen. Reichsfiihrer je podal nato pregled o ustanovitvi in borbeni storitvi Waffen-^f. Pri tem je med drugim sporočil, da bosta nosila oba najnovejša nastajajoča bojna odreda imeni »Frundsberg« in »Gotz voa Berlichingen«. Izredne pozornosti vredna je bila tudi njegova ugotovitev o naravnost vzornem borbenem zadržanju nemških narodnih skupin v inozemstvu, od katerih je na primer postavila ena nič manj ko 14 odstotkov svoje številčne moči za prostovolj'« no vojaško službo. Možje Waffen-^f, tako je zaključil Reichsfiihrer svoja izvajanja, so v tem boju dostojno zastopali stranko in ji niso nik« dardelalisramote. Tako kot oni, ta-(Nadaljevanje na 2. itranl,]. Kiirnleii je pramoval dan $voje шаде Cela vrsta velikih in vzneseniii manifestacij - Reiđisminister Rosenberg in Gauleiter бг. Rainer sta govorila Ena izmed viškov slavja o glasovanju je bila v nedeljo ljudska manifestacija na trgu Platz der SA, na kateri je govoril Reichsminister Alfred Rosenberg Ob dveh popoldne so se bili zbrali na trgu Platz der SA Abteilungen der Politischen Leiter, Gliederungen der Partei, enote obo- rožene sile in Waffen-ff godbeni vodi in velika množica ljudstva. Z viharnim navdušenjem pozdravljena, sta prišla Reichsleiter Rosenberg in Gauleiter dr. Rainer s svojim spremstvom in stopala, ko jima je bil Aufmarschleiter dal poročilo, skozi špalir mnogih stotin zborovalcev do tribune, mod- % ћ Velika IjudHka nianifeHtucija v Klagenturtu. (Bllcl: Moser) Reicheleiter Rosenberg govori. Levo Gauleiter dr. Balner _ In Keicheminlster Seldte. tem ko so zadoneli tradicij polni zvoki Khevenhiillerjeve koračnice. Gauleiter dr. Rainer je stopil na govorniški oder in izrekel prisrčno dobrodošlico Reichsleiterju Rosenbergu, kot slu in enemu izmed najstarejših in najbolj brezkompromisnih sotrudnikov Fiihrerja. Kamten pozdravlja v njem moža, ki je s svojim življenjskim delom, z oblikovanjem ideje na-cionalsocializma skoval duševno orožje, s katerim se danes bojujemo tako, kakor v dobi boja, s katerim lahko obstajamo in izvojujemo zmago. Nato je otvoril mno-štveno manifestacijo ob priliki povrnitve 10, oktobra in prosil Reichsministra, naj govori zborovalcem. Reichsminister Reichsleiter Rosenberg je, izhajajoč od častnega dneva k&mtner-ske domovine, povedel poslušalce v sredino zgodovinskih dogodkov zadnjih desetletij. Nasprotnikov cilj je bil od vsega začetka, da napravijo ta častitljivi kontinent Evrope za nič drugega kakor kolonijo afrikan-skih črncev za deželo izžemanja te visoke finance; zlom nemške države, jedra^Bvrope bi naj bil prvi korak do tega cilja. Leta 1918. je ležala Nemčija brez upa na tleh, videti je bilo, kakor da ee je končala velika nemška zgodovina. Nacionalxo-cializem, ki je lahko končno povsod vzplam-teči duh odpora združil v eno edino veliko silo, je rešil Reich te usode. Ko so nasprotniki leta 1933. spoznali, da nacionalsociali-zem ne bo, kakor so bili oni domnevali, spodletel ob korupciji, ki jo je zapustil demokratski sistem, se je začelo koncentrično hujskanje proti Reichu, eo pričeli s pripravami za vojno. Vedno je bil cilj uničuje stran 2. — Stev. 81. KARAWANKEN BOTE Srede, 18. ol?t«bra 1943. Reicha in iztrebljenje nemškega naroda, kajti danes ne vodimo, _ kakor v prejšnjih stoletjih kabinetnih vojn, ampak naša doba stoji v znamenju ogromnih vojn ljudstva. Na naši strani smo vodili to ljudsko vojno, v kateri gre za varovanje našega življenja, v viteškem duhu, na drugi strani pa so si postavili cilj brez prizanašanja in z nesramno odkritostjo iztrebljenje vsega našega naroda. Zato dajies ni nobenega izmikanja; kdor se iz strahopetnosti izogiba, tega zadene »tračna usoda Italije. Država, ki'ee uda v brezpogojno kapitulacijo, ne more pridobiti pokoja in miru, ampak postane samo bojišče, na katerem zmagovalci v vedno večjem obsegu poravnajo svoja obračunanja. Mi pa smo, tako je poudaril Heichsleiter Rosenberg, globoko prepričani, da Nemčiji ne more biti namenjena ta usoda. Mi verujemo v to, da ne moreta brezsmiselno zaiti velika nemška zgodovina in častitljiva nemška kultura, mi verujemo, da je stari in trhli svet tam preko na strani naših nasprotnikov in da se pri nas poraja nova doba za Nemčijo in Evropo. Nikoli v tisočletni nemški zgodovini niso stali nemški vojaki hkrati v Italiji in na Severnem rtiču, istočasno na Atlantiku in črnem morju, nikoli ni bilo naše bojišče tako obširno, nikoli ni bila tako velika kakor danes sila Reicha in moč notranje volje. Prepričan sem, tako je poudaril govornik, da je naš rod vreden velike nemške preteklosti, saj se tudi po 1918. letu ni izogibal, ampak je združil v tej veliki borbi vse odporne sile, čustva in strasti. In k temu je prišlo še eno čustvo, ki ga Nemec sicer ni poznal: sovraštvo! Kajti nasprotna stranka ne vodi te vojne kot poštenega tekmovanja, ampak kot boj, v katerem ji pridejo prav najpodlejša sredstva. Nasprotnika zgodovinskega formata lahko človek spoštuje, to pa kar vidimo danes podlosti na nasprotni strani, lahko samo zaničujemo in navdaja nas gnus, da se moramo bojevati s takimi silami. Reichsleiter je opomnil na FUhrerjeva prizadevanja, da bi se zračna vojna omejila- na bojiščfe in stavil temu človeškemu viteškemu ljudstvu nasproti, nasprotnikov bombni teror proti ženam in otrokom, proti nenadomestljivim . dokazom nemške in evropske prosvete. Nasproti temu terorju hočemo pokazati svoje sovraštvo ne kot hiter ogenj, ki hitro mi-" ne, ampak kot globoko čustvo; kajti kdor ljubi čast mora sovražiti, kar je nečastnega. Bojujemo se proti brezčastnosti židovsko-demokratskega, žldovsko-boljševi-Skega sveta, in ta boj nemškega naroda je zadnji veliki poziv evropske zgodovine. Prvikrat so v njem združena vsa nemška plemena na velikem bojišču, ki sega' od Severnega rtiča do Jadrana, od Atlantskega тођ'а do Krima in še nikoli zastave Reicha nismo držali s tako močno roko kvišku kakor v tej borbi. V zgodovini bo zapisano, da je Adolf Hitler s svojim pokretom postal rešitelj Evrope, in ta Evropa ђо praznovala njegovo zmago v znamenju simbola, ki je rešil Nemčijo in Evropo. leliki generalni apel ШШ Oaolelter le v velikem govorn dal smernice za nadal]nle delo stranke Na dvorišču pračaetitljivega kamtner-Bkega deželnega dvora v Klageofurtu, ki je tekom časa videl že toliko znamenitih manifestacij, so se 10. oktobra dopoldne zbrali Politieche Leiter, Gliederungen der Par-tel in mnogoštevilni Parteigenossen, da so dobili p^ tradicionalnem generalnem apelu NSDAP na spominski dan glasovanja smernice Gauleiterja. Dežela Karaten je izpolnila svoje vojne naloge Gauleiter dr. Rainer je v svojem na veliko zasnovanem govoru dal najprej preglied političnih in vojaških dogodkov in potem rekel: »Zopet lahko ugotovim, da je dežela KSrn-ten od začetka do danes zvesto in dostojno izpolnila svoje vojne naloge. Vojaki Kiirnt-na se bojujejo na vseh frontah. Njihovi čini so preveč znani, da bi Jih bilo treba še na- itevati. Njihove poeebne vojaške vrline, o katerih njihovi poveljniki vedno znova pohvalno poročajo, 80 njihova stanovitnost, njihova vztrajnost in dober pogum. Njim pošiljamo tudi danes zopet naše pozdrave v najzvestejši povezanosti. Toda tudi domovina se lahko izkaže s svojimi storitvami. < Glede Gorenjske je treba poudariti kot poseben znak, da kljub vedno ponavljajočim se obračunavanjem z oboroženimi skupinami tolp obrati delajo, in da so v preteklem letu znatno povečali svojo storitev. Tudi kmetijstvo je več pridelalo v preteklem letu. Zahvala zato gre razen kmetovalcem tudi nemškim uslužbencem. Posebno priznanje izrekam zopet hrabrim ženam in dekletom, ki so prišle iz Kamtna, Salz-burga in Wiena in so neustrašeno izvrševale svojo dolžnost kot učiteljice in pomočnice. Stranka se je tudi na Gorenjskem obnesla kot orodje ljudskega vodstva. Obljuba Kamina na dan glasovanja • Sledeče dolžnosti nastanejo za Parteigenossen in Parteigenossinnen v Karntnu: Stranka bo tudi nadalje element in hrbtenica boja za nemško svobodo. Stranka bo neprestano oskrbovala, poučevala in vodila narod. Ona bo z lastnim zgledom in s svojo brezpogojno disciplino določila in izrazila vedenje naroda napram vsakemu povelju Fuhrerja. Stranka bo zato skrbela, da se pri prebivalstvu Karntna nikjer ne pojavi misel, da bi se odrekli lastni zmagi, ali misel na strahopetni kompromis ali kapitulacijo. Kmečko ljudstvo Kamtna ne bo le vzdržalo svojega pridelovanja v dosedanjem obsegu, ampak si prizadevalo, ga še pomnožiti. Vsakega verižnika in tihotapca bo pognalo od svoje kmetije in oddalo od svojih pridelkov vse, česar ne potrebuje za lastno potrebo po najstrožjih načelih. Delavstvo Karntna bo v obratih držalo skupaj v narodni disciplini in solidarnosti in še nadalje povečale vejno proizvodnjo. Gospodarski in obrthl poklici bdđo" svoje delo postavili pod nacionalsocialistič-no geslo »Obča korist gre pred sebičnostjo.« Uradniki, vzgojitelji in prosti poklici bodo stopnjevali svojo storitev, in poznali samo prednost izvrševanja nacionalnih dolžnosti. Ljudstvo bo takoj v svojih širokih plasteh izvršilo vse po državnem vodstvu izdane ukrepe za obrambo pred ziačnimi in drugimi vojnimi nevarnostmi in to v to-variSkem sporazumu lastnega doma in so-eestva. Vsaka hiša mora postati za obrambo pripravljena trdnjava. 285 sovj. oklopnjakov nnicenih v dveh dneh 48 sovjetskih letal sestreljenih v nedeljo - Podmornice so potopile 40.200 hrt Oberkoimnando der Wehrmacht je dne 11. oktobra objavilo: Med Azovskim morjem in Zaporožjem 80 stopnjevali Sovjeti svoje napade, podprte z močnimi silami topništva, oklopnjakov in bombnikov, ki so pa spodleteli ob žilavi nemški obrambi. Tudi ob srednjem Dnjepru v prostoru južno od Gomla in v bojnem ozemlju za-padno od Smolenska so bili zavrnjeni vsi napadi Sovjetov. :ТеШ boji v prostoru vdora jugozapad-no od Velikijega Lukija trajajo nezmanjšano dalje. V zadnjih dveh dneh je bilo na vzhodni fronti uničenih 285 sovjetskih oklopnjakov, od teh pretežna večina v bojnem prostoru Melitopola in Zaporožja. Zračno orožje je podpiralo v srednjem in južnem odseku z močnimi silami obrambni boj vojake, je napadlo sovražnikov promet za nove pošiljke in je uničilo pri treh lastnih zgubah včeraj 48 sovjetskih letal. Pri hudih obrambnih bojih zapadno od Smolenska se je posebno odlikovala hesen-Bko-saarpfalcSka 197. pehotna dividja pod vodstvom Generalleutnanta Boegcja. irncker«! llettM ZnrMit ut V Južni Italiji jo napadel sovražnik neko železniško oporišče v ravnini Campanje. Bil je krvavo odbit. Z ostale fronte javljajo samo krajevne boje naših bojnih prednjih straž s slabejšimi sovražnimi bojnimi skupinami. Nemški lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja, krovno in mornariško protiletalsko topništvo so sestrelili nad prostorom Sredozemskega morja devet, večinoma štirimotornih bombnikov. Nemške podmornice so potopile v Kari-škem morju, "vzhodno od Novaje Zemlje, v severnem Atlantiku in v Sredozemskem morju osem ladij s 40.200 brt in so hudo poškodovale dve nadaljnji ladji s torpedni-mi zadetki. Od zaščitnih vozil so uničile tri rušilce in eno stražno ladjo. Severnoameriški odredi bombnikov so napadli tekom včerajšnjega popoldneva Zapadno Nemčijo. Po razstrelnih in zažigal-nih bombah so nastale, predvsem v MUu-stru, znatne škode v stanovanjskih četrtih. Stolnica in tri nadaljnje cerkve so bile hudo poškodovane. Po nemški obrambi, predvsem po odredih lovskih letal, je bil uničen velik del sovražnih letal. Dosedaj Je bil javljen eestrel 51 večinoma Štirimotornih bombnikov. S tem je zgubil sovražnik pri svojih terorističrtih napadih rta tterrtfko dr-žavno ozemlje v zAdnjih treh dneh skupno 208 štirimotornih bombnikov. Gau Karnten bo torej delal in se bojeval v svoji skupnosti z vsemi silami za zmago in izpolnil vsako Flihrerjevo povelje, ne bo postal nikdar omahljiv in mehak in bo dal zgled naciOnalsocialistiČne povezanosti in pripravljenosti do boja. S to obljubo, moji Parteigenossen in Parteigenossinnen, smo v tem slavnostnem tednu 10. oktobra stopili pred junake karntnerskega obrambnega boja. Z izpolnitvijo te prisege se bomo lahko tudi v prihodnjem letu desetega oktobra zopet častno izkazali pred njimi. Parteigenossen in Parteigenossinnen! Pred enim letom sem bil tukaj določil, da bo stranka kot tradicijo gojila karntnerski častni dan deseti oktober. To Je dolžna in do tega tudi upravičena. Pred 25 leti, ob istem času, ko je v lazaretu т Pasewalku nepoznani vojak Adolf Hitler od boli in besa zaradi sramotnega zloma očetnjave prisegel, da postane politik in osvobodi Nemčijo, so se dvignili na jugu Karntnerji z orožjem v roki proti jugoslovanskim vsi-Ijivcem. Bili so sami in vendar je že takrat na njih čelu korakal nevidno Adolf Hitler. Gauleiter je nato dal kratek pregled slav-nosti desetega Oktobra in potem nadaljeval; We zaupanje se je pojafalo »Gotovo je osnovni ton slavnostnega tedna ustrezno wjni resen in slovesen, toda srca Kamtnerjev so se dvignila in zaupanje v lastno moč se je okrepilo. Prosvetne prireditve so pokazale vsakemu, kaj je v nevarnosti In da se splača, doprinesti vsako žrtev, da ohranimo dediščino in bodočnost nordijskega sveta pred židovskim uničevalnim načrtom. Tako je prinesel tudi ta teden v svojem združenem učinku okrepitev naše volje do boja in zmage.« Gauleiter je nato zaključil svoj z navdušenjem sprejeti govor s prepričevalnim pozivom: »Bodite budni čuvarji, hladnokrvni bojevniki, fanatično vneti nacionalisti. Bodite taki, kot v dobi boja, ko smo se bojevali za priključitev k Nemčiji! Zaslužite si danes zopet častni naslov, ki so nam ga vzdeli takrat — »die Hitler!« Ubogajte Adolf a Hitlerja brez-' pogojno in zvesto kot Fiihrerja in zgled. Kar ne pretrese njega, tudi nas ne sme omajati! če on prenaša z železnimi živci premenljivo vojno srečo, tudi vi nimate pravice, da bi dvomili in bili v mračnem razpoloženju. Nihče ne pozna svojega naroda bolje ko Fiihrer, ne pozna njegovih neizčrpnih sil, tako kot on, ne ve kot on, kje bodo padle odločitve in kdaj bo dozorel čas za to. Fiihrer ve, da Je Nemčija nepremagljiva, samo da ostane zvesta sebi. On ima moč, pogum in zdravje, da obvlada vse še bodoče težke čase, v njegovi roki je naša usoda, z njim smo se zarotili že izza mnogih let, njemu smo obljubili zvestobo v osvobodilnih dnevih marca In to prisego mu hočemo držati do smrti. Nacionalsocialisti, če tudi nas ne bo več, Nemčija bo živela, Rcich bo vstajal, Fiihrer bo zmagal! Živel Fiihrer!« S polastitvijo Fiihrerja, ki jo je Iraesel Gauleiter in i himnanta ntcije je bil zaključen veliki generalni apel NSDAP, ( 11^€М€ША) e. oktobr* je izvršil tieoSnl polet Major Ge-org Dfirfel, poveljnik v Aekem odredu bombnikov in imetnik Eichenlauba zum Bitterkreu« des Eisenien Kreuzea, Kot eden Izmed najboljših nemških bojnih letalcev, ee je Major D0r« fel posebno Izkazal na vzhodni fronti. Od v letu 1941. finskem jeziku Izšlega dela AdoUa Hitlerja >Mein Kampf« je bilo dosedaj prodanih nad 30.000 Izvodov. To dejstvo je posebno pomembno radi tega, ker šteje prebivalstvo Finske komaj ЗУг milijona prebivalcev. Sicer eo Korziko »osvobodili«, toda sedaj strada njeno prebivalstvo, tako ugotavlja nek dopisnik »News Chronlcla«. življenjski pogoji so poetali od zaaedbe po Amerlkancih naravnost strašni, je povedal zaupnik za notranje zadeve v francoskem alžirskem odboru po vrnitvi s potovanja po Korziki. Cesarski glavni etan je v petek objavil, da so se prt Ontorošimi nastanjene enote armade in mornarice dne 6. in 7. oktobra obranile eo-vražnih napadov na otok Backe. Japonccm me je poerečllo 3. oktobra, da W potopili v vodah južnega Pacifika, dva Od treh angleških rušilcev, ki so bili na poizvedovalni plovbi. BadogUJa So sedaj postavili pod anglo-ame* rikansko nadzorstvo. Pri njegovi »vladi« je do. spela neka vojaška misija, ki jo vodi gibral-tarski guverner. O kritičnem položaju preskrbe Velike Britanije s premogom se je izjavil te dni predsid« nlk angleškega kongresa delavskih društev, Edwards, v nekem govoru pred rudarji. Rekel je, da je angleška proizvodnja premoga sedaj padla na najnižjo točko od izbruha vojne dalje, čeprav je bilo število, rudarjev povečano. List »Xya Dsgligt Allehanda* izraža m ne« nje, da bo zahtevala Sovjetska zveza kontrolo nad Dardanelaml, katero naj bi Izvajala. Ker dosedanji ljudski komisar za gospodarstvo Sovjetske zveze Sergejev ni mogel Izvesti načrtov za preskrbo kurjave kot nadomestilo za manjkajoči premog, je bil Imenovan na njegovo mesto Saltlkov kot ljudski komisar za gospodarstvo. Od izbruha vojne so zahtevale na angleškena spolne bolezni ravno toliko žrtev kakor nemški zračni napadi, je izjavil rochesterskl škof Christofeles Chavass v nekem angleškem Časopisu, češ da je to grozna resnica. Kakor se posname iz časopisa »Suisse«, j« Viktor Emanuel v neki brzojavki v Lizbono opustil pri svojem podpisu označbo »cesar Etiopije«. To si razlagajo tako, da se odreče temu naslovu v prilog NeguSa. Fiihrer pred Fiibrerchorom (Nadaljevanj* # l etraal.) ko tudi ml val ne bomo zgubili WAj se ne bomo nikdar izneverili in ne bomo nikdar strahopetni, temveč se bomo potrudili, da bomo vredni, da smo živeli pod Adolfom Hitlerjem ia sesmelibojevatipodnjim. Reichsleiter dr. Ley je naznanil Reiche- in Gauleiterjem ustanovitev velikopoteznega nemškega »Wohnungshilfewer-ka«, ki naj služi za to, da se napravijo y obliki' samopomoči in skupne pomoči preprosti pomožni domovi v obliki naselj na deželi in ki naj s tem pomaga premagati teror po bombah. Navzlic vsem radi položaja s stavbnim materialom in delovnimi močmi podanim težkočam naj se z nemškim Wohnungshilfswerkom le posreči, da se napravi kolikor mogoče veliko zasilnih stanovanj za civilno prebivalstvo, ki je prizadeto po bombnem terorju. Pomožni domovi, od katerih eo al nekatere vzorce ogledali pod vodstvom dr. Leya, obsegajo dva prostora — kuhinjo in spalnico. Poleg tega bo imela vsaka hiSa majhen vrt. Samo ob sebi umevno ee lahko označijo ti domovi, katerih se bo izvršilo veliko število, napram dosedanjemu stanovanjskemu standardu za poškodovance radi zračne vojne v mnogih primerih kot zasilna rešitev. Po vojni se bodo uporabili pomožni domovi kot letoviščne, hišice in poleg tega omogočajo, da se začne v miru in brez pre* nagljenja z velikim stanovanjskim progra« mom. Domovi naj se napravijo s samopomočjo, pomočjo sosedov in skupnosti Dr. Ley je še sporočil, da je naložena izvedba stanovanjske akcije Gauleiterjem kot stanovanjskim komisarjem Gauov. » „Zgube so strašno visoke*' Madrid, 12. oktobra. Kot poroča washing-tonski dopisnik lista »EFE«, je izjavil is Londona povmivšl se demokratski poslanec Will Roberts, da so strašno visoke anglo-smeriške zgube pri letalskih napadih proti Nemčiji. Nerad razpolagajo • čudovite velikimi množinami obrambnega orožja in so koddeatrirali згШко losšklh letAl, Mlttw4>cl>. 18. Oktetw IMS. 208 Terrorbomber in drei Tagen vemichtet 285 Sowletpanzer abflesđiossen - D-Boo te verscnkten adit Sdilffe шИ 40.200 Brt An* dem FShreriiioptqatrticr, 11. Oktober. Da* Ueerkemmmndo der Wthnatdit jlbt bektnat: Z*ledi»n A*o««d)cm M«fr and Stpereehj« »tei-I'ftfn die Sowjtt« Ihre ■ mit starkea Artilleric-, "»ПМГ. and SdiUditflicgerkriften unteret6txi«n An-Sriffe, di( fedodi an dtr xihni dentadMn Abwehr *at«it(rtea. Audi am mittleren Dnjepr im Ranm mRdlidi Gomel wd Im Kampfgebiet westlidi Smolensk warden alle Angriffe der Sowjeta tbjewieeen, Di» sdiwtrea KXmpfe im Einbroduraam afldweet-"4 Welikije Lvki halten onrermindert an. la den letzten beiden Тацеп warden «n dar Oit-'ront 285 Sowjttpanzer Tcmiditet, daTOn die 8ber« wiegende Nehnahl im Kampfraon тон Nelitepol end Saporoshje. Die Luftwaffe onterstStxt* im mittleren und #ud-lichen Absdinitt mit itarken KrSften den Abwehr-Kampf des Heerej, griff den NadisdiobTerkehr its Gejners an nnd Temlditetf bei drei eigenen Ver-luslcn am gestrigen Tage 48 Sowfetflngzeage. Bel den »diweren Abwehrklmpfen weslKdi Smo-l*nak hat tich die heasiach-aaarpfaiiisdie 197. In-fanterie-DiTi^ien nnter Fflhrang dea Geoeralleotnanta Beeg« beiendert auagexeidinet. In Sfiditalien griff der Feind einen KUcnbahn-atOtxpunkt In der CampanUdten Ebene an. Er wo rde Wutig abgewieMn. Von der Sbrlgen Front iind nur Brilldie Kampfe nnsertr Gafechterorpenen mit sdiwi-dieren feindlidien Kampfgruppen ter, erheblithe Sdiaden in Wolin-Titrtein. D«r Dom and drei weitere Kirefien warden idiwer beachidigt. Durch die deatsdie Abwehr, тог allem dnrdi JagdfliegerTerbinde, wurdt ein jrofier Teil dea anfliegenden Feindea vemichtet. Bisher wurde der AbschuS Ton 51 meist Tiermotorigen Bom-bern gemeldet. Damit »erlor der Feind bei aeincn Terrorangriffen aof da* deatsdie Riidiagebiet in den letxtea drei Tagen inigeaamt 208 meist viennotorige Bomber. Eichenlanfa №r Oberieldwebel FGhrcrhapptquartier, 12, Oktober. Der Ffihrer Terlieh am 5. Oktober das Elditnlaob mm Rltter« kreux dee Eisemen Krenze* an Oberffldwebel Sdirei-ber, Zagfiihrer in einem Konstanzer Stnrmregiment, als 309. Soldaten der deotsdien Wehrmadit. AU der Feind in der diejjahrijen Friihjahiesdiladit im OrtUbsdhnitt aeine entsdieidnngsndienden М«л-eenanarifft fChrte. hielt der daraalije Feliwebel SAteioer mit iwei Gnippcn eine beherrsdiende HShe. F.lfm«l stiirmten die Sotrjets im Laafe einer Nacht bis Regimentastiifke gegen die HDhe an, aber |ed»-mel wurden tie ton Feldwebel Schrtiber und seiner kicinen Sdiat abgewieeen. Wiihrend der Sonunersdikdit im Orelbogen hat aidi der nnnmehrige Oberfeldwebei wiederhoH ale tapfeter nnd mnsiditiget, Fiihrer und Vorkiimpfer eeines Znjei erwicxen. Am 3. Auguat war der Feind redita de* Zugea Sdireiber in die deutsdien Stellun-gtn eingebrocheh und setzte aidi mit zwei Kom-peaien in den Griben fest. Aui eigenem EnudilnS fiihtte der Oberfeidwebel aeine Grenadiere rum GejenateB vor. Seinem Zuje Toraosstiirmend. warf er die zahlenmifiig weit iiberlegenen Sowjeta znriidc. gewann die Hanptkampflinie und hielt ai« gegen weitere sta ke Angriffe der Bolsdiewisten. rufljj kl«iner Verb<»iet«r eein AuRerflte* lettn iMtf). Der neuc Botsclwftcr in den USA hat, 4chw«3i-schen MeUungen sue Wilshin|ten zuWjf«, nadi dor-tiger Ansidit einen eehr jliidilicfaen Start jehaht. Wa^hinjtoner Bliitfer betwien, wit viele« doA USA und SowjctQttion £NntinMjn hiittcn. Di» SteAholmer „Ny« Dajligt Allebeada" nwdit in einef BetrachtiMij! *or bevorstehenden Meekeuer Zimmmenkunft euf die eowjetiedien Dard«nell«n-Aspirationcn eufaierksflitn. Eine Fordernnj п«А ,,Intematlo7Mi1i.ilerung" ie» Sunde# cder Errichtunj aowjetiecher Kentrolle «ei nicht unWiMcheinlich. Moskau zieht die Daamenschrauben fester an Тћета: zvveite Front - Moskaner Torwtlrle - Vorbereitende Atmosphare W. Stedholm, 12. Oktober, (fiijinbericlit.) Al* Aaftftkt КП den plutokrttitdi-sowjetischcn Bcratungcn ii) Moekau veranstaltcn die Sowjets ein diplometisch-publiaiitischc« SdisScn mit leichtcn Nebelwerfem, vobei tie ;idi «ehr jesdiidtt bald amcrlkanUdicr Apentnreu, b*ld eaglischer Unk»journ*li»ten bedienen. NadvJein soeben in Wnsblnston die ersten rorbkrii-fcnden Probcn №r die sowjcti^che ExpdiuionspoUtik veroffentlicht wurden, i«t jetit dem „Newe-Chro-nicl«"-Vertreter in Moskan die Eh re jujeWIen. einije Sovjetaneiditen Ober die Plmokrttien n offenbaren. die nicht gerade achmeidielhtft Rind. Sie iSllen wohl daro dienen, die AbjeeaadtM England« nnd der Vereinigten St««ten in die nStij cerkntrseht« BiiBeMtittmung m versetten. ehe eie den Kreml be-treten. Der engliadie Journalist sommieitt einif^ Annichten 3 das edit VolkslieđmaCige in praditiger Stlmmungstonung Bihn. Im Vjr$piel zum. Maskenspiel „Pierrot und Sdiaferin" lerftte man :dilitGtim die glu&hafte LSiung einer grofien musikdramatisdien Aufgabe kennen. Der andere Teil der be«e gelungenen Ge-iamtdarbietung war dcm Sdiaffen Frodls gewidmet. Nur um wenige Jahre jiinger all lein „Bruder in Apoll", konnte der Komponist die stUrmijdten Huldigungen der Zuhorer — Gauleiter Doktor Rainer begliidtwunjdite perionlidi Prof Frodl — und dsr ausUbenden Kiinnler bewegt am „Tatort" entgegennehmen. Mit der umfangrcidien „Suite in d-moll" fur Ordiester fUhrte lidi der Meister aufi'sAonste ein; vor allem das leidit-besdiwingte Menuetto, sowie Praludium und Fuge, maditig emporbrausend, lassen d«s Werk als wahre Kammermuiik bezeldwen. Baliadenhaft im beeten Sinne wirkten die zwei Frtuendiiire „Die Geister von Snglistal" nadi einem GediAt von Otto Ernst, am Fliigel diskret untermalt durdi Frau Hilda Frodl und Paula A p r i e S n i g, sowie das bursdiikos-stromerhafte „Hedienkind" von Hermann Lons, mit Einflcditung entziidtend-ungehemmter Naturlaute. Den mitreiUenden Ausklang bot der SdiluBdior aus der bekannten „Legende von Kardteni Not und Befreiung". KMrnten hat seincn beiden in Ehrtn ergrauten Trigern Bttionaltr Musik durdi die V*rTeihun| d«s Musikpreises gedankt; tie antw6rt*ten rtiit d*r Vi»d Slnae vfllksnahen, von Mod#itrđmunz(rt unbiriihr-ten VerktA, di*, wit GaulelKr Dr. R*in*r f*t heute die Jujend dee Gaues die Erklarung tb, ш dieaem Kampfe be«tehtn zu wollen. „Ihr wolK euch", sajte der Gauleiter, „dej Bei-epieli wiitdig erweisen, das damala dai KSmtner-voik, besondete aber Buch die Jujend, in eine t Zeit tiefster Not gejeben hat. Ich nehme dicie Erklarunj an and gebe eudi heute den politiechen Auftraj, im kommendea Jahr nodi mehr tin biahcr Kiimpfer nnd Kiinder der nationalsoilalistischen Bcwegnnj in Kamten zu scin. Ich ache heute in each nicht mchr eine Jujend, bei der ee um Probleme der Erzlehung oder des jugendlichcn Lebens jeht. sondcm junge Soldaten des Fiihrere, die genau «o Im Kampf ra bestehen haben wit die von 1918 und 1920 und In den Tagen der Befreiung der Ostmark." Gerade die die Jugend besonders auszeichnenden Elgenadjaften, fuhr der Gauleiter fort, Kompromie-losigkeit, Angriffsgeiet. Mut und WillensstKrke, braucht dofi deutsche Volk in diesem Kampfe mehr denn |e. Deahalb eel te ein Kampf der Jugend. den mitgekampft zu haben diese Jugend apKter ttolz ieln wird. Sie marachiere in dieaem Krieg mit Adolf Hitler vom Kampf zum Sieg und damit in da* grofic Deutjdie Reich der Zukunft Gebietefuhrer Regger ..dankte dem Gauleiter und gab im Namen der Jungen und NXdel dm# Ver-sprechen ab, den erhaltenen Kampftnftrag dnrchzn-fiihren, Er flbcrnahm dann von der Abordnung des Kirntner Regiments ein Geschenk, einen Schild ond Bcutewaffen, dt* In der Fiihrer*chute In Velden eine wtlrdige Anfstcllung finden werden. Dann verlie er ein Schreiben des Regiments nnd das Antwortjchrel-ben der Jugend: „Kirntner Jungen in der Hitler-Jugendl . Zum 10. Oktober, dem getdiichtlich to bedeut-samen Tage, griifit durch mich dat im Ktmpft «tehcnde Kirntner Gckirgsjiger-Reglmenl EuA Jugend und Zukunft vcn Kimten. So vie nrlr in nniercn Vitem end Ihren Taten im Weltkrieg 1914—1918 wIe in den AV»»hr-kampTen ein stolzea Vorbild erblidcen. ao t6llt Ihr «uA etolz auf das Karntner Narvik-Regiment aein. Wir wlinaAen. d*6 Ihr elngedfnk dea Votblldea Eurer Viter mit derselben Uberzeugung einat btgei-stert In unaere Reihen tretet, mit der wit aelt *ier Jahren unaere Pfllcht erfllllen. Der Name Narvik »oil unser VermiAtnii an EnA sein. Ein klelnea GesAink ana dem Ranme miseres da nali|en Kattofti mggt wUrdlga Anfnabme hel EuA flndtb Ond EuA nit tins vtrblndem. Hail dent Ftihrerl Hdl GroWtuiaAland! Kriotler, Obtnt W Ба(1а«1Цкеташ41вг," Im GeisI der Porlei Nur sech« Jahre hat Dcutschiand Zeit gehabt, um aus einem Abgrund innerer Zerriittung und wirtschaftlichen Ruins, aus bitterer Not und schmachvoller Wehrlosigkeit zu jener machtvollen GrdISe slch emporzuarbelten, die ihm Adolf Hitler In dep Zeiten des Kampfes um die Ge-Winnung aller Volksgenossen fiir das natlonale und soziale Programm der Partel vor Augen ge-stellt hatte. Erst eln Teti des Weges zu seiner Verwirktlchung war zuriickgelegt, als die pluto« kratlsche und bolschewlstische Inkarnatlon des Judentums uns zwang, zu den Waffen zu grelfen, um das uns geneidete Gliick unseres Rciches zu verteldigen, das^lnsbcsondere auf wlrtschaftli-сћеш und sozlalem Gebiet durch sclne revolution naren Neuerungen zum VorbiM aller unterdruck-ten und geschandeten Nationen geworden war. Die ersten Jahre dieses Krteges, tn denen un-sere Truppen von einem glorreichen Sieg zum anderen sttirmten, zeigte der Welt In Uberraschen-der Welse, welche Kraft In unseren Armen slch gesammelt hatte und zu welchen Lelstungen un-sere Wehrmacht befahtgt worden war. Noch keine Revolution aber hatte in der Geschichte Bestand, die mit lelchtem Erfolg slch durchschlug, ohne daG sie gezwungen worden wSre, auch durch die Probe der Bcwahrung zu gehen. Erst in den Stunden der Gefahr bezeugt eine Idee, ob sle wahr und echt 1st. Erst In den Stunden der Not erwelst ein Volk seine Relfe und Starke. Zu dieser Probe forderte uns das Schick::!, als die RSume dieses Krteges slch weiteten und unsere Fflnde an Zahl und Waffen wuchsen. Es geniigte nicht mehr, den Krieg sozusagen nur mtt der Hnken Hand zu fiihren und das von der Heimat geforderte MaB an Opfern so zu be-grtnzen, daB der • Lebensstandard des Friedeng ffiSglichst aufrechterhalten blieb, Nun da Ihr die Frage: Setn oder Nlchtsein? gestellt wurde, muS das ganze Volk sich der Entscheldung um seine Existenz stellen und alle seine moralischen und matertellen Krafte aufbteten, um die Waage des Schldcsals to zu beschweren, daG ste slch auf seine Selte neigen wird. Mit kategorlschem Imperativ wurde daher von uns verlangt, kein Opfer und keine Miihe zu echeuen, nicht za ermiiden in unablKsslgem Rlngen um die Garantien der Zukunft, alien Willen und alles Slut elnzu-setzen, um In fedem Falle starker zu sein als die uns bedrohende Gefahr. Die Geschichte der nationalsozialistlschen Be-wegung ist die treffltchste Lehre, was stMhlemer Wille und komproipifilose EInsatzbereitschaft vermSgen. Der Getst, der den FUhrer und seine Gefolgschaft besedte. als der Kampf um die Macht alle Tiefen der Enttauschung und die Hohen des Erfolges durchmafi, hat }etzt erneut sich zu bewahren, da er zum Gelst der gesamtcn Nation geworden 1st. In ihm liegt die absolute Bilrgschaft unserer Zukunft, denn dieser Krieg tnufi und kann nur mit einem groGen Siege flir uns entfen, wenn — wie der Fuhrer vor den Reldis- und Gauleitern erklMrte — unser Wille und unsere Beharrlichkeit nicht wankend werden. Die ParteifObrerschaft, die Adolf Hitler mit einem gliihenden Bekenntnis hSrtester Entschlos-senheit, fanatlschem Glauben und unbeugsamer Zuverslcht antwortete, sprach dabei Im Namen des ganzen Volkes, es wird seine PHlclit er-fiillen und alles in selnen KrSftcn Stehende tun, um die etnzlgc Entscheidung zu erzwtngen, die das Schlcksat Ihm iiberlieB, wenn es niclit unter-gehen will: in diesem Krieg, solange er auch dauern moge, und so sdiwere Anforderungen er auch an uns stcllt. Sieger zu bleiben. Dae Antwertsdirelben lantete: „Негг ObcrstI In bedeatsamer Stunde, am Vorabnid d«e 10. Oktober, haben wir Brief und Geschenk des Kamtner Narvik-Regiment« erhalten. Die wehrhafte Grenz-lanđjugenđ 1st im historlschen Lendhausbof In Klagenfurt angctretcn, um des tiegrclcheo Abwehr-kampfes and der Volkaabstimmung voa 1919 nnd 1920 xo gedeoken, Unser Gauleiter hat In flammen-den Worten vom Kampf der VSter gesprochen nnd una xur Wehrbereitsdiaft, sum Kampf nnd Glauben gcrtifen. ■Herr Oberstl Ihr Regiment hat in Narvik ond an der Ostfront der stolzen Gesdilchte unserer Ober alles eeliebten Heimat eln nencs Ruhmesblatt elnge-fflgt. Es hat damit dl« kHmpferiscbe Tradition dieser Greaxmark gegen RSmer. Slawrn, Tfirken and Fran-zosen ond gegen HerrenCbermot fortgesetzt. Wir tind lint In dieser Stunde mehr denn |e der hohen Ver-pfllchtong bewuSt, di# uns aua diesem xweifadien Rnf erwadist, Unsere iungen Herzen tchlagen hSher angeeidita der Heldentaten nnserer Vater nnd Bra-der, nnserer Lehrer, HJ-Fflhrer and Kameraden, In der Hltler-Jugend haben wtr onseren Glauben gefettlgt und unseren KSrper gestWhlt, So werden wir one In die !mmerw8hrenđe Kampfreihe elnglle-dem, wenn der Rnf der Heimat ond des Relchcs einst audi an uns ergeht, Wir wollen tapfere and glXublge SoldAten werden, wla alle KIratner vor uns es waren. Wir wissen am dt* HIrte seldien Kampfes, aber tie sdiredtt ana nlcfit, well leuditend vor onseren Augen tteht das Betsplel der Vorherge-gangenen. * Vom Soden des Reich es geht unser Dank and GruS In den hohen Norden. Hler wte dort 1st Deotsdiland, denn hler wie dort schlagen tapfere Herzen. So einen wir una In anerschOtterlldiem Bekenntnis zn Fiihrer and Reich, In trener Llebe zn Heimat ond Volk. Wir grOfitn die Kimpfer des Narvik-Regiment# mit dem alten nationalsoxlallstisdien Kampfrof: Adolf Hitler — Sieg Helll Im Namen der Klmtner Hitler-Jngend: Han# R * g 1«r, Haaptbannfflhrer." Mit dem Pabnenlled dtr Hltler-Jugend scbloS der vea Sdiwong ond Umpferltdtem Oeitt b#t*dt# Itftadappell, Seite 4. — Nr. 81. KARAWANKEN BOTE Mlttwech, 18. Oktobpr 1943. Am BruDnen vor dem Tore/KSKST WunschkrSfle schwirren durch den Raum. Unslchtbar, worllos. Wer die Geschichte der Kunst studiert, trim Immer wieder aul ihre . Spur. An einem Abend im Herbst 1823 wollte Franz Schubert den Zensurbeamten Mayrho-ler In Wien, Wipplingerslrafle 420, besuchen. Er drOckte die TUr der niedrigen Wohn-' stubs auf. Der Freund war nlcht zu Hause. Da fiel sein Blick aui eln schmales, rotein-gebundenes B&ndchen aui selnem Schreib-tisch; 77 Gedichle aus den hinterlassenen Papleren elnee reisenden Waldhornisten Dessau 1821 Schubert biatterte in dem BOchlein und ■war solort gefesselt. Er steckte es ein und elite fort. Zu Hause las er weiter: „Ich kann weder spielen noch singen, und wenn ich dlohte, so singe ich doch und spiele auch. Wenn Ich die Weisen von mir geben kOnnte, so warden meine Lieder bes-ser gefallen als jetzt. Aber getrost. Es kann sich eine gleichgesinnte Seele linden, die die Weise aus den Worten heraushorćht und ele ihr zurtickglbt.' So stand im Vorwort. Als der Freund am anderen Tage kam, um eein Eigentum zurUckzufordern, rOckte Schubert ans Fenster und ipielte seine ersten iHelodien vor. So hatte Schubert den Dessauer Biblio-thekar und leichtgeschiirzten Poeten ken-nengelernt, dessen Lied vom Lindenbaum eie beide im deutschen Volk unsterblich ma-chen solite. Wilhelm Miiller hiefl der Poet. Doch dazu bedurlte es eines ganzen Le-bens. Wo drunten Im Lichtental neben dem alien Brunnen die Linde stand und der Postillion unter dem Tore blies, unwelt von dem Wirtshaus „Zum kvlB' den Pfennig", da ist Franz Schubert als Sohn eines kinderreichen Armenlehrers geboren worden. Und als am 16. Oktober 1814 des siebzehnjAhrlgen Schul-gehilfen „Messe In F-dur" in der Pfarrkirche zur Himmelspiorten aufgefUhrt wurde, hat er seine Jugendliebste Theresa Grob ken-nengelernt. „Sle war etwas JUnger als Ich und sang mit tlefer Empfindung. Sie war nicht eben hUbsch, aber gut war sie, herzensgut. O, ich habe sie innig geliebt, und sle mich auch Aber sie war mlr nicht bestimmt. — Vom Schuljoch beireit, nur noch der Kunst lebend, hatte Ich auch die 40 Gulden Jahresgehalt verloren. Und so zwangen ihre Eltern sie, nach-dem sie lange, lange auf mich gewartct hatte, einen anderen zu heiraten.* Schubert hat den Verlust niemals tiberwun-den. Als der eben DreiDigj&hrige, schon die kal-ten Schatten des Todes spdrend, Wilhelm Mailers dastere „Winterrelse" komponierte, erwachten die Bilder der Kindheit und der frahen Jugend noch einmal im hellsten Son-nenlicht, und er. schrieb seine volkstOmlich-ste Melodie: Am Brunnen vor dem Tore, Da steht ein Lindenbaum. Und immer hOr' ich's rauschen: Du fandest Ruhe dort. * „Fflr den Tondichter wie far den lyrischen Dichter 1st eine unglUckliche Liebe vielleicht ein Vorteil, indem sie seine subjektive Empfindung erhOht und den Liedern und Ge-dichten, die ihr entstrdmen, Ton und Farbe der schAnsten Wirklichkeit gibt.. schrieb Eduard Bauernfeld nach des Freundes Tode an M6rike. Schubert war erst 31 Jahre, als er starb. Seltsamerweise 1st auch der Dichter des „Lindenbaums" nur 32 Jahre alt geworden. Vom Thronhimmel zm „Paraplui'7 Wenn die herbstlichen Dauerregen einsetzen, kommt wieder der Schirm zu Ehren, auf den man nur verzlchten kann, wenn man einen soliden Wettermantel besitzt.' Die Kulturge-schichte lehrt uns, welche grolie Bedeutung man von jeher dem Schirm beigemessen hat. Schon den alten Chinesen, Agyptern, Aesy-rlern und Persern war er wohlvertraut, wie uns Vlele Skulpturen und Wandmalereten ver-raten. UrsprUngiich hat der Schirm alierdings nicht als Regen- oder Sonnenschutz,' sondern — Hoheitezelchen gedient, was er hcute noch bel den Naturv61kern 1st. Wahrschelnllch hat sich das nUtzllche Re-quisit in China aus dem kaiserlichen Thronhimmel entwickelt. Er wurde dort jedenfalls bereits 2000 v. Ztw. urltundllch erwiihnt. Der Schirm war damals noch eln wahres Unge-tUm das aus mehreren DKchern bestand und entweder aus kostbarer Seide oder geSltem und gelacktem Papier hergestellt wurde. UrsprUngiich durfte er wohl nur vom Kaiser selbst benutzt warden, bevor auch hochge-stellten Hofleuten eln solches Zelchen Ihrer WUrde zustand. Vom »Reich der Mitte« aus verbreltete sich der Schirm spftter dann Uber Japan und Indien, Persien und den ganzen Orient. Er wurde damlt nicht nur zu einem der acht gehelllgten Symbole Buddhas, sondern erobertc sich auch einen festen PJatz im hoflschen Zcrenionlenwesen. Namentllch die agypUschen Pharaonen kdnnen wir uns kaum ohne einen rlesigen Schirm aus prachtvoUen Federn, Palmbl&ttern oder Purpurstoffen vor- Der Bilderhandel/ Von Hans Bethge Konig Friedrlch Wilhelm I. von PreuBcn, der Soldatenkonlg, hatte eine Freude daran, In a einen MuBestunden Bilder zu malen, und zwar portrStierte er besonders gern seine Lleblingsgrenadiere.' Als er eines Tages wieder einmal — wie Ihm schien, mit besonderem GlUck — einen dieser Soldaten auf die Leinwand gcbracht hatte, licfl er einep Kunsthftndler kommen und fragte ihn, was das Bild seiner Meinung nach wert sel. Der Kunsthftndler wiegte den Kopf hin und her, dann sagte er, dalJ es einen Wert von 200 Taler habe. >Einverstanden!€ erwlderte der K6nlg lachend, »dafUr kann Er es glelch mit-nehmen!« Dem Handier blleb nlch'ts weiter Ubrig, als das Blld unter den Arm zu nehmen und damlt abzuziehen. Aber seine Rache kam schnell. Er stellte das Bild, nachdem er es schCn hatte rahmen lassen. In sein Schaufenster und brachte ein grofles Schild 'darunter an, auf dem zu lesen stand, dali das Bild eine oigen-handige Malerei Seiner MajestUt des K6-nlgs Bel. Alg Friedrlch Wilhelm dies erfuhr, schlckte er selnen Hofmelster zu dcm Kunsth&ndler mit dem Befehl, das Bild umgchend aus dem Schaufenster entfernen zu lassen. »Unmegllch«, warf der Handler ein, »Seine Majestat muflte sich sagen, daU ich als Handler die Aufgabe habe, das Bild wieder loszuschlagen. Wenn ich aber ein Slid verkaufe, so muB Ich audi ailgeben, wer der KUnstler ist.« Der Konig schlckt? nochmals zu dem Manne und lleB Ihm sagen, dann wolle er das Bild wieder zurtlcknehmen — der Bote brachte die 200,Taler glelch mlt. »Es tut mir leid«, melnte nun der Handler, »ich kann unmogllch Bilder zu dem gleichen Preise verkaufen, zu dem Ich sie angekauft habe. Der Verkaufspreis des Bildes betrftgt 300 Taler, und wenn Seine Majestat es dafUr haben will, so lasse Ich es ihm gern.« »Ein toller Bursche«, sagte der K6nig, halb belustigt und halb veriirgert, holte nochmals, wenn auch unwillig, lOO Taler aus seiner SchatUlle — und hatte sein Bild wieder zu-rllck.. Ab det Schim noch eras meh-reten Dtichem bsstcmd stellen. Selbstvefstandllch kannten Ihn auch die alten Griechen und Romer, bel denen gleich-falis ein grofier Luxua mit diesem dachformi-gen Gebiide getrieben wurde. Wiihrend der Scliirm in Itaiien von Edel-leuten und P&psten das ganze Mittelalter hin-durch weitgefUhrt wurde, scheint er sich in Deutschland und anderen Staaten Europas erst spiiter eingebllrgert zu haben. Es steht jedenfalls feat, daB nicht vor 1730 seine Trcn-nung in Regen- und Sonnenschutz eintrat. Seit der Rokokozeit wurde der Schirm Immer klei-ner und handlicher, so dafi ihn selbst die Da-men tragen und mit groBer Geschickilchkeit als ein Werkzeug der Koketterle benutzen konn- , ten. Spiiter, im Biedermeier, wurde er wieder praktischeren Zwecken dienstbar gemacht. Damals entstanden jene rieslgen >Hegendacher« aus Baumwolle oder Kattun, die heute noch als seltsame ErbstUcke in manchen Familien aufbewahrt werden. Im Laufe des 19. Jahr-hunderts eroberte sich der Schirm immer wei-tere Volkskreise. So wurde er zu einem unent-behrllchen Attrlbut von Malern und Markt-frauen, die darunter im Frelen ihre Staffelelen Oder Verkaufsstfinde aufstellten. Damals ent-stand auch jene Witzblattfigur von dem ver-geSlichen Professor, der Uberall selnen Schirm stehen liiflt oder zumindest in der grotesken Weise verwechseit. So hat das einstige Hoheitszeichen im Laufe der Jahrtausende manche Wandlungen erfahren. Vom Thronhimmel Oder religiosen Symbol wurde ea zu einem Regen- und Sonnenschutzmlttel, das beiden Geschlechtern, alt und jung, namentllch im Frlihjahr und Herbst die besten Dien-ste Icistet. Aus dem Anekdofenschafz Spckulative Romantik Wie jedermann well), hatte der Schmled zu Gretna Green von alters her das Recht, Liebespaare. die aus romantlschem Bediiri-nis, aus Spleen oder zur Ausschaltung wi-driger Familieneinflvlsse zu ihm kamen, recntsgttltig zu trauen. Der Mann machte ein ausgezeichnetes GeschSft dabei. Als nun eines Tages — es ist so an die hundert Jahre her — ein junger Schotte von der idyllischen Einrlchtung Gebrauch gemacht hatte, verlangte der Schmled filr seine Amtshandlung eine Gebahr von fOnf Gui-neen. „Filnf GulneenI" schrie der im tiefsten ge-troffene Schotte entsetzt. „Und den Herrn, der vor mlr kam, haben Sie fUr eine Gui-nee getrauti" „Das 1st doch klar", versetzte der Schmled gelassen. „Der Herr 1st EngUnder und ein alter Stammkunde. Er war schon zum fOnf-ten Male hier. Sie, als Schotte, werden niemals wiederkommen." Karl Lorbs SCHATZKASTl-Em Gottwesen 1st Uber alle Grenzen. NtemarM vermag es zu denken und kelneni gibt es den Zutritt andere als aiif deni Weg seiner Art iind Aufgabe. Frenidart let eln Oltter. Wlr kiin-nen hlndurchschauen, kiinnen die Hiinde durch-strecken, aber die metallenen Stabe bleil)en dazwischen. * Wirkllch Gott denken und lieben — geht e* denn anders, als mlt dem Herzen u n s e r e r Sprache? Mlt dcm, wae In Ihr geboren ist, aun ihr sehnt und quilit und in ihr fordert? In Hllem, was nur Ubersetzt ist, bieibt er uns cin • Fremdherr. * Man epricht vom Frieden In Gott. Warum nlcht auch vom Kampf und Wagnle ? Von nllem, wag er in nns in Bewegiing metzt, um uhe dem neuen Sein entgegenruflihren ? * Auch der Strelt 1st in Gott — ihr thiigt wollen Oder nicht! Freiiich nlcht der wirre und trill)e, der nur in sich selber kreist, in dem sich Gier und blutige I^une versprltzen. Aber der Strcit der Nctwendigiieit, der Strelt, der Kiarheit sphafft und in dem sich die Kraft« fegen; der Strelt, in dem der groBe EInklang auselnandertritt, well er sJch zu neuer Fillle riistet. Sich Ihm versagen, wo er unter uns auf-steht, helBt Gott die Treue brechen, und wer hier nur sehonen will, der verderbt. * Nachst der Kiugheit ist Mut eine fUr unser GlUck eehr wesentilche Eigenschaft. Freiiich lehrung fUhlbar. Statt dessen soli-ten wlr ofter fragen: »wie, wenn das nicht meln wdrc?« loh ineinc, wlr sollten das, was wlr besltien, biswellen so anzimchn iinn be-niUhen, wie es uns vorschweben wiirde, nachdem wir es verloren hiitten; und zwar jedes, Wiui es auch sel: Eigyntum, Gesundheit, Freunde, Geliebte, Weib, Kind, Pfcrd und Hund: denn meistens belehrt erst der Verlust uns Ul>er den Wert der DInge. Hingegen infoige der anenipfohlcnen Betrachtungswelse defsei-bon wird ihr Besltz uns unmlttelbar mehr als zuvor beglUcken. * Ja, ich welB, Gott, ich darf — du bekennst mich und da rum bin Icli der Delne! Ich welB, du iiebst den Mut, der sich zu dlr stellt in deni Auftrage, den du Ihm gegeben hast. Du iiebst die geraden Herzen, die das Ihre tun und nlcht fragen. ob es das Amt alier sei. Wissenschallspreis iiir Univ.Prof.-Dr. Ubersberger Samstag nachmittag batten sich in der Aula des Gaumuseums Klagcnfurt die Vertreter von Partei, Staat und Wehrmaclit und eine groBe Anzahl von Wissenschaftcrn, darunter der Rektor der Grazer Reicfisuniversitat, Dr. Pohlheim, cin-. gefunden, um an der feierlichen Verleihung des Wissenschaftsprei.ses 1943 des Gauleiters an. • Univ.-Prof. Dr. Hans Obersberger teilzu-nciimen. Nach den cinleitenden Kiangen der Mozartschcn Haffnerserenade bcgriilSte Regie-rungsprasident Wolsegger die Festgaste und ver-wies £(uf die vor einigen Tagen stattgefundene Feler zum hundertjiihrigen Bestehen des Ge-scliichtsvereines ftir Karnten. Das Schicksai hat Karnten berufcn, an der Losung einer Reihe von groRen Aufgaben mitzuwirken; als deren wich-tigste cine gilt wohl das Problem des Siidostens, dem Karnten aus seiner geopoliti.schen Lage heraus besonders nahestelit. Er wiirdigte die Verdienste Professor Obersbergers, der in den Fachkreisen des In- und Auslandes iiberragendes Anschen besitzt und dessen Forschungen die Grundlage zu bedeutenden polltischen Entschci-dungen gebildet haben. Sodann stellte er den Antrag zur Verleihung des Wissenschaftspreiscs des Gauleiters an Prof. Dr. Obersberger fur seine hervorragende Wlssenschaftsarbeit Uber den Ost-und Siidostraum. Sodann gab Gauleiter Dr. Rainer dnen um-fassendcn Oberblick ubcr den Lebensweg und das Werk des Gelchrten, indem er u. a. sagte: Hans Obersberger ist ein Sohn Karntens. Er ■wurde am 25. Juni 1877 in Klagcnfurt geboren und besuchte hier das Gymnasium. Dlese Lehr-anstalt legte den Grundstein zur umfassenden Ausbildung Obersbeigers. Er studiertc an der Wiener Universitat, erwarb das Doktorat der Philosophie und war von 1897—1899 ordentliches Mitglied der beriihmten geschichtlighen Lehran-.-stalt, des Institutes fiir Ssterreichische Geschichts-' forschnng. Der junge Forscher begann mlt dcm Studium der slawischen Sprachen, unternahm Forschungsrcisen nach KuBland und legte deren Ergebnisse 1906 in dcm /ielbcachteten Budic „Osterreich und RuBIand" der Offentlichkiit vor. 1913 erschien sein zweites hervorragendes, nicht nur wissenschaftlich, sondern auch politisch bedeutsamcs Buch; „Rufilands Orientpolitik in den letztcn 2 Jahrzchnten". Obersbergers Arbeiten zeichnen sich durch streng kritische, nach den modernsten Grundsatzen der Geschichtswisscn-schaft durchgefiihrtc Bchandlung des ungehcuren Stoffes an primaren Quellen von Urkunden, Akten. Chroniken usw., ausgezeichnete Sprach-kenntnis, Beherrschung der deutschen und fremd-sprachigen Literatur, weitem Blick fur die hi-storischen und politischen Zusamtnenh&nge und .klare, allgemcinverstandliche Sprache aus. Obersberger habilitierte sich im Jahre 1906 an der Universitat Wicn fiir osteuropaische Geschichte, wurde 1910 zum auBerordentlichen und 1915 zum ordentliclien Universitatsprofessor er-nannt. Wahrend des Weltkrieges wurde Obersberger vom osterreichischcn-ungarischen Ministerium . des AuBeren zu politischen Missionen und schrift-stellerischen Aufgaben verwendet. Nach dem ersten Weltkrieg stellte, Obersberger seinen Mann in dem Kampfe gegen die Zwangs-friedensvertrage und trat gitihend und unentwegt fiir den AnschluB des Rumpfstaates Osterreich an Deutschland ein. An den Vorbereitungsarbei-ten zur siegreichen Karntner Volksabstimmung war Obersberger fuhrend bcteillgt. Dieser vdlklsch bewuBte Gelehrte wandte sich auch dem Kampfe gegen die Krlegsschuldliige zu und wIes die Schuld RuBlands und Serbiens tn Hand der Akten nach, Das von ihm herausge-gebene neunbandige Aktenwerk ,,Osterreich-Ungarns AuBenpolitik 1908—1914" wird von der wissenschaftlichen Kritik als das beste aller der-artigen Aktenwerke bezelchnet und ist eine Spitzenleistung der deutschen Wissenschaft. Zahl reiche Publikationen widmetc der Gelehrte den Ueziehungen des deutschen Volkos zum Osten und dessen Machthabers. Diese Aufsatze uber die russische Geschichte, den Riickversicherungs-vertrag Bismarck: von 1887, die Geschichte Serbiens and des Balkans ;ind luch fiir lie Geschichte Karntens von grofier Bcdeutung. Mit kundiger Hand fiihrtc Obersberger uns in die ProzeBaktcn des Saloniker Hocliverratsprozesscs von 1917 gegen den bckannten Anstifter des Attentates gegen Erzherzog Franz Ferdinand, Dimitrijevic-Apis und die serbische Verschworungsorganisa-tion „Die Schwarze Hand" cm. An der Wiener Universitat nahm Obersberger als Lclircr und Forscher eine besondere Stcllung ein. F.r war. 1930 bis 1931 Rektor und erwarb sich die begei-sterte Liebe der nationalcn Horerschaft. Im Systemostcrrcich stand Obersberger seinen Matin. Rr trat auch den Machthabcrn gegeniiber often fiir das Rccht der freicn Forschung cin und widcrsetzte sich dcm Terror der volksfremden Rcgicrung. Wegen seiner nationalsozialistischen Gesinnung muBtc Obersberger 1934 Wien ver-lasscn. Er wurde zuerst nach Breslau und dann 1935 nach Berlin als Ordinarius und Vorstand des Seminars fiir osteuropaische Geschichte und Landeskunde berufen. Seit 1925 ist er Mitglied der Wiener Akademie der Wissenschaften und wurde 1940 zum F.lyensenator der Wiener Universitat berufen. Auch in Berlin setzte Obersberger seine dcm Osten und Siidosten gcwidmete Tatigkeit fort. Seine Kenntnisse und Erfahrun-gen sirid von groBtem Wertc fiir die Neuordnung im Osten und bringen ihm als erstem Fachmann die vielseitigsten Auftrage. Das Studium der erbeuteten serbischen Archive. dcm Obersberger unter. Aufopferung fast aller Ferlenmonatc unermiidlich obllegt, zeigt immer deutllcher an Hand des unumstoBlichen wissenschaftlichen Materiales den unhcilvollen F.influB RuBlands auf den Balkan. Mit bewunderns-werter Beherrschung der gcsamten Auseinander-setzung uber die sogenannte Kriegsschuldfrage hat Obersberger in der-Zeitschrift „Die auswar-tige Politik" im Juli 1943 den Nachweis erbrin-qcn konnen, daB die Ermordung des Thron-''olgers Erzherzog Franz Ferdinand im Einver-lehmen mit dem russischen MllitSrattachć in fjelgrad vorbercitet wurde Professor Dr. Hans Obersberger steht auf der Hohe seines Schaffens und 1st auf Grund seiner zahlrelchen Arbeiten und der groBen Erfahrung In Deutschland und In Europa als Autoritat auf seinem Gebiete anerkannt. Der bewahrte Na- tionalsozlalist und Karhpfer wurde durch dio Erncnnung zum SA-Brigadefiihrer ausgezeiclinct. Die Heimat ist stolz auf Ihren groBen Sohn, In Wurdigung seiner groBen Verdienste verlieh dann der Gauleiter dem Gelchrten den Wisscn-schaftspreis fiir 1943 als zweiten Karntner. Prof. Dr. Obersberger gab seinen Dank mit des FeststeUung Ausdruck, daB diese Ehrung ihn mehr freue als alle anderen Ehrungen, die Ihm bisher zutell geworden waren. In seinem Fest-vortrag gab dann der Gelehrte eine zusammen-fassende Obersicht seiner Forschungen an den neuen, in erbeuteten serbischen Archlven aufge-fundenen Dokumenten, die einen hochlnteressan-ten Elnbllck gewahren In die von RuBland vor dem Weltkriege unterstutzte Verschworertatig-keit der serbischen Regierungskrelse, die zur Ermordung des osterreichischen Thronfolgers und damlt zum Weltkriege fiihrten. Seine Darlegun-gcn gaben dariiber hinaus eine klare Deiitung der Vorgange, die Im Zusammenhang mit dcm Weltkrieg zum jetzigen Lebenskathpf des deutschen Volkse fiihrten, den dieselben Gegner heraufbeschworen haben, die schon durch den Weltkrieg die Entmachtung und dauernde Nieder-haltung des deutschen Vplkes anstrebten. Der Ausgezeichnete iibergab eine Mappe mit den Fotokopien dieser Dokumente dem Gauleiter als Erinnerungsgabe. Regierungsprasident Wolsegger schlofi die Festsitzung mit dem Dank an den Vortragenden, der damit neuerlich einen tiefen Elnbllck in die Zusammenhange gegeben habe, die zur groBen Auselnandersetzung des jetzigen Ringens gefiihrt haben. Wufiten Sie schon... ... daB Im Deutechen Museum zu MilneheB Insgesamt achtzehn Kilometer >Beslchtlgung4-strecke« zur VerfUgung stehen? ... daB Im BJisaB Apfel und Blrnen alleln In je etwa 75 Arten'gedelhen? ... daB der Leipzlger A'stronom und Physl-ker Johann Friedrlch Zollner errechnet hat, daB 618.000 Vollmonde n8tig wftren, um die Erde In dem Belben MaBe zu erhellen, wie die* durch die . Sonne geschleht? r Brftđo, rt. oktobra KARAWANKEV BOTE Delo in veselje т Hofleinu Zborovanje Ortsgruppenleiterjev - Zahvalni dožetki Krelsa Krainburg v Hijflefnu stran 5. — St€V. 81. Letošnji zahvalni dožetki Kreisa Krainburg Bo se vršili v HSfleinu ob velikem številu gorenjskega prebivalstva. Pred zahvalnimi dožetki se je vrSilo v soboto, 2: oktobra, delovno zborovanje Kreisstaba in Ortsgruppenleiterjev Kreisa Krainburg. Splo.ien razgovor med posameznimi zboro-Тл1с1 je podal, kot zmerom, živahno sliko dogajanja In življenja v vseh Ortsgruppah ozemlja-Kreisa. V nadaljnjem poteku zborovanja je govoril Stabslciter Landesbauernschafte Pg. ing. dr. Thomas Santner in je obširno po-jasnjeval kmečka vprašanja s posebnim ozl-rom na Gorenjsko. Uvodoma je obravnaval snovi proizvajalne bitke In o dolžnosti oddajanja. »Cistota in red, ki ju vidim tu vsepovsod na velikih in malih kmetijah*, je rekel Stabs-lelter Snntner. >me zagotavlja, da lahko kmet tolHto stori kolikor se mora sedaj od njega zahtevati. Obenem je to dobra podlaga za Uspešno vzajemno dobro sodelovanje z ozlrom na delovne zahteve, ki radi vojne in posebnih razmer na Gorenjskem pomenijo v mnogem ozlru novost za kmeta.« Ker se kmečko prebivalstvo obrača vedno na svojo Ortsgruppo, da dobi tam nasvet, pomoč In pojasnilo v kmečkih zadevah, so izvajanja In smernice za delovanje Stabslelterja Santnerja prav posebno zanimala zborovalce. H koncu zborovanja je govoril Krelslelter dr. Pflegerl, ki je v ostalem posebno opozoril na ozko sodelovanje med Orts-gruppenleiterjem, županom In Ortslandwlr-tom in še poudaril, da mora staviti na razpolago vsak del svojega prostega časa za strankino delo, da s tem prispeva k skorajšnji končni zmagi. Zabaven večer v taborišču RAD v Hofleinu z veselim sporedom deklic RAD se je zaključil prvi dan. Zahvalni dožetki so se začeli nanlednjega jutra is pokanjem možnarjev, zvoki fanfar in budnlco vojaške godbe. 2e zgodaj zjutraj so prišli avtobusi in tovorni avtomobili z gorenjskim mestnim in kmečkim prebivalstvom od blizu In daleč. ViSek zahvalnih dožetkov v Hofleinu je tvoril sprevod In nato sledeče slavje na okraScnem travniku. Posebno pomembni so bili zahvalni dožetki Kreisa Krainburg radi navzočnosti ObergeneralarbeltsfUhrerja dr. Decker j A. Slavnostiil sprevod 35 žetvenih voz je pokazal razven starih gorenjskih šeg In navad tudi lepe narodne nože. Posebno navdušenje so vzbudili žetveni vozovi Ortsgnipp Hof-in Gallenfels, ki sta bili nagrajeni, kot tudi voz vrtnarja Lolpolda Iz Warta, ki je dobil častno darilo. Središče jutranjega slavja je tvoril govor Krelsleiterja dr. P f 1 e g e r 1 a, potem ko mu je Izročil Kreisbauernftlhrer žetveni venec, v katerem je opozoril posebno na velik uspeh kmetstva, čegar bistvena zasluga je, da so bili dodeljeni nemškemu narodu sedaj v petem vojnem letu povečani obroki prehrane. >Ne bomo se zahvalili danes samo kmetom pri zahvalnih dožetkih«, tako je nadaljeval Krelslelter, »temveč tudi našim hrabro se borečlm vojakom, ,kl so zadržali daleč od Evrope nevarnost boljševizma.« Narodna veselica popoldne je pokazala pisano razgibano sliko na krasno ležečem slavnostnem travniku. Dekleta RAD poleg vojakov ne- Eden izmed mnogih žetvenih voz nii zahvalnih dožetkih v Hofleinu. ke atotnlje okrevajočih vojakov, možje neke edlnlice Waffen-A1 MussawaU javlja, d& je bila egiptovska vlada iz političnih razlogov prisiljena, podpisali po 40 milijonov egiptovskih funtov angleiSkega vojnega posojila In ravno toliko angleških zakladnik nakaznic, da se ne bi skalili odnoiajl do Anglije. - Washlngtontld poročevalec lista »New York Times« poroča, da je vlada Zedlnjenlh držav v pogajanjih z »Kalifornia Arabian Standart Oil Company«, cia bi se udeležila pri »razvoju bogatih vrelcev kamenega olja v Savdijevl Ara- Sovjetski napadi \ srdilili boiili odbili KubMsko mostišče Izpraznjeno - Sovražnikove zgube ob Kubann 355.000 mož Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. oktobra objavilo: Ob srednjem Dnjepru, ob izlivu Pripjeta, južno od Gomla in zapadno od Smolenska smo v srditih bojih zavrnili sovražne napade. Ob srednjem Dnjepru smo z nasprotnim napadom uničili en sovjetski polk. Jugozapadno od Velikijega Lukija še trajajo težki boji. Na obeh straneh so bile pripeljane in se bojujejo nove čete. V Južni Italiji je sovražnik v srednjem odseku nadaljeval s svojimi silnimi krajevnimi napadi, medtem ko poročajo od ostale fronte le o živahnem topniškem in izvid-niSkem delovanju. Nemški lovci so v južnogrškem prostoru sestrelili 12 sovražnih bombnikov. Skupina britanskih bombnikov, ki so jo varovali rušilci, je 7. oktobra zarana v Egejskem morju večkrat napadla nek majhen nemški- konvoj. Nekaj po obstreljevanju zažganih manjših prevoznih vozil je morala posadka zapustiti. Britanske ladje so nato znova začele streljati na nemške vojake, ki so plavali v vodi in ki so jih cevni čolni premetavali po morju. Kakor je bilo že javljeno, so nemški str-moglavci pogodili z bombami dve britanski križarki, ko sta odpluli in ju težko poškodovali. Krovno protiletalsko topništvo nemških trgovskih ladij je pri otoku Kosu sestrelilo pet britanskih bombnikov. Močne skupine severnoameriških letal so včeraj podnevi vdrle v Nemški zaliv in napadle Bremen. V srditih zračnih bojih, ki so se razvili, in po protiletalskem topništvu je bilo sestreljenih 48 sovražnih letal, večinoma štirimotomih bombnikov. V pretekli noči so skupine britanskih bombnikov znova napadle Bremen in Hannover. Pri tem je zlasti mesto Hannover utrpelo znatne škode. Sile zračne obrambe so zbile 35 bombnikov. Skupaj s sedmimi, nad zasedenimi za-padnimi ozemlji in nad Atlantikom sestreljenimi letali so Britanci in Sevemoameri-kanci zgubili v zadnjih 24 urah 107 večinoma štirimotornih letal. Oberkommando der VVehrmachi je nadalje objavilo: Pri tem, ko smo premaknili vzhodno fronto nazaj, smo izpraznili tudi naprej po-rinjeno kubansko mostišče. V noči na 9. oktober so zapustile poslednje nemške zadnje čete Tamanski polotok, potem ko 90 bile odstrelile še 24 izmed na-padajočih 40 sovražnih bombnikov, in ne, da bi jih sovražnik oviral, preprečkale morsko ožino pri Kerču. S tem se je po po-vratku vseh čet in zalog na Krim končala izpraznitev kubanskega mostišča, ki se je v smislu ukaza začela 13. septembra. Nemške in romunske čete pod vrhovnim poveljstvom Generalfeldmarschala pl. Klel-sfa in pod vodstvom Generala der Pioniere Janckeja so tam v najtežavnejših prilikah v zadnjih mesecih krvavo odbijale vse sovražne velike napade. Pehota, planinski lovci in pionirji so se z odličnim sodelovanjem z drugimi orožji posebno izkazali v teh težkih bojih. Odredi nemškega zračnega orožja, ki jim poveljuje Generalleutnant Angerstein, so bili najbolj deležni uspehov obrambnih bo- jev vojske in pri tem, da se je povratek izvršil brez trenja. Prevozni odredi so se znova odlikovali pri oskrbi in poznejšem po-vratku čet. V zvestem sobojevništvu so se bojevali ob strani svojih nemških tovarišev odredi romunskega zračnega orožja pod generalnim majorjem Gheorghiom. Odredi vojne mornarice, ki jih vodi podadmiral Kieseritzky, so skupno s pionirji vojske izvajali redno oskrbo kubanskega mostišča in ee slavno izkazali pri tem kakor tudi pri izpraznitvi. Lahke nemške pomorske bojne sile so v stalni pripravljenosti za boj varovale obrežja mostišča in odvrnile številne, po morju poskušene napade Sovjetov. V hudih bojih, ki so se vršili na fronti kubanskega mostišča od 1. februarja 1943. do dovršene izpraznitve, je sovražnik zgubil vsega skupaj 14.026 ujetnikov, 1045 oklopnjakov, 291 topov, 2281 letal in številna lahka in težka orožja pehote. Njegove krvave zgube znašajo \ei ko 355.000 mož. Živahno krajevno liojno delovanje na Vijiodn Odbiti napadi na ]u2noitali]anski fronti - Zračni napadi na London in Norwich Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. oktobra objavilo: Iz vse vzhodne fronte poročajo o živahnem krajevnem delovanju, ki je v nekaterih odsekih naraslo do večje moči. Na bojišču južno od Velikega Lukija so se tudi včeraj vršili ogorčeni boji. Sovjeti so s podporo bombnikov poskušali razširiti prejšnji dan doseženi krajevni vdor. Nemški protiukrepi so uvedeni. Močni odredi bojnih letal in letal za boj iz bližine nemškega zračnega orožja so ves dan uspešno posegali v težke obrambne boje. 7. divizija oklopnjakov pod poveljstvom Generalmajorja pl. Manteuffla se je v bojih ob srednjem Dnjepru slavno izkazala s smelimi napadi in žilavim vzdržanjem. V Južni Italiji smo v odseku reke Vol-turno zavrnili več napadov sovražnih oklop- njakov. V Južnih Apeninih so se poostrili boji. Po srditih bojih so se izjalovili poskusi močnih angleških sil, vtisniti in obkoliti pri Termoliju levo krilo naše fronte. Na vzhodnem Sredozemskem morju so nemška strmoglavna letala pogodila z bombami dve sovražni križarki in trajno bombardirala topniške postojanke nekega sovražnega otoškega oporišča. Angleške letalske sile so odvrgle preteklo noč bonabe na kraje v ozemlju Nemškega zaliva in,'prekršivši švicarske vladarske pravice, izvedle teroristične napade proti krajem v jugozapadnem prostoru Nemčije. Zlasti v Stuttgartu so nastale večje škode. Devet sovražnih letal je bilo sestreljenih. Nemška bojna letala so napadla v noči na 8. oktober London in Norwich in so povzročila v obeh mestih obširne požare. Angleško Izdajstvo Evrope vedno jasnejše Jalova zavezniška politika - Za edinost angleško-ameriško-sovjetske zveze Stockholm, 12. oktobra. Angleška podlož-nost napram Sovjetski zvezi in gospodujoč položaj zveze s Sovjeti za celokupen angleški razvoj v bodočnosti, ki je popolnoma usmeril tok te države tudi napram njenemu ameriškemu stričniku in napram zaveznikom, se vidi znova v nekem članku lista »Times«, iz katerega se hkrati spoznajo posledice zgub, ki jih je imel imperij napram Zedinjenim državam. Ta članek izjavlja, da se mora angleška politika napram USA in kakšni zvezi osla-njati na dva stebra: na zvezo z Zedinjenimi državami in zvezo s Sovjetsko unijo. Zveza z Zedinjenimi državami sama, tako izjavlja članek z omembe vredno ostrostjo, ni zadostna, in sanje o permamentni angleško-amerikanski vojaški zvezi so le iluzija. To odvračanje od načrtov, za katerimi je šel Roosevelt, vzbuja pozornost. Očitno je po-Klfidica »Еоткоја, Да, bi gn taU konstelaciji hodila samo pot empira in vzšla v Zedinjene države, dočim upa, da hi s pomočjo zveze s Sovjeti rešila vsaj ostanek srednjega položaja. »Times« izjavljajo sedaj, da raz angleškega varnostnega stališča, zveza zgolj med imperijem in Zedinjenimi državami ne,bi dala potrebnega varstva. Doslej tako zaničevana in napadana Evropa де premika, kakor se lahko spozna iz izvajanj lista »Times«, naenkrat v nevarno bližino za angleško politiko. Uveljavljajo, da Anglija evropske celine ne sme pustiti izpred oči, ker so od tam vedno prišle največje nevarnosti za njeno varnost. Seveda se pa mora ozirati tudi po ostalih celinah. Nauk iz tega se glasi, da more biti zveza med Anglijo in USA ter Sovjetsko zvezo edina podlaga, na kateri se mora zgraditi prava angleška zunanja politika. Kar si upajo »Times« v tej zvezd še tr- Bi Z. Žrlie lakote v Indiji (Nadaljevanje e 5. strani.) zajela ozemlje 307.000 kvadratnih milj In prebivalstvo, ki je štelo 69,500.000 duš, od katerih so bili podpirani ea-mo štirje milijoni. Nad en milijon ljudi je umrlo radi lakote, kar je napotilo drugo komisijo za odpravo lakote, ki je zasedala pod predsedstvom Sira Jamesa Lyalija, da je poročala, da pri majhnih denarnih sredstvih ni prekoračila umrljivosti normalnih meja. Od leta 1889-99. je bila v srednjih pokrajinah in v okrožju Hissar pokrajine Pu-njava lakota, po kateri je bilo prizadetih 475.000 kvadratnih mUj ozemlja s 95.500.000 ljudmi. Zopet je bila postavljena komisija za odpravo lakote pod sirom An-tonyjem MacDonellom, ki je poročala, da je bilo oskrbovanih 4.500.000 Indijcev, da so sestradane! preplavili osrednje pokrajine kot roji kobilic in da je pomrlo 1 milijon ljudi. Denarna pomoč je bila tokrat -pomembnejša kot zadnjič in se priporoča, da se ta proračun zopet zniža; mora se vplivati moralično na stradajoči narod, kateri je postal razvajen radi nekaj dobrih letin in je smatral, da je zavarovan pred vsako nesrečo, kar je izrazil sir MacDonell z besedami: »to put heart in the poeple.« Večje« ga angleškega cinizma si ne moremo misliti, V poročilu komisije iz leita 1880. je bilo opozorjeno na to, da se naj napravi več železnic in namakanj v Indiji, da se preprečijo lakote. Oboje se je od tedaj izvedlo, toda posledice lakot so ostale iste. Da poveličujejo svoje »človekoljubne« ukrepe, posegajo Angleži nazaj na lakote, ki so bile pod gospodstvom domačih knezov v letu 1630-31, pri čemer pa ne omenijo, da takrat še ni bilo nobenih železnic in namakanj. Pri tem pa pozabljajo, da so pred postavitvijo prve komisije za odpravo lakote leta 1880. vznemirjevale svet lakote ▼ Orisi (1865-67), v Madrasu (1866) in v Za-padni Indiji (1867-68). Takrat je umrlo za lakoto 5,250.000 ljudi. V »Indian Year Book« iz leta 1930. se bere o pomoči, katero so dali Angleži prizadetim ozemljem: »Opozorjeni radi velikih stroškov v Beharju in radi štedljivosti se je izkazala pomoč vlade kot zelo malo uspešna«. O lakoti v Orisi pripominja »Indian Year Book«: »Vlada v Bengali ji je potrebovala dalj časa, predno je zaznala, da je pomoč potrebna.* Odstavek v »Famine Codes«: »Vlada se ne čuti primorane, da bi delovnemu prebivalstvu omogočila ob lakotah njegov normalni običajni življenjski način«, mora preiti vsakemu Indijcu v meso in kri. ]%a& knjižni kotiček Spiel »Klelne Glockenblicherel« ki jo lz<}aj» Gauverlag Bayreuth, spadajo k tistim Icnjl« gam, ki sicer nimajo velikega obsega, a pred« stavljajo po svoji vaeblnl uvaževanja vredno literarno vrednost. V tem letu so Izšli itlrje nadaljnji zvezki, od katerih obsega vsak 113 strani in ki so opremljeni z lepimi risbami. Sodobni pisatelji in pesniki pridejo v tej seriji spisov do besede. Na posebno Imeniten način pripoveduje Barthol B lun C k v »DenkwUrdlgkeiten de# Freiherrn Gottfried von Spiegel« (»Znamenitosti barona Gottfrleda Spiegla«), Ta baron je bil v drugI polovici 18. stoletja kot diplomat v službi vojvode Karla Evgena wUrtember« Skega. Mnogo pustolovščin je tukaj zapisanih, in Cltanje teh napetih zgodbic, nas kar ni« ne utruja. Lep jezik tudi pripomore, da je čita-telj popolnoma zajet po tej knjigi, iz katere se v pestrih barvah zrcali pustolovsko življenje. Koliko potu In krvi Je poteklo, da je bila pridobljena in vzdrževana nemika kolonialna posest v Afriki! Najboljši Nemci so taJcrat šli v Črno zemljo, da bi delovali kot pionirji in Izvedli vzorno Izgradnjo kolonij. Toda Velika Britanija v svoji zavisti ni mirovala, preden ni nemškemu narodu odvzela tisto malo afrikanske zemlje. Za vse čase pa ostane ne-pozabljeno junaštvo nemških mož, ki so se zo-perstavljall po Angliji podnetenim vstajam. V afrikanskih pripovedkah pod naslovom »Der Tod an der Grenze« (»Snlrt na meji«), ki jih je spisal Adolf K a e m p f, Citamo o usodi nemških afrikanskih pionirjev, katerih požrtvovalnost in vdanost domovini pesnik povsem pravilno ocenjuje. Erlch Grisar Je že postal znan po itevll-nih svojih novelah in pripovestlh, ki so jih objavili mnogi nemški časopisi. Mnogi tudi poznajo njegov roman »Slebzehn BrUcken-bauer — eln Paar Schuhe« (»Sedemnajst graditeljev mosta ~ en par Čevljev«). »Monteur Klinghammer« je naslovna pripovest cele vrste zgodb o graditeljih mostov. Iz katerih s# zrcali življenje tistih mož, ki upravljajo svoje delo kot graditelji mostov enkrat tu enkrat tam. So to resne in vesele pripovedke, v katerih ve pesnik poročati o marsikaterih dogodkih. Z napetostjo zasledujemo dogajanja viharne noM, v katerih se Je odtrgal les v gorovju in pride sedaj predčasno navzdol v reko. 8 tova-rlAkim sodelovanjem vseh dosežejo končno ven« dar, da rešijo pred uničenjem most, ki stoji še v ogrodju. Se marsikaj drugega nam pripoveduje ta knjiga, ki jo bo vsak ne samo eiw $ Brada. 13. oktobn 1943. KABAWANKEN BOTE stran 7. — Atev. 81. Jedrnati slaikl iz goiora Reidisminislra dr. Goebbelsa će je bil sovražnik nameraval, da bi z ®ra{no vojno poleg zastrahovanja civilnega prebivalstva zadel tudi naSo oboroževalno proizvodnjo, ee mil to na noben način ni posrečilo. Naš P a r t e i g e n o e в e R ei ch sm in i sterSpeerjenapra-vil, da je z velikopoteznim procesom racionaliziranja in poenostavljenja podelil nemški proizvodnji orožja zelo bistvene spodbude in vzgone. Pridnost in veselje do dela miljonov mož in ž«n iz nemškega oboroževalnega gospodarstva sta pri tem v najširši meri pomagali in ga podpirali. Tudi za to bi se danes rad zahvalil v imenu Fiihrerja in vsega nemškega naroda. * Naši sovražniki se zelo motijo, če smatrajo te posameznike za vojno opozicijo, ki bi jo bilo vzeti zares. Taka v nacionalso-cialietični Nemčiji ne eksistira. Če so se v Londonu in Washingtonu vdajali varljivemu upanju, da bodo po 25. juliju v Reichu lahko izvršili Badoglijev eksperiment po italijanskem vzorcu, s tem prisilili nemški narod na kolena in mu po vsej priliki naložili še hujše mirovne pogoje, temelji ta otročji up na popolnoma napačni oceni naših notranjih razmer oblasti in volje ter odločnosti nemškega naroda do vojne. Kajti prvič stoji na čelu Reicha Fiihrer in ne kak izdajalski kralj. Kralje poznamo pri nas sploh še samo v pravljicah in operetah; Nemčija je republikanska Fiihrer jeva država. Drugič pa ne dobite v nemški oboroženi sili nobenega vojaka, pa naj bo visok ali nizek po činu, ki bi strahopetni Izdaji dal prednost pred častjo, in tretjič je nemiMci narod prezrel in preveč dorasel, da bi pri bridkem nauku iz novembra 1918. leta še enkrat naaedel licemerskim lažem svojih sovražnikov. Naša fronta je lahko pomirjena. Bojujejo se za domovine, ki doume njene žrtve, jih pozna, ceni in tudi za-elužL * V teku velikega in dolgo trajajočega zgodovinskega rarvdja je težko, dati sliko položaja. Razvoj je, kakor že beseda sama kaže, »vedno v teku«; ne predstavlja pa nobenega dovršenega stanja, ampak vedno le nastajajoče stanje. Z&to je skoraj tudi nemogoče, padati o njem zaključno sliko. .* Narava takega, ves. svet obsegajočega boja za življenje narodov povzroča, da se Morajo, čim totalnejši je cilj vojne, za katerega gre, tem totalneje tudi povečati napori, ki jih morajo pokazati na vojni udeleženi narodi za dosego svojega cilja. N a-rodu, ki ne napne v najobsežnejši meri naporov za dosego rUr 1. iBt dieses Buch fttr Sic oder fttr mich? 2. FUr wen halten Sie mich ? 3. FUr sein Alter ist er noch већг dumm. 4. Wiederholen Sie Wort fUr Wort. 5. Ich halte es fur meine PfUcht. e. Ich danke Ihnen dsfiir! 7. Ich habe das Buch fUr drei Mark ver-kauft. 8. Fiir wieviel vericaufen Sie das Haue? In (wann? wo? wohin?) t. Er lebt in einer Stadt in Deutechland. 2. Ich gche ins Theater (ins Kino). 3. Im Winter (im Sommer, im Herbet, im Friihling). 4 In der Absicht. 5. Ich bin im Begriffe. №t (Befleitmig! WerTjmg! mit wem? . womit?) 1. Kommet Du mit mir? 2. Ich BChreibe mit der Feder. .!■ Sc mit Stiauafit totalnegavojneg.a cilja, b o p r e tila nevarnost,, da zgubi vojno. Narod pa bo dobil vojno z gotovostjo, ki se da skoraj naprej preračunati, če bo dal za to totalno moč naroda in če je pri tem odločen, da se ne bo nikdar za nobeno ceno odrekel svoji časti ali svoji svobodi, ali se vdal. * Gotovo je pa, da je bila naša roja&ka obramba v zadnjem času v tako znatni me-ri ojačena in izboljšana, da prizadene tudi sovražniku izredno škode, kar mora on sedaj očitno priznati v svojih razburjenih debatah tiska. Njegove zgube so postale vedno večje. V bodočnosti bodo še nadalje naraščale. Zračna vojna je v mnogih ozirih obračunavanje obojestranskih tehnik in trenutno naSa t«hnika močno pridobiva. Sovražniku bomo v bodoče prizadeli vedno bolj naraščajoče enormne zgube osebja in materiala. Prišel bo potem enkrat trenutek, ko uspeh ne bo več ustrezal uporabljenim sredstvom ljudi in materiala. Tako zvane »leteče trdnjave« bodo postale »leteče rakve«. če bo počasno, za nas pa kljub temu odločilno napredovanje trajalo še naprej, lahko K močnim upom gledamo bodočemu razvoja nasproti. * Kar se tiče snovi povračila, o katerem ves nemški narod s tako vročo strastjo razpravlja, lahko 6 tem iz razumljivih razlogov povem le to, da se nahajajo Angleži v izredno usodni zmoti, če mislijo, da gre pri tem za kakšno retorično ali propfagandno geslo, ki nima nobene resničnosti za seboj. Anglija bo to resničnost spoznala nekega dne. Britanski narod se bo potem lahko zahvalil s v o j i v 1 a d i. O tej snovi ne bi rad rekel več, nego je neobhodno potrebno. Toda naj ne mislijo, da je moja malobesed-nost znak slabosti ali nesigurnosti. Angleška in amerikanska drevesa ne bodo zrasla do neba; zato skrbijo že naši nemški tehniki, iznajditelji, inženirji in delavci. (Ta ugotovitev sproži spontano odobravanje, ki kaže, kako zelo je minister govoril s teto it srca vseh plasti naroda.) Tudi kar se tiče podmomiške vojne, hite Angleži in Amerikanci veliko prenaglo pred dejstvi, če menijo, da je nevarnost že premagana. Nekega ne preveč oddaljenega dne bo stala zopet pred njimi v svoji veličini. Tudi tukaj se naši tehniki niso odrekli boju, ampak ravno nasprotno. * Nemška oborožena sila razpolaga z zadostno obrambno močjo, da lahko veže bojujoči se boljševizem daleč od naših mej. za Ali je ta knjiga za vas ali zame ? Za koga me imate? Za njegovo staroet je &e zelo neumen. Ponovite besedo za besedo (dobesedno) Smatram za svojo dolžnost. Za to se vam zahvalim! (hvala vam!) Knjigo eem prodal za tri marke. Za koliko kupite hiSo? Koliko daste za hišo? v, na (kdaj?, kje?, kam?) Živi v nekem mestu v Nemčiji. Grem v gledališče (v kino). Pozimi (poleti, jeseni, spomladi). V namenu. Nameravam. S, s (spremstvom! orodjem! s kom? s čim?) Ali greš z menoj ? Pišem s peresom. je glWBA, če smo v zadnjih tednih izvršili na vzhodni fronti odmikanja. Izvirajo ta iz ravno tako smelega kakor stvarno utemeljenega preu' darjenja. Kaj pomeni njih izvršitev za naše vojskovanje,' bo sovražnik enkrat Se Čutil. Naši veliki proetominski uspehi na Vzhodu v preteklih dveh vojnih letih dopuščajo gibljivo vojskovanje, ne da bi s l^m resno ogrožali naša upanja v zmago. Seveda se odrečemo prednostim prostora. S tem zvezane zgube vojnega potenciala pa odtehtajo prednosti čieto etrategične pri-rode. V ostalem je pa tako vojskovanje vedno znak suverene notranje premoči, Id ne operira z oziri prestiža, ampak le z ori-ri smotrnosti. * Mi nacionalsociallsti smo bili že v začetku našega političnega delovanja vzgojeni v tem duhu In v tej miselnosti. Fuhrer nam je lato najzgovornejši in najpreprlčevalnejši dokaz. Ko sem se pred kratkim zopet nekaj dni mudil v njegovi neposredni bližini. Je bil v meni znova potrjen globok in osrečujoč oI)ču-tek, da imamo v njem na čelu Reicha moža, čigar notranja sila In vernost bo obvladala vse težave in obremenilne poskušnje. * čim bolj napenjamo danes s\oje sile, tem večja bo ta zmaga, čas Je postal tako Ad in težak, da smo ml kot narod podrli vse mostove za seboj. Ni za nas nobenega na- Rralt IramiHirg Kralnburg. (Jubilej SOletnega ilut-bevanja v Kralnburgu.) Te dal je počastilo luiluSbenstvo župana meeta Kralnburg svojega dtlovnega tovariša, uslužbenca Štefana Pluta, ki je praznoval jubilej SOletnega dela. Krelsschulungalelter Pg. L1111 n g je jubilantu čestital v imenu kom. Kreleleiterja in razvijal nazorno sliko jubilantovega z delom bogatega življenja. Ginjen ae je ta zahvalil za počastitev, ki ga je bila popolnoma presenetila. župan se je zahvalil jubilantu za njegovo Izpolnjevanje dolžnosti, ki se vrši s tak-Inlm veseljem do dela, kakršnega je redko doživel, in mu Je čestital v Imenu mesta In svojih sotrudnikov. H koncu je Izročil Betrlebs-obmann Pg. Kreltmayer darilo uslužben-stva In mesta z graviranim posvetilom. Rodlrimka kroniki h Gorenjske Krels Krainburg Kralnburg. Rodili so se: Stanislaus Wer-bltsch, Goldenfeld, Antonia Arnesch, Am Strand, Maria PoUchak, Veldeserstrafie, Ferdinande Lauter, Stanislaus Markitsch, Stro-cheln. — Umrli so: Franz Teplna, Krainburg-Wart, Anna Plrz roj. Ukoear, Schillerstr. ff, otrok Johanna Schlffrer. Falkendorf. — Poročili so se: Josef Kder, sedaj St. O. Kompanle, Klagenfurt, In Anna Rob roj. Obed, Krainburg Am Hang (vojna poroka); Leopold Grego-ratsch, scdaj Fliegertechnlsche Schule JUter- Wichtige W6rt«r In gebrRachUchen Satzverbindungen 1. • In der Nncht sind alle Katzen grau, 2. Nachtarbeit mul5 besser bezahlt wer-den. 3. Ich habe heute Nacbtdlenst. 4. Wenn Sie mitarbeiten, wird es nicht zu 4hrem Nachteil eein. 5. Ich hoffe, daB sich dieser Marsch nicht nachteilig fUr Ihre Gesundheit auege* wirkt hat. 6. Nachtfalter haben meiat bunt* Farben. 7. Die Nachtigall hat eine herrliche Stimme. 8. Ala Nachtisch gab es Obst. 9. Als Nachtlager diente ihm ein Blindel Stroh. 10. Ich hoffe, Sie werden mir dies nicht nachtragen. Redewendungen. eich nachteilig auewirken — biti v škodo, škodovati jemandem etwas nachtragen — očitati, oponašati, ne pozabiti komu čeea, ne odpustiti. _ Raiffeisen-ZentralkasM KMmten e. Q. m. b. H. je zborovala Redni občni zbor, ki ga je imela RaUfei-■en-Zeutralkaaae KKrnten za poslovno leto 1942. dne 23. septembra 1943. leta v slavnostni dvorani je lahko poročal o izredno razveseljivem razvoju te Zentralkasse, ki služI denarni Izravnavi kmečkega zadružništva v naJem Gauu. Predsednik nadzorstvenega odbora g. dipl trg. Max Messlacher Iz Veldna je razen številnih navzočih zastopnikov včlanjenih zadrug pozdravil celo vrsto čaatnlh gostov, med njimi zlasti LandeebauernfUhrerja Pg Rein-hoWa Hub e r j a ter kot zaat6pnlka gospoda .IUlehMtatthalt»rja gompoda, Rtgiaruagtdlrak« zaj, ampak le Se naprej. Iz te miselnosti dorašča nevzdržno bodoča velika Mnaga. * Morebiti bomo do takrat morali prestati še težke in trde skušnje, čim bolj se bližamo odločitvi, tem dramatičnejša in nevarnejša bo postajala ta vojna. Toda nekega dne se bo končala z eno izmed svojih velikih poskušenj živcev in moči. Takrat se bo naenkrat raztrgal zastor pred uganko naše dobe in odprla se bo slika novega eveta. To bo svet vzvišenega in lepega miru, v katerega bomo potem vstopili pogumno iz krvavega sveta vojne, Angleško izdaisivo Evrope vedno jasnejše (Nadaljevanje s 6. strani.) diti o neki »zdravi« angleški zunanji politiki, je groteskna zmota glede tiste odvisnosti, ki se pojavlja po celem njihovem opisu. V resnici koleba Anglija sem in tja, ker jo vlečejo amerikanski in sovjetski vplivi vsaki na svojo stran, pri čemer pa, to izdajajo »Times«, zadnji prevladujejo. Kaj tudi preostaja Angliji, ko so ji Zedinjene države že odvzele veliko njenih dominionov In ko se angleška vlada ne more odločiti M kakšno pozitivno politiko, kakršno je Angliji prej priporočala Nemčija? Po pravici pravi nek stockholmski opozicionalni liet, da daje Anglija samo potuho požrešnemu imperializmu Zedinjenih držav in da se sedaj skuša nasloniti na Sovjete v Evropi, namreč na stroške Evrope, ker spada izročitev Evrope Sovjetom k celotnemu sistemu angleške zavezniške politike. bog, z Pran^rflsko Bemhard. Wart; Alois Sup-pan, Krainburg Adolf-Hltler-Platz z Mario De-benetz, Grubendorf; Franz Krumm, z Anno Budla, oba Am Hang 181; Franz Umer, Falkendorf, s Franzlsko Dollner, Sebelnc; Matthias Saplotnlk, Hrastle, s Franzlsko Welde, Saborst; Johann Schiller, St. Velt a. d. Sawe, z Johanno Pogatschnik, Kaliache. St. Oeorgen. RodlU so me: Maria Swetel, St. Georgen, Ludmllla Steraplcher, Olscheuk, Fran-zlska Pfelfer St. Georgen, Ludmllla Sodnik, St. Georgen, Ludmllla Amesch, Olscheuk, Anton Mocher, St. Georgen, Margarethe Sawerl, Mlchelstetten, Michael Kucher, Lausach, In Maria Matschek, Michcstetten. — Umrli so: Anna Grllz, Trata, Alois SIrz, Walsach, In Johann Tschebaschek, St. Georgen. Predaesel. Rojstva v septembru: Maria Ве-beuz, Kokrlg; dvojčka Justina In Franz Sor-m«n, Kokrltz: Andreas Slter, Kokrltz. — Umrla sta: Andreas Slter, Kokrltz in Johann Marlnschek, Kokrltz. Prva daritvena ncdella: 55V4 milijona RM Berlin, 12. oktobru. Dne 12. septembra IMS. izvedena pna daritvena nedelja vojne rimske pomoči 19*3 / 1944 znaAa začasno 65,341.998,05 RM. Enaka zbirka lanskega leta je znesla 40,418.276,85 RM. Povečala so je torej za 14,523.721,20 RM, kar znaša 35,7 odstotkov. torja dr. S t o 11 e r j a. Ko je bil rešen dnevni red, je Hauptstabs-lelter der Landeebauernschaft KKrnten gospod Oberlandwlrtschaftsrat dr. S a n t n e r imel z velikim odobravanjem sprejeto predavanje o kmečki samoupravi v vojni. Iz poslovnega poročila načelstva, ki ga je podal ravnatelj G e i s s n e r, se je posnel ugoden razvoj in rastoči pomen te Zentralkasse In a tem celotnega kmečkega zadružništva za gospodarsko življenje naSega Gaua. Bilančna vsota je koncem leta 1942. narasla od RM 16,800.000 na RM 32,300.000 In danes je prekoračila vsoto RM 45,000.000. Za tako povečanje je bil v p#yi vrsti merodajen dohod hranilnih vlog pri včlanjenih kreditnih zadrugah, HI se v okviru ozemlja Gaua približuje meji 50,000.000. Ker se je razširil promet z brezgotovinskim nakazovanjem, ustrezno nirašča-jo številke prometa In dosegajo tačas znesek RM 200,000.000 na eni strani glavne knjige v letu. Zentralkasse In včlanjene Raiffelanovke bodo poleg vseh drugih nalog kmečkega kreditnega zadružništva v bodoče zlasti skušale Se bolj poglobiti In izpopolniti tekočI račun* ski in brezgotovinski plačilni promet med kmečkim prebivalstvom. Posojila so glede na splošni razvoj v preteklem poslovnem letu nazadovala za 5% in ae nanašajo v prvi vrsti poleg delnega flnaslra-nja kmečkih blagovnih poslov na flnansiranje nadaljnje Izgradnje včlanjenih mlekarskih zadrug. Daleko največji odstotek došlega denarja je bil porabljen zopet ca okrepitev likvidnih sredstev, ki so se povečala od 86% na 93% bilančne vsote. S svojo politiko nalaganja more Zentralkasse vsakikrat zadostiti vsem zahtevam in se na drugi strani v znW>l meri udeležiti vojnega finansiranja. Račun zgube in dobička zaključuje s čistim dobičkom RM 59.546, ki ga je razdeliti in ki bo uporabljen razen 4% obrestovanja poslovnih deležev za rezervne sklade, ki so s tem dosegli višino RM 435.000. Potemtakem se mora ugotoviti pri tej Zentralkassl, ki služi denarni Izravnavi kmečkega zadružništva izredno razveseljiv napredek. Pri volitvah se sest*. У& nad^orstvenef» tveta al sgremenilt, Dr. F. J. fiVksa AtmchMidcfi! Aofbewahicn! Weui£ek mdluuliiek and pialdisek 1. 2. 3. 4. 5. 217. STUNDE. Durch Durch vieles Arbeiten kam er zum Ziel. Der Stein flog durch das Feneter. Der FluB floB durch die Stadt. Ich habe ee durch ihn erfahren. Verstandigen Sie mich durch einen Brief. Wir waren durch und durch паВ. * skozi, zaradi, po, s * Radi mnogega dela je dosegel cilj. Kamen je letel skozi okno. Reka je tekla skozi mesto. Zvedel sem po njem. Obvestite me s pismom (pismeno). Sili smo docela premočeni. stran 8- — štev. 81. KARAWANKEN ROTB Sreda, IS. okfobra HtiiisfmiiH! - fosftcdittji! Herde Ofen Emailgcschirr Einmachglaser Glaswaren Keramik Porzellan und al les fUr dcn Haushalt teilweise frei liefert: štedilnike peči en.ajlirano poso- ki im» trgovsko binder. 1166rl Mesarskega pomočnika in vajenca takoj sprejmem. Jer-schin Barthol, Fleisdihauer pod „Wald" št. 1170-7. Žarnico za višinsko sonce, komplet ali samo, kupim. Ponudbe na K. B., Krainburgr Val- Krainburg, pod šivalni stroj ali „brazbo v svrho ponudbe, če mogoče s sliko nasloviti na K. B. Krainburg pod „Lepa spomlad" 1189-11 1'niihlipno v nedeljo 3. |0. sem v popol« .......... ......danskem vlaku kolo žensko il'trgovanja in že- AUlingu moško, dobro' ity, т, »nača-l"'' ^ smeri proti ohranjeno. R.z-ljLT bo ^ival L.mk _ St. Veit lika se izravna Ponudbe mcvdro v gotovini. Na-ln. K. B Krain-!i»kno. Poštene, slov pri K. B Ikurg pod ii78-11'К' najditelja pro. vasorplttz lO 1174-7. Prodam Kriinburg II93-IJ pod Dopisi Fabrlk C. wcnger, Rlaeenfurt Prodam lepo, koščeno obrobljeno mandolino za RM Naslov pri K. Bote Krainburg pod 1188-6 Zamenjam vijak za sadno preSo, močan, s kompl. vrtilno glavo, ev. ga tudi prodam. Tscharman Lo-rtnz, Jauerburg 2C. 1140-0 Kupim čevljarski stroj zi prebijanje zgornjegt Kateri Gorenj-usnja na elektr.iki мага i8 do pogon v dobrem stanju, po možnosti z motor jem, kakor tudi levoročni »troj. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Stanc-malina" 1117-7 Kupim Kupim triton-sko dobro ohranjeno harmoniko. Ponudbe na Meniam Globok otroSki voziček kupim, cventuelno d^m v zameno oblačilo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Dobro ohranjen". _1182-15 Istosmerni mo- K.'b. Krainburg (Gleidistrom-pod 1,90-7 '"imotor-) z žaga- njačcm (Einlas-Smrekove storie;'*'") Volt 4 vagonske množine od vseh postaj Gorenjske kupim po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Storži" 1176-7. Vajenca za Šče-tarsko obrt — sprejmem. Predstaviti osebno. Sprejmem tudi Kupim dobro o-hranjcno dam-sko kolo in gramofon s ploščami. Josef Du-gar, Afiling, VeldeserstraiSe 61. 1150-7 do 6 Ks. rabim in dam zanj pro- tivrednostno količino meces-noVih suhih desk — poljubne dimenzije. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1186-15 Prima žimo zamenjam za dobro žensko kolo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Ugodna priti- ki" 14 let bi bila pripravljena krajšati nedeljske popoldneve s 26 letnim, o-semljenim Gorenjcem? Cen j. dopise s sliko na K. b. Krbg. pod „Tužna je nedelja 1177-2O jsim, da jo proti Fant, samec z, primerni nafjra-lepim posestvomjdi odda na K. išče gospodično ker od 18 do 32 let,«« "boR,. ki ime nekaj go- 1179-2» tovine ali vsaj pohištvo v svrho takojšnje Cenitve. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 1183-21 Cenitve Mlad fant z dobro službo, si želi dopisovati z mladim in značajnim dekletom, ki bi imela namen poročiti se. Slika po možnosti zaželena, ki se na željo vrne. Star sem 24 let, srednje postave in blond. Cenjene dopise na K. B. Krainburg pod „Sreči nasproti" 1157-21. Vdovec 42 let želi znanja s 3O do 35 let staro gospodično, ali vdovo brez o-trok, ki ima nekaj premoženja in je dobra gospodinja v svrho 1181-15 event. ženitve. HOUBBUINDIHTME F. BRODNIC IdHNE KLAGENFURT-SOD, SONNWENDGASSE 3 - RUF 1896 HOLZHAUS-, HALLEN- UND BARACKENBAU Holzsparende Bauweisen: KROHER-DACHER und -DECKEN und HATZ-TrSger ZIMMEREI, BAUTISCHLEREI, SA6E- und HOBELWERK mit neu&n Holztrockenanlagen Uic sind MneUmcc (/Oft , ц% Ua^^<^iaduH^e*t UMhmi Fabrik C. Weoger, Klasenfurt Devctnajstlctno izobraženo dekle — Krainburžan-ki želi najti gospoda do 27 let, ki bi jo razumel v njenih mladostnih letih in jo znal voditi skozi življenje, ker deklica pravega življenja še ne pozna. Le resne dopise s sliko na K. B. Krbg. pod „Želim prijatelja" 1192-21 v nedeljo }. lo, v tlaku Laak -Littai — pozabljen siv „Huber-tus" plašč se dobi pri Alois Sup-pan, Wart 291, Krbg. 1180-22 v četrtek sem izgubila od Krainburga pro. ti Sairach Štiri Kleiderkarte in nekaj denarja. Ker predmeti niso moja last, prosim vrnite pro-« ti nagradi pod „Tuje" na K. B. Krainburg. 1191-21 Okrevališče ii» Smarjetni 'gori zopet posluje; ob sobotah po. poldne in ob ne« deljah celi dan Osamljen gospod 45 let, z nekaj premoženja, želi znanja s scb'" do 18. ure. Ser. primerno gospodično ali vdovo brez otrok — tudi ločenka nI izključena — v svrho poznejSe vira se brezalkoholne pijače in prima gulaž. Pollak Marjan in Marta 1184-21 Radio Schmidt Klageniurt, • Lidmanskyg. 29 (Ibernimmt lauiend Reparaluren ilufaelassene laliriken Braudibare Mascbinen kauit KURT FlUCK Klasenlnrt Salrastralie Fernruf 1486 Hauf^auA H6RBST HCagenfuii Kinderbetten ESSIG Fabrlk C. Wengei, Klagenfurt ^ ШШк&Иш Kohle-, Kolct- und Baumat*rialitngro|)Kand«l Krainburg • Buro: Adelf-Hitler-Plalj 15, T»l. 193 Lagan Savavorsfadf und Valdatarstr. 12 In tiofer Trauer geben wir alien Verwandten, Freunden und Bekannten Nachricht, daU un-aer lieber Onkel und Herr Alois Graiser Grundbceitzcr in Wodltz Nr. 18 nach langem, schwerem Leiden im 76. Jalircs-aiter fUr ewig verschied. Wir begleiten unmeren lieben Toten am. Mitt-wocii, den 13. Oktober, um 10 Uhr vormittags vom Traucrhause aus nach dem Friedhofe in Woditz. Wir vertraucn deA lieben Toten In liebes Andenken alien an. Woditz, 11. Oktober 1943. Trauprnde Famiiien: Gralser, GeJ, Jankowltech, Hochncr Potrti V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po dolgi mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi stric in gospod Alois Graiser poseHtnik v Woditz v 76. letu starosti. Pogreb dragega rajnkega se vrši v sredo 13. oktobra ob 10. uri dopoldne iz hiSe žalosti na pokopališče v Woditzah. Pokojnika priporočamo v drag spomin. Woditz, 11. oktobra 1943 Žalujoče družine; Grniser, Gaj, Jankovvltech, Hochner Handwedtet! ОШнШ! Wir bieten Eudi an: « Nudimo Vam: Eisen Bleche Gasrohren Armaturen Draht und Stiften Baumaterial Baubeschlage Herdplattcn Mfibelbeschlagc železo pločevino plinske cevi armature žico in žičnike stavben material stavbeno okovje plošče za štedilnike okove za pohištvo KOVINA - KRAINBURO O« m. b« H« • d« Ж« ©■ z»