--	l1"""™	"---* — — — ' . -	O---- \	, , • „	! ivor je iVieSSlIlU 1. 1 i OO. &K.U1U uiiioii	»M j"
pomhijo. Sicilija in Kalabrija sta razdejani. Najlepša razvalina. Poginilo ju skoraj vse prebivalstvo. Rešilo tudi Re„gio di Calabria mnogo trpelo vsled potresov. , .
_____i _ _ ___J _u__ ..«	w> Artitri rini r\nir»r\TTftf1n iaia	_^ 1 _,, i ; I _ „ i.;,,<^Xr>Tr ac< aVv T3-r»r»/-»ci'+ o 1 i m m oin r/i ~\t Q_ .	. ..	. . . .
mesta so podoba^ razvalinam. Očividci pripovedujejo se je le nekoliko tisočev oseb. Preostali nimajo žive naravnost strahovite stvari.	i ža in potrebnih sredstev. Primanjkuje tudi brizgal- j
Potniki ki so se vozili dne 28. decembra zjutiaj nic za gašenje požara, ki razsaja med razvalinami. .
leta 1894 in 1905.
V Reggio di Calabria je takoj po potresu mor-
'H ia> jo iuauj JK"
jr , — r - x., „ .K-K + r • ZT jo preplavilo spodnji del mesta. Voda je stala do tret-Kolodvor se je zrušil. Razbiti so bili tudi vsi želez- , Ji jJ___4„
ega nadstropja. Eksplodiral je plin in napravil velikansko škodo. Preiekt iz Reggio di Calabria pripoveduje, da se je komaj mogel rešiti iz prefekturne palače, ki se je ^večinoma zrušila. Mestni del okoli pre-fekture in središče mesta leži v razvalinah. Nepoškodovane so ostale le male vile, ki so bile zgrajene na višje ležečem delu mesta. Grad, licealno poslopje in stolnica so se zrušile. Skoro vsi učenci semenišča so našli smrt pod razvalinami. Zrušila še je tudi vojašnica; pod razvalinami je bilo pokopanih mnogo stotin vojakov. Vsi begunci iz Reggio di Calabria zagotavljajo, da se je ponesrečilo ogromno število ljudi.: Preostali, ki so mogli rešiti le golo življenje, tavajo
iz Neapolju proti jugu, opisujejo grozno vožnjo. Ob
tri četrt na šest se je vlak naenkrat stresel; kmalu ■ niški vozovi. Ulic ni možno prepoznati, med razvali-se je začulo strašno vpitje s polja. Vlak se je počasi ' nami so se pojavile tudi razpoke. Razrušeni so brzo-bližal mestu Palmi kjer se je tudi ustavil. V mraku javni in telefonski uradi, vseučilišče in skoraj vse so zagledali razvaline mesta. Na Rostaji je bilo vse j javne zgradbe, Vodovod in plinarna so popolnoma natlačeno na pol nagih ljudi, ki so bežali iz poruše- ; razdejana. V prvih urah po nesreči je bilo mesto brez nega mesta Vlak jo počasi vozil naprej. Bagnara je 1 vsake pomoči, ker so bile oblasti, vojaki, redarji, pokopališče- niti ena hiša ne stoji več. Pretresljivo zdravniki in lekarnarji pod razvalinami. Prvo pomoč klicanje na pomoč pretresa zrak, ljudstvo joče, pomo- j je dobilo preostalo prebivalstvo od mornarjev s posa-či ni od nikoder. Naenkrat zagledajo v daljavi gost ( mičnih ladij.
dim, ki se vali proti nebu. Messina gori. Železniški j	Koliko je v Messini mrtvecev, se sedaj še ne
tir je pretrgan, tudi ceste razrušene. Po razvalinah da določiti. Nek pomorski častnik trdi, da je najmanj
se potniki vračajo proti severu. Nekaj jih v Montele- j polovica prebivalstva mrtva ali pa težko ranjena. (__________________^
one sprejme torpedovka ter popelje nazaj v Neapolj. j Več sto jih leži pod razvalinami, več sto jih plava ! po gozdih brez strehe in brez vsakih živil. Neki potnik pravi, da ga je na postaji Palmi srečal ZUnaj po morju.	j	Neki begunec iz Reggio pripoveduje, da je bil
mož, ki ga vpraša, kam gre. — V Palmo. — Mesta )	Nek kapitan poroča: V neki šoli je bilo umor- ; potres grozen. Prebivalstvo je glasno jokaje skušalo
Palmi ni več; dobiti smo zasluženo kaizen za svoje jenih vseih 12 00 otrok. Ob obrežju ni ostalo nobeno bežati. Sam je videl, kako sta se stolnica in grad ob grehe. Dru<g mož je nosil na ramah mrtvega dečka ; mest0. Nekateri tistih, ki so bili rešeni, pripovedujejo, j groznem ropotu zrušila. Visoki morski valovi so po-
»--»-----—• T>„ T»rr»T»i com „ P^inm ^ j0 bilo mest0 v 12 urah opustošeno. Komaj smo plavili veliki del mesta.
prišli v Messino, ko smo slišali silne klice na pomoč, j	Italijanski list „Tribuna" poroča: Neposredno
Moštvo se je izkrcalo in pomagalo, kjer se je dalo. ; po potresu se je morski prival razlil nad Reggio di Najhujša usoda je pač zadela mesto Messina, j Rešenih je bilo 51 Nemcev. Parnik „Therapia" je j Calabria in poplavil ves mestni del do Corso Gari-
ki jo imenujejo Italijani „la Eroica" (junaška). Messi- j pripeljal v celem 620 potnikov v Neapol, med njimi - — «.«-	---------——:---J
na je bila svoj čas med najlepšimi mesti Sicilije. Več- j 102 'lahko in težko ranjenih.
kra< je bila že uničena od sovražnikov in cd potresov, '	Iz Rima poročajo porbčevalcii, da bi mesto, če
pa se je vedno znova in vselej lepše dvignila iz raz- j bi jo razstrelilo nrlijon bomb, lepše zgledajo kakor valin. Za Palermom je bila najvažnejše mesto Sicili- ' sedaj Messina. Dosedaj (3»l. decembra) so izkopali je s 170.000 prebivalci, s krasnim pristaniščem, v ka- 9000 mrtvih in okoli 7000 ranjehih. Mrtvece se položi sa čakali na vlak, je bilo pokopanih pod razvalinami terem je prostora za 1000 ladij, in z niočno trdnjavo, v jame z ugasnjenun apnom, ranjenci se spravijo na ; kolodvora. Okoli Reggio so porušeni vsi kolodvori. Mnogo starodavnih spomenikov jo je krasilo, izmed vojne ladije, Pod razvalinami jetnišnice je pokopanih !	....
najlepših stolnica Santa Annmfciata dei Catalani, 200 jetnikov in osem paznikov.	i	Ostali poškodovani kraji.
najstarejša romanska cerkev sveta. Mesto je bilo j	v okolici Me,sine so se priredil» procesije. Vi- ! Več ali manj poškodovana so še nadalje slede-
deti je osebe obojega spola, ki se, kakor bičrarji v ča mesta. Palmi, Ba; :irt'.i, Santa Eufemia, Gerace srednjem veku, vržejo z najhujšim krikom na tla, Marina, Catanija, Pizzo, Santa Venere. Mesto Palmi potem zopet klifcejo svetnike na ponjoč in se zopet kar je skoraj popolnoma razdejano. Več tisoč ljudi je zgu-kor blazni bijejo po prsih in si rujejo lase.	bilo življenje. Od 14000 prebivalcev jih je ostalo le
ter kakor v sanjah govoril: Da, umrl sem v Palmi. Mesto Messina v razvalinah.
•m'
baldi. Hiše so bile do prvega nadstropja pod vodo. Vse vrtove oljk so valovi odnesli v morje, Učinek potresa v Reggio je bil sličen onemu >v Messini. Število mrtvih ni možno še določiti, utegne jih biti nad 1800. Veliko število potnikov, ki so v trenotku potre-
znano že 800 let pred Kristusom.
To lepo mesto je sedaj razvalina. Mosu-u hiša, vseučilišči, bolnišnice, vojašnice, semenišče, palače ob morju, vse je razdejano. Poid razvalinami se na^
PODLISTEK.
Fran Ksaver Meško.
(Povodom izdaje dram&tske slike v treh dejanjih : Na smrt obsojeni ?)
6. M.
Iz ljudstva za ljudstvo.
O novem letu se plačujejo dolgovi. To je pri nas navada, ki pa b! naj bila bolj razširjena, nego je. Ni dobro, novo leto začeti z bremenom na hrbtu in s težko mislijo v srcu; saj dolgovi še itak pozneje radi pridejo. Začetek pa bodi dbber.
Štajerski Slovenci nosimo tak dolg že mnogo let, in zato storimo prav, ako, ga ob novem letu \ saj po svoji moči, to je deloma povrnemo. Upnik naš je pisatelj in pesnik Fran Ksaver Meštoo.
Mnogo prijetnega in koristnega je naše ljudstvo že sprejelo iz njegjovih rok.; kdo se ne spominja živo povesti in slik „Norec", „Petelin in gosak", „Zadnji večer", „Poljančev Cenček", „Pripovedka" in drugih — saj so neizbrisne — ter prekrasnih pesmic v knjigah Družbe sv. Monorja? A to je menda tudi vse kar se o tem možu ve pod priprostim kmetskim krovom; in mogoče je celo, da se tudi v ožji njegovi domovini o njem zna lo to, da je spisal neikoliko poveš o in zložil nekaj drobnih pesmic. Razumništvo našo ga pozna bolje, ker je večina njegovih spisov bila objavljena v knjigah Slovenske Matice in raznih leposlovnih listih. Zato smatramo kot dolžnost, seznaniti s tem velikim dobrotnikom slovenskega naroda tudi šir-je kroge, priprosti del ljudstva, da bo, baš ko se letni računi sklepajo, približno veidelo, koliko dolguje
pisatelju in pesniku Mešku. »To storimo pa tem raje, ker vemo, kako iskreno hivaleižno je naše ljudstvo.
Meško je rojen prav v jedru Slov. Goric, v Ključarjevcih štev. 4, v župniji Sv. Tomaža blizu Ormoža, "Čudi mora živeti mnogo njegovtih tovarišev iz ljudske šole, saj še ni star; šteje1, hvala Bogu, jedva 34 let. Ti se pa gotovo dobro spominjajo, malega, bistrega dečka, nadarjene glave in mehkega srca. Učitelji so prigovarjali staršem, naj ga dajo študirat, in tako je odšel naš Franček v Ptuj, kjer je prvo leto obiskoval nemško šolo, naslednja gtiri leta pa spodnje gimnazijske razrede; od tam se je odpravil v višje latinske šole v Celju, iz Celja pa šel v bogoslovni-co v Maribor. Tu se mu je zdelo, d|a bo prav srečen še le v samostanu, in zato jo je krenil v St. Pavel v Labodski dolini. To je bil odločilen korak za Meška, kajti odsihmal se ni več vrnil na Štajersko. Toda v samostanu ni ostal; srce ga je premočno vleklo med ljudstvo, zato ga je zopet ostavil ter se Šel za javno duhovniško delo pripravljat v celovško bogoslovnico. Leta 1898 je v župnijski cerkvi svojega rojstnega kraja pel prvo sv. mašo. Nastopil je javno službo ter služboval v Skocijanu kot .kaplan, v Knezovem in Grebinjskem kloštru kot provizor, pri Sv. Danijelu blizu Preval kot župnik in kot tak službuje danes v lepi župniji Marija na Žili blizu Beljaka. Ves čas je ostal med Slovenci.
Ravno deset let je tega, kar je Bel od nas Mnogo se je izpremenilo v tem časa. Meško je zaslovel kot pisatelj in pesnik po vsej širni domovini in črez njene meje med našimi slovanskim; br»ti. Bogati dar, ki ga je nesel s seboj iz rodne vasi, iz očetove hiše, je postal neizčrpen zaklad ko je Meško bil sporna! življenje in bil pogledal na dno duše sebi in svojemu naroda. Njegovi spisi spadajo med
najboljše naše književnosti in to ne le z ozirom na njih plemenitost namena, na jedrovitost vsebine, na slikovitost in jasnost pisave, na nenavadno globokost in nežnost v čutenju, na brezmejnost moči v podavanju tega, kar nam hoče povedati, kar nas hoče učiti, ampak tudi z ozirom na dovršenost našega lepega slovenskega jezika; reči se sme, še le Meško nam je razgrnil vso krasoto naše gibke in blagoglasne materinščine, še le on je v nas zbudil pravi ponos na ta zaklad, na naš iskreno ljubljeni jezik, ki se v krasoti, razviti po njem, sme staviti poleg vsakega diugega, negovanega že tedaj, ko se pri nas še pisalo ni. In zato so Meškovi spisi postali vzor slovenskega pisanja.
In Meško je pisal in pisal; njegovi spisi so rastli in zdelo se je, da jih zdaj zdaj mora biti konec; nekatere izmed njih je zbral ter je izdal v dveh knjigah. A ni še počival, pisal je dalje. V neumornosti njegovi pa g* je zalotila bolezen, težka bolezen, od katere so navadno ne ozdravi.
je na jug in tisti, ki so vedeli zanj, so takrat trepetali Pa ozdravel je in se vrnil. In začelo se je novo življenje.
Kakor vsakemu človeku, ki je že čutil, da se tnu Miža zadnja ura, tako se tudi njemu ni izbrisalo >z -p mina obličje smrti, ki ga je bil gledil, in z novim izkušnjami je krenil na novo pot Vsaj tako mislimo. Najresueiši trenutki nj egovega življenja so mu d di čudoviti d**-, natančno opazovati um ranje in smrt; a ne samo opazovati, tudi sočustvovati z tirnim ¡očimi, bodriti jih k tivljenju, kako-je bodril sebe, klicati jih iz g oba, kakor je klical sebe, in vli.ati T rjih ude novih mod z vero in upanjem
Meško je videl, d t je naše budstvo bolnik, ki mu je zelo hido. Ljud e romajo toimonia v tujino in domovina slabi; zopet drugi se v okr 1 u svoje slovenske matere ne-hvaležoi odračjo od nje in so ne^re^ni tuici v d «movini. To mn je preglobok«» reza'o v srce In povzd gnil je besedo. V moden ih oisat-lj h n«ših ni običajno, h*viti se z ljudskim vprašanjem; umetnik hodijo mimo njega, vsak
£e par sto. (Okoli 2000 mrtvecev je že pokopanih. V Palmi so izpuščeni visi jetniki,. V Bagnari so našli 1000, v Santa Euiemia 400 mrtvih. V Gerace Mari,na je dne 29. decembra zopetni sunek podrl, kar je še ostalo. V .Cataniji so razvaline pokopale družino angleškega konzula Gastona; on sam se je rešil z zlomljeno nogo. Pogrešajo pa nemškega konzula. V tem mestu je najmanj 10.000 mrtvih.
200.000 mrtvih?
Iz Rima poročajo listi, da je prišlo v Siciliji nad 200.000 ljudi ob življenje. To je najnovejša cenitev nesreče, ki je zadela južno Italijo.
Hrabri ruski mornarji.
Laški listi pišejo v izbranih besedah o ruskih mornarjih, ki z nenavaidno hrabrostjo vršijo rešilno !delo. Potegnili so iz razvalin v Messini tudi blagajne z 20 milijoni denarja.
Potovanje italijanskega kralja in kraljice.
Kralj in kraljica sta prispela djne 29>. decembra ob 7. uri zvečer v Neapol. Množica ljudstva ju je živahno pozdravljala. Kraljeva dvojica se je vkrcala na ladjo „Viktor Emanuel", ki je odplula v Messino. V Messino je prispel kralj s kraljico dne 30. decembra ob 9. uri dopoldne. Pozdravili so ju topovi arti-lerije in laldije usidrane v pristanišču. Kralj se je takoj izkrcal, pri čemur so se odigrali srce pretresujo-či prizori. Pohvalil je mornarje italijanskih, angleških in ruskih vojnih ladij ter se je potem obvestil o stanju rešilnih del. V spremstvu ministrov lOrlanda in Bertoljinija je potem odšel po mestu. Kraljica je med tem obiskala ranjence na ladijah in jih tolažila.
Žalost sv. očeta.
Papeža so strašne vesti grozno pretresle. Takoj je dal brzojaviti nadškoiu v Palermu, mu izrazil sožalje ter ga prosil za natančno po(ročilo. V istem smislu je brzojavil škofoma v Miletu in Cantazaru ter nadškoiu ¡v Cataniji. Iz Gantazara je dospel odgovor, da tam škoda ni velika.
Dne 4. januarja je imel papež slovesno božjo službo v sikstinski kapeli.
Koliko je škode?
Skoda je nepregledna. Ako se upošteva, da bo trgovina dolgo časa trpela na posledicah, se škodo lahko ceni na eno milijtardo frankov.
Prejšnji potresi.
O potresih v nesrečnem ozemlju Sicilije in Ka-labrije poročata že zgodovinarja Tacit in Plinij; prvi, ki ga je zabeležila zgodovlina, je bil od 24. do 25. marca leta 18 po Kr. Vrstili so se potem: leta 862, 1810, 1390, 1893, 1494, 1500, 1509, lj513, 1538, 1549, 1561, 1598, 1599, 1601, 1638, 1649, 1693, (il702, 1706, 1711, 1715, 1743, 1745 do 1747, 1770, 1780. Najstrašnejši pa je bil L 1783, pričel je 5. februarja; sunki so se ponavljali skcro poji leta. Potem so sledili potresi leta 1817, 1836, 1839, 1841, 1851 do 1852, 1870, 1876, 1886, 1889, 1892, 1894, februarja 1897, maja istega leta in septembra 1905. Pri tem so izpuščeni manjši potresi, ki niso napravili mnogo škode. Sedaj je torej že 42. večji potres v teh krajih.
Novejša poročila.
Listi podajajo o potresu Simdallje groznejše podatke. V Reggio di Calabria je bedja nepopisna. Tudi postaja Pellao je porušena. Postajena&elnik v Reggio pravi, da se je v strašni noči razklala zemlja, da je zazijalo petdeset metrov široko brezdno, iz katerega je sikal proti nebu stolp svetlikajoče se vode. Ljudje, ki so ostali živi, se bore z revolverji v rokah za živila. Šestdeset vagonov premoga so v naskoku nropali, da ne pomro od mraza. Krog Reggia zijajo globoki prepadi, obdani z gorami skalovja.
svojo pot, ki drži r višave in bi se pomilovalno smehljali vsakemu, ki bi jo krenil k ljudstvu dol, v temno kočo. kjer brat nmira. A Meško je storil ta junaški korak in se mu niso smejali.
Napišal jo najprej roman „Na Poljani", za tem pa drami „Na smrt obsojeni?" in „Mati". Izpregovoriti hočemo kratko o prvo imenovani drami, ki jo je baš izdala družba sv. Mohorja in se dobi- a za 1 K. V njej postavlja na oder, da se izraz mo po domače — boj med zvestim siov^n^tvoni in nemš utarst-om. Na eni strani naša rešitev, na drugi naša smrt; smrt v neznačajnosti, življenje v značajnosti in delu. Nikjer v naši domovini pritisk od sovražne strani ni tako silen kakor na Koroškem. Meško je imel priliko ljudsko trpljenje pod nemškim jarmom opazovati že dolgo let. In kar je vid. 1, je napisal. Kar je storil s tem delom, je za nas neprecenljivo vrednosti; on pa se je naroda svojemu žrtvoval. Osta\š svojo pot, namenjeno k cilju čiste umetnosti, je stopil k nam dol v življeoje sil in potreb; ni slušal na sladke besede mikajo-e ga umetnosti, ampak napisal nam je to, kar je bilo za naš narod nu;no potrebno, po čemur je klicala domovina s klicem potapljajočega se in nmirj čega: drumo ljudf-k' ga hoja za ljudstvo. In ta drama nima žali stnega konca; to je velepomembno za nas. V zadnji akt Mt ško ni postavil smrti, temveč življenje; pokazal nam je pot do res tve.
S iem zaključujemo te-le vrstice; gospoda Meška pa prosim«, n»j j h sprejme kot skromen znak iskrene in zveste hvaležno ti n. še. Bog mu daj trajnega trdnega zdravja, njegovemu delovanja v prid našega ljudstva pa obilo uspeha!
Največji kraji mesta so se že pogreznili do morskega površja in se pogrezajo še dalje. Celo mesto bržkone požre globina. '¡Sreča je, da ,v Reggiu ni divjal požar. — Okolica nudi obupen pogled. Velikanske naslade oranž, oljk in limon so izruvali valovi ter ponesli s seboj. Truplo leži pri truplu. Vse vasi občine lJiliari so le še kupi kamenja. V San Gregorio ne stoji niti en zid kvišku. Osemnajst občin okrog Reggia je popolnoma posutih. Iz razvalin mole otrpele roke in noge ubogih žrtev.
Iz Rima se z dne 2. januarja poroča: Število žrtev in ranjencev je vedno večje. Rešilna .a+kcija se najprej obrne tja, odkoder sliši kak klic na pomoč. V Neapol so danes parniki pripeljati 12.000 ranjencev, katere so oddali ^ mestne in okoličanske bolnice. Pri Villa San Giovani je potresni suriek vrgel neki osebni vlak v morje. V Roisi so dobili pod razvalinami 200 trupel. Mriiče pokopavajo tudi po noči ob svitu acetilenk in bakelj.
Iz Reggio se poroča: Oba sinova poslanca Tri-pesti, ki je bil pod razvalinami svoje hiše, sta delala s pomočjo nekaj vojakov noč in dan, cKa bi osvobodila svojega očeta. Koneično se jima je to tudi po-; srečilo, toda kmalu potem je umrl Tripesti v naročju ; svojih sinov. Našlo se je tudi truplo gospe Tripesti. I Po celem okraju se potepajo psi. Mesto Reggio na-; pravi na človeka, kakor poročajo očividci, utis poko-| pališča. Vedno se najdejo pod razvalinami mrtva trupla, Župan mesta Reggio, Tripelti, je nevarno ran-; jen. Iz Messine se poroča, da moirla biti še mnogo ži-; vili ljudi pod razvalinami. V Messinj se je podrl ko-i 10dvor in pokopal pod seboj 40 uradnikov. V Garibal-: dijevi cesti se je podrla infanterijska vojašnica in pokopala pod seboj 800 vojakov. Povsod zahtevajo tisti, ; ki so ostali živi, pomoči, da bi potegnili svojce izpod . razvalin.
Ia P&lerma poročajo: Messina nudi sedaj čisto drug prizor nego zadnje dni. Ljudje so popolnoma obupani. Nepopisni prizori se odigravajo ako pridejo preostali, ki so zbežali, prisiljeni od gladu in žeje v mesto nazaj. Razdelitev kruha v carinskem poslopju napravi srce pretresajoč utis.
Novejša poročila poročajo, da je mesto Castroreale južnozapadno od Messine popolnoma porušeno.
Dva otoka zginila
List „Berliner Tagblatt" poroča iz Rima: Ravnokar se poroča, da sta dva ligarska otoka v valovih izginila. Pomorski minister je takoj vse potrebno ukrenil. Mestece Seilla je zginilo s 600 prebivalci z zemeljskega površja.
Pripovedovanja beguncev.
Iz Neapolja poročajo, da pripelje vsak parnik več stotin beguncev, ki jih množica obkroži in obdaruje. Kakor pripovedujejo begunci, se je nesreča bliskoma zgodila. Poslopja so se podrla kakor bi bila iz papirja in so vse pod seboj pokopala. Silno mnogo je mrtvih otrok, ki se niso mogli tako hitro rešiti in so je na begu pogosto še drugi begunci potisnili na tla. Več sto otrok so pograbili morski valovi.
Dva meniha opisujeta svojo rešitev tako le: „Bila sva v najini celici ravno pri jutranji molitvi, ko sva čutila silen pretres. Hitela sva na dvorišče, toda kmalu se je podrl celi samostan in pokopal pod svojimi razvalinami večji del naših bratov. Ko sva več oseb rešila, hitela sva peš v Lazzaro. Na potu tja sva naletela pri vsakem koraku na mrtvece. Vnekem nunskem samostanu je bilo od 21 nun 7 mrtvih, vse druge težko ranjene. S samostanom zvezano vzgojevališče za sirote je bilo tudi razdejano in več nego bOO otrok pod seboj pokopalo.
Angleški kapitan Alfonwen, ki je videl, kako je prišla nesreča črez Messino, pripoveduje: Naš parnik je bil usidran pred Messino. Ob 5. uri zjutraj sem bil na krovu in sem videl lučice mesta, ki je mirno spavalo. Naenkrat zaslišim strašno gromenje in naš parnik so vzdignili valovi kvišku. Skočil sem, nevede kaj se godi, na sidro in sem presekal verigo. Dosedaj je bilo morje t ho, a naenkrat je začelo strašno valovati. Valovi so potisnili paraik na obrežje. Sedaj pa je bil tudi parnik v nevarnosti, da se potopi. Enkrat S9 je pogreznil v globino, drugf krat ga je zopet vrglo tako visoko, da smo se morali z močjo držati, da nismo popadali. Luči v mestu ni bilo videti. Slišali smo samo grozen ropot hiš, ki so se podrle. Pol ure smo se borili na življenje in smrt z velikanskimi valovi, ki so segali na krov in vse pobili. Čudež je bil, da smo ostali pri življenju. Proti jutru se je morje nekoliko pomirilo. Mesto je biio v razvalinah. Videli smo, kako so se hiše sesule in slišali grozen krik. Na pol nagi ljudje so bežali med razvalinami na obrežju tja in sem, skočili v vodo in plavali proti nam. Okoli nas so se potopile ladje, med njimi nek danski parnik. Valovi so bili pogrnjeni z mrtvimi ljudmi in živalmi.
V	Reggio je bilo dne 2. t. m. več nego tisoč vojakov pokopanih, kojih trupla so izvlekli iz porušene kosarne. Ljudje so slišali več ur grozne klic na pomoč, a jim niso mogli pomagati.
V	Reggio so našli po 56 urah med razvalinami jet-nišnice še žive ljudi. Na vseh straneh se še sliši stokanje umirajočih.
Mesta Messine ne bodo več postavili.
Catania, 2. januarja. Nato, da bi" se mesto Messina še enkrat pestavilo, se ne mii-li več. Oni, ki so rešili življenje in nekaj sredstev, se hočejo naseliti v Cataniji in tam sezidati predmestje, ki se bo imenovalo Mesnina.
Italijanska kraljica vdova je darovala za žrtve 20.000, kardinalski kolegij tudi 20.000 lir.
Iz Rima piročajo, da .namerava italjanska vlada v
kratkem sklicati izredno sejo zbornice, v kateri predloži zakonski načrt glede povišanja davka. Iz tega dohodka se bo skrbelo za preživele svojce žrtev. Tudi direktni davek se namerava za dobo pet let i& eno petino povišati.
Milanska hranilnica je dorovala za žrtve 1 milijon lir^
Tržaški namestnik je daroval 500 K.
Iz Milana poročajo, da znašajo vsi darovi že nad 10 milijonov lir.
Najnovejša poročila iz Italije.
Rim, 3. januarja. Skoro gotovo je, da bo število žrtev potresa v Kalabriji in Siciliji število 200.000 še presegalo. Ranjence in begunce, kojih pride vedno na tisoče v Neapol in Palermo, sedaj ložje spravijo pod streho, ker se iz skoro vseh italijanskih mest ponujajo ljudje, da prevzamejo lah^o ranjene v domačo oskrbo, sirote pa za otroke. Mesto Genova se je ponudilo vladi, da prevzame 7000 ranjencev.
Rešitev nadškofa v Messini.
Iz Messine se poroča: Kakor se je sedaj dognalo, se je nadškof v Messini, o katerem se je splošno mislilo, da je našel v razvalinah smrt, rešil. Nadškof pripoveduje ' o dogodkih takole: Takrat, ko je zadela naša mesto ta nesreča, sem bil v kapeli. Ko sem nameraval oditi, sem zapazil, da so vsi izhodi zadelani. Pokleknil sem pred podobo Odrešecika in sem pričakoval vsak trenotek smrti. Tako je minila noč. Moiil sem tudi še nasledne dai. Potem je prišla rešitev.
Nadškofa so našli, oblečenega v cerkveno obleko, pod razvalinami; ko je izjavil; da je nadškof, rešitelji tega sploh sprva niso hoteli verjeti in so ga imeli za blaznega.
Blaznost in samomor med preostalimi.
Iz Messine poroča angleški list „Daily Mail": Vsled potresa so ssmomori vsled blaznosti kar na dnevnem redu. Norišnice v Siciliji ne morejo več sprejemati številnih bolnikov. Obup radi zgube svojcev žene mnogo nesrečnežev v pmrt. Bankir Severini je zastonj iskal tri dni svojo ženo in se je ustrelil ravno takrat, ko je prišla na nekem par-niku v Neapol. Poslanca Fonciano je dozdevna smrt soproge in brata tako pretresla, da je postal besen. Ko je na par-niku zopet zapazil svojega brata, je začel tako besneti, da so ga morali vtakniti v silovni jopič.
V Rima.
R;m, 3. januarja. Danes predpoldne so se služile v vseh rimskih cerkvah v spomin na žrtve potresa žalne maše. V vseh cerkvah se je nabiralo za žrtve. Tudi po cestah in trgih so se nabirali darovi. Dijaki delijo mimo idočim listke, s katerimi je opominjajo na ljubezen do bližnjega in prosijo za darove.
„Polovica prebivalstva zgubila življenje."
Turin, 3. januarja. Ministrski predsednik Giolitti je izjavil v nekem pogovoru, ki ga je imel z dopisnikom lista „Stampa", da upa, da bo pomožna akcija v Kalabriji in Siciliji svoj namen popolnoma izpolnila. Po poizvedbah pravosodnega ministra Orlando je baje zgubila polovica prebivalstva življenje in da je mrtvih okoli 8O.O0O. Ne-yarnost, da izbruhne kuga vsled trohnobe, je še večja kakor na bojnem polju.
Gotovo je, da se pred 6 meseci z Messino ne da nič napraviti. Zbornica bo takoj sklicana, da se posvetuje o zakonskem načrtu v prilog nesrečnim pokrajinam.
Nadaljna pomoč papeževa.
Papež je dal v neki bolnišnici napraviti za rešene iz Messine več sto postelj in namerava ranjence obiskati, ako-ravno stopi s tem na italijanska tla.
Roparji.
Milanski listi poročajo, da je bilo v Messini štiri, v Reggio osem roparjev pri roparju zasačenih, ki so jih vojaki takoj ustrelili. Tudi nekega korporala in infanterista so ujeli pri ropanju. Našli so pri njima 10 000 lir.
Kralj Emsnnel v Reggio.
Kakor v Messini je govoril italijanski kralj tudi v Reggio z mnogimi ranjenci. Ko je hodil po razvalinah, je naletel tudi na pol pokopanega človeka. Ta seje obrnil na kralja s temi le besedami: Tukaj sem že tri dni na pol ujet, a drugače mi gre dobro. Nisem ranjen in mirno čakam na rešitev. Potem je zahteval jedi in pijače.
Novi snnki.
Rim, 2. jan. Astronomiška opazovalnica v Kataniji je včeraj zaznamovala mnogo potresnih sunkov. Enako "poročajo iz Pizza v Kalabriji. Ljudstvo je prestrašeno in ¡ »renočuje pod nemilim nebom v mrazu in dežju. V Reggiu je bil včeraj jutro zopet močan potres, ki je pretresel z grozo vse še živo prebivalstvo.
Pomoč in podpore za žrtve.
Italijanski kralj je daroval v prilog žrtvam potresa 200.000 lir. Vsprejemi napovedani za novo leto in slavnostni obed se niso vršili.
Iz Neapolja so odplule v Messino sanitetne čote z zdravniki, usmiljenkami in sanitetnim gradivom. Iz Švice pride poseben vlak z oddelkom „Rdečega križa". Cesar Franc Jožef je daroval žrtvam 50.000 kron. Po vseh mestih se nabirajo darovi. Italijanska vlada je določita 2od-btotno doklado k državcim davkom za žrtve.
Papež daruje žrtvam on milijon frankov.
Rim, 2. jan. „Sera" poroča, da je sv. Oče ukazal, da se namesto prvotno namenjeaih stotisoč lir da na razpolago za žrtve en milijon lir, ki ga stavi na razpolago rimskemu prefekta. V lazsretu sv. Marije je na vatik-uske
/
7, januarja 1909.
FI70VBNRKT tFOSFODKR
Stran 3.,
stroške napravljen prostor za 500 ranjencev. Zavod vodijo namiljeni bratje, nadzorstvo bo imel prefekt.
Pomoč iz inozemstva.
London 1. Višji ž^pan londonski je ukazal nabirati milodare za bedno prebivalstvo v Siciliji in v Knlabriji, prizadeto vsled zadnjega potresa. Nabralo se je že nad 3000 funtov šterl. Svetovna tvrdka Rothschild je podpisala 1000 funtov.
Berolin 1. Cesarica je pre žela pokroviteljstvo nad nemškim pomožnim odborom. Častno predsedstvo je prevzel državni kancelar knez Biilow. — Pomožnemu odbora se je pridružilo veliko število najuglednejših mož iz Nemčije.
New-York 1. V New-Yorku se je za bedno prebivalstvo na Siciliji in v Kalabriji nabralo doslej 525 000 lir. Ameriški rdeči križ je daroval 250.000 lir, tukajšnja italijanska zbornica pa 260.000 lir.
Beroiin 1. Migistrat je na današnji soji skenil dovoliti za žrtve katastrofe 50 tisoč mark. — Neka neimenovana oseba v Draždanih je tamošnjemu italij. konzulatu stavila na razpolago 30.000 mark.
Razne novice.
Imenovanja pri sodniji. Višje deželno sodišče za Štajersko, Koroško in Kranjsko je imenovalo dosedanjega kanelista pri okrožnemu sodišču v Mariboru gospoda Antona Pungratsckitscka sQdnim ofi-cijalom istotam. On je zelo hud posilinemec, kar zna-či že njegovo ime.
*	Iz politične službe. Premeščen je okrajni komisar dr. Alfred pl. Gangl iz Celja v Konjice; namestniški kon-cipist dr. Ariur Hofmann iz Slovenjega gradca v Celje; dr. Emil Krammer iz Maribora v Grobming; konceptni prakti-kant dr Alfred pl. Zauter-Po!zcynski iz Gradca v Maribor; Josip Philipp iz Gradca v Maribor; Volfgang Barghauseriz Gradca v Slovenji gradeč.
Imenovanje pri financi. Višji finančni svetnik gospod Gustav Tauzher v Mariboru je imenovan za finančnega ravnatelja v Mariboru.
Iz železniške službe na južni železnici. V višji plačilni razred so pomaknjeni: revidenta J. Polej v Mariboru in Teodor Navratil v Celju, nadalje pristavi A. Petek v Mariboru, Makso Mihelčič in Josip Kitak na Pragarskem, Jakob Majerič v Račjem-Fra-mu, Peter Jane in Konrad Trček v Poljčanak, Julij Juvan v Rogatcu, Jurij Žugčič, Vladimir Prelog in Franc Papst v Celju, Franc Ulčnik v Spielieldu, Ig. Prelog v Ribnici, asistenti Ivan Kuster v St. Juriju ob juž. žel., Teodor Pilar v Sp. Dravogradu in Al. iTurin, za provizoričnega asistenta je imenovan Teod. Deiranceschi aspirant v Vuhredu-Marenberk.
*	Imenovanje. Stalen je postal g. Alfons Vales, glavni učitelj na dež. ženskem učiteljišču v Mariboru.
*	Odlikovanje. Gospod Franjo Brišmk, rodom iz Št. Jutja nad Taborom, okrajni šolski nadzornik v Brucka ob Mari, je dobil naslov šolskega ravnatelja.
*	Učiteljsko mesto. Razpisano je mesto stalnega ali začlasrvega učitelja na petrazrednici pri St. Ilju v Slov. goricah- Prošnje do 31. jalnuarja.
Povišanja profesorjev. V sedmi činovni razred sta prišla gospoda Blaž Matek, profesor na tukajšnji gimnaziji, in Alojzij Virbnik, profesor na gimnaziji v Novem mestu.
Novoletni vsprejemi pri našem mil. g. knezo-škofu so topot izostali, ker se je prevzvišeni mudil na Dunaju.
*	Našim prijateljem. Prosimo prijatelje in somišljenike lista, da sedaj ob začetku leta posvetijo nekoliko svojih spretnih agitaeijskih moči tudi našemu lista. Nasprotniki delajo z vsemi žrtvami za razširjenost in povzdigo svojega časnikarstva, ne zaostajajmo za njimi! Ali pa nam vsaj naznanite naslove onih, o katerih ste mnenja, da bi si znali naročiti naš list. Naš list je najcenejši tednik in najobsežnejši ted'ik. Zastavimo zanj krepko agitacijo!
*	Obmejni kolek smo te dni razposlali mnogim našim somišljenikom. Prosimo p. n. gg., da blagovolijo vporabiti kolekom priloženo položnico, ter poslati S. K. S. Z. neznatno svotico. s katero pa ona lahko veliko stori pri obmejnem delu. N »čeli) vseh naših somišljenikov naj bo: na v-ako pismo prilepimo kolek: „Obmejnim bratom — V pomoč".
*	Naloga naše mladine. Na pragu v novo letu smo. Prestali smo zopet eno leto dela in bojev in s^daj ob nastopu v novo leto, ki naj bo zopet leto resnega izobraževalnega del», -i moramo orisati pot, po kateri bomo hodili. O tem je prinesla „Mladost", št 1. lepe misli, iz katerih po vzamemo sledeče: Naloga naše mladine, mladeničev in mladenk naj bo, da se hudi rani alkoholizma in nenravnosti, iztrebita iz našega naroda Naša mladina mo-a biti čila in zdrava na duhu in telesu, ne pa oknžena po n nravnosti in alkoholu. Druga naloga naše mladine naj bo širiti gospodarsko, [Olitič o in socijalno izobrazbo. Mnogi še nimajo smisla za Ijuisko izobraževalno delo; za*o pa n«j naša mladina ule.in nato. da duh prave ljudske izobrazbe prešine naše ljudstvo. Tretja naloga naše mladine nai bo, da se nikdar n* umakne iz bojišča, ko naši nasprot iki delajo proti sveti veri. Pogumno se moramo vreči v boj za svete naše svet nje, ter ne prej od-.ehati, dokler n»m ne leži nasprotni«. zmagan pred nogami. Te tri naloge naj ima naša mkdina vedi o in povsod pred očmi, da osn-ne zves'a sebi, domovini, cerkvi in Bogu. Ko bo le vsa hlov- ns^ a mladina imela te tri naloge Vi dno pred očmi, ho v-<tal nov ro I, zdrav, izobraž n, vnr-n ii navdušen z v^ V ar j»' I po in d--hro.
Deželni zbori. Za dne 8. jan. so sklicani deželni zbori kranjski, goriški, tirolski in spodnjeav-strijski.
*	„Novi Slov. Štajerc" je svoje ime spremenil v
„Slogo". Ker bo „Novi Slov. Štajerc" v novem letu tudi pod novim imenom tak kot v starem, je očividno, da ne bo zastopal „sloge", ampak — Ploja. List bo izhajal odslej vsak teden. Značilno je, da je celjski liberalni dnevnik Plojev list koj v prvi številki sprejel v svojo obrambo!
*	„Narodni dnevnik" v Celju je izšel, a vzbudil ni nikjer navdušenja, razven pri lastnih urednikih, ki vle- ! čejo sedaj boljšo plačo kakor v starem letu. Za to so tudi skrpucali par „telegramov", s katerimi sami pozdravljajo svoje delo. Splošna sodba, tudi med liberalci, o listu je, da je pisan zelo plitvo Ifh-da bo na svojem mestu samo v ro- : batem zabavljanju proti vsaki katoliški stvari. Pokazal je to kar v prvi številki. Med razloge, zakaj je naš narod vzgojen j mehko in premalo samozavedno, šteje1 tudi znani „srednjeveški duh". Gospodje, ne varajte ljudstva! Vzrok, da Slovenci niso tako narodnozavedni, kakor Čehi, Nemci, leži v prvi vrsti v našem liberalnem slovenskem učiteljstvu, ki šolsko mladino ne vzgaja narodno. Ali deček in deklica, ko stopita iz šole, čutita narodno, ali se zavedat«, da sta Slovenca? Ne, tega »čuta jima ni znal in ni hotel vcepiti naš liberalni učitelj, zato pa deček iu deklica tako hitro za-bredeta v nemškutarski tabtr. Cehi in Nemci imajo narodno učiteljstvo, za to pa imajo tudi narodno mladino. KoUkor se da, reši našo mladino iz narodnega mrtvila le naša slovenska krščansko socialna organiz eija. Liberalci, priruite torej svoje pristaše, in ne mahajte po starem neumnem načinu po „srednjeveškem duhu!"
*	Poštno ravnateljstvo v Gradcu javlja, da je italijansko ministrstvo za pošte in brzojave popolnoma pretrgalo poštno zvezo z Messino ia Reggio di Calabria. Poštni zavoji se torej za omenjene kraje nekaj časa ne bodo sprejemali.
*	Stara pesem. Kadarkoli smo zapisali kako bolj trpko besedo o našem liberalnem učiteljstvu, vselej smo naleteli na očitanje, da napadamo učitelj3tvo. To je stari manever liberalnega učiteljstva, da hočejo napade, ki jih zaslužijo s svojo brezglavno politiko, prenesti na učiteljski stan. Kdor ne zna razločevati med politično strujo liberalnih učiteljev in učiteljskim stanom, mu ne moremo ustreči. Za to ostanemo tudi pri svoji trdi sodbi, ki smo jo izrekli ob koncu lanskega leta o najnovejši neumnosti iiberalnih učiteljev, ki so zapustili liberalizem in prestopili v socialni demokratizem. Mi naj imamo še morda spoštovanje pred takimi političnimi kameleoni, ki čez noč menjavajo svoje politično mnenje? Kdor še ni izgubil vsega spoštovanja pred značajem dosedaj liberalnega učiteljstva, moral ga je ob tej priliki izgubiti.
*	Slovensko liberalno učiteljstvo v zagati. Po-ročlali smo že, da je slov. liberalno učiteljstvo izstopilo iz narodno-napredne stranke vsled nesporazum-Ijenja pri zadnjih deželnozborskik volitvah na Kranjskem, in da se to učiteljstvo približuje socialni ¡demokraciji. Z ozirom na te spremenjene razmere, so liberalni učitelji sklicali v božičnih počitnicah shod, na katerem so ¡hoteli precizirati (natanko določiti) svoje stališče. Na dolgo in široko je golvoril učitelj Gangl. Iz vsega njegovega govora je le razvidno, da liberalni učitelji danes ne vedo, k)aj da so. Temu sta pritrdila tudi zastopnika liberalnega učiteljstva iz Štajerske in iz Trsta, g. Pesek in Cok. Oči jim je odprl še le vodja soc. demokracije Etbin Kristan, ki jim je razodel, da plovejo proti soc. demokraciji. OpratviČen je bil do te trditve Kristan, saj je Gangl med drugim rekel to, d!a hoče učiteljstvo imeti nebesa na zemlji, da ¡vsak velja toliko, kolikor plača, in da hoče liberalno učiteljstvo ivcepiti otrokom kal svobodomiselnega spoznanja. Povedali so dalje g. liberalni učitelji, da nočejo biti privesek nobeni stranki. S tem sami priznavajo, da so služili dosedaj liberalni stranki, ako prav so to kaj radi dosedaj tajili. Od sedaj naprej hočejo služiti samo ljudstvu. Torej komu so slir žili dosedaj?! Z veseljem pa jemljemo na znanje njihovo izjavo, da se hočejo držati roka: iz ljudstva za ljudstvo. Malo pozno je prišlo sicer to spoznanje, toda bolje pozno kot nikdar. Ce bi učitaiji debdi za ljudstvo na verskem temelju, tedaj bi njih (delovanje našlo odmev med ljudstvom, toda čudno bode pa izgledalo to delovanje za ljudstvo, če se bode naslanjalo na soc. demokratična načela. Krono vsej nezmi-selnosti pa so g. liberalni učitelji postavili s tem, da so v resolucijo sprejeli delovanje na podlagi državnega 'šolskega zakona, kateri pa zahteva versko nrav-no vzgojo. Čudno bode njih delovanje za ljudstvo in videli bomo kako bo to uspevalo.
*	Obrambno delo? Program poliberaljene dražbe sjvi. Cirila in Mcloda zastopa. „Slovensfki Branik". Koj v prvi številki novega letnika napada ta nad-strankarski in za složno delo vneti list „Slovenca", „Domoljirba" in „Slov. Gospodarja". NadaAje napada državnozborsko zvezo jugoslovanskih poslancev ter jih poživlja zapustiti stari t'r, kjer se ni dragega vje-lo, Jkrikor podpore po toči ali kak red s plemstvom ali brez plemstva. List pa ne pove, ali velja njegova ne-volja tudi odlikovanemu Jurieli, Ploju itd.
*	Nove krone. Avstriisko-oerska banka je izdala sedaj vse nove krone. Vsega skupaj je izdanih za 2nn.0n0.000 K in sicer 140,000.000 avstrijskih in 60,000.000 ogrskih.
* Za „bnejae Slovence: J1 V K • • • '¡ink JurSinei 1 K.
MarlborsP r^raj.
m V Mariboru je nnirl dne 24. d<'c mbra m i. mesar in gosti ničar Alojzij Weiss v 49. lou starosti.	i
Zakaj so se vrgli Nemci s tako silo na Št. Ilj.
Ža preveč se je skoraj pisalo po naših časnikih o hrambi najsevernejše postojanke ter o napadih nemškega kapitala na Št. Ilj pri Spielfeldu. Preveč pravim, kajti dokler se mi proti navalu „Sfldmarke" in „Sehulfereina" ne bomo tako vrlo sistematično branili, kakor oni napadajo, tako dolgo nimamo pričakovati kaj uspeha!
Hvala Bogu, na prosvetnem polju nam je že skočila izdatno na pomoč S. D. Z. sporazumno s S. K. S. Z. v Mariboru. Akcija za povzdigo in izobrazbo našega ljudstva je v dobrem tiru in upamo tudi, da bode izobraženo ljudstvo najboljši jez proti mogočnemu nemškemu kapitalu, ki z mrzlično naglico dela za ponemčenje slovenskih občin ob meji.
Mnogo je še žalibog mol Slovenci rodoljubov is vseh strank, ki se ne zmenijo za jadikovanje in mile tožbe obmejnih bratov. Na lastna ušesa sem slišal, ko je rekel nek odličen rodoljub, da je vse pisarenje v težavni borbi obmejnih bratov prazen „bau-bau".
Da pa naši narodni sovragi drugače mislijo, naj bo v dokaz temu izjava nekega glavnega kolovodje „Siid-marke" v St. Ilju.
Mož, ki stoji skoraj na čelu Sudmarkinega delovanja ' v tej okolici, se je nedavno približno takole izrazil: Vse i sile maramo napeti, dadoseže „Sudmark" svoj celotni namen in ta je, da ne bode samo kakemu društva ime „Siidmark" ampak, da se bode iz tega imena razviia naša provinca z istim imenom vnajbljižnji bodočnosti. Žeto bi bilo dovolj, a dotični kolovodja se je izrazil bolj določno bolj jasno.
„Mi računimo že sedaj na to, da pride v doglednem času do združenja j ugoslovanskih narodov, posebej še pa do združitve vseh Slovencev v jedno deželno celoto, zategadelj pa obrača naše društvo sedaj vso pozornost na st. Ilj, kajti če pade ta „windisehe Trutzburg" v naše roke popolnoma, potem bo šla skoraj jezikovna meja onstran Drave." Brez komentarja! Pa se še bodo naš!i „rodoljubi" na Slovenskem, ki so jim naše pritožbe praien „bau bau", prošnje pa navadna feh-tarija! —
m Pri Sv. Magdaleni v Maribora je bilo 1908: Po-ročencev 142 parov; narojencev 489; mrličev 585; in povratnikov v sv. kat. cerkev 36 oseb.
m Maribor. V nedeljo popoldne so pripeljali iz bolnišnice v Gradcu tam umrlo 13 letno Milico Jerič, hčerkico
I gostilničarja v Leitersbergn. Vratna bolezen je usmrtila mlado cvetko.
m Okrajni zastop mariborski je imel minolo leto 123.824 K 2 v prejemkov in 119.792 K 67 .v izdatkov. Okrajne doklade znašajo 10 odstotkov,. '
m Maribor. Da bi mogli Spodnještajersko ljudsko posojilnico vreči iz sedanjih prostorov, hoteli so Nemci narediti tiho družbo in kupiti hišo, v kateri se sedaj nahaja. Pobirali so podpise, a kup denarja je bil premajhen. Imeli so zborovanje. Našli so srečno misel. Gospod Winkler ima denar, k njemu je treba poslati odposlanstvo, ki ga naj zaprosi, da kupi hišo. Kakor sklenili, tako storili! Toda Winkler jim je obrnil hrbet, in Nemcem je njih upanje splavalo po vodi. SpodnjeStajerska ljudska pftsojilnica pa se še vedno nahaja v prostorih na grajskem trgu! Obiskujmo jo pridno!
m V Selnici Ob Dravi je umrl zasebnik Franc Jagrič.
Bil je dober Slovenec.
m Sv. Marjeta ob Pesnici. Kakor pobira ptičica spomladi slamo in perje za gnezdice, da bi ložje valila mlade svoje, katerih še ni videla, tako zbira naš g. župnik mlada srca, da bi jih navdahnil s plamenom božje in do-irorodne ljubezni. Na novo leto je polagal temelje za mla-deniško Marijino družbo in Mlademško zvezo. Ta dan je bilo 120 mladeničev pri skupnem obhajilu. Mi nimamo spominov, ki bi nas razveseljevali, pa jih tudi nimamo, ki bi se jih morali sramovati. Ta dogodek pa je razveselil vso župnijo. Novo življenje se začenja pri nas, ker tudi nam niso zaprta vrata za boljšo bodočnost. — Ptičica ilima konjskega koraka niti levjega glasu, pa vendar leti lahko skozi vedrine nebeške in živi vesela med drevesnim listjem. Ponižen je naš narod, čist po duši in obleki; navdnšenje pa ga stori sposobnega tudi za orjaška dela in velikanske prireditve. Radi raznih ovir naši veteranci niso mogli prej obhajati cesarjevega jubileja, kakor še le v nede'jo po novem letu. To je bilo veselje! Na predvečer bakljada, godba, umetalni ogenj, kresovi in gromenje topičev. Na dan slovesnosti je prikorakalo z godbo 200 mož v cerkev, kjer jim je krasno govoril g. dr. Medved. Sv. mašo je daroval s podvorbo trth duhovnikov g. prof. Vreže. Take radosti še nismo brali na licih naših mož. Popoldne je bila prosta zabava v gostilni g. Jančara, prosta, poštena, vesela. — Prosti bodimo od ne-krščanskega in neslovenskega upliva; delajmo in molčimo, a drugim prepustimo zapravljivost, ki od greha pride in grehe rodi, pa bomo imeli v svoji dolinici krasoto in slavo svojo!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Nemško sleparstvo
za šulferajnsko šolo. Z judeževimi groši plačani agitatorji za šulferajnsko šolo so letali okrog viničarjev in kmetov, ter si na vse kriplje prizadevali, da bi polovili par podpisov za nepotrebno šulferajnsko šolo. Pri tem so nekateri uporabili vse pripomočke, celo laži se niso branili! Tako so med drugim pravili, da nova nemška šola ne bo kmete prav nič veljala, po nemških in nemčurskih listih so se rotili, da ne bo treba niti enega krajcarja niti posameznim kmetom niti občinam plačati! Tn vendar so poslali prošnjo na
/
vlado, da naj jim sezida „javno nemško ljudsko šolo" pri Sv. Lenartu. Oni torej niti ne prosijo dovoljenja, da bi si smeli zasebno (privatno) nemško šolo zidati, ampak so toliko predrzni, da zahtevajo kar zraven stare šole še eno novo, ki je popolnoma nepotrebna in za katero, ako bi jim vlada res dovolila, bi morale plačevati vse občine, vsak posestnik šentlenartske fare! Sullerajn je za novo nemško šolo dosedaj dal pripeljati samo par vozov živega apna, a vse drugo pa plačaj zopet ti, ubogi kmet! Kmetje, ako pridejo ti agitatorji za nemško šolo k vam, pokažite jim vrata! Zgoraj navedeno prošnjo podpiralo je 43 „vrlili Nemcev",, kakor se nazivljajo v prošnji sami, med temi vsaj 40 takih, ki še sami ne znajo nemški, a vendar se štulijo med šentlenartske Nemce. Teh 43 stebrov nemške kulture pri Sv. Lenartu (večinoma so kmetje in viničarji iz okolice) hočemo v kratkem v našem listu imenoma našteti, da bo potem ljudstvo lahko s prstom na nje kazalo: „Ti vsi so krivi, da moramo mi plačevati zopet večje davke!"
m Puščava. Kakor vsako leto je tudi letos visoko-rodna gospa grofica Klelija Zabeo za božič obdarovala uboge učence v Poščavi s toplo obleko. V imenu šolske mladine naj bo tem potom blagi visokorodni dobrotnici izrečena najsrčnejša zahvala. Bog plati.
m Sv. Bolfeak v Slov. gor, Gospod urednik, menda vam je znano, da je i¿ Maribora k Sv. Bolfenku v Siov. gor. samo 4 ure pešpoti, a neko pismo z imenovanim naslovom je rabilo za to pot 7 dni. V Mariboru je bilo oddano 27. dec. 1908, potem je romalo k Sv. Bolfenku pri Središču, kjer je dobilo datum 31. dec. 1608 in pripis „St. Wolfgang in W B." in šele 3. jan. 1909 je priromalo k nam. Imamo še več slučajev, treba bo posvetiti v te razmere.
m Dogoše. Dne 30 t. m. je umoril gostilničarja in posestnika Franca Eac iz Loke, občina Št. Janž na Drav. polju nek četo vodja 7. batalijona lovcev iz Kanala z imenom Mihael Podiesnik. Podlesnik in njegov polubrat Herman Dogcnik sta se v gostilni g. Macher pri prevozu sprla s Kacem in ga vrgla na cesto. Kac je streljal v zrak, nakar je podlesnik tekel za njim in ga štirikrat z bajonetom zabodel, da je Kac mrtev obležal na mestu. Morilec in njegov polubrat sta pobegnila. Čudno je, da je komisija našla pri Kacu samo 600 kron, v tens ko Kacovi svojci trdijo, da je imel okoli 4000 kron pri sebi. Podlesnika so že dali pod ključ. Njegovega polubrata Dogonika pa dosedaj še niso mogli najti.
m Sv. Martin pod Vnrbergom. Na Štefanovo zvečer od 8 —9 ure je prišlo v gostilni pri g. Janezu Wanda v Ciglencah med fanti do hudega pretepa. Franz Klemeačič, doma od sv. Martina, je Matijaža Jug iz Duplečkega vrha tako pretepel, da mu je razbil črepinjo. Juga so prepeljali drngi dan v mariborsko bolnišnica. Revež je v velikih bolečinah šesti dan v bolnišnici izdahnil svojo dušo. V nedeljo dne 3. t. m. ob 4. uri so ga na magdalenskem pokopališču pokopali.
m Laporje. Še enkrat opozarjamo na gospodarsko predavanje g. Goričana v izobraž. društvu o raznih gospodarskih vprašanjih. Le večja izobrazba v gospodarski stroki bo kmetu pomogla do boljše bodočnosti. Zato je treba za izobrazbo porabiti vsako priložnost! Pridite torej v obilnem številu!
m Poljčane. Dolgo zaželjeno izobraževalno društvo je postavno dovoljeno in potrjeno V nedeljo 10. januarja bo po večernicah v prostorih g. Simona Prešerna ustanovni shod. Govoril bo prof. dr. Hohnjec. Mladeniči, možje, dekleta, pridite v obilnem številu.
m Sv. Anten v Sle v. gor. Veteranskemu društvu sv. Anton v Slov. gor. darovala je okr. hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 30 K. Društvo užit davka pri sv. Antonu je darovalo 29 K 01 víd. kot novoletno darilo. Za velikodušni dar izreka društvo izkreno zahvalo. Dal Bog še mnogo posnemovalcev.
m Za Drnštvenl dom v Št. Ilju: mariborski samski klub, zbran na Silvestrov večer pri Celcerju v Št. Ilju 6 K ; kaplan Kranjc 6 K.
Z veseljem se spominjamo sestanka katoliških sred-nje- in višješolskih dijakov v poletju 1907. Poleg znanstvenih in podučnih predavanj so nam tudi podali prijetno zabavo ter tako ostavili ne samo pri so-aiišljenikih, ampak tudi pri manj zagrizenih nasprotnikih prav dober vtis. Nastop naših vrlili akademikov in dijakov se je blagodejno razlikoval od onega njihovih liberalnih in radikalnih sovrstnikov, kjer igra alkohol glavno ulogo z vsemi pred- in zakulisnimi posledicami. V preteklem letu je bil v našem trgu na binkoštni pondeljek veličastni ustanovni shod Zveze slovenskih mladeničev, ki je začrtal smer naši velepomen^bni mladeniški organizaciji. Zadnje dni preteklega leta pa se je vršil pri nas socialni kurz. Udeležba je presegala naše pričakovanje. Poslušalcev je bilo dO 200, torej najobilnejša udeležba na socialnih tečajih do sedaj. V večini so seveda bili naši vrli in ukaželjni mladeniči, bilo pa je tudi veliko starejših posestnikov, ki so kazali isto zanimanje za izobrazbo in napredek. Ker je zanimanje in napeta pozornost poslušalcev ostala na isti višini do tečajnega konca, nam je dokaz za to, da so predavanja bila vsestransko zanimiva in poljudna. Predavali so dr. Korošec 5 ur, dr. Hohnjec 5 ur, dr. Medved 2 uri, Vlad. Pušenjak 2 uri. Pridružimo se želji, s katero se je vrli krščanski in narodni mož, načelnik okrajnega zastopa ljutomerskega, g. Rajh, zahvalil S. K. S. Z., naj bi namreč ne samo udeleženci socialnega tečaja, temveč vsi možje in mladeniči celega okraja sprejeli načela krščansko-socialnega programa in po teh načelih uravnali svoje delovanje.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Tukajšnje bralno društvo je priredilo dne 27. decembra m. 1. veselico s tam-buranjem in žaloigro: „Mlinar in njegova hči". Bati seje že bilo, da bi godala naših tamburašev za vselej umolknila, ker jim jo neizprosna smrt ugrabila njihovega priljubljenega učitelja g. Rajha, a na srečo so vendar dobili drugega vodjo, mladeniča Dunaja iz Cezanjevec, kateri jih je zopet izvežbal in spravil v prejšnji tir. Kaj pa naj rečemo k naši predstavi? Navada je že taka, da se po vsakej veselici po časnikih hvalijo, kako izvrstno so svoje uloge rešili, in tu navajajo osebe, katere so predstavljali. Ali je treba tega? Saj nam je društveni tajnik še v pozdravu omenil, da veselice oziroma igre niso nikakoršen namen društvenega delovanja, ampak služijo le v to, da se društvo priljubi udom kakor tudi ne-udom. Dolžnost diletantov je torej, ako že mislijo nastopiti, da nastopijo neustrašeno, da jim ne more nikdo nič ugovarjati. Na željo ljudstva se sliši, da mislijo to igro v kratkem ponoviti. Ob enem se vabijo vsi udje kakor tudi neudje na občni zbor bralnega društva dne 17. t. m. ob 3. uri pop. v šoli.
1 Križevski tambaraši priredijo zabavni večer dne 10. t. m. v gostilni gosp. Jureša. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. K udeležbi vabi vsa narodna društva kakor tudi vsacega posameznega
Tamburaški zbor.
1 Gornja Radgona. Kmetijsko bralno drnštvo v Gornji Radgoni ima dne 10. januarja 1909 ob 1/,9. uri dopoldne svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v društvenih prostorih- Odbor.
moremo prižgati božično drevesce našim ljubim otro-čičem vsaj na nedeljo po sv. Treh kraljih. Lani so dečki-šolarji uprizorili ob tej priliki mično igro: „Na betlehemskih poljanah", ki je zdaj izšla, kakor vidimo, v „Zbirki ljudskih iger." — Ob tej priliki se moramo javno zahvaliti preč. gospodu ž.upniku Cize-ju, da je dal lani in letos opetovano na razpolago lepe prostore v župnišču, kar se pač ne dogaja povsod in prostori pač škodo trpijo. Tem bolj hvalevredno. Sicer bi pa takšna uprizoritev pri nas bila nemogoča.
Šoštanj. V hotelu pri Rajšterju se je vršil dne 29. In 30. dec. socialni tečaj, ki je bil brez vsake priprave prav dobro obiskan. Udeležnikov je bilo oba dneva nad 100, ki so z veliko pazljivostjo sledili govornikom. G. nadrevizor Pušenjak je govoril o kmečkem vprašanju in zadružništvu; g. dr. Kovačič o krščanskem socializmu in* nasprotnikih krščanskega socializma in njih naukih; g. dr. Vrstovšfik o občini in okrajnem zastopu, zgodovini Slovencev (2 uri), o državnem in deželnem zboru, o shodnem in društvenimi zakonu; g. župnik Krohne o šoli in samoizob-razbi; g. Schreiner o strankah v Avstriji, osobito na Slovenskem, o politični in nepolitični organizaciji, o agitaciji in časnikarstvu. G. Krošelj je razkazoval po predavanjih jako poučljive slike na skioptikonu.
s V Šoštanju je umrl dne 3. t. m. gostilničar in mesar Kari Breschnig. Bil je naš naroden nasprotnik. N. v m. p.!
s Šoštanj. Dika liberalne stranke in njen strasten agitator odvetniški uradnik I. Vodeb je bil dne 3. jan. v Celju prijet in odgnen v zapor, ker je, kakor poroča liberalno celjsko glasilo, baje neki ženici na Teharjih poneveril hranilno knjižico, glasečo se na 150 kron. Stebri liberalne stranke se torej podirajo.
s S t ari trg. V nedeljo po večernicah, 10. januarja, priredi bralno društvo v Staremtrgu občni zbor. K ob lni udeležbi vabi odbor.
s Bralno drnštvo v Skalah ima v nedeljo 10. t. m. ob 3. uri popoldan stoj redni občni zbor v prostorih g. Ant. Stergarja ter prosi k mnogobrojni udeležbi.
Celjski okraj.
/
ptujski okraj.
p Ptuj. Staro leto 1908 se je poslovilo od nas; seboj pa je vzelo v večnost še zadnji dan 31. grudna tudi moža, ki je bil pri nas obče spoštovan. Franc Malek, — tako njegovo ime — kmet v Rogozniei je bil dobro znan po celi širni župniji Sv. Petra in Pavla na Ptuju, in še daleč na okrog. Dokaz temu je bil lepi pogreb, dne 2. prosinca 1909. Veliko število njegovih sorodnikov, prijateljev in znancev se je zbralo, da skažejo ranjkemu zadnjo čast. Pri odprtem grobu mu je govoril v slovo domači g. kapelan P. Lucij Selinšek, ki je na kratko označil njegov lepi značaj z besedami: „Rajni je bil mož vernega duha in dobrega, veselega srca". Marsikatero oko se je pri teh besedah zasolzilo, zlasti pa se je od žalosti srce krčilo pridni ženi blagega pokojnika, ki je žnjim živela v prav srečnem zakonu. Mirno počivaj blagi oče Malek! Naj Ti bode žemljica lahka!
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. V nedeljo dne 10. januarja 19( 9 pnpoldue po večernicah se vrši v društveni čitalnici I. redni občni zbor našega Iralcega društva s sledečim vsporedom : 1. Poročilo predsedstva. 2. Volitev odbora. 3. Volitev dveh računskih pregledovalcev. 4. Slučajnosti. Po občnem zboru ee bodo sprejemali novi člani in pobirala članarina za leto 1809. K obilni udeležbi prav uljudno vabi odbor.
p Hajdln pri Ptnjn. „Knetsfco bralno društvo v Hajdinu pri Ptuju" ima dne 17. jam. 1908 popoldne ob 3. uri po večerni, ah v svoji bralni sobi v župnišču svoj redni letni občni zbor z običajnim vsporedom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
p K. s. izobraževalno drnštvo pri sv. Btrbarl t Halozah ima 10. jan. 1909 svoj prvi letni občni zbor pri g. Korenjak popoldne po večernicah z običajnih sporedom. Stari in novi udje prijavite svoj pristop, udeležite se volitve v odbor, naznanite svoje želje glede nadaijnega društvenega delovanja I Odbor.
r
Ljutomerski okraj.
Ljutomer. V zadnjem času je bil naš trg večkrat pozorišče prelepih katoliško-narodnih prireditev.
Slovenjjraški okraj.
s K okr. glavarstvu v Slovenjgradcu sta nameščena dva nova uradnika Jože! Philipp in W. Burghauser iz Gradca, kakor posnemamo iz „Slov." Naj pozvejo tamkajšnji krogi, ali znata gospoda slovenski, ali sta Slovencem, med koje sta prišla, prijazna? To naj nam naznanijo, da se nadalje pomenimo.
s Vuzenica. Tukaj so dne 27. dec. Nemci in nemškutarji grdo napadali Slovence, ki so prihajali k narodni veselici. Psovali so jih z „windische Hun-de" in sličnimi psovkami. Pozneje so vdrli v zboro-valnico. Bili so oboroženi in kričali so strastno svoj heil. Nemčurji si na ta način sami kopljejo svoj grob.
s Dobro jo je povedal. Neka gospa iz Šaleške doline je bila pred prazniki v Ljubljani in videla tale prigodljaj: Pred izložnim oknom znane nemške trgovine je stala in gledala v okno starejša dama. Mimo jo primaha osemletni fantič pa zavpije dami: „Kaj pa zijaš v to nemško okno, ali nimaš dovolj slovenskih šip! ?" Posebno uljudno ni povedal tega tale fantič, pa dobro jo je povedal. Da bi si k srcu vzele ne samo dame v Ljubljani (tista jo je baje kar pobrisala izpred okna), ampak tudi po naših mestih in trgih. Možje in mladeniči, žene in dekleta, zapomnite si, kaj je rekel tisti ljubljanski fantič, kadar greste v mesto ali trg!
s Ljudje v Velenju in okolici že poprašujejo, ke-daj se šola velenjska zopet otvori. Celo otrokom je že dolg čas. Zdaj se o škrlatici nič več ne čuje. Skoda, da poduk škodo trpi; znano je vendar, da je v tej dobi Šolski obisk najboljši in rednejši, ker imajo naši otroci največ časa. Slišimo, da se je v St. Janžu otvorila šola s 4. jan. in tam je škrlatica v hujši meri razsajala.
s Kmečko bralno društvo v Smartinu pri Velenju je uprizorilo dne 27. dec. in novega leta dan lepo in ganljivo igro „Najdena hči" z dobrim uspehom. Hvala za lepo uprizoritev gre šmartinski „Dekliški zvezi." Občinstvo je njen trud tudi priznalo z mnogobrojnim obiskom. Saj bralno društvo pri takih uprizoritvah ne išče dobička. Več nego je dala igra, vzame božičnica, ki jo priredi »tudi letos društvo našim revnim slovenskim otrokom. Žalibog se to ni moglo zgoditi dosedaj, ker je šola vsled bolezni zatvor-jena. In baje še ostane zaprta do 15. ti m. Tako se vsaj Čuje. Pa vendar upamo, da se otvori preje in da
c Celjski mestni gospodje tako gospodarijo, da izkaže proračun za leto 1S09 150.592 K primanjkljaja.: Vse to se bo moralo z dokladami pokriti.
o Škrlatica v Celju in okplici nikakor noče pojemati, kakor se nam piše od ondot; bolezen je le še prav v razvitku. Sploh se ta morilka otrok v vsem celjskem in tudi v bližnjem lahkem okraju pojavlja. Čudno se nam zdi, da namestniki šol iv Celju ne za-pro. Ce že hočejo zatajiti bolezen v mestu, pa vendar ne morejo zanikati dejstva, da mestne šole skoraj polovico otrok obiskuje tudi iz okolice.
c Ob ustanovnem zboru „DrSuštva za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodneon okraju" dne 28. decembra 1908 v Celju se je odbor konstituiral nastopno: Distriktni zdravnik dr. Anton Schwab, predsednik; profesor dr. Anton Dolar, tajnik; vikar Ivan Gorišek, blagajnik; šolski vodja Ljudevit Cernej, deželnosodni svetnik Ivan Erhatič, trgovec Anton Ko-lenc, jopat Franjo Ogradi in urednik Vek, Spindler. Razen gosp. Cerneja iz Griž so vsi drugi odborniki stanujoči v Celju.
c Potres. Celje, dne 2. jani^ajrja. Dianes v jutro ob 6. uri 35 minut čutili smo precej jak, par sekund trajajoč, navpičen podzemski sunek.
c Za porotnike v Celju so izžrebam kot glavni porotniki: Jurij Srabočan, posestnik, Lava; Andrej Druškovič, zasebnik v Slatini, Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju, Jožef Robevšek, hotelir v Celju, Rihard Diermayer, tovarnar Št. Lenart, Fr. Kene, gostilničar, Piržeinbjreg, Ferd. Staudftnger, trgovec, Celje, Kari Berger, uradnik, Loke, Vincenc Kveder v Žalcu, Fr. Potoischnig, tovarnar, Slovenjgraidec, dr. Alfred Kurtz, zdravnik, Slatina, Fr. Kovjajč, župan, Konjice, Jul. Žigan, trgoveq, Polzela, Ivan Pernat, lesotržec, Meža, Al. Krajnc, notar Šmarje, Stefan Kren, pek v Sp. Hudinji, baron Wittenbach, graščak, Sv. Hijeronim, Evstah. K obal, odvet. uradnik, Šmarje, Anton Verbič, trgovec, Sevnica, Konra^d Kager, pasar v Celju, Feliks Znuder, zasebnik, Celje, Mih. Antolinc, posestnik, Babnareka, dr. R. Saidnik, zdravnik, Celje, Valentin Metliöar, posestnik, Platinovec, vitez Schildenfeld, /gostilničar na Vranskem, Anton Fürst, posestnik, Rečica, Peter Rančigaj, trgovec Bočna, Stefan Piki, .gostilničar, Griže, Jan. Bizjak, gostilničar, Sm&rtno ob Paki, Fralnc Karbeutz, trgovec, Celje, Alojz Podmenik, posestnik, Verniče, Ant. Golčar, posestnik, Oplotnica, Fr. Zupančič, gostilničar,, Lemberg, dr. Barle, notar iv Kozjem. Nadomestni porotniki: Avgust Lakitsch, trgovec, Maks Senica, knjigovodja, Albert Fröhlich, trgojvec, dr. Al. Bren-ßiö, Jožef Sabukošek, krojaški mpjster, Kari Socher, agent, Henrik Strohmayer, urar, vsi v Celju, Jan. Petra.k, posestnik, St. Peter, Florijian Vrečko, posest, v Skofji vasi.
c Celje. V Ljubljani so vsi slovenski odvetniki brezplačno zagovarjali vse slovenske obtožence. Pred našim sodiščem je zagovarjal močan steber liberalne stranke, nekdaj kakor miš ubog slovenski dijak, sedaj velemožni grajščak na Homu, velecenjeni gospod dr. Karlovšek, slovenskega plakateria Smoleta zaradi napada na nemško šolo v Sevnici. Za narodno stvar požrtvovalni dr. Karlovšek si je zagovor pošteno za-računil. Živel! — Govori se, da nas zapusti general dr. Kukovec ter odide v odvetniško pisarno v TrsU
s
V Celju ga preveč moti politika, dr. Kukovec pa potrebuje še praktičnega delovanja v odvetniški pisar-Žezlo strankine vlade bo med tem imel v rokah
m.
liberalni parade-agrarec dr. Božič. Ena se njemu bo želja spolnila!,
u St. Miklavž nad Laškim- Občina Marijagradec je sklenila poslancu Ur. benkoViCu poslati sledečo prošnjo: Z ozirom na to, ker je toliko pomanjkanja domačih rokodelce? tako da krojača, čevljarja, sodarja itd. na kmetih že skoraj ni dooiti, naj se izposinje takim rokodelcem, ki se
c Rečica. Trška občina Rečica je poslala na naučno ne pečajo izklnčno s svojim rokodelstvom, in ne nosijo ministrstvo tile dve brzojavki: Naučno ministerstvo, Dnnaj ----" —J- '— '	-------- *-«- ----—
'IVm Irn AVtAinn i / a/h /\r. u LJ m__- «««I —--- Y	*	i •__
Trška občina Rečica ob Savinji ogorčeno ugovarja proti sar movoljnosti preminulega ministra Marchet ustvariti nepotrebnega okrajnega šolskega nadzornika nemškim šolam slovenske Štajerske. Nasprotno temu na dnevni red: Slovenske srednje šole in vseučilišče. Preziranja dovolj. Vsaka sila do vremena. — Naučno ministerstvo, Dunaj. Slovensko katoliško politično društvo Rečica protestira proti nepostavni nakani Marcheta ustanoviti za spodnještajerske nemške šole strankarskega okrajnega šolskega nadzornika. Ljudstvo govori !!
c Mozirje. Na odhodnici gospoda kaplana se je nabralo 21 K za društveni dom v Št. Ilju v Slov. gor.
c Mozirje, Čaitno kolajno za 40 letno zvesto službovanje je dobil poštar g. Anton Goričar.
c Novacerke?. Na praznik sv. Štefana so novocerkovški mladeniči igrali igri „Krčmar pri zvitem rogu" in „Fotograf". Igrali so prav izvrstno. Prva igra „Krčmar" je pač bila prav poučljiva, druga „Fotograf" pa je napravila prav vesela srca in mnogo smeha. Tudi lepo navdušeno petje je poslušalce razveselilo. Kljub slabemu zimskemu času se je zbralo vendar mnogo ljudstva. Nabrana svota denarja se bo vporabila za nakup dobrih knjig in časnikov. Vam pa, novocerkovški mladeniči, kličemo: le tako naprej !
c Novaštifta. V štev. 53. „Narodnega Lista" izjavlja g. Ivan Kelc, nadučitelj v Novištifti, kot oskrbovalec poštnega nabiralnika, da bode novine — NB. Slov. Gospodarja — ki „oddaljene stranke ne pridejo po nje v t6ku osem dni, vrnil upravništvom z opombo, da se ne sprejmejo". — To si bo dobro zapomniti!
c Sv. Jurij ob juž. žel. Občni zbor kat. bralnega društva, kateri je bil n?povedan na nedeljo 10. jan. 1909, je preložen, in se bo vršil drugo nedeljo 17. jan. 1909 po večernicah z ravno istim sporedom. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
c Zg. Ponikva. Naše ljudstvo je začelo počasi uvidevati, kolike važnosti jo izobrazba za blagostanje posameznika in cele družbe. Kaj rado pristopa k našemu bralnemu društvu, posebno sedaj po zflni, ko ima dovolj časa za čitanje poučnih in zabavnih knjig in časopisov, ki mu jih nudi društvo, sicer v majhni meri, ker nima dovolj sredstev, toda za začetek dovolj. Cim več bo udov, ki se bodo udeleževali društvenega življenja in tudi izpolnjevali dolžnosti napram društvu, tem bolj bo ono tudi uspevalo in tem več in tem boljših izobraževalnih sredstev t>o zamoglo nuditi članom. Zato, možje, mladeniči, žene in dekleta, vse pomisleke in predsodke vstran — imajo naj jih stari ljudje — ter naj vsak pristopi k društvu, da se začne novo življenje, ki je vredno takega ljudstva, ko
si ti. Ne sme biti poštenega človeka v naši fari, ki bi s čemurkoli škodoval ugledu, uspevanju in napredku društva. Zaničevali bomo tega člbveka, naj pa pride od visoko ali nizko. Nam je za pravo katoliško izobrazbo in omiko, ki je morebiti marsikdo ne razume. Ce imamo medseboj izmečke, ki na podle načine blatijo in obrekujejo na višjih mestih pridne in poštene ljudi, naj se potem ne vlači v take zadeve bralno društvo, ker s tem pada njegov ugled in namesto napredka — nazaduje. Kdor razume pomen bralnega društva, bo z vsako besedo delal za njegov prospeh. Da bi bili ljudje že iz sebe popolni, bi tudi izobraževalnega društva ne potrebovali. To naše jedino društvo je za nas prava visoka šola, prava univerza, "kar se je pokazalo posebno letos pod predsedstvom gospoda Jezernika. Požrtvovalen mož si je prizadeval, da je društvo priredilo kolikor mogoče veliko poučnih predavanj, ki so se tikala kmetijstva, gospodarstva, narodnosti, vere, družboslovja, naravoslovja, zadružništva, organizacij itd. Društvo se je podalo pod okrilje S. K. S. Z. v Mariboru in ima tudi svojo mladeniško zvezo. Začetek je lep in posrečen, a društvo mora tudi sedaj napredovati, ne obstati na mestu. Potrebujemo mož, ki bi se žrtvovali tudi denarno za tako napravo omike. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam Bog blagoslovi!
c St. Jurij pod Taborom. Naše bralno društvo si je dne 28. dec. m. 1. izvolilo v odbor sledeče može:
svojih izdelkov na trg, ampak se pečajo žnjuu samo po potrebi svojih sokmetov, davčna prostost in naj se od njih ne zahteva ¿pričevalo sposobnosti.
c Goto vije. .V zadnjem )Slov> .Gospodarju nas dopisnik ou Sv,. Petra .v Sav. dolini hvali, da se je tamošnji gospod nailučitelj ¡v svojem slavnostnem govoru izrekel, da smo za deset Jlet naprej pred St. Peterčani in nas zopet karal, da gnoj ;na njivah sušimo. Kaj 'taksnega pa si tudi ne puhtimo dopasti, da bi se kdo iz nas norčeval, ker mi hočemo (biti vsestransko napredni. Napredni smo tudi jv načinu gnojenja. Gospod nadučitelj Se menila ne ve, in (zato še ni svojih učencev podučil, da je trošenje gnoja in sušenje na solncu velike kemične v;a#jnosti. Gnoj na solncu izgubi amonijak, Aa se zbira v oblakih in se zredčen in mnogo zboljšan vrača z dežjem zopet na zemljo. Solnce zamori v gnoju tudi vse kužne bacile in tako na solncu konzerviran gnoj ¡mnogo več koristi rastlinam, ker se s suhim gnojem ni bati več nobene gnilobe in okuženja rastlin. Napreldujtemo pa tudi v drugih ozirih skokoma. Imamo posojilnico, ki pomaga ne samo kmetom, ampak tudi celjskim in drugim „do-htarjem" k ustanovitvi celjskega liberalnega dnevnika. Imamo nepolitično požarno brambo, ki je pa ob času Roblekove izvolitve šla proslavljat v Žlalec zmago Narodne stranke, kjer so pili na zdrajvje stranke gratis-pivo. In še več. Naš Idobrotnik in rojak, gosp. Franc Jošt, nam je ravnokar tudi pripomogel do mlekarske (zadruge. Cujte strašanski napredek, za 50 let naprej. Mlekarška zadruga brez članov in mleka. Hmelj moramo še-le popipati, hmeljeve droge zažgati, njive preorati, deteljo in travo posejati, sedajne buše prodati in nove molznice nakupiti / in bikorejsko zadrugo še soustanoviti. Ce ni to veliki n;aipre(dek, potem je pa konec besedi. Mleko se nam je pa obljubilo po ,12 v liter prodajati, sedaj ga pa prodajamo parni še po 16 do 20 v liter. Napredek čez napredke. Spominjam se slike v nekem humoriističnem časniku, kjer je kmet kravo pri rogovih držal, (odvetnik jo je 1 pa molzel. In ti, šentpeterski dopisnik, imej drugič ,:rešpekt;' pre!d Goiovljani in /se za se zanimaj.
c Sv. Lenart nad Laškem. Ob koncu minolega leta nas je vse pretresla nepričakovana smrt Oblaka na Vrhu, Matija Lapornik. Zdrav, ruidečih lic kakor šopek iz krasnih cvetlic, šel je na 'dan sv. Tomaža v Laško na semenj. Bil je tam tako dobre volje, da so njegovi znanci rekli, da ga še niso ¡videli tako ž> Vračal so je domov in na potu se pa tako
boljši kmečki list, in to je „Slovenfeki Gospodar". Martin Mik^aujC, posestnik v Sv. Florijanu št. 40; Franc Storgel, posestnik v Sv.. Lenartu št. 36; Jakob lUgovšek, posestnik v Sv. Lenartu št. 3.
c Galicija pri Celju. Slov. kat. kmetijsko izobraževalno društvo ima v nedeljo dne 10. jan. svoj letni občni zbor ob treh popoldne v bralni sobi štev. 15, v Št. Jungerti. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Šmartno na Pakt. Pevskemu društvu „Šmartno na Paki" sta dva bivša uda poslala krasna novoletna darila in sicer Josip Rakon iz Zagreba krasno, umetno izdelano pušico ali nabiralnik in notri 2 K, Franc Irman iz Drvarja v Bosni pa je poslal 12 K. Vrlima mladeničema, katera se tudi v tujini spominjata pevskega društva in ga še vedno podpirata, bodi na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala! Bog Vama stotero povrni! Pevsko drušvo si pa želi mnogo posnemakev 1
Brežiški okra].
b Brežiška mestna (?) hranilnica je v Škripcih. Vsled člankov v „Posavski Straži" so začeli vlagatelji dvigovati svoje hranilne vloge, baje* so dvignili že okrog 100.000 K. Odbor že par dovoljenih posojil ni hotel izplačati; s tem se ljudstvu delajo nepotrebni stroški in pota. Radovedni smo, ali bo hranilnica iz-tirjala 75.000 K posojil, ki imajo zadostne varnosti, in premenila pravila tako, da bo garancija mesta Brežice jasno in nedvomno izražena. Politična oblast je te dni revidirala hranilnico; morda bo zopet izšel kak sloviti razglas, s katerimi okrajno glavarstvo osrečuje župane. 2e vnaprej povemo, da se ne bode-mo zadovoljili s splošnimi pomirjevalnimi frazami, ampak hočemo, da se oblast peča s točko za točko obtožbe proti hranilnici. Sploh pa so županstva takih razglasov-že sita; zlasti glede nalaganja denarja nima glavarstvo pač nič odločevati. Poklicane faktorje že danes opozorimo, da stvari ne izgube izpred oči. — H koncu še to pojasnilo: Vlagateljem ni treba osebno hoditi v hranilnico; hranilne knjižice sprej-mo vsak denarni zavod kot gotov denar brez zgube obrestij.
Brežice. Ustanovni občni zbor podružnice štaj. kmetijske družbe za brežiški okraj se vrši v nedeljo 10. t. m. pop. ob 3 uri v Brežicah Narodni Dom. Dnevni red: Predavanje g. kletarskega nadzornika Iv. Belle, določitev obsega podružnice, priglasovanje članov in vplačevanje članarine, volitev predstojnika, odbornikov (najmanj 4), predlogi. Poživljamo vse interesente, da se mnogobrojno udeleže tega zborovanja.	Pripravljalni odbor.
Kapele pri Brežicah, v našem K. s. izobraževalnem društvu je predaval na dan novega leta domačin g. jurist Andrej Veble iz Dunaja, član dijaške zveze. Govoril je o potrebi izobrazbe sploh, posebno pa z ozirom na naš maloštevilni narod, ako se hoče vzdržati napram svojim brezobzirnim nasprotnikom. Vsporedno s splošno izobrazbo je nujno potrebna za naše kmete strokovna, ki se mu naj da že v ljudski šoli, v zimskih tečajih in kmetijskih šolah. Krvavo
dane volje, vracai s-j je uomov in na poiu se pa. ta*o j potrebujemo svoje slovenske univerze, kar nam je slikovito strašno prehladil, da ga je zjutraj začelo tresti in - BOkazal iz žalostnih dnnriknv nninrAtAU«™ v a.nd™
drugi dan ob 3. uri popoldan ga_ je zadel
groza
mrtvoud. Nismo mogli verjeti ti naigli smrti. Gospod župnik*so ostali tako dolgo pri njem, da jim je v rokah izdihnil svojo blago duišo. Tak» je minul mož v najboljših letih, izboren gospodar, pridfen oče in ljubezniv sosed. Naj mu sveti večna luč.
c Gornjigrad. /Božična slavnost izobraževalnega društva je naravnost imenitho izpa/dla. Take stiske še ni bilo V obširnih župnijskih prostorih. Vsi gosti pa so veselega lica in z največjo pozornostjo sledili res dovršeni igri naših Ikmečkih igralcev in igralk. Najprej nastop štiriletne Micike Mächtig, ki ; je tako ljubko Reklamirala pesem o Jezuščiku, je vse \ goste kar očaral. In kako lepo in premišljeno -se je j igrala igra Mlinar in njegova hči". Vsak jigralec je \ bil popolnoma na svojem mestu. Strašen ise je zdel občinstvu mlinar v svoji skoposti, napeto so poslušali I pripovedovanje ßrobokopa Luke o strahovih in du-' vih, marsikatera solza se je potoČila po licih, ko je \ Marica z Bogom spravljena, tako naravno umirala, i Da, bil je lep dan, dasi so imeli igralci, igralke in i tambiura|Lrf>bilo ,truda, vendar naj jim bo to v plači-
I1 lo, da jedilo občinstvo popolnoma zadovoljno ž njimi. Pohvalno moramo omeniti vrle Novoštiftčane, ki so v tako ogromnem številu prišli, nadalje Ljubence, r Smarčane itd. Hvala vam in na svidenje!
c Gornjigrad. Neko poldlo človeče, ki ima tako
Jos. Lončariča, predsednikom, Fr. Zdolšeka, pod- l slabo ime, da se sramuje podpisati, tako-le laže o me-predsednikom, Al. Culka, tajnikom in knjižničarjem, j ni v Domovini: „Kaplan Berk bode moral k fekofu, Fr. Lukmana blagajnikom, Fr. Lesjaka in Antona I da mu nanovo da mašniške blagoslove, se čuje po
Lukmana odbornikoma. Naročeno je imelo društvo vso naše štajerske in kranjske liste v več izvodih. V knjižnici je 530 vezanih knjig, prebranih je bilo 930. Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 110.50 K, izdatkov 107.94 K. Sedaj naroči tudi „Stražo." Dosedanjemu predsedniku gospodu Florjančiču izreka tem potom javno zahvalo za večletno spretno vodstvo, i Splošno se jo izražala želja, naj bi zlasti mladeniči I zahajali še bolj v čitalnico ter se s pametnim beri- j lom izobraževali, da sčasoma izgine iz našega kraja i vsa Surovost onih, ki ničesar ne berejo.
c Zginil je posestnik Jakob Pišek iz St. Petra j na Medvedovem selu, ki je šel na obisk k svojim sorodnikom v Pristovo. Na potu proti domu je še pil v neki gostilni, od tedaj ga ni nihče več videl.
c Sv. Miklavž nad Laškim. V nedeljo 3. januarja je naše izobr. kmečko druftvo imelo svoj občni zbor Na- j ročilo si je 10 iztisov „Slov Gosprdarja" 2 „Domoljuba" j 2 „Bogoljuba", „Straža" itd. Po shodu je bilo predavanje o Rolrcu. Poslušalci so govoru z velikim zanimanjem sle- j dili. Vidi se da je prišlo v naše drnštvo novo življenje.
. Gomjemgradu. Zakaj? Pravijo, rda je od neke gospo I dične dobil bošteno zaušnico, ker je bil preveč usi- j j ljiv". 'Moj odgovor na to nesramno laž se glasi: Ako l mi ta podlež, -ki nima imena, dokaže od katere gospo-1 dične, kdaj, kje se mi je to zgodilo, mu takoj izpla-| čam en tisoč kron. da bode lahko svoje dolgove po I gostilnah poplačal. Pa tudi po onih 200 kron, ki sem • jih prej enkrat obljubil dopisniku, če mi neko laž do-j kaže, Še tudi nikdo ni prišel. Na noge torej, lažnjivci, | 1200 K si lahko zaslužite! Tako je torej delo teh Iju-[ di za slovenski narod. Le lajžite, s tem foddete kmetu j veliko pomagali. Vi pa, kmetje, spoznate iz teh podlih laži svojo nasprotnike, od teh nimate nič dobrega pričakovati: ogibajte se jih torej kakor sjamega peklen-Ščeka. Nobene besede ne spregovorite ž njimi, škoda bi bilo za vašo izobrazbo. Anton Berk, k'a(plan. j c Gornjigrad. Izjava. Podpisani kmetje si en- i krat za vselej prepovemo, da bi nam nasprotniki usi-Ijevali po pošti svoj „Narodni List" kakor se to godi zadnje tedne. Mi ga ne maramo, pa nismo nikoli naročili in ga nikoli ne bomo, ker imamo svoj veliko
pokazal iz žalostnih dogodkov polpreteklega Časa v Giadcu in na Dunaju. — Društvena soba je bila natlačeno polna samih mož in fantov, ki so z glasnim odobravanjem sledili g. govorniku. Hvala za lepi in podučen govor! Odbor društva odpošlje resolucijo za slov. visoko šolo v Ljubljani.
Pilštanj. f Nadučitelj Jože Čižek. Na Novega leta dan smo položili v hladni grob moža, kateremu ni zlahka najti vrstnika. Bil je ta mož globoke vere in iskrene po-božnosti, požrtvovalen rodoljub in daleč navkrog znan zgled ljubeznivosti in gostoljubnosti. Kakor je bil povsod v čislih kot zgleden kristjan in plemenit človek, tako je bil posebno v katoliških krogih spoštovan in v časti kot redek pomnik tiste lepe dobe, v kateri je vladala popolna harmonija med učiteljstvom in duhovništvom in sta duhovnik in učitelj roko v roki delala za krščansko izobrazbo in narodno probujo našega ljudstva. V srce nam je žal, ko vidimo da se vrsta teh plemenitih mož redči dan za dnevom. Da je naše ljudstvo takim učiteljem globoko hvaležno, pričal je uprav veličastni pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica. Saj je skoraj ves sedanji zarod na Piljštanju hodil k rajnemu g. Čižeku v šolo in zato ga je tudi spremljal k zadnjemu počitku. Sprevod je vodil ob navzočnosti 8 duhovnikov, med katerimi sta bila tudi dva sinova rajnega, jareninski dekan in slovenjegraški mestni župnik, kozjanski dekan Tomažič, ki se je od rajnika poslovil z ganljivimi besedami. Pri hiši in na pokopališču so učitelji v zvezi z duhovniki zapeli žalostinke. Pogreba se je v obilnem številu udeležilo uradništvo in tudi deželni poslanec g. dr. Jankovič, ki je bil tudi prisoten pri smrti rajnikovi ter mu je zatisnil oči. Z iskrenim sožaljem, ki ga izražamo sinovoma duhovnikoma in hčeri gospe nad-učiteljevi Germovšek združimo željo, naj bi plemenitemu rajniku svetila večna luč.
b Planina. Znano vam je, gospod urednik, da imamo tukaj na Planini takoimenovani fajerber. Dne 2. dec. se je praznoval, kakor skoro v vseh krajih širne Avstrije, tudi pri nas cesarjev jubilej. Na povelje hauptmana Šešerka so se tudi slednji zbrali na omenjeni dan na sredi trga. Ko je stopil pred nje njih poveljnik Šešerko, so mu vsi zaklicali heil! Potem so korakali v cerkev, na čelu jim godba, katera je igrala nemško koračnico. Po sv. maši so imeli svoje veselje v takoimenovanem Rathaus. Tam so hajlali do noči. Mimogrede bodi povedano, da to društvo šteje 16 udov, med katerim sta samo dva, ki razumeta nemški. Radoveden sem, kako dolgo se še bo dala naša lepa Planina od takih ljudi komandirati.*
b Sv. Vid pri Planini. Vesele Muične praznike smo imeli pri nas; predstavljali ste se dve igri in sicer: „Krčmar pri zvitem rogu" in „Lurška pastarica", ki ste vzbudili med ljudstvom mnogo zanimanja. Kmetsko bralno društvo dobro napreduje, pa vendar nam manjka kakega podučnega predavanja, kajti zelo nam je potrebno stanovske izobrazbe.
«
/
V bralni sobi je premalo reda, ker knjige in časopise vzamejo le navadno nendi pred časom, ko pridejo udje bralnega društva, že časopisov nikjer ni. Želeti bi bilo, da bi pristopilo v novem letu prav mnogo novih udov.
b Opekel se je z vrelo vodo triletni deček posestnika Vidmočerja v Sevnici. Revček je vsled strašnih opeklin kmalo izdahnil svojo došo.
Iz dru jih slovanskih deleL
t Vseslovenski kmečki shod v Ljubljani. V Ljubljani se vrši dne 3 L. januarja velik vseslovenski kmečki shod, ki bo obširno razpravljal o enomejši organizaciji kmečkoga stana v v*eh slovenskih deželah. Obširno bo na shodu govoril dr. Krek o zavarovanju in pcsianca Mandelj in Benkovič o kmečkih zvezah. Opozarjamo že danes vse okrajne odbore „¡slovenske kmečke zveze", da pošljejo na ta shod svoje odposlance, kakor tudi posamezne kmete, da se tega velepomembnega shoda v obilnem števila a de ožijo.
f Strašna nesreča. Delavca Alojza Škrinjar iz Št. Ilja v Slov. gor. je v graški pivovarni Schreiner prejel pri mozanju jermen pri kolesu ter ga stisnil tako, da so brez-zavestnega pripeljali v bolnišnico.
Trst. Cesar je sankcionira! od istrskega deželnega zbora sklenjen zakon za pogozdovanje dežele.
f Iz Eamboma na Nemškem se nam piše: Naše slovi nsko rudarsko društvo sv. Barbare je imelo dne 13. dec. m. 1. svoj sklepni zbor. Gospod predsednik rektor Wilhelm Köster so nam še enkrat v duhovitih besedah razložili pomen drfišlva in korist njegovega delovanja. Na to se je volil novi odbor, v katerega so izvoljeni: Predsednik gospod rektor Köster, podpredsednik Jakob Barnik, tajnik Jožef Siler, bja-gajnik.Jožef Kodela, knjižničar Franc Orehovec, kot pre-gledovalca Franc Vene in Andrej Hajdnik, k zastavi so izvoljeni fantje: Ivan PiSek, Frsnc Božičnik in Marka Umek. Upamo in želimo, da bodo vsi možje in sploh vsi udje še v prihodnjem letu delali za blagor tukajšnjih bratov, kateri so izpostavljeni tolikim dušnim in telesnim nevarnostim. Na Štefanovo smo obhajali božično slavnost. Slišali smo mile božične pesmi iz otroških grl. Posebno ljubko je zapela štiriletna Lizika Burnik „Spavaj dete sladko". Nastopili so tudi večkrat pevci in pevke in prav lepo zapeli več božičnih pesmi. Nato so nam duhovni gospod v pomenljivih besedah dali sliko od kraljestva božjega Deteta. Slednjič pa so bili obdarovani vsi otroci s koristnimi darili. Tako se mi tukaj razveseljujemo pošteno, in da nam je vse to mogoče, se moramo zahvaliti edino le gosp. Kösterju za toliki trud. Društvu pa želimo v novem letu veliko uspeha. Naše geslo bodi „Vse za vero, dom cesarja".
it
Najnovejše novice.
Književnost.
§ Koledar za kmetovalca 1909 je ravnokar izšel. Ta našim kmetovalcem priljubljena lična in trpežna knjižica obsega tudi letos kratke in poučne članke in tabele o živinoreji, gnojenju, živinozdravništvu, kletarstvu, sadjarstvu, gozdarstvu, o davkih, merjenje lesa, zadružništva, itd. Ta koledar, ki se rabi v umnem gospodarstvu skoraj vsaki dan, je kmetovalcem zelo priporočati. —Cena trpežno vezanemu koledarju je K 160, s pošto K 1-80.
§ Prvi slovenski blok-koledar in zapisnik. „Slovanska knjigarna in papirnica" g. J. Gorenjca v Trstu, ul. Valdirivo 40, je izdala prvi slovenski združeni blok koledar in zapisnik, kakoršnega potrebo smo že davno čutili. Koledar se more ali obesiti ali postaviti na mizi. Razun tedenskih listov ima vsakodnevne lističe za trganje, a na koncu razne praktične tablice. Izdelan je solidno in okusno, a tudi glede cen lahko konkurira s sličnimi nemškimi. Stane le K 120.
Pred vojsko?
Srbija je torej zopet posebno močno zarožljala s sabljo. V skupščini so poslanci vseh strank napovedovali Avstriji boj spomladi. Govori poslancev dokazujejo, da se Srbi o avstrijskih razmerah krato motijo, drngega nič. Ljaba Sto-janovič, ki bi vendar Avstrijo moral boljše poznati, je pro roko "al bodoči razpad Avstrije ter izjavil, da govori v imenu osem milijonov Srbov, ki bi radi govorili, pa ne morejo. To je pač otroško in ni vredno resnega politika. Cema v Srbiji vedno prištevajo Hrvate in Slovence, kadar govore o tistih mitoloških desetih milijonih, ki se bodo danes ali jutri dvignili za srbstvo? Čemu narod tako slepiti?
Najbolj pa se čudijo v Evropi govoru srbskega ministra za zunanje zadeve Milovanoviča. Milovanovič je drzno izzival Avstrijo in, če bi ne bila potreba miru tako splošna, na tak odgovor ne bi bilo mogoče drugače odgovoriti kakor z orožjem.
Ni drzno izzivanje, osobito kar se tiče govora Milo-vanovičevega, je naša vlada res takoj odgovorila. Naš bel-grajski poslanik baron Forgach se je podal k srbskemu zunanjemu ministiu in zahteval, naj pojasni, ali je objavilo srbsko časopisje pravo besedilo Milovanovičevega go-govora Vpra al je nadalje ministra, če je v slučaju, da je besedilo repično, voljan, da se opraviči. Milovanovič ni naravnost o<l*rov ril. Kakor poroča „Vossische Z^itnng", se je pečal srb-ki ministrski svet dne 4. t. m. Forgachovo zahtevo gkde na zadoščenje Avstro-Ogrski. V Belgradu se je govorilo, da je podal Forgach ultimat, a z Dunaja se poroča, da je naš poslanik zahteval /go'j pojasnila Govorica o ultimata je povzročila, da namerava mnogo rodbin zapustiti Be'gr> d, kajfi srbsko glavno mesto je izpostavljeno avstrijskim topovo ti Z Dunaja se o položaju še poroča, da v slučaju, če se Milovanovič ne opraviči, zapusti takoj Forgach Belgrad. —.Glasila Aehrentalova, ki so sicer nastopala nasproti srbskim izzivanjem zelo spravljivo, pišejo zdrtj gledti na Milovanovičev govor precej ostro. „W. Allg. Zutung" pravi, da je potrpežljivosti zdaj konec.
Ljutomer. Liberalna stranka se pripravlja na volitve. Dne 17. t. m. hočejo liberalci tujkiaj ustanoviti vinarsko zadrugo, ida bi lažje pri vplitvlah ajgitira-li za svojo stranko. A na delovanje zaidrirge same niti resno ne mislijo. Liberalna neodjkrifost.
Radgona. V tem pkraju in sosjednem ogrskem so se pojavili volkovi.
Trgovska šola s slovenskim učnim jezikom. Naučno ministrstvo je vzelo na znanje, dfa se je v Ljubljani ustanovila trgovska Šola s slovenskim učnim jezikom in sicer pripravljalni razred in zadružna šola. Dovolila je deželnemu odboru izreden prispevek 2500 kron za opravo in 1500 kron kakor podpora za 1. 1908.
Pred vojsko. Srbski minister Milovanovič se je začel umikati. Nasproti našemu poslaniku Forgachu se ie izrazil, da ni rabil tako izzivajočili in žaljivih besed nasproti 'Avstriji, kakor so jih objavili srbski časniki sami. V par dneh se bo še le izdalo uraidno besedilo njegovega govora. Obenem je dalo celo ministrstvo qsta^vko, kfitere pa še kralj Peter dosedaj ni sprejel. Gotovo je, da bo v priliodjnjem kabinetu nov vojni minister, ker je sedanji moral odstopiti. V skup-Stini ee mu je dokazovalo, da je sokriv na mnogih nerednostih, ki so se izvršile z vojaškim imetjem in denarjem. — Tudi Crnagora se je zopet začela gibati. Princ Mirko, drug sin kneza Nikite, je dobil povelje, da inspicira črnogorsko vojaštvo ob hercegovski meji. Princ Mirko je takoj izvršil povelje..
Listnica uredništva.
Konjice: Prepozno!
Gospod J. E. Weixl, Mar bor.
Z veseljem Vam naznanim, da sta moja purana — ki sta najbržč že bila bolana, ko sem jo kupila - z uporabo Vašega sredstva „Palma", rešena. Eo že 3 dni nista ne jedla ne pila, sem jima vlakih 2 ur po 1 srednjo žlico od „Palma'1 zalila. Kmalu sta začela sama zobati ter Palma piti, in v 14 dneh sta bila — kljub velikemu mrazu — ozdravljena. Za božič sicer ne bosta pripravna, a smelo ju smatram za dobro novoletno pečenko. Z dobro vestjo morem torej vsakemu posestniku perutnine Vaš res neprecenljiv preparat „Palma" priporočati.
Z udanostjo	C. Vnčntfe, m. p. nadučiteljeva vdova.
Maribor, 20. decembra 1907.
26. nov. 19C-8. — Prvo državno perotaino- in knncerejsko društvo na Dunaju je vsled skozi ves mescev s „Palms" dis<sglih ugodnih presfcuševalnih uspehov vpeljal j ta preparat v svoja velika društvena rejiiča.	__1000
SVOJI 14 SVOJIM!
i o
<3
1J&S&IL& 0 lllSfc^ailiAiA U.&H
npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za
10 vinarjev.
Mnogo, mnogo 1,000.000 K
bi že samo v našem cesarstvu letno več prigospodarili, ko bi se p. n. posestniki posluževali „Palma", ki pospešuje opitanje vsakovrstnih perutnih in dojivnih živali, jih obvaruje bolezni in ozdravi sigurno, če so belane za difterijo ali pa v prebavilih. 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v. več) prinese Palma z navodilom poštnine prosto; spod 4 K ni povzetja! Priporočam se I. E. Weixl, priprav. ži'. živil, Maribor, Zofijin trg 3. čez sto priznanj. Prospekt prosto.	1001
Loterijska številke.
Dne 2. januarja 1909.
Trst . 26 78 76 51 52 Line . 56 25 78 40 21
Ženitns ponndba. Mlad obrtnik na lepem prostoru za obrt, blizu kolodvora, ob okrajni cesti se želi seznaniti v »vrho ženitTe z dekletom iz boljše hiše, ki bi imela veselje do obrti, in tudi srednjo vsoto denarja. Kdo, pove uprav ništvo.	3
Srednje posestvo se zaradi družinskih razmer po ceni proda. Na-»lov v upravništvu.	2
T najem se želi dati hiša s 4 sobami, kletjo, vrtom, električno razsvetljavo, ugodno za penzijonista blizu postaje Poljčane. Vpraša se pri g, Simonu Leskovar, posestniku in mizarju v Poljčanah. Istotam se sprejme tudi en mizarski učenec.	4
Svinjske kože kupuje po dobri ceni. — R egler Aloizij, Flosser-gacee štev. 6.	18
Hranilnica in posojilnica f Gri-Žah, r. z. z n. z. ima 10. januarja 1.1. ob 10. uri dopoldne svoj ebčni zbor v zadružni pisarni v Grižah, z običajnim sporedom. 7	Načelstvo.
Pridnega, iznrjenega poaagača
sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovasi, p. Hoče Slivnica. 10
Zgubilo se je v Mariboru za vsakega brezpomembno pismo in ena fotografija, pa vendar dobi tisti, ki to prinese v naše upravništvo, primerno nagrado.	17
Izjana. ProMičem žalitve napram gospici učiteljici Lojzki Gorjak-ovi v lokalu g Kukovec dne 27. dec. 1908. V Ljutomeru, 2. jan. 1909. 9	Vekoslav Vršič ml.
Pozor, kmetje in fantja!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s čat mit iznajti sredstvo za rast brk i las, proti izpadanju las in z" ' stranitev prhi ji (luskin) na glav .■) je
Kapilor št. I.
Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 6 K. Prosim, da se naroči dame od mene. Naslov je: P. Jurčič, lekarnar v Pakracu, Slavonija Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Ko a rs i uČraec se takoj sprejme pri Ja ob u Jurkov č, kolar Kri-žo <: ri Ljutomera.	1029
■'i-rne
S' iü Kaufmann
t"! y na z železnino
Sforii,
pi pf roča 938 ? čl, te*:' tke (riparherd) m vriakoviNtno posodo.
Semenska trgovina, edina slovenska odlikovana in strokovno nredena in nmetno vrtnarstvo je
Alojzij Korsika y Ljubljani,
katera obstoji že 34 let in si držim 460 vrst najboljših poiskih ie!enadnih in cvetličnih semen, za katere kakovosti jamčim, posebno za to leto sem se založil tako, da morem vsem zahtevam ustreči; moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preskuševa-lišču preskušena. Ta se tadi zdelujejo venci in šopki sreži in šahi, kakor tadi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1909 se dobi brezplačso.
Z odličnim spoštovanjem
Al. Korsika.
m»
©
0 ®
Volar, vajen poljskega dela in živinoreje, čez 30 iet star, z dobrimi priporočili, se sprejme takoj v stalno službo za letno plačo 160 K v stolnem župnišču v Mariboru, stolni trg št. 20.	1064
Trgovec ob nemški meji si želi slovensko deklico iz krščanske hiše od 20—30 let, z doto 6—10, tisoč kron za ženico. - Le resne ponudbe naj se pošljejo če mogoče s fotografijo, ktera se na željo vrne, pod. šifro: „Podravski". poste restante Mahrenberg.	15
Ženitna poüudba. Železniški uslužbanoc se želi seznaniti z gospodično z nekaj premoženja. Ponudbe pod šifro: „Železniški uslužbenec" na uredništvo. 1054
Službo organista in cerkovnika želi takoj nastopiti izvežban Ceci-lijanec, dob r krojač, zanesljivega o našanja. A »o je treba, nastopi tudi tajništvo. Franc Roveredo, Organist Markt-Griffen, Kärnten.
__1060
Na]b jse (íírmouike, glasne, po nižin ceni {¿deluje Franc Bukšek, i üdelovatelj harmonik, na Bregu pri P u,u.	1049
Za vse nama izkazano sočutje ob priliki pre britke izgube najine preljubljene edinke nepozabne hčerke
Fanike
učenke V. razreda samostanske šole, izrekama tem potom vsem sorodnikom, dragim prijateljem, znancem in darovateljtm prekrasnih vencev kakor tudi za tako častno in mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku najtoplejšo zahvalo.
V Krčevini pri Mariboru, dne 6. januarja 1909.
Alojzij in Ivana Jerič,
21	c. kr. stražn. vodja v p. in gostilničar.
V t ovino z mednim blagom se
se s. rejme dtklica. z začetno plačo mes čno 7 K. Naslov v uredništvu. _________1050
Or I» ec in cerkovnik se sprejme na Z ismu	1051
Fra j Gnilštak, Sv. Barbara v Ha-
1 zali az iaija, da ima na prodaj poillagu (kliučice) za na suho cepiti (» rie portdlis. Cena po do-g<" mi.	1048
Zahvala.
Ob prebritki izgubi nepozabljenega moža, ozir. očeta in starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda
ir
Valentina Cas
veleposestnika in lesnega trgovca
izrekamo tem potom za tolažilno sočutje vsem sorodnikom in čč. duhovščini, prijateljem, znancem, in slavnemu občinstva, pevcem, udeležnikom od blizu in daleč za slovesni pogreb, in darovencem iskreno zahvalo. Posebej še izrekamo zahvalo za nagroben govor č. g. nadžapniku Lenartu. Za vse izraze sočutja najprisrčnejša zahvala.
Douže, dne 16. decembra 1908.
19	Žalujoča rodbina Čas.
*£ali¥2iliiB
Podpisani se prisr'no zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem za sočutje v bolezni in smrti nepozabnega dobrega očeta, dedeka
Jožefa Kokot,
posestnika v Turškem vrha,
kateri je po kratki bolezni v 89. letu svoje starosti mirno t Gospodu zaspal.
Zahvaljujemo se za spremstvo k zadnjemu počitku pre-častiti duhovščin', gospodu 8tranjš&ku kot organistu, kakor vsem drugim udeležencem pogreba.
Prav prisrino se zahvaljujemo domačemu g. kaplanu Vinku Kranerju za vsa njihova pota k rajnemu in za vse tolažilne besede v bolezni. Vsem kličemo „Bog plati I"
* Turški vrh, 23..decembra 1903.
Marija Ivančifi roj Kokot
hči.
Anton, Hartln,
sinova.
Jožei Ivančič,
zet.
M»rija, Ana. Antonija,
vnukinje.
7. januarja 1909,:
SLOVENSKI GOSPOUAR.
Stran ¡Z4
3 ®
V
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Hotel prt toelems v©loéé (Terscbek), Graška ulica 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vloge po 41/,0/, brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tadi na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V »vrbo varčevanja v malih zneskih daje vložnikom
domače nabiralnike
aa dom zastonj, če vložijo prvokrat ca j manj 4 K.
na zemljišča po 5 ®/0 do 5 1/2°/0, ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod «godnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih aH osebah prevzame v svojo lafet proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke.

Za vplačila po poŠti se dajejo smcrtonj pošt. hranllničn© polo£nio«.
Uradni dans ^sak t©r»ek iei petek dopoldne*
I s»? Vvrnm io mošnje u sprejemajo ?sat flaii, izjest! prszniKe ^polaiis ož 8.—12. ter ^ od 3.—8. are pobite.
oaE>aK«aBH!CT«tM-!aid tarar;
Lovske pulks
■Mi
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska tovarna orožja peter Vfernig,
družba z omejeno savezo v Borovljah (Koroško).
Kemič .a pralnica oblek H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje rezilih oblek, koža-hovin, rokavic i. t. d.
Lišpa od oblek ni treba odstraniti.
Edini slovenski zavod te 3 vrste.
hval
Naznanjajoč slav. občinstvu, da opustim z dnevom 31. decembra 1908 svojo kovaško obrt, mi je prijetna dolžnost, izreči svojo najtoplejo zahvalo vsem cenjenim naročnikom, osobito se pa iskreno zahvaljujem onim častitim p n. gospodom, ki so mi od prevzetja obrti v vseh 23'/» letih ostali zvesti in mi blagohotno naklanjali svoja naročila.
V	Mariboru, dne 31. dec. 1908.	1
Z velespoštovanjem JURIJ STERN, kovaški mojster. Maribor, Nagyjeve ulice.
_ Naznanilo.
I. Žolger, trgovec na Bregu pri Ptuju, naznanja, da je dolgotrajno bolezen srečno prestal in spet deluje v trgovini. Vabi torej prijazno vse svoje stare znance na obilni obisk; posebno pa še povdarja, da ima v zalogi vžigalice v prid obmejnim Slovencem.	1027
Odpoved pooblastila.
Zakonca Leopold in Marija Črnko, posestnika v Digošah pri Mariboru, imata skupnost svojega premoženja. Marija Črnko pa je svojemu možu Leopoldu sodno odpovedala zakonito pooblastilo, upravljati njeno premoženje.
Vsled tega Leopold Črnko nima več pravic brez izrecnega privoljenja svoje žene iz tega skupnega premoženja karkoli prodati, zamenjati ali na drugi način odsvojiti in tudi ne to premoženje obremeniti. Kdor bi vkljub temu sklepal ž njim pogodbe, je v nevarnosti, da bode se pogodba od Marije Črako kot neveljavna razdrla. Da bode se vsakdo vedel po tem ravnati, se to javno razglaša. 5
Zavarovalnina za pokoj-
ninsko zavarovanje.
Splošno pokojninski zavod razglaša:	-\
V	interesu gladkega opravljanja zavarovalnine se delodajalce posebej opozarja, da se naj zavarovalnina pošlje po odlokom o zavarovanju priloženih položnicah. Odloki se razpošljejo tekom meseca januarja. Isti dan, ko se pošljejo prve zavarovalnine, se mora poslati detailiran izkaz za 1. januarja 1909 plačljive doneske udov (po prepisanem obrazcu 5) na ono deželno oblastvo, ki je podpisano na odloku zavarovalni dolžnosti. Pri detailiranem izkazu se mora vzeti za podlago stanje 1. januarija 1909. Kasnejšim plačevanjem se morajo priložiti izkazi le tedaj, če se je v pretečenem mescu kaj spremenilo. V tem slučaju se mora vposlati na deželno oblastvo predpisani obrazec 6 Obrazci 5 in 6 so priloženi odlokom o zavarovalni dolžnosti. Če se jih potrebuje več, se naj zahtevajo pri pr stojnem d< žrlnem oblastvu pokojninskega zavoda.
Če se je dal kdo zavarovati pri kakem nadomestnem zavodu, še morajo dele dajalci ravno tako prijavljati zgla-sitve, s( remt mbe in odglasitve pri pristojnem deželnem oblastvu. Če se dovoli ustanovitev nadomestnega zavoda še le po 1. januarju 1909, ostanejo osebe, za katere se je ustanovil radumet-tni zavod, do časa dovoljenja ustanovitve nadome nega zavoda oz. do odglasitve člani pokojninskega zavoda; za te osebe se torej morajo plačevati postavni snenki. ker nosi pokojninski zavod za ta čas tudi zavarovalni riziko.	14
Obilo sreče in nebeškega blagoslova v novem letu
želi vsem svojim dobrotnikom, prijateljem in znancem zlasti v duhovskem in učiteljskem stanu ter se i v naprej naj-topleje priporoča JOS. STEBIH, abs. pravnik na Humu.
IEP jplši
Dražba dne 21. januarija 1909 y Spod. Tolicini se ne bo mršila.
C. kr. okrajno sodišče Št. Lenart na Štaj. oddelek I. dne 29. dec. 1908.
Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru
se bo vršil od 3. do 8. februarja kletarski tečaj, ki je namenjen za vinogradnike in druge interesente, in pri katerem se bo obravnavalo o vseh važnih, tega predmeta se tikaj očih vprašanjih.
Število udeležencev je odmerjeno začasno na 20. Zgla-siti se jo treba do 30. januarja na podpisano mesto in mora vsak, ki se pripusti k tečaju, pri vstopu plačati zavedni blagajni 10 kron za pokritje stroškov.
Predavanja in poučevanja se vrše v nemškem jeziku. Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole.
Cepljene trte
I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, poŠta Jnršinci uri Ptuju;
trsničarska zadruga pri Sv. Bolfanku pri Središču;
trsničarska zadrnga ▼ Ljutomeru;
trsničarska zadruga ▼ Žetaiah pri Rogatcu ; 865
Cenili so na zahtevanje brezplačno na razpolago.
Priporočam veleč, duhovščini svoje
voščene sveče
najboljše kakovosti, lepo varčno goreče, po ceni, s franki-rano pošiljatvijo.
Franc Grert, 1057	medar in voičeaičar, IT3nrCb»r, Hosposka ulica.
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega, pnijenega K 1—, p*l beletfa K »SO, brleča K 4—, pri»a perje mehkega kaker pak K 6 —, veieprisaa oglajenega »«Jkelji« vrste K $—. mehkega perja (peka) sivega K «•—, belega K 10:—, pr»»ga puha K ir—, od 5 kg naprej poitniae presto.i
Narejene postelje
1* gostonitfjra, rdefejra. mtKlieta, romeaega ali beiega inleta (nankinga), pernic*. velikost 17* X H« <™i z dvema zglav»|Cama, te dre »0X58 cm, sadesii napelnjcno, z norim, siviai ofiičenini, koiatiin 1* stanovitnim perjem K 16—, napol maha K , maha K »4 —, pernica sama K ir—, 14 —, 16 —, zglavnic* K 3'—, S 60, 4-—. razpoii\ja po pevzetju, zavojnina fm	zastonj, ed K 10.— naprej poitnine proste
Maks Berger v De^iicu štev. 235, Srnuava.
Kar ne «gaja,se zameni ali poSljcdenar nazaj.Ceniki zastonj in poit. prosto.
mssmaam
Ivan Ravnikar, Celje, Graška cesta št. 21
Telefon št. 17.
Trgovina s špecerijskim bl»eom deželnimi pridelki in raznimi suhimi t«r oljnatimi barvanci. Priporoča svojo veliko zalogo kineš-kega, ruskega in ceylonskeg& čaja, jamaika ruma konjaka, vseh vrst namiznega in zdravilnega vina, kave najrazličnejše kakovosti surove kakor vsaki teden štirikrat sveže žgane. Za. pos tni čas priporočam namočeno kskor saho polenovko, sardine, morske postrvi v olju sveže surovo čajno maslo in druge delikatese Bogato zalogo stearinskih, voščenih sveč kakor onih zaBvečnico v najrazličnejših oblikah. Svinjereice opozarjam na „Lucullus" s katerim najhitrejši in najceneje zredijo svoje prašiče	spoštovanjem	Ivan Ravnikar.
t
Tržko-občinski odbor na Ljubnem daje z žalostjo na znanje, da je njegov mnogoletni marljiv nd gospod
E¥laB*iifi J&ivan9
p. d. MAEČINE,
posestnik, ud domače hranilnice in posojilnice, domače zavarovalnice zoper ogenj, prostovoljne požarne brambe, voj. veteranskega društva, bi-korejske zadruge na Ljubnem i. t. d., na božični dan zjutraj ob 4. uri, previden z sv. zakramenti v 37. letu svoje strarosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se je vršil dne 27. decembra 1908 dopoldne.
Blag mu spomin!
Ljubno, 28. decembra 1908.
Vsegamogočnemu gospodarju življenja in smrti je do-padlo poklicati k sebi v boljšo večnost našega nepezablivega
Martina Juvan p. d. Marčin&a,
posestnika občinskega odbornika, uda dcmi.ce posojilnice in hranilnice, domače zavarovalnice zoper ogenj, prostovolne požarne brambe, voj veteranskega društva, bikorejske zadruge v Ljubnem i. t. d., ki je, previden s sv. zakramenti za umirajoče, na božični dan, ob 4. uri zjutraj v S7. letu svojega življenja mirno in udano v Gospodu zaspal. Pogreb rajnega je bil v nedeljo 27. decembra 1908 dopoldne. Prisrčna zahvala se izreka prečast.gg. dom. duhovnikoma, cenj občinskemu odboru Ljubno, cenj požarnim hrambam iz Gornjega Grada, Mozirja Rečice, Ksaverija in domači ljubelski, cenj. domačemu voj veteranskemu društvu, cenj. Gornjegrajski godbi za turobne žalostinke, cenj pevekim zborom za pretresljivo petje; da-rovateljem krasnih vencev in vsem, ki so od blizu in daleč v tolikem številu prihiteli spremljat rajnega na zadni poti.
Hvala in Bog povrni vsem! Blagega pokojnega priporočamo ▼ blag spomini
Ljubno, S8. decembra 1908. Martin in Marjeta Jnvan,	Franca Jnvan roj. CiraJ,
starisi.	žena.
Matej Ciraj p. d. Marčinko,
tast.
Franc Jnvan p. d. Bati,
brat.
Franca, Mica, Martin, Franc, Ana, Miklavž,
otroci.	26
ilan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvariuo, tudi za vse vrst žgaaja in likera.
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogi tsko in radajnsko kislo -«»esMK- vodo, galico, žveplo in rafije.	iao
jamčim za dobro in solidno postrežbo.
Mevesie in žcl "ni
najdejo velikansko izbiro za obleke in perila v trgovini z manufakturnim in konfekcijskim blagom
na. E.:ŠEPEO
MARIBOR,	»rajski trg št. S.
Sisroji k svojim!

Premog in flrva
prodaja, ter stavi tndi na dom
A, VERTNIK
trgovina z mešanim blagom, :: premogom in drvami ::
Maribor, Koroška cesta.
No«£ trgovina
Fr. Bareš,
iir&r, očalar in zlatar
ijjiv^	na
¥ ^aMRUPU
TsgiitlioIfEifa cesta 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niki&suh ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Tal popravki se točno in hitro izvršijo. ::
■ Slovenske gospodin e!!
Zvezdna" cikorlja
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je res slovenski iz-
Varstvena znamka. "	Ciftlsk«
Zakaj l

kupujemo pri
JOŽEFU BLAGA ? MABIBOBU,
TegetirafOTa cesta šte*. SI.
s»-Zato!
£ • • \ i
ker »e tam dobi Hajboljsa blag« po &sjnli|I et&l Is sicer za jesen velika iibir za molke in ieasko obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko Ja moSkei perilo, vsakovrsten preproge, vse najboljša vrat«. :: :: ::
Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufakturnim blagom
feliks rop
SISARIBOR, Poštna ulica št. 8.
1
v veliki zalogi, kakor tndl matraee, ¿Ivani,
otročja pocteijo ter ogledala po najnižji eenl.
Frais Pleteršek, Maribor
KoroSka cesta it. 10.
Hodita gostilna
=== Pri pošti =
Tegethsftv ■ owta 49
priporoča vedsu eveie pivo, Izvrstne domača vina ter mila ln tople jedi.
Hap, Medea.
Tovarna n glinske izdelk
a
v Rašju
-/dolnje b parnimi stroj' !a najboljš«, 7»čln»t presit* {.'line pritnane najboljša izdelke, kakor: pf.fJofovaca y. irezno in vsaiovr«too drugo strenno opsko <j}peko as zid za oboke, dimnike, rekonSara -opeke, plcMa sa tlak, lončr-ne cevi itd. po najnižji ceal,
Zal-ga tudi » Maribor«, Gnuraka «Mta, feMat.nar'* JL «H«»«*'*«
Slavnemu slovenskemu p. d. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Hariborn Šolska nlica štev. 2 nasproti kavarne ,Central'
Moderno urejeno brivnico.
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
ITAN BLRGLES, brivec.
Čnfte
» ji
Velikansko zalogo novega modnega ter volnenega blaga, najnovejše vence in cvetlice za neveste priporoča slovenska trgovina
Jos. Druškoftič Slovenj gradeč.
POSLANO.
Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne morem prodajati, res je pa, da so mi pobili tri table z napisi in okna na stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi ca trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške in Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno prodaja. Vzorce pošljem proti vrnitvi
na vse strani franko in zastonj.
R. Strmecki, Celje
Trgovska hiša z mannfaktaraiai blagom na debele in drobno.
svet.
SlflV Bl^tfiH in ce^emu okraj11 80 priporoča, da kupujete WlwV i JJidvIlv/I svoje vsakovrstne potrebe pri trgovcu
= AfciOjrzur imviuk —
pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
Postregel Vam bode gotovo zadovoljno in zanesljivo najceneje. Zaloga vseh strok blaga: za raznovrstne obleke, špecerije, semena, železo, železnine, i. t. d. Kupuje vse kmetijske pridelke.
NB. Sprejema tudi zavarovalnino in daje v tem oziru
Edina narodna steklarska trgovina
FRAN STRUPI, Celje,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstaih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. iVh debelo — Na drobno!
Podružnice Spljet, Celovec :: in Trsi ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
Kupuje in prodaja srečke in i se vrste vrrdnoatuih papir-
koči račun ter jc obrestuje pn čistih "A |u j«*' P« «Inevneni k ur su.	—
Delniška glavnica. K 3.QOO OOO. — Re tereni fo»d K 3QO OOO.__________
sprejema vloge na knjižice in na te-	Q|q
Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::
Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavaik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po Itlri oilai«»tU.e ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kap talu. Reatnl davek pUčaje hranilnica sama ter ga n* odteguje viagatiljeal. Za varaost vlog jamčijo okraji : Gornjlgrad, Sevnica, Šnurja, Šoštaaj in Vransko in rezervna zaslada, ¡¡atera znašata v ¿o nad 280.030 K. Zato razdeli znatne svote v občeKonstne ia dobrodelne a ime M za gori uavedane osraje. Dosed ij je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K različnim učnim zarodo<n in za ustanovite' slovenske obrtae strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambatn in v kmetijsk » gospodarske nimeae nad 2.000 S, skupnj tedaj nad 45.000 E. Slovenci, poslužujte se
in^nnčtaiofcl/a hfonilnina Prl nalaganja svojega denarja ali kadar lalagate denar za mladoletne ali
JUZnOSiajerSKB nraniinice „rova«« in zahtevajte pri mSnriŠtilip^kn hrani h rn
sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno lev |U£IIUdiajC 3i\u in aimiiou.
Za brezplačno dopošiljatev denarja so položnice c. kr. poUnobranilničnega računa št. '.8.3i3 vsakemu na razpolago.
SLAVIJ
je največja slovanska zavarovalnica,
proti požaru in življenju.
Rokavice
vse vrste
hlače iz nsn|a, naramnice, razne bandaže, kakor na pr. kline pase, trebnšne obvez«, snspenzorije itd. nmetne nde ter različno v to struko spadajoče delo lastnega izdelovanja, priporoča po nizki ceni
Franc Podgoršek,
bandažist in rokav ičar Karibor, Grajska nlica 7.
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v
re^istravana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski trg šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen Adkr).
Denarni promet je tel*oni osemmesečnega poslovanja čez: en milijon kron.
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4proti 3 mesečni odpovedi po 4l/3. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštno hranilne položnice na razpolago (šok. konto 97.078). Rentm davek plača posojilnica saoi/.
posojila so dajejo
le članom in sioer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%j na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5Vi% na osebni kredit po 6%- Nadalje izposoju]e m zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa n kdar ne presngajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, strank» pUSa le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopci iac in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, iiviemSi praznike. — V uradnih urah se sprejema in ir-p-acuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8 —12.
dopoldne m od Ž.— popoldne.	6
f< tlKlrt* Ima tudi na raK|iol»a d imtiCf hranllnr nwblr>lnl r1.
Isdajatolj In wüoinik : KatoUiko tiskovno droitva
OdsfOTonit n»s>0Bià . Fra Rakovft.
Tita ti«ts»nir «v. Oni* v M»<-.