ti. ŠtGl/IIhO. v Ljubljanu v sređo IZ. aprila 19ZZ. LB. teto lthm\m vsak dan popoldae, liTiemtl netelje ta praulke. fns«rati t do 9 petit vrsti 1 D, od 10—15 petit vrat k 1 D 50 p. večji inserati petit vrsta 2 D; notfce, poslano, Izjave, reklame, prekliei petit vrsta 3 D; poroke, saroke vclikoat 15 vrst 30 D; ienitne ponudbe bese U 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede tnseratov naj se priloži znam ka za odgovor, Uprarnlitvo „Slov. Naroda" ia „Ifiredaa tlskaraa" Knaflova vlloa it S, prltllćno. *- Telefon it. 304. Ureiaiilvo „Ilov. Nareda" Kaaflovi oiloa »t S, I. aadatrojle Telefon *tev. 34. Doplee eprolema le ped^taane la ladaatao Iraakovaa©-MP" Rokoatiaov se nm vrata. ~f»M WtT Posamezna itevilke: II v Jugoslaviji navadna dnl 75 par, nedali« 1 O v inozemstvu navadne d«il 1 O, nadalje 1*25 O Poitnltia pldCana v gotovini. ».Slovenski Narod** veli a t LJabl;anl !n po paifcj V Jagaalavilii celoletno napr^ piaćan . D 150*— poli etno ....... fc PO*— 3 meiečno....... JO-— 1 . ...... 10 — V lao23tsAtvni celolemo......D 116 — polletno....... 1**" — 1 me«ečno ..... . t>* — 1........ 18-— Pri morefritnein povllanj'i s« \ma da^jŠ.i furnčiftas dopltfttt. Novi nflroCnil.i na] požljeio v pnriČ naro*n;no ve.Ho ^""T" p> nnk#ee'#». Na *amo pismena nai-j-JUa Vrc posMtv« denaria s i*t!i:S. Značajeu nam treba!* Že I. 18S6. Je napisal Ksaver Sandor Ojalski, hrvatski romansiier, irredno globoke intuicije, na zvršet-ku svojega krasnega romana »U noći« siedeče znamenite besede: »Oj bedna Hrvatska, skozi milijone svojih ust ponavljaj svojo većno moiitev: Daj nam, o Bog. poštenesra kruha, od-pusti nam grehe naše. kakor mi od-pušćamo svojim dolžnikom in ne pe-Hi nas v skušrdavo. nego nas resi vsdga hudega in daj nam značajev, dal nam značaiev!« Od tega vzdiha hrvatskega rodoljuba je odšumelo več kakor troje desetletij... V pogledu .značajnosti hrvatskih Ijudil pa se kakor ie videti, v bistvn ni prav nič izuremenilo. Praktično tega voraianja nismo resili. Se danes se v naši javnosti občutl teški nejlostatek zaobuenih, moćnih osebnosti. To laklfučujeni iz onega stalnega refrena, kl se leta hi leta ponavlja ▼ hrvatskem iavnem življenju. ▼ bolltikl, ▼ društvenem, pridobitnem, icultumern življenju: »Nimamo ljudi, doraslih situaciji.c Imamo ljudi, c^lo 6Dosobnih, a nišo •«U Uudie, nišo znaCall. Njihova ćeli-na ima nekj« n^ko raapoko m večt-noma nlso sposobnf prestat! sku^nja-vd, niti izpolniti pričakovanfa, Id $e stavljajo nanie. Vsi ml ćutimo ce!o nekako na^adcrvanf* Vsi ćutimo, da so osebnosti naše starejfe generacije one. ki računajo svoio mladeniško dobo, svoie postajanje bližje vedri dobi našega narodnega oreooroda In ki nas zdaj po vrsti ostavliaio, da so one boljše m močnejše od ocih, ki Jlh samenjujejo danes ... A. O. Matoš oznaCuie svoie so-dobne roiaJce na §voj jedrnati in rez-ki način: »Naši današnji Iludie mi ni-kakor ne ujg^ijaja. L«nobe. prazne rlave. slab« đula« Ali niti ttoretsifi nfsmo Dosku-Sall resiti vprašanjo. Ne soominjam se. da bf našcl kje v nali literaturi po5kus teoretskega remenja probld-ma, ki ga je Ojalski narodn stavil na dušo. Niti GJalski. niti Norak, nftl Komarac sam, ki se Jim no moro odrekati. da bi n% pojmili vi« važnosti in težine tega problema. Dasi va-lfk čestiloc Ojalskega, ne morem so-gltšati ž njim, da je dovoii moliti k Bo^ii, nai da naitmet tiDinsk*nm na- • fe pređiovom !M rrođa dr. ff. Pl-larjtve knjige «Borba za vrednoct svojega *}a€. Po«kns fllosofiie tlovanskega fnvidu-ilizma. Zagreb. Naklada Stf. Kugli, 1922. rodu značajev. Vobče mettlm, da je to čakanja na pomoć odzunai. na de-lovanje neke viŠje sile izven nas eden izmed bistvenih momentov slabosti hrvatskega karakteria. Ker to čakanje pomoći odzunai brani hrvat, človeku, da razvije brez ostanka vse one sile, ki v istini v niem drem-Uejo. Smatram pak. da )• skrajnji Čas pristopiti k rešitvi naloffe. ki ie ob-sežena v omenjeni molitvi OialskfKa. Mislim, da je z* to dane3 Čas kakor še ni bil... Ni dvoma, da boda naši uspehi odvlsn! v prvi vrsti od kvalitete naših ljudi, In ako želimo v XX. stoletju doseći bollših usnehov nego smo jih dosegli v XIX.. moramo po mojem uvVrjenju v orvem redu do-bojjšatf kakovog našesra Ifudskeca materijala.... Ore torei za način, kako dospe-mo do potx)lnih ljudi, do močnih po-•dincev. do značajev ... Nalašč sem se spominial velike-Ca hrvatskeg« romansilera Ojabke-ra. Poplavitno niemu se zahvaljujem da je rak-rana hrvatskesra narodne-ga žfvljenja. slabost značafa hrvat-skfh Ifudff postala od ran© mofe mladosti predmet sanimania. ooažanja in razmišljanja. , RazmišljaJDČ leta in leta o tem Dro'blemu stm dospel končno do za-kliučka. da vprašanfe slabosti enača-Ja ni samo hrvatsko, nego da je na-sprjotno obče slovtnsko vprt^anje. Potrditev ra to DOimovanje sem našol ne le v opazovaniu sedanjosti, nego tuđi v slovanski zeodovini. Oporarjam n. pr. na onazko Ne-storjevo, kako so Rusi klicali varia-šk« Ruod^e: »Naša zemlja je prostrana in bogata, toda reda ni v njej. Priditt in vladaite nad nami!« V tem spoznavamo kile po značaju sla-beea za »močno roko...« Nadalje na-falostno ulogo, kt to lo v minoli sve-tovni vojni igrala velika Rusija. ZIo-mila se ie, ker po značaiu svojih ljudi ni bila dorasla svojima Darrnerjema: Angteški in Francifl. Povsem precizno j# izrazi! to mfeel Kor.arac, pisoč: Ja» mislim, da to n\ samo pri nas Hrvatlh, — to je pri vseh Slovanih, — to je morda značilna noteza Inferiorne rast. kakor na* Slovane na-slvl.fa.fo Romani in Germani. Navad-no smatramo za zlobnost. ker nas tako nazivljalo. — ali če človek zdrava pomisli, koliko na% f# v Cvropf, a •mo vendarle oovsod robovi sosed-nflh narodov. onda moramo res nrl- znati, da nam nećesar manjka, da bi bili tfospodarji. a ne slukre.-------»bto- rite kaj. pa se vani bomo klanjali!« pravi Uvropa, ^>a uutlej ste inicrior-na rasa.. .< bvedski učenjak Kiellćn izrečno konsiaitra, da so ^lovani v bivši habsburški niunarhiii imeli no števi-lu većino, a Ua ]V kakovost nHiioveiza prebivaSstva bila slaba (cs telilt ihnen an Uuaiiuit!) i a S(xlha, ki hoće dokazati, da je povorc^na kakovost ljuđsketfa maieriiala Dri kovanih bivše manarhije" slabša nejfo pri Nemcih. Italiianih in Madžarih, temelji v clavnem na tem, da Imajo išlo-vanl mante zrelih, astalienlh In moćnih znaćajev. Dasi mi ta konstatacija ni ljuba, a ne moro biti DriJetna nobe-nemu Slovanu, moram priznati, da io smatram v bistvu za pravilno. Mislim pa tildi, da ie ta činienica bila tuđi oni realnopolitfčni fakt, zaradi če^ar so nas ortienjeni narodi lehko tako dolgo držali v odvisnosti... Po mojem uverjenju ima slabost karakterja pri Slovanih svoi vzrok v zfirodovinl njihovejja razvitka, v njihovi etniški ontoarenezi. Vsi Slovani so imeli v neki Deriodi svojega razvoja TSLĆtiruzo kot formo socijalne organizacije. V zadruai, v tei kolekti-vistični biološki form4 so se odgajali, so hipertrofirali kolektivistični element y psihi Slovanov. a so zanemarili indlvidualir.tični___ lako je, statistično gledano, poprečni slovanski človek slabši in šib-kejši nd nemške^a. italijanskega. an-sdeškeg-a. francoskeea. Ruska mislite! ja Kavelin fn Mihajlovski nodčr-tavata moralno slabost mskccra člo-veka. To pa ni nič drujrej?a nesro vo-jav ob^e njegove slabosti \r\ velia več ali manje hid! ?a vse ostale Slovane. Masarvk pa naofla^a nri Rusih njihovo brezbrižnost. nemarnost in leno-bo. Vseimi te?mii ie po mo!«m pre-nrlčanju kriv nedostatek sloyatiskefi:a individualizma... Zato sem se lotil nosTa ter ob-/flvljarn skromni »vol noskns filoTo-flj* 5lovan5kecra individualizma kot teoretski po^kns sredenfa. harmoniziranja in okrepljenJa oosebei hrvatskega. a slovanskega človeVa vobč«. BORBA ZA MAD2ARSKT PRE^TOL. — BndTmpelti, 8. tprllt. (frv.) Lesif!-mistl w> prlčeji z velfko propteando v pri-lof Otona II. Zftnimlvo j« hidi delstvo, da ^t It vdovt Zltt v iiredno toplih bestdth zahvalila v svojem In v imenu Ototia H., mad^arskett kralja, rrofu Appony-in M iskreno so£afje madžar^kerm naroda tm. pokojnim razkniTjern Karlom. SLOVESNA OTVOFMTF.V KOVFrRENTK. I*RVA OT^IIA^MO^lJk W»tt FKANCLIO IN Rl'SiJO. 1A.OYI> (UZGKUE MIKf. __ Gonova, 10 .aprilA CIkv.) Dan«« A*7.\\i>$ t^8 d.-*n. Arton^hill r. zaattvami raznih fl^le^fl -ij dirjajo po m^stu \v. vo-rijo ^Jane d'»lecric!J proti pnla oh, noro Frropr. V ^*j palači jf» bila \f*t\ 1407 trVfirM)vli<*T\* havka .Sr. Jurja, tak»> »© je irrtonoval nnmre^ ko]py"ij S hvpu>-r*\(*&Y, ki je vodil fo«rvr. larstrn držar-n^ca iraMja Jn kontrolo rnd drž^vnirrii dolpori. Ta institucija J^ li'a od državna oblasti pn[>olnom\ n^^viriana in ja irrj^rno mala upraTliati drž«rne finan-c* i?i -vednr»p:!» Ahčinstv* ra^<*>, da rldiv> rasne del^iracifta. da »TJ^majo uprlwinA dr-iernike in pol i tik«. Kno utv> prerl otro nr^rijo »o žf» priveli prih*»jati avirmo_ bili v Rotorem Trstr.ecn ređiu Pro«l pala-ro po^tavljena Sterilna ^«*tna pr^.r-kt i« izk"afy%T«la T.«*ki del^r^^ij! T-njn*kf» fta-uti. Mnogira pa i« lopoi rlliarnb 1n a po««hr1m mnnrijarmnfn pr>rdrnTlja.la «na:le*toe>sr« pr^mi^r^. T>1ot^ G^v^rpr^'v. V T#»l'ki d^vvrBTii pr.Iftf1« San O-ior-fflo. bkrftieni s rarnimi drfarnimi ita-•stavami. so bil<* poštarijf>»it» mire t oV liki dvph no^l^^r. V gr#nri. p^l^rr Anc1<»-Itrf Bela-fH. fa«toT>nfki ^rM!h dr*nr (■o zasedli z^!er^> mir^ po TTPtn^m rerki !taHHn*k>»ir.i nl1*^^^. P-^i^cr Albnnr^v bo ffMeli Ar">trljH in <^*»hosjnvnki. Ta rretni r^d or. tr> ra*vr*f\t<*v *o ixvos\^-Tflli Frnnfofi. k^r prrofn^ nar^t i*» Ml. da W P9 rlrfftr** l^rer r^flik^ Trntil^ po flif-^i^m in >^t tako NVr^^i^ ffrjtn^^i^ko čVm n<\.«r»rr>ti m*r{9 Nemri. Stupaj 90 Ju^o*lovini in Rusi. Po kon^nlh rV>rm(%lnn-fer<°n^^. Ta r*r^lr>^ je prl rndi frAn-coski mfnNter R » r t h n n. f>e Farti j« bil ^ojfi:lfl«Tto in r r>!>r»TAa4e«n isro-ljen id prae Fart« ja • irve^nnim ulazom otvoril konferenro in kratko is-rajrt.1: Preteklo ie f.a ▼*£ lt>t. hdVar je bi! fkWiji"Ti mir. To da Fvropa pa ni *d prišla niti fa kor.^k hlir.Je normalnomu fl:o #»podnr*k^mT7 ?irlj**nin. \ad WX) mil\)o- ' ' nor ljnđi n« i»Tor0 IH^^ti, k^r !t*)«^ *i- j *o!d prodii'j^l; BuinfiL^ tnui^^r^i I tredst^r. e* so pn>i&'prir* trg+rbmm, i manjka n^trA7.]«1^^ i:*n;*«.rj*, t>r%m k%>e- rr^a v«» kapift1 ne mo-* wwhrirU pr»J, Tojn.fffa b!%ffo»t«\nja. Y«i nam ii **c*m* r.n, f*m, 4a te cbn-ori ^** ■•' ■<--uar^t^e ta pr-'jfcaje bUr^ptanj^. Kamen te lieafe- r*riee j°» chnnT^ Err"nt. (*r© t**iaj »» kr.nferfd^ in mrur »tro^r* ^■►«\v^7.*rtire- pA rna^aja in o\ podelovanja ni ltVeeei [ rK>ben nn:'™\. ^«11rv> «tlr«ir>n»ir* rfelors- nin. rM r-^rerv> rw>tr^^iti r>^.«!#'*ii** r#>- liko vojne. Ka t*\ knn'ercnfli j« e-iWirf^ niwno Tgp.ko eoT.aitro Tln«tj«?^^e bp-#U i»o>-rainika, na poimii*^o »* w* a^^^iJU cft, ne pTTT^Rcra"*^, rv-^fTn^r*^ ■■> l^ !xe< ljr^ie in n«**,-';, k< h'^i* rdrnJ**! re# avoj* mf>*\ me. Anpao fr^cTvvšfcreli«* »tvar. V jrf»«p-"tdn.p«l:«m ori ni pt-treJiife Frrort« rrmor-i. K#>k«t^ri kTa Ti»aijn, m i pr»d rojn^ bili V-e~*k 41<*a gr>«r^ darpke orfiranlraeiio Ettu*>«oJTv> in po Tc>ini rtrntrgaftl. NfOi goepM*\r8ka finorn i« f«, Em%rv> nuj* no potrebiiA. TVirTimo sr>*Y*"«'ftrak# ri* ItAli]An*ka vtn.ia, j« pripr^T-lje*!«. ff^^^ovati n/i #^«p»v1a reki of.no^l P^ ir>p« ir» rVi«>.^ ro^it%r. ^^o]/%i tn s d«Tinrjcm in ^iafan^ mon^n4 tr&bno eo*!^V»vtLnje r**h Arbm-r. Mr^nif^ nat^in, đa ni*o rt^tftlrnierjo nj*»cort psP%** r^Tifi na* T#»!fa nffoln nnpo1iw mriK^ prftrnofi»it na^f> tnftk^rnvnoffti medu narodna dni*rK»f \po^tnl(V? HT^ODMaoro«!;- (n raver«noti rv>»amnikoT.« Gortvr pwr*T»*»r!nll:?i P Iron f«r^n^r\ spr^j^lgi 9 relikkii ia §žT»i. nira odobramnjom. Govori ^rn/H^ đH^vnlV^^. p%to«ti-> j© na to koTifoironea aiddil« n^ Yoru TJovd Gf^vrcroA. Kj^sr^'T sr°vor h» bH m#tttitA Oevo« ▼a. od kod«*- H HTf>Ho^»if> M*»1p! STrffct*% da cvđkHjf> An^Hko. ima *^aj r*Jfk* irA t«£Lo nalo^o 4xi*rr**i An^rik1 R1 repe.4 Fran-^eki m!Ti«t*»r Pa-tKofi *% rv(V ■(fraril k<-»nf«>r«»irv> r in>erTi Fmn«ll*i ndtrlaSufot* prfprarii^n^it FranMU eo-d»lorati r»ri obnnri Krr«wie. Frenciia J# priAla n« konf*rwi-iv>t ^\ rni^raTl)« • ▼ ««»h ▼prn.^anifh x nAf'^olfeo T©1jt». %T* trovala je mno^o In s* rmn^o tt-«/*il*» FranHja je ▼ztraiala pl^le firoyr*:MA konf*»r<»nr« pri ttn'kaJi, kl eo MU a&le-nf^jro ir» doli-^^no rt. b^f^rm i r Cmn~ Ljubljanski Zonu. Iz*Ia It tretja UtvTDra te?a Iepo-slornega mosečnlka, ki te dan« nemara edina vpoStevanja rrtdna rd-vila t© vrste med Slovenci Novo uredništvo )• dokasala da fma trdno voljo, vzdržatt list na umetnifk! vill-ni TiafT>oLff!h prejlnjfh letnfkov, brez kričcčfh reklam in lilastanla «i icn-zacijamf. Kdor v«, pod kaSnln* ra«-rr^ramt se dane* mi nas urefa'o le-poslovne revije, ako jfh noCe^ napol-niti % razniml probiematičniml izd«l-kf kake »nove« umetnosti, 9 posku«( hrtu talenta fn s nedozorellmi igra-čami, marveC t prispevki, ki nosijo na sebi znake crele^a nmetn?ške^a hotenja In M titirajoC svojo lastnG pot, ne riede na levo !n desno, ilčejo svojefra, sebi najadekvatnejšeffa Izraza — bo moget preocenitl flelo uredn'kovo. Obdrlatf si jasen pogled preko komplicirane^ labirinta Hte-rarnega snovanla, ločiti seme od ple-vela v tef coomllk! mešanici, ko ra-stejo pisarjt fn iuSmarJi kakor ffobe po def Ju, molče rraditi hi stdatl, ke misli vsakdo, da je njejfor prri po* stuTat, na ve« Rlas kričati, rullt! ta podiratl — za to le treba osebnostL Še nikoli se t Slovendh ni jkpUko pisalo kot dandanes, H nikoli toliko slabega in praznega. Z izredno leh-komlselnostjo pisarilo danes kar rsevprek: iolska deklica, ki se bori s slovnico, začetnik, kl ne zna niti jezika... Čemu pa ne b;, saj zaslu-žek je lehak, opravilo ni težko in tiska se vse- Malo pokričiš, udariš na veliki boben in če je spfsek ia nič. ga krstfl z »novo umetnost-jo«. TI, reakcionarec, kl ne veš, da potneni netalentiranost novo umetnost! Ti, filister, Ili si domne-vaš, da je pisateljevanje delo; trdo in surovo delo, muka ia napor. Kaj Se! Pisateljevanje je naj-laija reč. Pri nas namreč. Zakaj čas je vofel im prazem in večih let se honorira z eno ali dvamc^ečno normalno plačo. z de^etprocentnfm od^totkotn tesra. kat ; se plača ra natisk in papir istevra drla), tuđi duha1 mu hočejo proleta-riz'ratl. (Tklenjen je v svoj kros:, ne more ven iz *voje province. njecrn-vim inspiracifsm ne dado pobude, njegove knjige, najs' vredne fn po-membne. leže* fn se praše" po knjigar-nah. V Slovence še ni sejrel re^peVt pred njih jezikom. Ijubezen do njih knjige še n? pronlknila v tište socijalne plastf, kamor bi že davno, davno morala- Multimilijonarje poznam, borati in rl* kulturni trgovci so v Ljubljanf fn po drugih naših mestih. W ne dado (!z principa menda?) nftl beliča za domačo lepo knjigo. Ino-zemsk! iund jim je ljubit, če sploh kaj bero. Tako precizno odklanjanje domaćih itvari, ki jlh niti Ne pozna-Jo, je zrnirom znamenje majhnlh kra-martklK dui. S taklml protlkulturnl-m! tendencami bo treba o prllikl Javno ia poimenoma obračunati, o£i*o-•ati njih pasivno reeistenco! Slovenski bogati fillMer naj se končno za-veda, da je njegova prokleta dolž-noit, pospeševati kulturna prlzade-ranja srojoga Uudstva. Ali oaj več- i no nosljo to breme tak! idealni berači kot so nr?»dn'k:, študentje, učitelji? Počermi kričite, dn je V5e za nfc. ako ne ^kusate zhr>lj*ati, s tem da matfrijelno pospešnjete razvoj? V takih razmerah. pocl tak'm duševnim in flzičnem pritiskom jo seveda naravno, da vecinnma molče na^i najbolji' in najnadarje?ieJ5i pf-5atelji, molče, ko bi morali na vas glas govoriti. Ta sumljivl in te^k? molk je znamenje skrajno kužnih razmrr. NTarjivno j> nad^liV. d* nrr.V-vanje Ifsta v opisani prilikah ni baš lahko opravio. Pitateljski honorar ni več nikak ekvivalent za njegov trud. razdrapanost časa onemo^oča kooperativno ctelo. Vzlic temu so prve tri Stevilke Zvonove dokaj uspele. — Po dalKem nre^ledku ne je zovet oglasi! O. Zupančič % odlomkom f« svoje nedovršene koma dtje. Njezov presojni, teko« verz, duhovita koncepcija zasnove In osfra karakteriracija oseb, kl nam jo očituje že ta odlomek prvecra dejanja, nam Jamč!, da bo komedija, čim ho dovršena, prvovrstna umetnfna- ?e-lett je samo, da Jo avtor čfmpreje dokonča; f njo ho položen temelj modern1 slovenski komediji. Umet-niiki nivo moderne mladinske dra- matike Je prlk«z?n v Oo!?}cv1 lirsko-dramat.^kT «Ifk! »Pri kralju Mat Jazu«. Pri.ror ie pol:: intimne lirike tn y?>-hiije tr.lilro sodobn'h reinin'sce^c ver vpra.^anj, kf ra.rbnrjajo na^ č>«, c!a povsem «nada v re^ro revijo, KM boca nuditi pregled preko vja^a to-c^a^ne^ra unctni'kc^a sriovanja mc4 Slovenci. V dranfcVem d-ln je rofe* naveden'h v tretji št^vMkl fr- T !ra^4 enodejanka iC\zt}6 bojani«, ^l^ ta-nimlvo dejanje 5e vrši v AH^^IH la je Vte prerojeno j poer*'jo muhamedanskih Srbov. V pe?n'?V<*m dflu bo čitafflia nf^''v^m o*v™M v fr**f| števMki pri-'hčenf Oradnf'.-^v >T> m?n«ki nuntr. cl1--!!?^ r.et"«N?f'i *o-netov. Oradnfkova "h*. v^»a rast-ta ne^em je mana iz •Pa'l*Kr*fi tvrd«. Tvć\ v ten ciklu Je nradni^it rree pe«rif na izust... V dniei Jtevl!|JI je ^binvfl Zvonov urednik dvofe re^m: \w. svoj^ knj-ce »Moj hrV *1%~n*tro*« \n n'adf A. Vodnik dvoje bferfr»ovresfjon!stov, kakrSni *o infd Nemci n .pr. ft Mann, K. T!đ-tchmid i. đf in k! *e Je v tretf! štetili pnčela Hižati svoil peripetiji. Je uredKtvo telo objavljati Lahovecra *Ange!ina ffldaria«, starokorotanskl toman, či^ar svefe-nalvno piipov©* .flovanje v Mosu Betferjevesa zna-Jnenfteza »Tristana In Izoide« bo či-tttelja objelo s svojo bujno fabulo, fla se bo zamaknfl v poezijepolne ;trednjeve«nce viteške svetov©. Zračan navedenih je v pripovednem delti poino drob:«a: novolet črtfc, sHk. Omenjamo samo prenežno Jarčevo *Vazo s ttiberozami«, Albrehtovo in Sorlfjevo crtico. Bevkovo posrečeno psihološko analizo »Demon«, Zor-fcev svezi odlomek »V ljubeznic in M. Kmetove akvarelne sl:člce. __ Med eseji se iahaja V. Moletov po-ljudni in interesantni članek o »Umet-nosti in naravi«, vprašanju, ki je slasti za sodohma titnetnostna razmo-trivanja zetjf važno, dalje profond-not z vročim žarom pisano razpravo N. Berga o Dostojevskega Junakih in ruski revoluciji: v tretji števllki ipa je pričel izhajati esej docenta J. Kolemine »Poeledl na sodobno pes-ništvo«, ki skuša analizirati najno- vejša literarna »ribanja, kl vro skoz! novojni umetnTški svet. Anelečfnla P. S. Copeland podala interesantne Impresije o Župančičevih prevod'h Shakespearja — knj;ževna poročUn pišejo — objek'tvno in Informativno — V. Mole, Tr. Koblar, J. Vldm*r, J- Jurkovič, T. Zorec, M. Jare, Tx> Veber I. drM v Kroniki pa poroča ze-lo obštmo in z veliko ljubeznijo J. Korak o slovenski drami, prof. Ki-drič a prof. Murkovl razprav! »o početkh Jedinstveneea književneara jezika Hrvatov in Srbov«, A. Debeljak »o dadaizmuc i. dr. — Vtis prvih treh Itevik je — ka-kor rečeno — dokaj povoljen. Konč-no veljavna kritika seveda še ni mo-proča. dokler ni Ietnrk zaključen. Eno pa le gotovo: to, đa ie volja resna in prizadevanje pošteno, nuditi ob-činstvu koncem leta knjrw, kl bo opravičevala svoj obstanek z nmet-niško pomembnostjo svoje vsebine, ne pa par sto strani broiečo tiskano makulaturo- Dolžnost občnstva ic tedaj, da ceni to prizadevanje in ga gmotno podpira. ker s tem no daje pobude samo založniStvu, temveč studT pisateljem, katerlh, honorar zavisi od itevila naročnikovl *• besu s dna 6. januarja. Fr*ncija aet« »a konf«r»nci delovati negativno. Nj« •trokovnjaki »o isdelali pozitivno na. lrt« sa gospodarsko In finančno obnoTO fCvrop«. Program in gatlo Franci j* js; UUr m feloU Driavni kander dr. Wlrth i« V fcasnu n«mlke delegacije poidravU konfersnco v nemikem Jexiku. V svo- (feni kratkem govoru Je nagleftal iskre- 00 pripravljeno^ NemČiie priapevati * •••mi moćnii k obnorl Erropat Nagla- •1 j« princip, da nai ao raxpraTt po- >olnomjt goepodarftkega snačaja bres 'sako politične primasi, ker fto na. kon. aronci rti narodi enakoprarni. Nemftka [elagiicija je iidelala praktična nacrte [ * Ijrv^dbo gospodarskega in finančne- «a os. prometnega programa konferwv- #», NeitiČija aastopa navelo srobodne \rg&rine> in svoboontga prometa. Seda] >o#tArljsns saprake a« mora|o odatra- {tiai! Ifeđ spk>ftno senaaciio Jo govori 1 jtrrikrat erropaki javnosti ruski dele-Bat Ciosrin. Is'jegor nastop le vzbudil t franootklh krogih odpor, drug od pa faninrij-i in r©liko Banimanje. Cifterin f* ▼ rvojttn govora ier^kel #rtrral*> pr^Bedniku T)& Facti, odlo&no 1» pa proti tenm, da bi konferenoa raz« jrravliala ssumo o točkah, sprejetih v tannesu. Ce hofe Franci ja priti % na-Slonjenoitjo Rusiji nasproti, mora pri-Toliti tuđi v rfczpravo o »ploSnem ražo-grojfeiijii. Ta točka ni v programu, dolo-ttenem v Cannesa, vendtur pa zahteva Rusija, da se izved«© razorožitev. Rnsija fc pripravljena odposlati vso svojo voj« iko ikkoi dotnor, $* snako atori tndi rraAcija.« Frajicoski ^»legat Barthoti i© takoj jfcote«tlrQl proti irrejanjem CiČ^rina to T^trojal pri tahUvit d% sedanja kon-J»#nca raspravlja SAmo o točkah, ki fb bll© doloisno t eannf*k«n proflrra-|tra- Nastop med obema j© bil pr*c#i dra-fcatičen. Cičerin je Barthou-u takoi od-jpovarjal in svezano izjavljal, dko Rustfo in Jujro?«lavlJo. Ko je mi-*tster dr. NlnčiČ odšel v kralievo pa-jačo v Genovo, je zaznal. da se se-%tanek % Lloyd Georsreorn ne more rjrJitl, keT še traia predkonferenca teveznHcov. V imenu Llovd GeorBre-"Vem je na to sprelet ministra dr. Nin-ifča an^rleški finančni minl^ter sir J^obert Homa. Razgovor Je bil o sovjetski Rusf!i in o stališču Jusrosl^viie fled« !?r!znanl« sovtei*Ve vlade. Tsto-6»sno f« naznanfl s!r Tforne dr. Nm-W^xu da rlada med Franclfo tn Art-jpfiv* noooltio jo^lairt« v mra«anhi prlrr^fa sorJet^Ve Ru5f!e. Po fran-eo^kfh \n anele??kih načrtih se ima priznati sovjetska vlada pod stedeči-ma poeoiema: 1.) Noben oficH^inf za_ •tormik ne bo odnosfan v Moskvo, đokler sovjetska Pusita n« prizna dolsrov carfstfčne Rusffe tn ne da za-Costnih rarancii z^ tuii kanital. investiran v Rusiii. 2.) če sovietska vlada •okažo Iskrenost in odkritosrčnost. Ifakor v zadniih mesecih. te dana možnott. da se Jo prizna. Politične oestt. ■■ Shod »supnifcov dsmokrsUh« stra»-ks ▼ Maribora. Dn« 9. t n te U vrlil v Mariboru zbor uupnikov damokratskt ttrtiik« m mariborske volilno okroije. Udt-ležila «• rt ]• okrog 400 nupnikov. Shodu ]t predsedoval itrtnkin podpredscdnlk dr. Vladimir Ravalhar, kl It lmel daljU otvorit veni govor, v katerem )• povdsrial drlavno in narodno Jedinstvo ter očrtsl d*-lo demokratske strank« sa uredltev la konsolidacijo nals kraljevine. Kot prvi govornik )• nattopil posl. dr. Vekoslav Kuko* vec, kl )• orlsal pozicijo demokratska stranki in oblirno rtrprtvljal o rtzmerah ▼ nali napredni Javnosti. Zlasti obSlrao Je govoril o nalogah te javnosti ter povdarial, da mortjo naprednjak! idružiti vse svoj* moči, ako hočejo zasigurati v?e pridoblrve, kl Jih Je narodu prinesla svoboda in ujedinjen]©. Nato Jt razpravljal o splošnem poli-tičnem položaju v državi in v Sloveniji dr. Albfrt Krtmer. Kritizira! Je politiko slovenskih opozicijonalnih poslancev ter ss dotaknll vollter v oblasti In srete, kakor tud! volitve v narodno skupSčino. ki se iz-vedejo najkasneje prihodnjo spomlad. Tuđi dr. Kramer Je kazat na potrebo koncentracije vseh naprednih sii. V Imenu obrttiikov ie jfovoril Ivan Rebek iz Celja, ki Je po-rival vse ravedne obrtnike v mariborskem okrožlu, di se pridružilo deTeokratski stranki. Lo\To Petovar iz fvanjkovcev ie eo-voril f> težnjsh slovcnskesa kmeta: Župin Podlesek Iz Prekmtirja !e prinesel pozdrave kmetskih somi?511enikov iz Prekmur-ja; bre?i?Vi fuv&n dr, ZdoiSek Je govoril o upravni razdelirvi slo^-enskeRa ozemlja In izrazi] preoričanje, da ostanejo sodna okrož-Ja v Posavju nedntaknjena: dr. Reisman le rarpravljal o kulrurnem deTovanlu, c. Biz-Jak pa !e ocrta! zahtrve obrtnl^kega stanu. Na prediog dr. Lipotda se le sklenito nsta-noviti poliudrn tednlk za mariborsko okroŽ-!e, W se bo imenoval »Ntrođnt 11 ste. Na pređtog urednika Spindlerjt so bile sprejete resolucije, v katerih se raupti'ld izrekajo za absolutno narodno In državno Jedinstvo, ea decentrslirsciio uprave, zs ustanovltev mariborske oblast!, za povedlsco kmetijske, obrtnike in Industrijske produkcije, za regulacijo valute in prometa In za neđMakljivost lastnine bodoče mariborske oblasti. Zbor zaupnlkov se le izjavtl proti naknadnemu prepiso\TinJn davka na vojni dobiJek ta leto 1920. ter cdobri! akcijo za združiter narednih organlzadl. W so za državno Jedinstvo, iM kl imalo pozitive« gospodarski program. Okrožnetrra odboru se Je naroCUo, naj nad«11uje akcijo sa koncentracijo nanrednlh si1 r svrho Izvcdbt ▼olitev v oblastno sknpščinot = Slovenski sc^aratirenf. Za- srrebški »PoVret« p^še: \Naši Moka-ši rxrzdravliajo % veseljem seoarati-stično jdbanje v Slovenifi hi ra komentiralo, kakor da ie £e vsa Slovenija seraratistična. Razurrliiva ie njibova radost nad noiavo D«r r»ri-stašev starejra Avstriiana dr. 5u-steršiča. To ie terrboli razumljivo 7a onecra, k? ve, da blokadi ne uz"ivajo v slovaT^kem svetu nobena simnt-tije. Na Če^kem rovfvrlio o n^ s rjre-zirom. ravno tako na Pomk**n Iti niti Boicrari se iim ne laskalo. Bloka-ši neprestano aoet?rafo na kultnren svet, toda niti v s'ovanskem svetu ne moreio najt! nobe^e^a. ki bi odo-braval niibovo politično dHo. Sedal se radujMo novomu zaveznik". ki nai bi bil »slovenski narrvd« ... Vsa ab-snrdnost teoriie o slovenski samostojnosti in drz>vt fe razvMna H «»^e-<^a same^a r*nrr]*d* r»g t^vrs^nl Incr in na sovra*ni sever. T^iSji sloven-skera nleme^a se zaveda sk^rmosti z ostatim n^^T^n n?»r^dom. Ponnlni rarvoi slovenska H«?5* 'e mo^o^ 1* v našt ponnlni Viilturnf ?n noi'tfčH ^k"nnn«t? — v Jii€Ts1*»vHi. kar so dokazali Slovenci pr^d in tv> voinf s svoi'm delom tn Ta^-^at'V s Vrvjn svojih s'nov v Do^r^d^i ?n M*vprlo-niii.« To i'e vse res. Vsr nf5» ^Pokret*, takisto r)tk ie tud? res. da Je mars?VaWi fzmed ?iov^nc*v postal krne državne uprave, ne morda doma, marveč v centru. Ako ne bo upravni aparat boUe funkcijoniral. bodo separatisti, le ne prikrivajmo si tetra. rasli, kakor srobe po dežiu. sr Praktično Jugoslovenstvo. »21-Tt>t< pile*. Razpravljall in pisali imo o nacijonalnem lugosloraDStni kot rezul. tatu nafte borbe za osTobojeni«, kot t>-trenlku elite našega naxt>da, kot veliki duftevni •ili, kl spaj«, naAe duAe. Rak. pravi] a li amo o socijalnem jugo«loven-stru, o JugoslovenBtvn kot pogoju sa nas socijalni razvoj in neobhndni potre, bi za rieitev naših orjcljalnih proble-mov. Raspravljali emo tuđi o političnem Jugo^lovenaUii kot novi direktivi naSe politike t eploSn^m smislu. Poleg vft«h teh teoretl?nih raznrav pa nam manjka jugoslovenatvo ▼ praksi vsakdini^flra življenja. In ravno v naših čaMh, ko delamo pri ureditvl naSegs javnega življenja in konsolidacije n*fte države, nam je treba nanovo praktičnoga unitaH-slovenstva, mnogo praktičnega unitari-«ma. V objektirnem r&zsojevnnju naž©_ ga T»akdanjega -skupnega življenje nam manjka etalii^e širokega jugosloven-stva. Vedho govorimo o jucoslovenetvu kot predmetu izven diskusija, o unitari_ imu, ki je edina. rešit<»v iz lamotan^ga javnoga Življenja, ko pa pogletlamo okoli s©b©, vidimo Mmo nasprotstvo idejl^ ki jo propoveduierno, tožno parov-dijo onih teorij o jue:osloven-st\*Ti, ki »mo jih mi r>ednl napisali na potmei-ljivero časopianem papirju. Nehote po Tpražujemo: kai je vznok temu strahovi temu nasprotstvu, tej silni razliki med "onim, kar govorimo in kar pišemo? Odgovor je na dlanl. TTzrok je dej.etvn, dn mi raje govorimo nego delamo. Nafcernu juRoelovenstvu «rm> dali vse definicije, v»e lepe forme, nismo pa nm dali duše praktičn^ca življerna. se Cn^opttlt In tiskovna svoboda. »Ju-fostovenski list« Izvaia: V zadnlem času se mnogo fovorl In pi$o o novem n>lcov-nem rakonu, katerem naCrt bo kmalu \z-ročen narodni skupSfln!. UnraviCeno se kritizira, da se Ie nacrt Izđelal brez sode* lovanja strokovnJakov, to Je novinarlev, in đa bi motci biti novi zakon reakdJona-ren. Upamo, da bodo posland-novinarli storill vse. da tiskovna svobođs ne ostant Iluzorna. Nori zakon ne *me bftl sredstvo za ovlranle svobodne kritike in ra Sikani-rartje ti^ka, kl • pomoCio Javne besede rđravl poirreMke y državnem In narodnem IfvHenJn. Kultura in napredek vsakesra naroda se eenl po nlezovem tlsk«, kl Je od-«ev državnefa flvlienjs: v naSem Ic pr«-cej E«r>staleni narodu rm vrli veliko mislio ▼zfolevanla narodnfh mas. To rrrisllo ra mort vršiti !e v popolnl svobodnl kritik! dela rmlh, ki so momenttno wa vladi. Ve-mo, da !• del nalera tiska odr^vore« za n«ure)ene rannera In ra pooštreno plemensko borbo. Ti ljuđle so ali kor«rm>irani nd onih, ki so se kakor kobMice \tsc11 na naSo zemTjo. da Jo opttsto?iio in lzt>iiHo niene nalboMSe srke, ali pa so strastrrt strankarjl, kl zatrorarjajo na^Tah^o rrvar, samo da Je strankarska. Ti polavi so tuđi drufod ter se ne moreio preprečiti potnm zakona, Edir?! lek Je Javno mnenle, kl reairirt na mizerno nlogo takih časopis^v. Pkstremno opozicilonaino časopisi© v naši državi je izfubilo v strankarski borbi vsak kompas. Vsak, kl ne trobi v ta rog, ie lopov In izdajica naroda. Sodnijske tožbe ne pomagalo, ker se preveč zavlaCuieio. V tem smislu mora novi tiskovni zakon po-spešiti vsako postoiJanje in preprečiti, đa bi sa \\%t odgovarjali ljudje, ki nimaio na-vsezadnie z listom In novinarstvom nobe-neza posla. Dalje Je treba, da mafcarl r drastičnim! sredstvi prepreci vsako akcijo za sfrjenie plemenskeet sovraštva. Potem bođo izg'nili rudi oni novinarski apašu ki mfslijo, da smejo brez v^ake odgovornosti ruSiti vse. Novi tiskovni zakon mora biti Izraz naSe svobođe, istočasno pa memento za cne, kl bi radi naSo svobodo unlSMI. = Nov dnevnik. V Beogradu Je pri-Cel izhajati dnevnik »Novi list«. = Uspeh genovsVe konierence odvl-sen od sporazuma med veliko In malo an-tanto. Ob prilikl pređkonference zastopnl-kov male antanta zahteva Miliet v »Petit Parlsienu«, da bi se moral §e pred konfe-renco za^otovlti sporazum med veliko In malo antanto. ker le od te«ra odvisen skoraj ves uspeh fenovske konference. Franci Ja mora nrlnestf v Oenovo p^^itfven nacrt sa evrrmsko ifo^"ođ?*rsVo v?po>«:>>nr38lc^re 5* umevno vzhrtdila Mvn PofHiti<* v V*tik*»mi. ker po lm'**li nek»teri t\1M ^o^toian«tveniki in ri*-«ti kjtrriinnl Binletti. ki Je poro^ll K^r-ia s ZHo, dohr© tJtenn© »rreTT* t n1im. Vatikan J© prirrtM po rtrTnlrju nastali noložal in se tud! TK)rai?*l * drlavemi, ki nasleduielo t»cW!onav^ko monarh lio, kakor Je tud! nbtel odvrniH od iebe viuk mom o kaki rrezi i lerittTnieti na Dttnaiti fn t Budimpešti. Poftntj« ob kruti pssročnega Mrfrega w?w«n« n# more oviratl Tatikandcih krogov, *» ne M rideli, đa je madžvuke lerititniste radel te*ak udare« m •mrtjo Karia Hab«-burtkegra, ki |ra Je anUnta. proglasila sa odstaTlJenega, ali k*r je bil kttman, !• T«btijal pri Bvidisr«lrMn Tiarodti turi! ▼ Icimanstrti Tedno neko privlačnost. Kardinal Czemoeh jte pred konklavora in po konklavu t Rinra pon'c>TTl0 ffovo-ril B najVDlivneJSiini člani «v. kol^Kij!* o YT>ra$anju Haheburžnnov jrlede mad-f»r8k*«ra prestola. Seveda ee Je moral prepričati, da raSuna Vatikan prerl-v«em • pitu«rilo t novi Evropi, tndi kadar se laČ njegfeve?a blacroslova tbt-^rne nad grobom onega. kl predstavlja preteklost. Te norme *♦ ie dr*al po pre-mlrjti avesto Benedikt XV. in dril •• Gospodarstvo. ' Ali J* UfUAovitev bon« v Ljubljani potrebna? Na. mt>ja razmotrivanja o tem sedlaj v Ljubljani eproienem vpra^anju J* odgovoril pred kratkim g. B. 1L S. Po vdaril Je, da vai pomisleki loper uita-novttev iiubljanfike borze Uvirajo r^ć ii ratloga, ker je borxa, za LJubljano >aliquid novi«. Zajedno pa sveni, d« tuđi prav na lahko iz njegovega opiso-vaTija borznlh institucij v raznih velikih meetih In tujih drtavah tipta melo-diia, na katero se poje in prepova znv na, po miallh mojega ceniene^a borine-ga na«protnika šo ne zastarela. pesemon >Ljubljanca dolga vao itd.< — MogoSe ima g. B. H. S. prav, v»aj v nekaterih ozirih ali pogleilih na nai horicont, ki Je njemu in f* marsikonm dragomu jto-orek, preni/ek in prem.ijhon. Toda r*% ob Bvo]*»m ^aeu in na pravem mc^tu! ^e bi se dandanas jedna ali druga bolj od-prta glava domislila zidati ali pria nikjer, kakšen dohičrk bi imelo ravno naš© gospodarstvo od borz© pri na« v I^ubljnni. PopolnomA pravilno je nazirauje, da ima vsnka V>or-«a za pvoj plavni riamen in Fmotor olaj-ftanje trgovine, regulacijo blapa in vrednot ter njihovoga prometa. Ne srne »e pa zopet pozahiti, da ee ravno manj-Še i>orze lelo rade zlorabljjajo v spekulativne namene In da se ta tako vzviio-na institucija kaj lahko in r>R noč epre-ro^tii v zatoSi&če in rbiraliSče nam in rsermu sv^etu ^oprnih veri žn i kov. Tako bi se tudt na primer ena izmed prvih nalog vsake borze, namrec koncentracija ra*polo*ljivega blaga In « tem vezano reguliranje een ravno nri naa popolnoma in do dna izjalovilo! Kajti % uFtano\ntvijo borzo pri nas v Ljubljani, hi ee dosedaj vsaJ deloma na zagrebški borzi OflTedoto^^ne devizi na mah porazdelll© na dve tr5i-fcči. Na obeh krajlh pa bi hipoma naato-pilo pomanjkanje d^vls. Ta pojav bi lmel fcopet svojo neizbežno posledico, da bi lagrebSke banke __ ali pa v na- sprotnem slučaju naSi ljubljanski ban-ftni zavodi, — kateri bi in bodo hoteli svoj© potrebe kriti, za vsako ceno foa> •irali nakup na na£e*n trži^cu, In ko- nee vseh koncev bi bil,__to se te sedaj lahko pribije, da bi-pe t>ri2elo medjsd-bojno splošno znano in primano draže* nje deviz. To draž<*nje seveda ne bi imelo ravno mijboljšega uspeha ua tečaj*. O tem sva »i fc g. B. H. S. nrenda na ja*nem in bic&t brez vsake polemike. V prv^ern mojem članku omenjeni clearing-način bi si cer tuđi odvzel Za, jrrebu nam potrebne devize. Toda za. Jedno bi eabranil draženje teh deviz po zagnpb^kih banknh. Razven t^ga bi tuđi eventualni vsakokraten ostanek pri na* lahko prišel na zagreb^ki trg. Nepojmljivo mi Je le, zakaj da hi za ta elaa, ring rabili v Ljubljani borzo, ki mu jo le v toliko potrebna, kolikor se tifte ustanovitve prosečmih tecajev. Za ta n&men tečajev so nnra vendar žfc sedaj kar dve borzi na razpolago, Beogradska in r>a Zagrebšika. In rsaj ka -sedaj nam pač ni trebn iti v tretje. Malce preveliko po tezna se mi nadalje zdi trditev g. B. H. S.» da bi z ustanovit vi jo borz^ od-padlo in zginilo >marsiknko od komi-tentov posredno plačano mesto arbitra. ž*rja.< Sicer n^ vem, kje in pri kate-r i banki je običaj, da -se uradniki plar čujejo posrednoodkomitentov. Ali toliko vem da pri nn?ih solidnih velebankah ta cudnl >usms et abususc ni v navadi. Pa rudi 6© bi bil, bi mu borza sigurno ne odpomogla, Vec ali manji ponesrečena, so mi konečno do-fdeva tuđi njegov« mlstl, da naj bi se potom efektne borze pričelo navajati naše kmečko ljudstvo In bo. gata&tvo na ftr>eku!acijo z vrednost-niml papirji. Dandane* je Že — kakor povsod — naeon in na^njenj© k nere^ eln^mu zaslužku tuđi pri n*s ie i tak već kot pre/veliko, preTazvito. Zavoljo tega se mora ravno na nasprotnem koncu pri?#ti vplivati na naše ljudstvo v obče, Rinuti na na gotovo nj^eove kro-gs. S pomočjo borze pritegniti našega priprostega in r>a nelrkn^enega kmeta na sama na nebi spolzla tla borme Igre b vredrvoetnlmi papirji, ki imajo ven-oVrlfc vcasih tuđi precej spolzek rsp Se relo za po«T>o^ftrskeflra borzijanca, ne knže in se ne bi obneslo. Ta in tak projekt tedaj odlofnb in principijelno od-klnnjamo, k#r prav zelo dvomlmo, d«t bi S© fHT5reCilv^ taka >agTarna operacija ali melijorarija.« Po takih ptotlh sr» pae ne da doseći idealni dl] in pravi namen »votiklhborz. A. T. • • • —« Dobava totabov. Rivna!ctjst>o drrfavnlb Železnit ▼ Subotld razplsule na dan 15. mala i 1. pismeno ofertalno Bcl-tidlo riedc dobave 250 kontadov kožufiov In 300 komadov In-arkih kožuliov. Predmetni oglas Je v pHaml trfovske In obrtniSVe zbornice v Ljubljani Interesentom nt vpo» Cled —k Madžarska nopmTlia na 17-jjradi ioloznira Zn^nr-Knin in dnkl»»r , n« dol»o avobodne rone xa trpovin<\ ; nujno trr>ha prošla«!ti T.^uSf^r 7* pva-boi].*io luko in zAprcfiti ir^oliovnnj© umdnikov. Po eni «strnni to?.iio Ttnlija- 1 ni, (Li Z.inri. /J n bo'lo tn"kr> nndaliovnM. j V> It.Oiinno' - Zndni kmalu kon«*«. 1 Drusr^rr.** tiiH: no 7ftp1n^^^! I —K Državna borra dela. Pela f?Je1o: kllrC.ivn'Čarll. viničarske družine, nnt*karll. natakarice, " vijaiii, trjovskl sotrudnikt, prrKlaislke, -arjl. đninarice. peki, mli-nar?i »sedlar :*arni?ke moči, rlupe. vrgo- . Jitelj'ce vek' , valerke !td. V delo nt »prejme!^: rudarji. zidari!, te«arll. mlzarjl, ^tro^ni k11rča\Ti!čar1l. *oKara frre Francija, kam ffro Evropa?c, v kntori t navaja kot jedem prlavnih vzrokov b*~ danjo kriz^ in zajođno kot veliko n*v varnost dejstvo, da »atmetijfiki rnzitMl trudi 1 vso silo, da bi strmoplnvil Industrijo. Ta razrM utf^gnp> sluMti Bplo-incmii goepodar^kririu upadan ju, ako •o njegovega delovanja pravo&asno n« tajerci in ako so ga no loči % provid-nostjo In b primemlmi oziri "od duha ikovraštvA, k1 ae je prHi imenovnl vt>^ni duh, sedaj pa »e lm«niij^ kmotijtki duh, katerega je do<*la navdahnjen. Calllar xxx se boji kmetpk^ga cibanja, katero je *e neki an.srlaSki fnntaet ozna^il za >the £reen risinge, t. j. ra zeleno ^banje. Caillaux kar b^«ni preti boljSovi-kom in ridl. kakt> kmetijpki ?o%ioti stopu 50 Pc« ni!»ko rno^o in ^e uvnjajo v ve« produkcijski sistem SreiiniT» Evto]>«. Prod o^ml mu l^b<36 besede Gorkoga, ki je rekel, da ogromno kmrtij«kt> mor-je zavlada vsepovsodi. Caillnux trepeta pred mislijo, da bi eo to pribanjo pro-nwlo ćelo no. franeosko poljtv Am^ri« kanec Hoover je bil kvojčaa iirilnki diktator v svoli đuzeli. Ta trd) prrxl«i, da feteje stari Kontinent 100 milijonov prebivalcev več nepro jih more prezid ijati. Pred vojno jih Jo preiivljal samo potom Široke dobrotvornosti intenzi\"n« industrijske produkcije. Zeleno cribanj« ■s^ občuti zlasti na Bavr.rskfrn, k'(r zbira pod svoje okrilje kmeto >I)ni!orri-partei« in so ustanevljAjo kmetijska ibornic^, ki odiDCTijeio pri vladi in v d^želnem zboru po svojih zoFtopnikih v vsoh knretiiskih vpraSnnJih. N'a Mad-farskem je živahno kmotijsko pibnnj<% in r Avstriji «d že ka?.o]o nrknko pravi kmetijski so\-j^ti In ve tako formneii« so naperjene proti industrijalizmu vf»-likera mosta. Tuđi r I talili že dviirnjo plavo affraroi potom ljudska strankB. Caillatuc vidi žo nn rnznlh itrnneh Evrope kmotijske sveto. Kliub vsemu svojemu strfthu pa si iznajdl^ivi Cnillaux ima kaj hitro pomagati iz >zM«*ne n*-vtirno-sti«. Prnvi: Ako bi bil jaz, Cail-laux, danes v Rusiji, bi mo poslali kot delegata na genovsko konforonco, kn>-ko hitro bi se u*. I vol v novi režlm!< Znto pn misli, da bi bilo dobro pr«*. ! vz^ti sintezo demokracije vzhodnega tipa in mslcpvcra sovjptizma. Parlamentarno skupščine naj bi obstoj.ilo, ftmpak samo s politifnlmi pravicami, vise vod-«tvt> dr7a^*neca gospodarstva pK bi s« moralo lzroćiti novim organirmom Cdr-favnemu po »pod nr^ketnu svotu), kate-rega bi sastavljali po većini zastonnl-kl intelektualnih In rmnualnih delav-ccv. Caillaux koneno no v* dniRega n<*gtv prlporo^evnti žo znani rokon-Stnikcljski tehnlčni projrram, t. j. r*z-deljevanje surovin, mednarodnl valu-tarni sporazum itd. Da ts& razvija v povo^nem c>«u Irm^-tijsko gibanje v Kvronl bolj kftknr pr*y| vojno, je umevno- Sai verlno boli čuti-mo poTfianJkanjo kmetl^skeca dola in veđno bolj »e napln^a, da treba ta obnovo E vro po posvetiti vso skrb tuđi kms-tijsketnu delu. Kbnfert»nca v O eno vi bo iinola y glavnem gospodarski rnn^aj. in v gospodarskih vnr*Sanjih stoji v otrpredlu km**tljjstvo. Or^nizncijo kmf- ; tov ja 1© pozdravljati. Kako se mrvlU ! In v kake srneri kren<\ p^ \& odvisno tuđi od lzvenkm'tiiakih fflktori^v, kateri morajo sodelovati, d\ se \*Ano gibanje ne naperi sovražno proti driicr-mu, marveč da krencio rnzlijn^ to^tk)-darsk© smernico n^ skladno pot ki vodi do obnove splo^nccr.i go*nof1-arstva v Evropi. Pote-m s© ne bo h«*j >kmeth'-skih sovietovc in mozte Cflillsuxoveira ; tipa stopilo ▼ ozadte in * numi lrtrin« strah pred bojem med kmcti]atvom In i iodaitriio. 84. štev. .SLUVENSM IMAKULT, One 12. aprila 1922. Stran 3. Dragi sestaneh o Rapalln. — Beograd. 11. aprila. (Izvirno.) Kakor omenjajo listi, med njinii »Pravdac. $o bila na včeraišnji sdi ministrskega sveta Drečitana poroči-la zunanjega ministra dr. Ninčiča o poteku razgovorov med njim in ita-lijansko vlado glede izvršitve rapall-ske pogodbe. Teh poroci! o seji izdani uradni komunike niti z besedico ne omenja. Zunanii minister je izja-vlL da skuša italijanska vlada doseći junktim glede Zadra in Baroša. Mi-nistrski svet je sklenil. da se v zaae-▼I definitivne izvršitve raoallske po« godbe ne store nlkake koncesije in nikakl kompromisi. — Genova« 11. aprila. (Izvirno.) Glede razgovora zunanjesra ministra dr Ninčiča z italiianskim ministrskim predsednikom De Facto in zunanJim ministrom Schanzeriem oz. drž. tajnikom Contarinijem so znane ie de-loma nekatere podrobnosti. Zunanji minister Schanz^r je iziavil. da želi Italija voditi napram Jugoslaviji po-polnoma »novo politika« Naglašal je novo bazo italiianske politke. na pod-lasi katere bi se moglo doseči spo-razumljenle glede Izvršitve rapallske pogodbe. V bistvu je dosežen sporazum. Razgovori so traiali v soboto 8. t m. in v nedeljo 9. t. m. Naš zunanii nrtnfster le po končanih razgovorih fziaviU da je zadovoljen z rezultati drugega rapallskega sestanka. Razgovori pa so imeli povsem informa-tiven značai. V kraljevi palači v Ge-novi so se razgovori v nedelio nada-ljevali med dr. Ninčičem. Schanzeriem in Contarinijem. — Genova. 11. aprila. (Izvirno.) Ko se je v nedcljo 9. t. ni. zunanji minister dr. Ninčič vrnil iz Nervija, kier je bil daljši sestanek zastopnikov male antante. ga je obiskal v Santi Marsheriti v hotelu Giuffliemina državni tajnik zunanjeea ministrstva Contarini. ki vodi sploh v zuna-njem ministrstvu vso evidenco in kontrolo o izvedbi rapallske pogodbe in ie obenem predsednik takozva-nesra Jadranskeffa odbora. Contarini je našemu zunanJemu ministru lzja-vil. da je preiel od ministra ^ehan-zeria pooblastilo voditi definitivne razgovore o izvršitvi raDallske po-sodbe. Razgovor ie traial eno uro. Contarini je iziavil. da ie zelo težko resiti vnrašan'e in naelašal stališče italiianske vla-ie, da se obs stranki izjavit! za to, da *e resi vora«an?e Re. ke In Znc'ra istcčas~o. ZunarJi m!?ii-ster Cr. Ninčič ?e od MI ia oredlos ter odločno zahteval, da v »svet«, in *icer v N^mČIjo, Vicr bodo najprei koncertfral? v Mfmchnn. letimo Iz srca, da ^e ure^ničijo nade, ki jih goilmo m! o ni!h I oni o samih senf. V CeTJu *o ic:rnll ti'di »Menuet* Se skoraj nezna-nr«r« tictmz^zn komprmt^ta SlavVa Ostrca (n?!tMfa v CeTiitV kl ?e ^ to sVUdHo doka-7b1. ćn fe ^nrefno obvinda nff^foničnl sla-veV. H"f «e i»veljaviu v^sk inftnmietil enaVovrp'ino Niesov ^in^ Je moderen In Važe vnlfv iTrm»-r«i?onf^^čnfh ^rmj fDebn^-sv, rr**-a modernaV. ^re^enetiflv« Je, da fm* vea5lia umetniSKa raz na tsii*Kfvo ?rrrtV. Uđni.r. O. U. v I i!-bnani. Tehnička srednifi *>la. — Predsednik R. Jakopic, t«mik *«ntel. — Var?fitlnc! fn »K«*?!«« sa njarlbor-«kem ^dru. ?rcčno n^?lpwn nr\'*m^ irv •?:ttsh r ?:o"tfov«nTe?Ti ^e. Ančice MitrovtCc-ve, y je v radnM^ drrh r")-o\-m r. rdo-hravan'fm nastopi!« v c?veh «r>eret?-h na. ftdru KT«rod«ec* gledali??« v Msrrhnrti, je v nedelio dne 9. t. m. «lfd*!o sott^va^ie v vfčfcm (nn^amVlj^kem) jrnsto\r5nfti. Hfr-ceTovska dr^ti^a nar^^a dr?»nia *Vnri-na^ je imela sama na sen! t*ko privlačno s'lo. da je b?!a h^a *«Va prln*. kaVer *> ni bf^a pri nobrnf drami. Te^« if odirovo-riti vit vnra^anre, kđo izmed Var?fdT"cev ?e nnt^olje zastopal svojo ulojro; f^ali so ramrec vyf prav dobro. Ve?ina m^^fh ie dala prvenstvo ST- Mltro\-ifevt. a nežnt spol Z. Tepaveti. mladini nt g. DtibMiJu. Predstava sama Je napravila clohok vtfs, čepnv vcč'>a ni razitmela hrvaSčfn« v tem nareč-iu. Ostalo pa je odprto vpra«5an!e, spada li ta drastična drama ra naS odsr? Na noben način pa k t«j drami ne spada naša nefna mladina, katerl bi se moral pristan B&rav-nost zabraniti. — Pojasnilo um cinik om. Na drusem mestu objavljanv* oficijelna obvestilo o prireditvi jnsosloveuske rarstave t Beogradu. Pravilnik ra tr> rarstavo se fe se-stavil v sporazumu z državnim odboro« in vseh organiziranih umetnikov. Potoji so prav ugodni. Neorjanirirani tim«tniki se rastave se vrda rudi lahke ndeleže in S. U. J. O. U. ie pre\T»lo tndl ra te po-sredoralno vloro. Kot posamne r««stavlja-joče enipe pridefo v noštev ra S^ovenij© »Drti$tvo slov. upod«bljaiočih nmetnfkov«, klub *5ava«, klub ^Mladih« ii klub »Gr*-har«. Ti iEbereio z lastu© stro*© Jurvjo de-Ia svojih č1anfxv. Dela v klubih (dmštvfh) nevčianjenih se bodt* morala *re*!eda(1 H3itai«dno sknpfM* v Beocradn. kar iz teh-ni?lWh rarlorov «© srre dmrace. — Ktlrof je torei rarvidno, se vrSi prinravljalno de-!o na dvojeii način. 1. Drnstva iw klubi zberej« umotvrtre svrvjih članov ter iih presolaio. t. Udruženje vodi vsa tehnisTca dela (dopisovarie z osredniiTti od^or^m, ptVovanie. po^iliatev timot%*orov). Ta sledria dela vod? Udruženje tnđf ra new-Kamrirane nmetn?Ve ter fe tajništvo vsem slov. trnietniVom na rarnol^^anje. Ustmrne frfnrmaciie dafe tajnik ?. ^antei vi»ak ?e-Mek od 11. do 12. ttre v Teknlširi ?r«dnii £©li T. TI. Drmisom $• treba *ri1»žlti ctim-ke rn o^Tr^j-or. — ff. Slenkiew?erevl remani v n«vew nrevmla. FCo smo pred le« dobili slovcče 5TrnkTe"wicreve rnmane ▼ sfovrnsVem pre-vodiT, Je v1ad*W ^a nfe povsod veliko na-vđtifenle, in ??• danes fe po na*Hi »avnili kwjiz"n!cah rfvo iv»vpraUeva«te po njih. Žal. đn so rnren *Hr*Ćhine Polanesidh« 3Fo vM ramrodiini, MalftVateH pisatei] Je rnal ©ff-rlAMti Sirnke litid^e ma^e hilč© kikor SienVfewfcs. Nir^nvi r?stor1?n1 r«mnn? 50 pravi evancelij nesebfčne^a patriotizma; tip? n*etrovfh po^rfvovmi^ih fnnakov «o postali ideal police mladine, ki so f« na-vdu^evale v teških dueli nesTeče. SfenMe-wlcjra kot roman*r>?«ea pomalo dandanas vsl InltunH narodi. Na*a a omo^oSi v sedantfft tndi rm kn TI to oVarik Easfft nakttp kdl mani pr*tfto#nlfw HtiMteTtem »rvovrsT-fieca čtfra. Ha f^diftli Sfenk1«wteseTe «v mane t presleđkih no 9—4 iedna r snovi-Wi no 4 pole In sicer naroCnUrmn n eeno PrfMIfno 6 đfnnrffv. Cena celoV^tneniu ftv (mm bo pornefe v fcnffcotrlsffu visla. Zae*eielr hr* troHl rtmtmn *T ocnlem h me-£em«. Sfei:ia L>razncta. Kakor da je uir.rl z nim zonet kos moje mladosti, se ni zJi. Ah, sai smo se včasih skupai bt rili 7a o! stanek in narredck našega Ple-dališca. S sugestivno svoio boicvito-stio in ncuklnnliivn vztraino^tin. ne-umrljivlm hinnoriem in idenliztrom je mladcnič Vitnrnir blacrndcjno vrli-va! na vse na^, ki smo včisili dis.^n-stirani, kaljeni in poniževani, že omahnvali. ?ni ni Ml n»!:ak vcIPc duh. nikak nmctn'k po božji volit, niti ^rrjen stilist a!i ^eniTr'lcn časnikar. Abil :e zna-čajrn svnbrdomislcc. \r.c živl'crtje fjo^t^rn. čast \n nnštcnie n^lzprosno ra^topajoc rro:/ ter nr\ vseh noliih kTttf'ire rrurorno deJavcn človoV. Pil Je rfd-k idcn!ist, !'i ni ri>nTi i^kn! l?:etne ^fave in !:or;^tf. r-^oro ie vidcl rred seT^oj rii eđini čili in smrter: čn^t ir\ k<~T\rt do?rovirse. Ve^no :9 stal sVrnirino v vrst^h ^fant^ristov. a one?! i© storJl več kakor marsiVak renfr«^. i v urekra^r«i srnčvr^Vj vp^i nb T'ra- l nn, vf^^l. n^^fn Cften^c, ?e v ! rčctnvi Wši •** }f navrli rođnf-'uh'a ■ ^ij^k'h rTr?h ;e ^el rm Dura^ trr s^ ^e ! k-'t m1*.£cri:Č oktr^i! 1eD^s!ovia. Pes- I fi'1 fe. r^>a1 povetffce. se i»kvr*r:^1 z , drarr*tiJ\r> t*r s<* ^"r>včr\r> r»osvn*va^. N^T^traseTio ie ^obf-?a! r.?m;tvo in svstrft^rstvo, bHvsak h?n v prei^kav! ter te stal neštrto-krat nred nnliciro in državnim? nravdnik?. A n" se d?T 7-»^tras'ti: svoio vero in n^do v ?rb'io je k?zal vedno očitnejs©. K^nčno ie uteVel preko ?sve m stopi! novsem v srh-sko slnzbo. Pr>5ta! ie veleizdajnik. Od leta 1913. ie defova! v srnskih državnih sltižbah. naiDrei v tiskovnem u radu v Beocradu. ka.^^eie pri nkn^žni tmravi v Pfrotu in Tetovu. Na^Jsal je velik rrman o Aleksandru in Dragi ter naslikal \r$e avstHiske politične in rosnodarske snletke nroti Sr-biii f>d Milanr>vih časov do smrti zad-njera Obrenovfća. Romana si nisem smel nnati nriobčiti. sai bi bil ranle-nien od nrve vrste, a list nstavljen, založništvo pa kaznovano. Ko pa je> izbruhnila svetovrna vojna, ie stopil v srbsko voisko. Udeležil se ie umaSkn mnogih bitk. prestal nezaslišan? trude, pomariikflriie. mrazovo. nlohe in smrtne nevarno?ti. a končno se ie moral udelcžiti ti?di noti na srbsko Kalvarijo. moral be?ati nreko Albanije. Bled odsev vsesra tecra trpljenja, ki ga je prenašal s srbsko jrladno, zmrrniačo. ceraiočo vojsko, ie poni-sai Vitornir obširno v svojem delu »1914—!91S«. ki iziđe v kratkem v j tisku. Odlomke iz te knjlee je poši- j jial »S!ov. Narcdu« in nriobčil sem jih z naslaianiem v našem fcljetona. \% tistih nodlistkov pa Je videl čitatelj, da je ostal Vitomir ćelo v naj-frozneiših trenotklh pesnik in ne-orrahliiv Jns:osloven. Njegove vere v konCno zmasro Srbije, niejrovetra zaupanja v zvezdo Petra Kara^jor-pjevića ni omaialo nič. Prišcl ie bo* lan in telesno izčrpan na Krf; ko je deloma okreval. je bil poslan v Ita-liio. A ondi so era internirali v pe-klenskem taborlu Asinnni. Tam je dobil rnalesrijo, nropadel docela ter ie bfl še!e po mnogih Dnsredovanjih ^rbske^a roslan'Stva v Rirrm odnu-35čen. V Žcnevi »e le ronet nekoliko opornome! ter se takoi iidelefeval nrorarandnesra dela liir^oslovenske emi>raci!e. A zopet ie odnotoval na »rbsko fronto: iz Soluna. Her Je neka! časa sodcloval m\ ^Srpskih Novlnah«. i© od£e! na solunsko bfMišče ter bfl tovariš vojske, ki fe odločfla kcmčnf noraz bolearske In avstrffsko - nenrSk© balkanske arma-de. In konCno se ie vrnll v domovino, »vobodno fn ne^^njeno v Jttjrosta-vfi»: vrnil se fe oHHkovan z visokim srbskfm. francosVfm fn če?kfm redom. fiarfde«no «lrav fn srečeru a ESpfc&fi smrti. Kn fe eaffefo Tzhafat? »1 u i r o«. !o slouf! V nr^^tiflrvo. t>revzef rx!cro-vorno iirednfltvo ter oNal noiftlčne. Jwflro«!ov^««lr> Vtfirttrtie 5fanVe. zta-stf f>» ^terny\\ in dela! da-lie. K'nrčno pa je pnicl. In vstal ni več. Pr^es ponoči ob 2215 Je izdih-. n:I znd-iič. Strašno se redčl na? cozđ .. .„ rov.cpJ se kažejo široke pleše in cro-Ijave ie vcc in vrč... Ti^da ne! Na5 Z~-zd rorala mlado brsf'e .. .. cn|;a-va zeleni — za smrtio se nam obeta nov -»arnd.... nov k^Znt eozd. ki ba vesr?r> nirnM in rodi! tisnjer snd. Vsi pojdemo. a drncri. mnrda br?:*?, ^rc^neiš'. nridrio zn nanii! In z P!i?ko Krnsnnhnrsko nai sklenem priiatcT'TT nekrolocr: * M i umrjemo — žl v e nai ideali!« Fran Govcfear. 6e-5rjleo!f m ? M. Mi ^mo minerji — žarili smo v rove cnev in obup in vse misli gmjupe; vse svoje ^anje in nade in upe skrili pred solncem *m~t v crne hramova..'« j Zo^ct ie bil v »Soči^ lep, da. rekli u; i eden naj!c??ih vc'erov te vr;te. I ">d nrkdni tq se i< dti?; rrim^rsK^c' ] j ljud«;n'a zrcalila v nje p"^rrnh. A pr»scb"o-] velja to v din^'n!ih dn?h " ^cre?^ in rnh-' : stva. Ve-le mhd'na — kaknr ri5»* dunajski.; ! feljctonist Auernheirricr —, marveč ve«; na-^ rod v zasužriienem Primorju j.» j7^uh:! -^ | na^meh. Kakor še nikdar, govorć iz tluKe j te^a za\'edneTa. a ravno znto nef/mernn ; rrpcČ:c:a li^d^tva nfesa s«. lanli primorski pe«niki. Le poslušajte Grudna: Kar te v Primorju rdil fantov deklet, kar je po Krasti ?e m^ž fn ?eni, v T^tri in RrJih sinov in li'vra. : enevam zalili so rob si srca1 — pa bi Jim pel o Uubcznf pnet? Pti o ^ovra'Etvu in uporu poet! dvigni za nas nao?ti. I.opo ie opisni Grudna kot nesnfka pre^ I diva teli sobrtnecra večera, p K. K"nsnvef|. j Ali predavatelja kakor tuđi pe«niki mortf j dovoljno rarumetf Ie nm, ki sim Čuti vso bol in ne^reČo. ki le radefa d^brl primorski r ra nijpii za na«; *;o im-rle crne sence so pr»le čer Kra se stranknrif v sv.^-f hodm' Ji'rosJivili nreVIajo in N«:iln rt j stranV^rsVe principe in še ra kai dru^esa.. Ali kaknr primorski hratle trdno vern-Tejo v svoje odrešenie, tako P^ie tuđi rU¥ pe«nik: RrTtje, prrrr^Vha ni na*:! z'i^ira, bratie, pocrT?Tmo si v srca tfnrana-: mračna v hr^rim«?, v bolf rd^r«. v crnevn so 2rnn, v vmi rore^a, voi*!--^ M« + ifi?rva mr^o H^d^i. voisVa .Mst'afeva 't^i^ fe č^V* dol od Lrh". m bVrat JTf homo ^ami v l.i'ihli->no l«i^f. V 71"^^ fn PM^ri^ t\ Vr^ih i^ir^f. m^'i >iraf*p i> Tr*ti. br^tle lr Tr^i. PM»nr prrd^^?^li? * T>a nm*nidHfvo r*nre»v?tl rr^ tt! •»-o*. V«-yfnov Ir^arf^f Vn lr» r»o v*^Vc**n ♦»•^'•*- •l-»«« |rvn?^«iuf ?«! bnrno xwhv«l-» nv*il<*?ne?t oWf«*fvi. Da. nriv !<*n v^ffer J*» K'l! Fvali n«fl ^re^n^lMcVi mljid'nl. H J? p^v f* wav-"(JM-* fr'^H^rv ranf. TTp^r«o r'i «• M ra na?f» resno «ietr» vsat Tn m1"1^^"1 b^l; -"»n?-m«N tn ^o<1eToT?»Tn, Irof n**? s*»^iwl? r!s»-tro*^M. V"j»f«»re pri n?rth r.'?r-rf'*-\-*^ — s: 7. vidnim *j»Hovn1!^-nm «r> ra**»tW»f| t*T0*?Ar#. * v ti?»i In v rv»^rlr: Oni m^I1 n^imnrtlo. T^rn, tvw1 Kn«r»m. «o»n?«n!nrt ^f(W, VTr»«v»Vo (f^i'no, irnrdotn rrnov^VTni H ^otVp» V^+Tfn^ pf^«"TTf rrt»«eH(-v ^ nr^rn- fvvfMm easocn» mrko preprca* I« rso tt»-; stran 4. .3LoVfcJ\bKl NAUOU", diic 12 aprila ia_-2. Sitv O-i. Dimne oestl. V Ljubljani. 11. mpriia 1922. ** Razćleliter 3rfav% r oblasti ^. izložena? Iz Beograda amo dobili vest, da zn. eedaj vleda no nannarava izvršiti razdelitve države na oblasti, kakor i« 4n predviđeno t cnanem zAkonskem na-irtu. Na to odločitey je baje vplival ne toliko odpor opozicije, kakor j>redv»em •žiri na TAzmere na Hrvatskem, V vlad-»ih krogiii so prišli do vpliv« tišti, ki «*> zatrjevali, da bi razđ^liter državo na oblasti v smislu svojećasn^ga vladnega »ačrta aanio pooštrila in poglobila «por s Hrvati. Ker se redno bolj utrjuje prepričanje, da Je treba v držftvoem interesu s Hrvati na] ti rsaj nek modus vi\"endi, ako ae nočo tirati države na rob propada, obstoja narnen odgoditi razdelitev državo na oblasti na ncdolo-een Čas. Za enkrat bodo torej ostale še dosedanj© pokrajine s svojimi pokrajin-«Vimi vladami. Med tem d^ do vlada »kušala stopiti v stik a hrvatskimi kro-gi ter skleiuti ž njimi sporazum. Sete na podlagi tepa sporazuma bo vlada pristopila k definitivni razdelitvi države na oblasti ali pokrajine. __ Vorasanio preosnov© porote. 0 tera predmetu priredi društvo Pravnik diskusijski sestanek v srodo, 13. t, m. popoludne ob pol 5. uri v sodni palači (poha št. 79). Porbcevalee bo tmiv. prof. dr. M. Dolenc. — Jugoslovensko-češkoslovaSka liga v LfcMlani priredi v torck dne //. t m. ob asmih zvecer predavanje v Mcstnem domu .~ sarfamo naše občinstvo na to zanimlvo predavanje. — Varanje javnost*. Uprava »Jugoslavije« razpošilla okrožnice. v i katerih zatrjiije, da ie njen list »ne-odvisen glasnik javnega mnenja«, ki mu Je >5trankarstvo tule«, da »piše brez strankarske zajrrizenosti«, da se ne bavi »z brezplodnimi, zagrizenim! strankarskimi polemikami« in da »ne zastopa nobene stranke«. Ko-Iikor besei toliko neresnice! Obče znano je vendar, da je »Jugoslavija« glasilo narodnosocijalne stranke, zato je laž, da bi bil list neodvisen organ, kakor Js tuđi zlasrano. aa piše brez strankafske zagrizenosti m da se ne bavi z brezplodnimi, zaerriTeni-mi strankarskimi nolemikami. Vze-mite samo list v rc?ke in prepričali se boste, da pole?: »Novela Časa« men-da ni v Sloveniji lista, kl bi slikal vse v tako strankarski luči in šockuliral toliko s strankarskimi strastmi, kakor »Ju?oslaviia«. Za to je navadno varanje javnosti, ako se hoče izigrra-vati kot »neodvisno in nestrankar-sko frlasiloff. preračimJeno na to* da vjame na te Hrrance Čimnaiveč politično nevednih kalinov. Pošten ta manever ni. a kdo bi bil danes pošten, ko fe vse živlfenie i^merieno v to, da se t, najdvoniljiveisimi sređ-stv? izbiie »a se čim nafveč osebnih koristi?! __ Za po??w»? 2r1ftc?cjo^tm v Rusiji. "Dne 25. mavoft se je koneno tuđi v Liub-lji»Tii konstituiral odbor eh ^omoč plad-nlm v Kupiji. V odboru so zastopana ^^so slo-^nske ?tranke, važn©j§<* ktJ-turce in humanitarne orcaniza^i]©. Po-Icrovitoljstvo eo prevz^li: jtostkh! pokrajinski nrmestnik Ivan Hribar, s. kner in pkof Ar.ton B. Je^lir, rektor T«?učilišč& _g. prof. dr. Goimir Krek in župan mesta Lfjnhljflno p. dr. pierir. Vse v odboru rvistopane stranico in kcTporncije bođo r>rir»jal<» >;birk"o in prihlic^r-al^ prl-5p©vke v svojih gla-silih. Zbran dennr bo »Impro naložen v poštni hrani Ini ri !n f* bo đM na ra-z-Dol«-go đr. Njmff^noTi nkriji. M že da-n^R o«=krbuj© »okoli 500.000 otrok vn ki tildi piot-▼e KnnšMo S dolarje (okoli 900 naših kron). Zbirke socijalistifmepra delar-»tvn pc bbđo pojsiljale preko internad-onalnep-a delav?kec:a odbora za. pomo6 T?,Ti?iii. ki i« t>op1«T t- Busiio ?4 tran^Dor-tov z .živili in toblek© t.k 12.000 Ijtirli fti Ict j« \*A%*Ti tesn r>r>rcTml r^lo vrsto bolnih in otro?lvih Hotnov. Dalj« ft^ btedo ^oliljali pri^n^vki sornalistiSne^a de-lovstva, preko int^rnacijonaln© akcije flraet^rdam»ke »trokovn«* interaarijona* ]e. ki jy» do pred kratkim vwlrfevala 40.000 otrok in ki y.viša f»«d«n in d» rt> *ov-iof^ke Tlaflti vedno v na51«T>^i »loirt ^*-1 oval a z inoz^mskiml kominilarai. Unska vladft »ama rodi v^likansko akcija sa. nr>Tno6 ^lađuJoCtm !n rrdrzni« okolt 2.000.000 otrok trr otpravlja, TkblfkoT to f?orniS^^o transportne rarmen* IjtuH i7? j5rlr»dr.5o?ib PTibemil v drn«^© ^nberni* ^**. T?iT?ke rerkve so bdto^Jle, «Ra prr>netia fnd! ns mor-] nrt«f vi?Jih Itsinfh dohodVov rdravsrveTifli ztvod^v *a?r5h. Ha se v br»trf5i»em ro^r»odtr-stvu tw mofno«ti osfvsri nekake fnančnr* ra\*noves?e. bt bili i<» meMu vtposfsvftev laboratorija ra ieđelovanie vseh !ekar«i-sTtfh potreMfSn, s ktterimi bi bilo moSne calagafi rudi ostate boTnice v Sloveniji. Jsto velja ra detsvn'co ra irdetovanje ob-vezil in vroicr,, datie ra ^Mrfs1i tedi na moznosti israbe delsvnfh ?il večine teles-r».o krenkih umobolnih. Fnako bi po eđrav-ni^ovi Isjnvi «a gotova dela uporabni boi-niki v splošnih bo!r?ieah mogli zaslužiti vsaj svojo <^rba- ki je ?;cer Iz lastnih đenamih sredstev ne morejo poplaSati. Te dnt »e ima pri zdrav*tvenem odseku vršiti nekaka anketa glede na sedanle eospo-đarsko stanje bolnie Ali nam ie ona najde ključ do povoljne rešitve eneca, danes najboli perečih vprfiSani. •— ŽeT^Kni^arj^in ▼ vrduost! VČe-ra3, dn© 9. t. m. *e je sklenil međ za-stopniki ZaA-eza £ele«nićarjev JujsroelA-vij© in Prometne ive^e sleđeSi spt^ra-rum: 1.) Y>alr.a ko«»lirana orffacirflci-ja mora hiti pripravijena tndi do slrrai-irih bojnih sredstev m dc?ejfo skupne^* cilja. 2.) Vsaka orip^nirariiia v koaliciji ima po en fflas, br^E ocira n« »ieril« članov. S.1) Počivamo vs« i*eorpcamieira-b« želeeriičarie, đ» m& nemndotna orp«. BitirAjo v že «H«to^ih or^ftniKartj«^, ako bi pa t teh or^Jiriiferijah nB norli ali ne hoteli eodelovmti, naj si o^ntiieio rrojo organi racijo, ter naj se pTidrnži-jo koaliciji, da 9© dfjsež© popolna »lo^a in Tfmoien nastop eelokupn«ffa žele«ni. carstva, 4.) Delor^ni© v koaliciji se mora vršiti p<> določbah in t srni sto revolucije, ki }G bil« «T)rejeta na javnera ž©le7miS?»rwk:em ^hodti v Mestneni dorou V Ljubljani dne 2*». marca 1922. 5.") Stro-Ske koalicije nosilo v?e or^aniBaci^ pt> enakib delih. 6.) Poziva c© Z. J. Ž. in TJrBdniStvo ndniženia ka Jnffo«l»vi_ jo v Ljubljani, da se na novo scstavlje-ni koaliciji pridrnžiio pod epomjiini pji. 7.) Keor^ani^irap.e jtel^imićarTje Kastopa koalicijski odbor, eJokler isti niroajo š© evoje^a ea-stopstva p*> *vn^i organi eacij i. __ i^Cillier Seitnns« posta)« tnxL nji ^as tapet nenavađno agresivna. Ne-kateri trgovci in odvetnikl okoli nj« rt5 t cetrtem letu juposlovenske država 3* vedno ne rrtorejo vživeti v nove rar_ rnere, dasi t& jim go^i ciste dni^»Ć» kaleor naSim bratotn trpinoT« na Koto-Jke«. Ogrevajo »tnrm n#re^nic# a ••-kre^trih in nep^stavnjh nrilastitrAh prenošenja njihovih bivših ir.ninto Sovinističnih dmštev, kakor Tumve-reina v Celju in Kasinovereina v Mariboru. N» naravnost irr,ivaj©c "način kritizira avoječasme naredbs in ukrep© deželn© vlade, ki eatr*>nmevno ni tno^la in ni emel* trpeti, da obstojsjo f* vse* irem&ka druStvm Ie nadalje ali pt> da r>r©ide njihovo premoženie v druife re. ke in se ietihota^i !e držar^. Kal *> dane« gleđ^ lekveatrov raeđvojena rone-i»Ja, po preobrmtu so bile te odredbe po. trebne, ker bi bila «icer naAi država b5kt>dovan* Ka tepm toilijon© rtarođove-ga premoren ja. Ali se ni hujfce godilo v tem oelru našim đršavljanom ▼ »«t>n. bliki Avstriji? Kako kulantno |M»lbpa meJa vlada pfofi Nemee«, n^bol] dokar ruje eadeva >Deritsehes Haus<, v»led katerB pretaka iCillier Zeitun^< t w4-njl etevilki takleto vro€e ef>lt;#. Tmt drnStranlkbv Je ra naramiost ^rm»otne »l«Vo eeno iraMlo hotel e vso p^irffttti-m>, ko m> fllntil!. 4a nto^ne nritt 4rnltve fX*& đrfuve« nađeorstv^. DaM Ja •fii. not • kakim namenen ra i« to cgo«t t tem rprasanjii, ki ie dane« ni reSeno. Jaane je, da bo trajalo ie dolgje, pređno «e b©od Habebur. ; žani poginiti na eto in »totisoč© nedol- ; inih žrt«v, ki vn eutili e svojim naro. • dom in so imeli visj* cilj* kakor služiti ' tiranstru. ! _ Poitn* nakarniee. Kajvišji zne. I *ek t.% poštn« \n brzojavne nakamic«*. i pa poštne naloga in ta pisemska pov-»etja ostane rudi z% ĐApr©i ?amo 10fK) ftisoe) dinarjpv. — Povzerna nakirni. ; f© e>s 1000 do 5000 dinarjev (cd pake- . tov) se n© iefflaruj^jrt na domu. I — Ffcs^reTOa ©ri^tojbina za pakete, j ki je znašala do Kudnjega časa 3 dinar, i |^, se je povisfti« s 1. aprilom na 5 (pet) ] dinarjev. __Toliko obMnstvu v znanje. 5 _ Razpis&ni pošti. Raspisano je I odpravniško m^to v Kočevaki reki j (III./l ) in na fskofljici (III.'3.) Rok za ? aateSaj je 14 dni. ! — Odprava mlnistrstva za oošto = in brzoiav. Po ^akonskem nacrtu o ; centralni upravi, ki ie ie predložen gakrniodajneTnu odboru, bo ministr- j stvo ra pošto in brzojav odnravli?no i in se niearovi nosi! odkaždo promet-nemu ministrstvii. — Preareditcv selske službe v Hočah. S 1. aprilom t 1. ^e je preuredilo v HcČah i dostavljanje poštnih po?ilik po selskcm pi- j *mono5i v teh-!e krnjih: I. okraj: Razvanje, | Pivola, Reka, Pohorje in Zgornie Hrče; TT. j «kraj: Bohova, Rogoza, Sv. Miklavž, Do- ( brovce in 5kol:e. — Dostavljalo se bo vsak j dan raren neđei!. ! — Uveđba se!«k* službe v Makolah. S t^. aprilom t 1. prične pri posti Makole ' selski pismeno?« dostavljati poštne pošilj- i ke v ni?!edn1e Serije: I .okraj: Zromle in ) ?podnfe Prčke, Mn*te?no, Lofnica, Sredce in ?tra«ske MtVole; II. oVraj 5trutr. 5top-nn, Stvinsko» VtrovŽ, Drfno in Ples": FH. f>kr«i: Bervrno, JeTovci, Rove, Prbno loka, Sv. An» In Vari??« ves. — Dostavilalo «e bo v I. oferafu vsat ponedeljek in Cetrtefc, v H. oVrai« vsak torck in petek in v III. okralu vsako «»redo in sobcio. j — Preuredltev selske službe t Trzlču '• ter opustitev po^tnih nabiralnic v Bistrici in KovoritL S 16. aprilom t 1. se preuredi pri poštnem tiradu v TržiČ dostavljanje pcStnih poSillk po selskem pismonoši v na-slcdnjih krajih: I. o!n"aj: Bistrica in Kovor; | IL okraf: Pilniea, Plaz (Dcževno, rudnik) { i« eskrbsi5tvo barona Borna; III. okraj: Pilniea, Plaz (Deževno» rudnik) o*krbni?tvo btrona Borna ter 5v. Ana (rrađ). Dostavljalo se bo v I. okraiu vsak dan ražen ne-đcli; v II, oVraju vsak poncdcljefe sredn in petek ih v III. okTaju vsik torck, četrtek in soboto. Postili fiabiralnici v Bistrici in Kovor ju se s 16. i m. opustite. __ Tz Milanovo* vrha kod Preriđa nam pišu: Ne nan*ti ^^ več đticjo takova rims kao ?to i© ova. Kako je pod konac Bijeseeft oktobra pr. jr. zapn'o snijeg, teko ga imaćtano još i sve do danas. Imali smo ga u februaru preo 2 metara, pak smo "se veselili, kRd fra je tamo p*><5etkora marta stince i jua; nemilo tjerao Jod nas, ira n^ , jer ga $© An dana« op^ta kapalo do 50 cm bovoga, pa jo5 CTiiieži Bepre?tftrir>. — Smrtna kosa. V Ljubljani Je umrla ga. AThcrtlna Pire roj. Hcntfhalcr. Blaj ji ■ spomin! { — KavBatelfsfv« rae^rncfra dofiotfar- strenera nrnda v Četrtek dne 13. !. m. radi • snaženja uradnih ©rostorov fie nraduie. j — Prlief vloMllee. Na kolodvora je i slrafnik Žirmont iretiral nekera nefnane- ! ra moSkera, Jd !e ležal na betonskih tleh v j avll. Dognalo se Je, da Je vlomil v kuhlnj- j sko shrambo kolodvorske restavracije, ker j je fmel r>ri sebi hrenovke In sir. Vlomflec se p??e dr*tav Rankel fn Je doma Iz švfee. Pravi, da ie b!I že večkrat v blazrtict In • se ne ve spominjati, da hi kam vlomU. Od- ; dan je bil sođiSču. Na policije Je rekel: »Ka! »orem? Spomina nimam!« '. — Tarrlnt perila. Na kolodvoru je bila ; are!!ran a Marija Pomnik, fci Je v restavra- ! eiff Južner* kolodvora prodafala nm a rano, j đetoma mdero perilo. Na policiji je iarpo- , vedafa, da J« perilo ođnesla « dvoriSča Ko- i Kakove rostiine na Krekovem trto. Tatico. i M Je bflt 2e neStetokrtt nredkaznovana, ie : W1t oddana sodlttn. OSkodovtna stranka se naj orltsi na policiji (soba št. 17). j — Fffiie tatvfne. Na državnem Rolo- ? dvoru v Si^M 5e biTo ukradenih več zabojev stihHi sliv. Polfcija Je krivce irsledfla fn Jih oddn'a »rdiSCti. — Po^e^rniei FranCiSIci Trirtan !e Bornvnfee Je nekf iepar na eestnl | želentlei femaVnlf denimieo b WW Vronamf. j — Ie vefe ro*tNn« Seidl v $vc*W ^i?ki Je bilo Ivmnn DoinfČtrJn tiVrndeno 4000 kro« j vredno kol^ mamke »Adier*. ; — K«r»id«1ee *i «. Pcmnefa v šmar-fah aretlrfff. Orofnfld » rtVoi drujrt dan tretirali »lefnejni tovro KrmHjs, ki je Ir-vrSil naptđ na Pompeta v §marfah. Svoje j đejanje fe prl^nal, pravi pa, da ni numera- | vml nao«»tl Pompeta. fn da se Je emotli v o«W. NadalJ© Je pravil. da Ie računski asi- ; rfenl v Prnju, da Ima đensr itd. V splolnem | slmtilirt fmeđenost. OddtH Je bil deželne-imi sodisTh] v LJubiJtui. ^. Tatvina kol^a. Popertnikn Tr. T>»acn 1b Kle« j« bilo ukradeno 8000 kron vreda^ kblo. — Ve*r*9* v HmM*e*. fi&*r Tr*n rTa^nfk [E T*& Je nri popravljanju atr«-K» s«k« Kii» ma Aleksandrovi M«ti rArsnil fm padel t metrov florj^ko na fi*. PH pađeu ]• dobil ***• notraiijt fo&frfb: ^repeljmli m> M v botnieo. __ Prijetm t»tie». N^kema pro#podn v Mnbljarsi }• btta nkrwd«n* vUU nm, rrfKtai SO.00O %. Pe1»t«v G#rk pa jm \ tatiao tfttoi drorf dan !e*l^il v o#efci 55 letn* NeSd Kandpr^. Tatvino i% U-koj prienala iu i*i>ov*nlmive. ki jih borno nn?ncje točno označili. Rusija bo po močc'i de!ovaTa na to, da se uresničijo tendTtcc konference. Rusi!a fe prišli v (iertnv* v irtfrretn svelavneza in zplašneze miru. Res ^rr-it^a delo te knnf^rrnce v interesu mime ro^nr»-d^r^ke ^brove. ^ovff^Vji vinHa ir;s^M^ ostalim vladam, f*a Je Pn«'ja prinravfi^ra P<*A gotrA^mi p^«:oii odnreti m*i> fnozem-sk^mu m'dnirndnrrmi crometii. da*! m tar« polago ino«em*;tvii hr.Ritc naravne raVhćc lc\zzr\c rude, pr^T.c^a, di ta!-.o stori ve-nlip.osii in vsemu ćlove^tvi: usluj;. Cičeiin »r Vonrcm {ovtts s v^^ebnim na.^i^c-m omeni! slavno zal.t^vo Rusije: »V interesu mlošr.rzs miru, ki sa vsi želimo, rref'la^rrro sovie?! popalio razornt.itcv in da se h zt'pGdarskema fibr.nvitveiieTrui defu pritezne'-n rudi drlavske orzanizai ije, Ru^iia i« prJprr.v!jcr.a odprslati ^vojo vr»J-<:* dnmv, rr»i Selimo, li re zaieri v.dno naraš!ajf>Je ob"r:\~evanjc, in da se odpra\i militaristi:ni si^t m.« i Cičam brez tol-m.ioi rrrvede! na an;>«iko. ČiČcin 1c co-voril zcio mirno, urrer'fno i u premio leno. Proti njegovim irvajanicm Je tnkoj vstal frr.nc^ski delc*it B a rt h o n in odioeno r>d-kionil zahtevo Rurile. I \/» f'cta rrzrei? »»i več dal besfde niti Ćičer;r»u n?ri ^"Tt^n'.ui. Krfl r»tvor?r\ oni <^ei: sta trti} covrri'.t j>TKt» in i.'veliavlienja r.a-r- čel. dosrovorjenih v tei noeodbi. Vr | noeodbi »o namreč nekatere določbe :• fiksirane tako površno, da Jih ie te-\ žko uvsllaviti. Porcaiania se tičeio v j prvi vrsti predvnd ftrb"'pisko zastavo. Glede Rcke so te/kr3c i^reclno velike. Teme]i rc-s!:emi! vcra^aniu h*ori rescrvatro nismo bi^šcera ministra dr TrTrnbi-ćv srlede luke Baro«. Kako se nai tolmači to r^smo? Ali je smatrati to nisnio kot pr^cizen nciston bike B'-i-ro.š .Tueosla^ :i" S!i kot navadno direktivo za praktično »?vedbo rosam-rjh drto^h. ki se nanašaio na sVtjpn© interesa T?eVe in JuT^^Hviie? Poea-iania v Rapallu ss bodo se r.:nH1i(v. vfala.« ^ » I ------_—_—.------------------------------------. EKSPLOZIJA MUNTCUE V GOR^ NJI SLEZUL — Pariz* 10. aprila. (Izv.) V GIeiwitzu so franeoski vojaki odkrili ! na nekem pokopališču tamo skladi-' ščc orožja. Ko so hoteli orožie in mn-nicijo odstraniti, je nod kanelo, kjer je bi!a skrita municija, eksplodirala bomba, ki je ubila 20 francoskfh vo-jakov. Med mrtvimi se nahaia tuđi en franeoski oficir. Ranjenih ie več vojakov. Krnela ie bila razdeiana. Df ANNUNZl.TEVT NACRTI! __Broc-rad. 12. nfrila (Tzv.) Na voernišnji ffc*ji mini6ti-?ko2ja. svetu jft no transi roinist'^r dr. Voj% Marin-ković poit>ft»l o notrnm.PTTi polo^niu in o zavarovinšu rn<*i. Vlrvii «m dospela poročiN o nainer.ih D* Annnnzin, ki ba(ie organizira plnipnfc> s ^moporrero •Tabiikoiinom \'pn~o remli<>. Borzna poročila. — Zagreb, 11. aprila. (Irv.) Zakliafcelc Devize: Curih —.—, 6150. (62.50. 62.75), Pariz 2S.5<\ 2S.S0 (—.—, 2S.90), London 1385.—» 1400.— (1410.—, 1421—). Berlin 107.—, 110.— (103.—. 105.—)« Dima? 4.10, 4.125 (4.175, 4.20), Praga 024.—. 632.— (623.—, 625), Trst 16.70, 16.95 (16.90, 17.15), Hcvry°rk —.—, 312.— (316.—), Budimpešta 38.50, 3S.75 (3S.25. 39.—). Valute: dolar 304.—, 306.— (312.50, 316.—), lira —.—, 16.70 (16.80. 16.00). — Ctjrlh, 11. april a. I«\\)" Predborza: I Zatreb 1.62, Newyork 514.—, Pariz 47.5750, ! London 22.7550, Prasa 10.30. Trst 27.9250, Dunaj 0.0675, Berlin 1-82, Budimpešta I 0.6250. i ,__ Cnrlli. lrl. a-prila fDiTvkVno. Ođ- ■ rfano ©b 17.50). Znsreh 1.619. Neir»t»rk ■• 514.1. Parir, 47.401. London 22.711. Pra-! ga 10.09, Trst 27.701. Berlin 1.731. j — Curih. 10. aprila. (Preko Ptma- j Ja.) Zaereb 1.60. Newyork 514.74. Pariz '47.351. J^ndon 22.721. Prasja 10.05. Trst 37.651. Berlin 1.741, Dirnaj 0.06975, Bn-• dimpešt« 0.601. ! __ Budimpešti!, 10. aprila. Zflflrrtb ! 265.—, Xewyork 828—, Cnrih 16.400.— Pariz; 7750__, London 3^00.—, Frasra 164«___, Trst 4425___, B«rlin 276.50, ! Dnnaj 10.R75. I — Milan, 10. aprila. Zagreb 5.^0. ! Cnrih S65.—, Pari*; 171.60, Kewyork ; 18.60. London S2.30, Praffa 36.90, B^r- : Hb 6.25. ' — T)nna|, 10. aprila* Dw\tk«: Za- '■ rreb 2-nr>7___, Beosrad 944?—, 9472—, i Curih 140375.—. 14W25.—. Varut*: di- ! narji 944S.—. 9467----- ; — Praja. 10. aprila. (Oddano th 20.30.) Beograd 6?.C9: Zagreb 15.7475. Berli« 17.1S, Praca 26%.99t NcuTork 50.49. Curili 223.49. i Turisflks In sport« ! __ Kaj j# r rjrnđho plaaia^Tr^rtt ■ ionMi? Is Kamnika nam piSejot Turi-stovska kor* v KamniJki BintriH rar- | j>fkdA, ker ja nih?e rte poprarlijs. a trid! sirer že rdavna ne *>dajovanR mine na- I raplefmi turistovskernu protneM. Za to ! e* }9 Že pred vojn^> govorilo, d« firrmt imarra ožirel in b Bfradho so hoteli pričati f* pred drena letom*. Pa ni Mio mč ia t««a, Kihčo ni vedel, itakaj ee zprradriA zavla-ćuj* Ako amo vpra^ali k»w«iSk*> kor-pormeijo, kaier« last j* Kamnlfka Bistri-«*, koga vftden« krivda, da •• pt mm m% «)VrnilI na planine^, 9» Y*lin t«o krivdo, ni korporacijo. Tako niFww nogli nikdmr priti na i»TO»t k*j in kJo j* prartaprav vtxok, Aa. m planinski đon ne |rr»dl. No. leto« \m mmm v«ndar> !^» dobili toliko vptojoriedft ▼ ***•*, d» ! lahVo trđimo. da 5* edino k«wiUka lttrp-: poraHja «^ta, ki đeU rot »«f^?e ««r = prek© vse hvale vrednewn' »«?rtn Slov. ; plan. dnjgtra tfrfa zpradbe t»^M\in«ke-! gra donwt v Bistrici. To je +•*%. u^nto-^ Titl, da se «e bo po krivlei *>lž*lo dra- X9 činitelja, da ne ka?irjo potrehnesr* rftKumevanja s:a prvar, ki je za hij^ki promet in z% hiri«tiko najvooj^crA po-mena. Pnpomc-ali bi, da bi *(* zi rerad-bo plr.Trinsk^n*. dorn.i v K»^Trmi>ki F>i« ftriri znirtereeovala tndi na,*.i pokr?»* jinf=ka vlada iu pp-recr oborila «*voj<» uplivno Ke«*tvlo, ker je vpndar v j«\Tf*'Tn interesu, 'ia s« kn prici jozrvn ne ? ivlar rnie stvar, ki io m rarvoi ruri?tike in tuj?kr^fi. prometa v K'tfnniku in v Ram-niških r-Ianinab risivcri'*crfl pomrna. — Nc^ometni trening flirlie v^cd sla-bepa vremena v sredr? in petek ob **st1b zvečer v jafritniH. — V^zom. seVc!|a. — W-t, S. K. *^r»rfa«. 7-i«rel» ;crra na * velikorn-.čn© prftT.nfVc dve fMcmi v f »ubila* ni. ZacreMka ^r>arta fe *den nsihnli simpatičnih rednih po^tov nfl*r Hinir. X r>nrcn- , «tveri tabeli Zajeba we nahaja na četrtem rr.e^ra. pred nio so Orad'an^ki, Hs^V: In Concordia. — Dru5ivo trjK^v^kth fn indu«triji«k1h nameščencev ra Sfovenljo« bi*aJ<»čHi Umetnikov v Ljuhliani jr sJcLnilo na wv ?em irrednem of^nem f'^oru. ki se je vrfil drie 5. !. m.. Ja *e udelefi kot •kN.:nirta 1t> «o»Invrnsl:«» raz^fave ter je i*voTilr> v iun'je se- Ve«e1t, Sternena. \>vrntičii in Kambiča. Odbor ura, da ?e Clnni udrle7e TAT.stnvr pnlno^tcvilnr*. ^/"^a dela trornjo biti do 15. t. m. v .Takcr>ičevem pavil'nrm. -^. vTifn^jar.^kera Zvr»n^ ohJhu rbor ee je vr*il r>h ndHcžr>'; 70 irvrMi-]V»^ih in pr»#iT>orrih ?1«.tiov pr^t*V^.- t*0» delio nonoldne. Pr-r'^MniV. t*iTiiT:. tx*_ vovorl^a, bl^^ninik in arhivar ro nudili irrrr.na noro?ila o dru.— ^en^m drlnra*-rj«i v minoli »eropi, iz ksf^rih pn^n«*. | mamo, d* je dni?tv*> nrire-Tilo dva kon-( rerta v Lju^iani. Adanir^v vr>r in leonrert jnco*0<>vcTi^ki*> n«rodnih rj^eTnl, konr^rt odd^lk« moškesra r.Vora v Or, nornlju, ^od^lov.ilo fri ^dkri^u wp"»min-ske plo^će PodlimbRrakem'i v Krnšnii, na svetosavski proslavi Bratstvi, na koncertu Udruženi a iu^o'lov^r.^kih rio. vir«n<*v, na alvadrmiji T'dmženjfi p1#atnik, Jož* Jsmnik, arhivar, Minki CirMjrra, nan^^tniot, Ijr\\t% Bari?,. prosTiodar. Loju* PJn, ra. fltavono*a, Jo*# Prenovec, nameetnik, fcdborniki: T»iee 6keri«.nc, Marica RaT» takova, revizor}*: Loje* Loobar in Ja. štev. o4. .SLOVENSKI IMAKUU*. dne 13 aprila 1^2. 5. stran. Julijsha krajina, — JvasacuMU dvor v Kunu proti cuol šio v cuMkttka jeu*a v Kofru. i\a aiuiao slug zc uoru^au, da se je ix>-iLavu kd^acij^ia uvor v Kimu proti laui MOVtJUijiCAta jezi&a ua sodmji v Kuuru. Kaziotfi za to su poluicui ili lit piuvai. Ka^a^uiiiU avor se je po-\^i ao te smele trduve, da je av-bLiijSiia viaua v Frimonu poupirala ju^^i»ioveae proti itaiijaiiomi V sio-vciiMvem jeziKu sestavucaa vloua je b-a. le poizivus. uveijaviti dvojczič-u^it na istrsKih sounuah z ocivKlnim ii.uiienoiii. zaliti naroum značaj uaii-jaiisKe države. Sknciue se na civilno-pravni red iz leta 1M9.. po katerem isj se stranke iii luih zastupahu morale v spisih oosluževati italijanske-ga jezika, z zakonom iz leta 1883. pa je avstruska država nasiloma motila jcziivovno posest italijanskeiia naro-un v Istri. Ta zakon z očitno proti-iiailianskim značajem je izgubil svoja veljavo že z aneksijo Istre in na njegovo mesto je stopila prejšnja do-iocba. iz leta 1S19. PrikOueltev novih dežei je bil triuml narodnostneiia principa proti gospodstvu, ki se opi-ra na silo in stremi do nađvladi drugih plemen. Vsled aneksije in abso-iutne nezdružljivosti z narodnim značajem italijanske države se ima smatrati za razveljavljen zakon iz leta 18S3.. katerega edini namen je bil. s silo in sleparstvom popačiti ita-Ilanski značaj pokrajine v prid dragih plemen- Tako modruje Rim v letu 1922.J — B(tf za hizoslovenske fcole v Istri. Na shodu poslanca dr. Stanična pri Sv. Duhu blizu Buzeta je bila sprejeta resolucija za sole na Buzcščini. Zahteva se otvoritev sole v Sovinjaku. Sočenra ie brez sole, 300 otrok caka na njo. Račiće rekla-miraio otvoritev hrvatske sole in protestiralo proti italUanskf. V Jadre-ških na F'uIJščini šo zarrli hrvatsko š^Io kakor po vseh drugih selin na-okoli. Za italijansko solo so zaradili barako. štiri metre dolgo in dva in pol metra široko. Zjrradba družbe sv. C\r\\n In Metoda !e iz kamna alt stoti prazna In pusta. Težko je pri srcu iiudem. ko se spomfnjajo, kako leno se je učila in vz^ajala deca v druž-Nni Soli. SedaJ na hočejo Italfjani uničitl hrvatsko besedo. — Dramatično društvo t Idrlfl je imelo pred kratkim svoj oDčni zbor. V preteklem letu je priredilo društvo 6 predstav, med temi opereto »Mamselle Nitouche«. kl ie uspela zelo dobro in se je predstavljala štirikrat. Društvo ima stroske z odrom, ki je stal tik pred vojno 4000 K. Upa se, da bo letos poravnan ves dol?. Predsednik društva ie z. Fr. Vidic. V kratkem se priredi Toistoje-va drarra »Moč teme«. — »Circolo clttađino« v Postotni. Ustanovil se je v Postojni »circolo cittadino« z nalogo, da bo propagiral med slovenskim prebivatstvom ita-iiiansko kulturo, da približa Slovence k Italilanom. razširjajoč med njimi italiianski jezik in izobrazbo. Oklic zahteva splošno podporo za italijansko Mtnmo delovanle v tako va2- nem kraju kakor Je Postojim na vzhodnem koncu Italije. Ali bi ne bi-lo primernejše, ako bi se Italiianl brijali za razširjenje kulture med svojim narodom, ki je po raznih pro-vincah skrajno neveden. nepismen, zaostal. kar ie pravzaorav skandal za italiiansko tako hvalisano kulturo. Za tisto »kulturo«, ki so jo doslei iz-kazovali Italijani po Postojni. se pa naše preblvalstvo lepo zahvaljuje in se je bo branilo z vso močjo. — V Sempolaja n* Kr«Lsii j© tu~ panstvo »klenilo, da je mladenu-om iz-pod 17 let vgftko igranje in popi van ju l>o javnih loknlih prepov^dano. Toza-devni prf^topki s jtrani gostiluičarjev se hodo strosjo knznovali. — Smrtno je nonc^rcčil osemnnjnt-letni Viktor Novak iz Kostnnjevic«* nn Kra?u. S avoiira tovari§em Karlom Milijem je dobil na polju pr^nsto. Ml«đ*-niča st* jo iz r^lovednosti ocledovala in premetavala toliko ?«*a. da j© raz-po^ila. Milica so pripeljall težko ranje-nepa v bolni^niro. — Mnopo nr*reč p© pođi vsled np?re?nepa mključja, ki rlovek ne more biti r.n, nje oderovorcn, ^^ mnoero ve^ pn fe» nf*srpi%, n^stnHh 1<* x-s1eil ^kraine Inhkomi^l^nojiti. Kt^dsJ priđe ljudstvo, zlasti mladina k pameti f __ Odnim rc*mTj:*k*»tra in hiš«o-rar- ređnepra đnvka v okrniih. ki ?»o ^ili r>o vojni poSkodovani, boC-e itnlilanska vlada dovoliti, knkor io toTr»dfvno ohve-?ćrno vodstvo kmet5ko-dftnv«kih zvez. Ustanove se po?rbne koini?iie. v k?*t**-rih Hodo tndi za^topniki dnvt'n^h obfin. Te koTni^ii^ bodrv ee*tavlj^l«» •Mn«m<» o onih davkon1fln h\ \* prikri hidi pnV^kovani ns^eh k l^mu ugodno se glasečemu poročiln. Dopis!. __ Iz mdovljiške^ra okrajA. Tak oj bb poretku svojeg;* govora se je zavz©-mal g. Brodar n» shodu ▼ Radovljiei za komunističn© mandate ter sabavljal radi tega proti vladi. Ko pa je» bil na vladi >prvoborit*ha ali Netnca, da bi srovoril proti Frasri ali Berlinu? Klerikalni listi p* slikajo BeogTad kakor zrelo, ki samo žre. Vaš bivši po-slanec in sedanji odbornik Kmetijske družbe (?. Vre?ko )« Štajerske pa se je ob priliki potovenja tx) Srbiji rpkel v r'upriii: Pri nas kulturo ni, to imate vi bratie Srbi! Ce bi bili mi tnko pono«ni kot Črbi na svoto dr- žavo ali Nemci, b| bilo maj-slk«! dru-«a5©. In naži snsedje bi drugaCe ipožto-vali Reoane, Priiuorce In Korošce! Kdor nočo dati str^h© hiM ali ustav© državi ! ▼ hitrejr^) konsolidacijo, samo radi tega, ker ni vs© po nj^'ovem, j© iamo po sebi uraevno, dn nod© t© države in d« j© njeta sovražnik, č© s© s© tako laska in hllni. Vse to bi vam bil rad odeovo-ril ▼ nedeljo na vašem anodu, ali to bi bilo za vaša ušesa n^prijetno, posebno pa n© za u^oen voditeljem in liferantov, kt fe© d«nrs gotovo no^ijo evoje patrijotično pošlo t «rcu: 2ivela At-stri^'a, PoRin Srbiji, na kater^era so pri-secr«li pred ne«lavnira rasom. Z*to et* pa imoli prinravliene bliske kliu?av-nlfane, da so me nrrteMi do krvi s pa-licami, tov. Kp"d© in inž. Franka L©-K«ta pa osuvd'i. K"dar me u-trriif*, knkor sto etrc'inil v Av^t iji, Pr^n^etn. Kro^F-ii i. <1r. ii rornfj^ ▼ I^ii^iinrti na ZMofikl rr*ti delavc^, pot*m utihne-jo s**l© moja u*ta. ker ne bom rnolf"!. t'e vidim v k*'i firoti s© nahala r.1** T»ripro«to liri^etvo LjudFtvo srn^'lpj. In mMi s svo'-o rlavo. \n v«?.\ da fr kolo ?ff*a ne povo?!! V*o ča«t na «». Tril- I lerm za nlecrovo hm«?ko .1r!o in vr^roli knltur« rn Orlov ki *t«» v ti-•t^m ^"»ti r^rrff^^li krrrte, ko »^ r^-'iov-lii?kl Sokol im«l predavani© Tn<* V*ti-<*e. ki se ie vr?'lo o1* i«ti uri kot sbod Soitj prei'^edm'k MMi>e mi i> pov^lal, da je *He nrcl tr^mi dnevi rvMfi, da \vr* ST.S s^orl in ri^ ie profil da bi sf» (\n ie sbod in Vnnrert V^toli^lc* «tr-nVe ir. fl'ocr na tiho ned^ljo! — I\o A ž-m a n. — Tr r-'-OT*re nad ™i >fif> T.o'jo n«m pi*^>o: Pri to ?b ji o po-tnih r/iw^ rah v rolfan«ki d^'i^i velSi» v ?» -rrii rr*f*r\ tndi zn t»*«. Prej ?»rr>o r'o^ivrli vf'- nje vft^?. r^*»i rre v^e v 5Vlf\* in s^ie od tnm do^iv^Tro rvo^fo. Avto n*?-* snrei*-tt».itf niti n^1'"'1) ^^em. S^l^1! *T"e ra-prei. ^e ra k^o vidio ne č^kn. Vnrf'v TTio- r"^rnn irnpmo r«ot»m *vt^ o*t-i^?! ^el*»li bi dn bi avto s-nrei^rml vsai mii-nt p1«TP!^, ff>\ V Vil ftvto ir^ndfl n*m«^-ni^n tuđi ra r^^fo. Pri^JtVu^rpo. da «e po£tnb ravn«*^1'«tvrt '"'aitiii^ nri m«*-rtvd^inih os^bsh o po^tnih ra^m^rab v selski dolini, kfr j© stvar res potrebna remedurr! __ Ib Celja nam poro?.«^o: Pn*t*- kle dni ie vsl^ obilne*ra debija Stvim'a naenkrfit nenavadno narasla. V pre-rej^nil nevarnosti je bil že rtovi rM*«ip ▼ r>«rku, keterega j© presVrb^lo o1©r>-ševalno društvo z velikimi M^oSki. N^ krpti lenesra dn© utern© velik« povo-d^njl odnesti karnrinski most, ki se rudi si cer ž© m^ie. Občino čokajo zopet ogromni stroš^i. Raznoterosfi. A Lan dro iramatisiran. V Am-ster-dawm so t© dnl igrali dramo >Xovodon-ni Blawbaard< (morilec žensk), ki ji je junak pravkar giljotinirani Landru. Xa odru se vidi, kako se sezn-^nja z žensko, kako Jo eržiga v svoji vili. kako pa z^rabijo, kako se brnni pred r»o-rotniki in takrat se začenja publika zfibavati: komičen J© nredsednlk sodi-sča in komik j© tu tuđi Landni; a komika nVi c^lo državni pravdnik in bb-toženčev zastopnik. Koncno s© izvrši na odru obsrlavljenja L^ndruja; n«sto-pnio krvnik PHbler in njegovi pomoć-niki. Glflvni ipr«leo plesali do ranega jutra. VfčTna p"e^mer, i»in r^v^a- pr^vo, s katero se Ipbko P<">n + Tenovi t-osM 7* f)0 in *<• r^ o^«tntl:ov. ]?nm io j'^1 W©rr*r P-t^ntir*»ti. f'-n] trfVmi tr'nl na p* i*» ^n" P'It'tti r*o«kn«u ••^m t. pnnt^^^rM-imi r^rki na trfbubn taVo npok^l Hfl 1* rd^i mrl. lfin^i u?f»ni.ik jo poctM irt^T v^d^, ki ii i> V-il v\ rast. m Dnnaj«1'«* plare. V#» povt»rimo o T»ln7ah n^ivitiib n.*stavli**Tirev, n^iro o n^ini'/iHi. nniV-oli prezirnih, (\n*[ mordfl n:';1^'i pnt^-^'.n'h. Rr-liko pl^<"e ima 0rledaliH:a stranifit"arlra? V on^ retnrrfi plHftli*^u pr^ier^n pl-iro lOi^KI kron na m^^ec in zn v«.*ko r>r»r»oldnri"«Vo predstavo ?« posebni no 400 K n^erm-r!e. Vrbu t<»r* n^nitnin1*. PoTTT*t«ric© ulic doMvfno po 50.000 K na t*d#»n. • Pnstolovš^'n© msk© đvorn© dani©. T© dni so arrtirnli v Bp-linu bivšo rusko dvorno damo hč*r niskec:a K^n^-rala Skarintrn«. in ruske princezinj© I^ub-nov©. ki s© ir* v r^ni n^l^d^sti po-ročila z n<"kim ruskim p^neralom. toda t© poroke i> bilo km«la konec. Por.nej© •se jj© porof-iN z nem?kim st.flbr»im fdrav-nikom dr. B^rrischem. Ker je dobivrl«, od svojih rodit^H«*v, ki so imeli v Rusiji ojrroirno po*;e?tvo, veliko denarn© pt>moči, j© živela z novim možem ▼ si-jajnih r&zrnernh. Po smrti dr. P.erri-scbji J« ostala tuđi mf*A ▼ojno ▼ Xern«M-ii. ker j© rostala Rem.ska državljankv i Denf»rna pomoč od doma lo poc^M pr^-nchnla. Vdova si je služila dennr s tol-marenjem ru»ke*rn. lerika ▼ rrtrnib njet-ni^kih taborišrih. Ru«Vi revolucija jo prekinil« p-^p-d m'o in n.ienimi ^tr»r?i v?e vezi. Vesela vdov«. "ns se niknkor ni Hinila uživati v revš^ino. fnto se jo ppo-znnl.a i m?kimi fmi^rinti, ki «o ji Pn-sojev kr^«t, ko^tii-.nvipo in draror^rn«ti t^r r»škodov^la n« ta n«?in već ruskih drp":n ra vr,*'> v.^^t^. Ko •?© j© te dni rrnila \% Kelmorajm. ki^r je proi,?!^ ropet r»jsr nkrar^ojiih drn£Toc©T\o?ti, so jo na b<*rlinskem kolodvoru ftretir*li "n izro'ili so»'li??u. • Najv^j ledenik imi svetu. >E*> rfl=iorf pi^e. da je mrsi ctažolo Fdvnr-da VII. in ri^^lo Viktorije ob južnom polu najvevji ledenik na svotu, čognr stena jo vi?r>i"n ^O m^trov. dol^ pa jo okoli 7;XK) km. Njecrova širina znn^a l.'OO km. Ocrrnmni ledenik se prfmlkA iitpie^tmu pruti aoveru s Lkiirofciju >ju$ Ui ua letu. — Sokol v Oruioiu se ima b ,rr.I g te^ kočami. Ua si omojoći prosi razmah, )« sKlcnil ob priUki svojega X. občncsa il»-ra kot tihi proslavitvi sv^je dcscium.j« u^tanovitev odseka ul ziJavo Sokolskezu doma. Te dni cbrača se ra prispevke lirom d:novine $ prošnjo, naj nikdo ne pust i pranje ncusliiane. Vsak naJinanJSi dar t« } bo ovekovtčil v jgodoviiii dru^iva in So i kol -keiia doma. Do secUi so prispevali ^0 j kron, L. ?ijanec, Razvenje K 40, Marija K-j-hnrič. Orm^ž, ob ^vr lem Rodu K 5000, Ru» dclf Anderlič, Ormož, K 10'K). dr. Ant Hrr>-vat Ormo?. K 2(100. Jc^ip Kukivec. O-^lu« : tvo fi.i Dil-naju.« Go.=p. Fran Cvk. (lr/u'ni /ivino« zdravnik Kn-tav d.^nno Din. 100.—. »Jiitfo^uvoTuko Matico«. Ob priliki podovanja prloškc^n >Fmnr-eka zbra^ U bo njr^ovi roctil-i Din. 30.—. ^S.r.*Hnjit Šivala za rodbina cvent. pličala naiemnin^. Naslov: TnŽ. Ka«-■ lesnik .v-irl^-bodskej v baraki za luž. kolodvorom. — Dolari!. Stranka, ki yn dne f\ aprila prodala P»<'^> dolnri^v, nnj f^" t i svrho obra runa *ela*i čimprojo pri SVo-| vonfki bnnki, Tjublnna. ! — U inozemstvo putovati n\\* potrebno za nabavu tiku^-ti o^rta* ča. kostima. Muza kao i inih odlev* nih potrebština za eosnodie, ro^pn-dične in dtecu. ^er usl'ed rane i tcftlms nabave rrbe Vupvvite nnii^ftin*'c ko<| »OLFRON« F. J. Roset, Zaere^ Ilica fcr. 11. Anifseotično, čistc^e, osveluto, £e, nživlii'ioče in krepkuioče Hekn ie lckarnarja Fellcra prijetno disc3 »Fl*afluid«. mnoc!o moČnei^i in ho? si kakor frnncosko zcanie ta drcnei nie rok, no^ hrbta in celcCa telesa^ knkor t'jdi kot kosmetikum za ne»2o^ vanie kože, lns in ust, skoz 25 lei priljubljen. 3 dvoinate steklenicd ali lšncciialno steklcnico z zam^v tom in noštnino za 12 kron DošiltU Eu«?en V. Feller. Stubica donja EU satrtf 238. Hrovoško._____Lle Glavni urednik: Rastn Pustosicmšek. Odgovorni urednik: Ivan Podriaj. Knjigovodja i znanjem vef jezikov žcH pf*mcnlti službo, takoi «H porneje, najrajc k de-_ narnem zavodu. Ponudbe pod .Mar" ljiv/2577" na upravništvo Slovenske^« Nareda. . 2577 Dojiljo ISčem. Predstaviti se je pri r. Anto-nljl 5v«tekt Sodna ulica 12, II nadstropje. 2573 Kniigovodia ropolnoma samostojen, perfekten bilan-čnik v večietno prakso, želi premeniti sluJbo. Ponudbe pod .Knjigrovodia 2578" na upravništvo Slovcnskrga Naroda. 2578 Ldpa vila enonadstropnn, f prav dobrem stanju, z velikim senčnatim vrtom, v najlerši legl na Gorenjskem (ZgoSa pri Begu-njah) je naprudaj. Naslov pov« uprav. Slov. Naroda. 2587 Vsako vrstne obleke izgotavlja po merf !n najnovej-šem kroju v najkraišem času Hlolz Lomliar, So. ŠlSka. C«lovi-a e. 9S. —^— i i Savez dobrovolicev javlja žalostno vest, da je 10. t m. prcminul naš drug Vitomir Feodor Jelene wmu podporulnllc K vcCnetnu poCitKu ga spremimo 12. tm. ob !/j5. uri iz biSe žal<»ti v FrančiSkanski ulici it 6. Odbor. Iziaoa. S tem na*vtin:fim ren . oh?!n«tvr, da sta pp. Anton Blzjaik In Roman Smuo prostovoljno Izsto« pila kot dru^flbnia jnvnc tvrrtkc S;>iro Črrvar * drug, eksportna kuč» za živino v Dol. Logateu. er di nlma'a nobeneea stika vcC, kar se tiče navedene tv;dke same. 25 4 Logat«ov 9 »rrila 1922. Šplro, Červar. i______________ - Prva jun^slovantka tvornica klobukov In tlamnlko« Milka Kosova • Mengeš ^ripnro^n cenjenim damam, da posetijo ri'pno z.^logo damskih n'«mni!'ov v mnd nem salonu Vlvod-Mozetlčt Lj ib-l'nna, Pred Š^of:-o 21, II Ccne od 100 kron dnl'e. — Istotam se sprejem« o vsi popravila 25^9 Avto 30 HP, 6 sedežen, prenovljen, prvovr--trn ao eano proda« Ogtrda ^e v garaži J. Goroo, Ljubljana. 2585 Prva ljubljanska preoblikova'nica sl*mnlkow la dame Barborič • ZavrJan, Ljubljana, Mestni trg 7, ima najnovejJe modele, po katerih s« preoblikuje. — V zalogi okralenl in prazni slamniki. 1852 Meatnl pogrebni zavod. Taslttsa Dobiiek roj. Pire nainanja v svojem in v imenu ostalih aorodntkov preialoetno vest, da je njena mnogoljubljena mamica, gospa AHa h «W v potuicliek. dne 10. ap.ila 1922 ob 5. popoldne po doigi mučni bo-leini, previđena t iv. zaknmcnti za um rajočc, mirno v Gospoda za- Pogreb nepezabne pokoinice se bo vri 1 v tredo. dne li. aprila •14. pat#l m lVo pi so'idnih cenak nudi Jugo- Avto d. z o. z. v Ljubljani. i43lf laliila" vzamem hienesa last--,'ki. kateri nai Odda lokal v svoji hi&l. Po.iudbt »ud ((Si*uren uspeh ^U' na uprav« Slov. Naroda. 2^>ll o stran ,51«UVEJV5iM nakuj*, dne iz. aprila i9?i. SICV. 54 Meblovano sota §MH> B bVBBjO ▼ Wvilli HRaaia I9AA aajaattaat PtMMM pcmadbt pod .Mt-]**■■ Mfct Sttt* M apaava llovemkcn j^ila._____^________t5J2 PES VOHV pMM (rtatoUfca ■***) «lft 7 MttMtV, M OOHO pf <•• — Ml- yrj«vt ttuct IM, LjaHjBB* r. ^Tfi; N»rollt* tekej! *= Ljubljanski Zvon == M lolo lila. Pat MVki andalteroai paasflai fr. AJUtclrta )• lataJafl tih* *aa atafnrrV tu aaaafpva**:«. f trai+» Mrvtiko saaft iahajali aaaiarfr ■aodavlaafcl rtM«R| M )a aajat fc srednja retktga življa« ja BaioaVOi afovaaaar. Jfarafalaa aa Mk lata aute «0 tfnarjar hi a* pa*|a aa VB^Ai^^M&^ aBVaam ^ai «w aa*. đaL^Bk aaai A a * at avak a a ^&, .***** at AI^^^^^&JB^^^B^^^^h^^fr^A aaaaaaiBmaa>aBB Ml tt ft M* lttl (90 Dta.) tttfk lf» (80 Dl*.) li Ma* lflt pt Dta.) PoitelM u vuk Molk * Dbjl. 1DM Svileni klobukl {•piće in slamniki Židovska ulica WL S. ^nOT a mram pBpntim. -— um ran uh i zsip ^r - - - ... ■estna elektrlftna oentrala w Zagrebu proda Iz prost« rok© parni stroj SOO konjaktft sH m ganaiMatoi-jom trofazne *ti»uje 9OOO voltom 80 period in potrebni uredbo uklopnice, ki 30 t brezhfbntoi ttanjn in se Uhko ridijo v pogona. Ifcajtsj jt pftvztm strojer doklor 90 v pogona. Potanke informacije ni opia ftrojov dobe nflekanff Mjkaonaja. afo 90. maja *. I, w »pravi IRARSKE ELEKTUICK CHTRALt, ZAC.RER, SaMOstouka ulio* fei-oj 1S. Nove knjige TUdiir ndrngs v L]abl|ani, fnšBrnoia ulica. BK Jantar, *4 MduVtoia talnaha. 8 slfraai. Broi. 10 obitTttT, po pošti 75 p več. 9a\ ft. OorHE, Sodadu uKIta «bgb fa adadlaL Broš. 10 dtarjrr, po poiti 75 p Ttč. JML Sr1lar9 BajJaitfcPiL FoTtat. ĐroL 7 D, vez. 10 D> po po- m 50 p vtč. ■^ K. BarfeBlH-IMMlA, OffM(. Vojsi romtm. Broš. 18 D, *■*. 22 D, po pošti 2 D več, WWk tta^Mh, Fmri. Broš. 8 D, vez. 11 D, po pofti 80 p več. CaMrfaa ĐlMalh, Uredil dr. J. Glonar. Broš. 18 D, vez, 21 D, po po*i 1 D več. j FroltUt« kakor Mal lirriiitv # * uođnth naprau I za Izkorlilanl* vodnih sH j I fo na}modtfiM{ini principih na pođi agi 96 tarih idniSea] I y predmetni ttroki „SLOGRAD' I atevtaudM ajraAajaa ki lai—aiHaiiai <• *• I Uublianaf I MWUm ptetnt ▼ tevaral KtcMi, Sf. alka I TtMM lii«*raHi*a »t. 1K. I ' __. Modna trgovino A. Msiit laslei R. Sos [Ljubljana, Maitnl tr« 19. ČEHE ZNATNO ZIUŽHIIE fartlo — Plativi«« ■^kavice, aopiTfM pmdpmnllci 5rik UA Vellkonolne \ razglednice ■aaa^i^iM ^v^av ^p^bv^b* ^a*r^B^B^p ^Fb^b^^b^bp •^"a^aa^^* i «U4aU k.prt« ■■ davalo tat držimo Jos. OmerzafDw^S^TMJ. KUVERTE T"."™::.1 a>aiBal9f p^a^aj^ai ba defealo ui drobBO hmftU Mj«M|« pri Jos. Omena, LmiiOmiat DuMjska cesta I/I. ial —B^ — - - ♦__trjrovsld, kance- • ^P^M kenctflBi. ttroj*- phnl tW. trtltor tmfl papir w ajiapah In skaliJahp velika irbira na debelo In drobno najcant^a pri Jos. Omerza, Ljabljana, Danajska cesta 6\I. aad. Stanovanje in hrano lito Brini* fOflpoaKita jn\ botflH rod Wni, tndi ▼ okolld Ljobijine. Ponadb« pod .Mirnt/25S3€ ni npriv. Stoventke-f« Nanxk. 2582 Trgovski pomočnik vo|aaflne proat, dobro frvefbaa atm-faktttiitt hi spretan prodajalee se t«tcoj Srejme v trtovml Ivan Vaaallć, naa2. 35S8 Proda se hiša x Trtom za ztlenjavo in mdovnjakom. V hi§t Je dobro vpeljana trgovina z me-itnftn blagom vinotoč, plvotoč in Ign-njetot. Gospodarsko poslopje z lcdc-aico in kovačnieo, vs« akapaj na za^o proaietatm kraju t sredini trpa % vodovodom. Cera po dogovoru. Več po-rt: Fratto Hladnik, Dragopolje 43 GoaKlske. fST© Slike z naše rivijere. Spteal Iran Podrži Cena 3 dlnarje. Dobiva se v „Naredni knjl-gaml" In druaod. Komptoristinja ^afla MovaaMlt, mbbvt tadl araoBivaJkaga in aeaaaVag* Jaaika ▼ fvvora ia aiaaTi, m tprHmt t 1. majtni ▼ lampanijkt attfl Fr. 4Va*ak A «• v PtaiJ«. SaiBaraa)« bi araam v b«, plais pa Qawavaw. d#OB\/ Slili dmislft kpsimn laMMittmcatmilVltal. lr. If. Tsvaarfa Hvaal apail* VL ■¥. Uradil dr. Prijatelj. Brat. lt Dia. po poiti 1 Di«. 10 aar t«^. BBBal BBBlaaaaaBaBBi ^VdBBBaBBBt bS ^BBBBBVBBBBBt4 aBBBBBBfaBl Urain dr. GIobbt, 11 Dfta. V M« 1 Din. 90 a tbč. ■TajflBBja •BBrBBBBl BWBa^BBBl BaiBa»» Uratiltarja¥a aaaalaajt|a. Uradil dr. Iv. Prijatelj. Brt* t Di«. ▼«. II Dla. a» paM I Dtai. •T« aHarl#ajF( aTadalkavlf PaTaat. ftm*. 7 DIa. vas. lf>ao Dia. po po** TiBTaf f Prilični nakupi ■ aUttlaa atrala. cotoro oliraajaaa. *. •, tata M am k i, igla 17 mm, — I radi BoUaal fctkoj prodasta. — Ivan *aaka.»» Vrkaraa, Pod tv. THtao Utr. 9T. »31 Salonsko ohleho kupim, Ponuđb« pod ,102—2553" na upravo Slov. Naroda. 2558 Sukno aa prooitnadnc in športa« obleLe v bogati izbiri B. 8 E. Shnbernfe -jg'^ w Šofer (SanrtrV mehanik in avK;nirntcr. ltV\ stopiti « službo. Ponudbc pod .Sofer same« 2363" na upravo Slov. Nar. 2363 ~Mtti|ii vila v a»)lap8l legi Ljubljane a>a> proda. Na tlo v pove upravniitvtj Slm'enskeji Haiada. 1 M Iščc sc kompanjon i vHEJtai kapitalom £a dobro fdoč« kovina rako pctljatje. Prostor na raxpolago Ih aekaj orodja. Pomtdbe pod .Kovi-aarsko podjet]e/254da na uprav. Slov Narodi. K\* Želim zvedeti aaalov afoTemkega aedravnlHa-•■»••IJaJlavtai za — vsled bolezni »li dn xega neznanega vzroka — jec!ja-Ja6a« Naslove bprejema uprava Slov Naroda. 2482 Žito v mletev prejeaa raCjo mnoilno ceta vagenf I plenico, \l koruzro in ajdo. Ivan Ku-railf. «al|6nl nvllnla DAmiale. __________vm__________ Stavbni inženir abaorvmt aSimiHn tafanlke lAoa mm-«ta pri stavbnem podjetju. Ponudbe i faga| pod .1. maj 3095« na upravo fror. Rartvda. 2006 3ščc se mlinar ga voditi aifla, ohcutm apotobm ki«-attf kaTMtne !ti obavljati drvene ™>prav-ka. Ponadbc na Brača Ružio^ Sto-■te, HerctgoriMa. 1750 Ivan Magdit krofai m prtperota a spenladMisko sezono tjabljiBa, giediliška ni. 7. Lepa klet a alakirtčao ntttiflMTf, taren maatne frte, mm aalda ta kaj. Katlov pove oprava Slov. Naroda. 3670 Kostanjeu les proato ragoa hi vt^t mnofint v gordu lenpi 1. PtfitaU, L]u' llama. DaOBmalfaMTa ni. 1.1. Poflrfdovtlci v dobro plCia ^^^^^^^^^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^BaaaaaaM^aa^aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlBaBBBBBB^BHBJBBBHBHBHHHMBlMBHHHHI. Ia Portsand teini nainaui m : ■ta vaitna pri H- R. Foroaapiotear I druf, Bakat*. ; | Talafan 14. Bt-sejavlt FortMpoher. ^ Dobili smo velike količine klobuke mamenltfh sveiornih izdelkov pratrlb Borsaliao« Aatloa c?ia, J. ffloV sinoTa (Oikoaiovaika) iE volnozilli razni&t oki:, lit fcarr. i - - Prodajamo po nijniziiK cenah na veliko. - - f K0STA NIK0UĆ I DRUG BEOGBaD, Kn«K MSlm !-,va, it. 18. I ' "~ ^^—^—-------------"' ■ ^-^— ^——~- ^^^^^^K ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^BBB^^B^ ^^n^^^ ^^^^ t. ■ ■^B^B-jBJ '^F^BHpr aBBB^^BB> W <». . V^PBBBI« ~-W i Za nakup manufakturnoga blaga se priporoča | občernana tvrdka I R. MIKLAUC, Ljubljana, I Lingerjeva ulica, Meatni trg, Pred ftkofijo. Nudiva vsakovrstne oblaka ia goteada In detke, ragUna. povrinika, dalna plaila. Vedno Ja w aalogi naifinajlc (aiko sukno najnovejilh vsercav.— Oblaka po mori iidelujava vtastnam anodnom salonu po aajnovajiaai kroju. Loiar & B iz jak caaBimfaktera, moda In konlekoljci = Sv. Pafra cesta Itev. 20« = ateaUnaTtallatd ***** EfiArursutftt CHine. VIzItke. knoerte In ptsetnski papir s firmo hakor usakn-:: vrstne druge tlskoulne ~ Izvrf nle MCno ..Narodna tlskarna". 9 naraCDa iprclnia tBdl jnarodBa knHflarni". Prometni zavod za premoi a. i v Ljubljan ■ra se dobe ie po lako nizki ceni- mošk« obleke........ od 160 Din naprej raglani......., , , od 250 Dli naprej noške hlače ........ od 80 Din naprei damski plašči........ od 150 Din na;irei damski kostami....... od 180 Din naprej damske modne obleke . , • , . od 200 Din naprej (hunska krila . . . ? . . . . od 6ft Din n*prcj fn Wn» ....... ^ , • od 30 Din iMprtj Spomtaidfio i»ovo#tl v*dno v zalomi.