Številka 239 TRST, v petek 30. avgusta 1907. Tečaj XXXII Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je «jo'E OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke a llt mm); za trgovinske in obrtne oglaae po 20 stotink ; ia o-mrtnice, zahvale. poslanice, oglase denarnih ravodov po 50 *fot. Za oglaae v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna Trsta K 2. Mali oglasi po 3 atot. beseda, najmanj pa fo 40 fctot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti''. — Plačuje se izključno le upravi ,.Edinosti" !?%ro6nln& xaa$a e» 7fe lato 24 E^ pol leta 13 K, 3 mesece G K - c* caročbe brez doposlace naročnine, ae npr ara ae ozira., laiofiiiia ta seđeiUJo lzdaili .Eliiosti'itaas: celoletno 5 5-20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankova.i» ^ pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglasa in reklamacije je pošiljati na upravo lista UKEDNIŠTVO: uL Glorflo Galatti 18. (Narodni dom*. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konBorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon«orri>« lista „Edinost" v Trstu, ulica GHorgio Galatti 5t. 18. sssases Požtno-hrunllalčnl račun št. S41*653. ^r.^ — TELI.FOH it«-*. 1167. ■ — M&sečna priloga : „SLOV&fcSSti TEHNIK-4. BRZOJAVNE VESTI. Sklicanje delegacij. BUDIMPEŠTA 29. Privatni viri iz Bu- j dimpešte poročajo, da bodo delegacije sklicane j koncem meseca oktobra na Dunaj. Tovarna za bare o pogorela. BUDIMPEŠTA 29. (Ogr. biro) V prostoru za mešanje barv v ogr3ki splošni tovarni za barve je danes izbruhnil požar, ki se je tekom predpoludne razširil tudi na draga poslopja ter je uničil vso tovarno. Praznovanje dvajsetletnice vladanja bolgarskega kneza. SOFIJA 29. (Bolg. ag.) Povodom dvajsetletnice vladanja je knez podelil vsem ministrom odlikovanje. Jubilejne slavnosti so imele pravi narodni značaj, izlasti banket, prirejen na vojaškem vežbališču za 2600 gostov, na kate rem sta imela ministra Gudev in Genadjev ter knez Ferdinand napitnice, ki so bile frenetično vsprejete. PETKOGRAD 29. (Petr. brz. ag.) Car Nikolaj je poslal bolgarskemu knezu Ferdinandu brzojavko, v kateri izraža knezu svoje odkritosrčne misli ter mu želi dolgoletno zdravje, da bo mogel dovršiti svoje veliko delo v korist bolgarskega naroda, ki je zvezan z Rusijo po znamenitih zgodovinskih vezeh bratske jednakosti. Tudi minister za vnanje stvari l/.volski je poslal knezu brzojavno če-stiko. V7 imenu vlade je čestital diplomatični zastopnik Rusije v Sofiji. SOFIJA 29. Knez Ferdinand je podaril 100.000 levov za novi zavod za tuberkolozne, ]«J.OOO levov pa za ubožne učence. Nemški katoliški shod v Wurzburgu \VURZBURG 29. Danes je bilo zadnje javno zborovanje katoliškega shoda. Predsednik Febrenbach je v svojem sklepnem govoru omenil, da se je bilo še malo dni pred začetkom shoda bati za mirno vršenje shoda, a vendar se je shod mirno končal, vse težave e premagal pravi krščanski duh. Wiirzburski Škof se je predsedniku zahvalil tor jo v.hnrn-valcem podelil svoj blagoslov. Popoludne je bil slavnostni banket- Štrajk v Stolnem Belemgradu. STOLNI BELIGRAD 29. (Ogrski biro) Štrajkovski tabor je bil danes od policije razpuščen. Tajnik stranke in tajnik deželne delavske zveze sta bila pa izgnana. Zapustiti sta|[morala takoj mesto. Deset štrajkovcev ter vodja židovskih delavcev so bili aretovani. Proti slednjim je uvedeno kazensko postopanje radi nasilja proti oblastnijam. Štrajk ni nikakor splošen. V pekarijah, v brivnicah in drugih številnih delavnicah se dela. Tudi listi izhajajo v navadnem obsegu. Roparska banda 0žagana. BELIGRAD 29. Neka roparska banda, ki je vznemirjala javno varnost v požare-vačkem okrožju, je bila sinoči po trdem boju v vasi Kumane užugana. Voditelj bande, imenom Peric, in en ropar sta padla. Štirje ro-naiji so bili ujeti. Dva orožnika sta bila v boju ranjena. Kitajska. ŠANGAJ 29. (Nem. kab. družba) List „Nangfangpas" poroča iz Pekinga, da je Juan-šikaj spisal spomenico na centralno vlado, v kateri priporoča zvezo z Nemčijo in Ameriko. Dogodki v Maroka TANGER 29. (Ag. Havas) Poročila iz Feza, ki jih je sultan po jezdecih poslal vojnemu ministru Gebasu, pravijo, da je položaj v mestu zelo resen. Sultan je baje Gebasu ukazal, naj mu nemudoma odpošlje čete, ki - jih ima na razpolago, namreč 800 mož ustaške čete, ki pripadajo k nu-hali E1 Meranisa, o kateraga porazu ni sultanu še ničesar znano. El Merani je prišel v Elksar težko ranjen in j brez moštva. Ugledai rod Rehama ni zado j voljen, da se novi sultan opira na rod Sanja j ter ga noče pripoznati. TANGER 29. Iz Toulona ie dospel'semkaj avizo-parnik „Chamois". Urojenci pripovedujejo, da so rodovi napadli in oplenili Fčz. Te vesti pa niso potrjene. FRANKOBROD ob M. 29. „Franfarter Zeitung" poroča iz Tangerja : Vesti iz Feza poročajo, da je tamkaj Mulaj Mohamed, brat sultanov, in do sedaj njegov ujetnik, proglašen sultanom. Med obema strankama je prišlo že do hudih spopadov. Mesto gori. PARIZ 29. Listi poročajo iz Feza, da je tamkaj izbruhnila revolucija. Sultan in ministri so jetniki v palači. Prebivalstvo je baje poskušalo razdejati zidovje LONDON 29. Glasom nekega poročila „Daily Telegrapha" iz Magazana od 26. t. m. je prejel paša v Magazanu Si Hasan pismo Abdul Asisa, v katerem je isti paši in carinskemu upravitelju ukazal, naj odpošljcta puške in municijo v Tanger. Paša je v zadnjem hipu izdal proti-povelje. ker je ravno prejel oficijelno poročilo o proglašenju Mulaj Hafiia sultanom. To je faktično tudi priznanje novega sultana. LONDON 29. Kakor poročajo listi iz Tankerja, ima sedaj Raisuli radi okolnosti, ker žugajo šerif s ke čete radi zaostale plače s 6plošno dezertacijo. lepo priliko, da napade Tanger. Radi tega je zapustil angleški poslanik in drugi v Tangerju bivajoči Evropejci mesto. Nemci so imeli v torek sejo, na kateri so se posvetovali o obrambenih ukrenitbah. LONDON 29. Iz Tangerja poročajo od 28. t. m. : Mulaj Haiid je razglasil, da se pripravlja dati zadoščenje za umorstva v Časa-blanki ter se sporazumeti z evropskimi velesilami. Prepovedal je rodovom, da ne smejo napajat« PrAijnoio«^ nI.« na mldrpj O V deželo rodov Šanja. PARIZ 29. (Ag. Havas) Glasom poročil iz posebnega vira razpolaga sedaj general Drude z 4438 možmi. Od teh je 500 Špancev. Drude dobi še dva batalijona po 500 mož, tako da bo njegova vojska štela 6000 mož, katerim je prištevati tudi topništvo vojnih ladij, nahajajočih se sedaj v Maroku. PARIZ 29. „Petite Republique" poroča iz Tangerja: Mehala, ki operira proti Raisu-liju, žuga, da bo ž njim marširala proti Tangerju, ako ne dobi zaostale plače. „Petit Journal" poroča iz Casablanke, da je maroška kavalerija zbrana 50 kilometrov od FRANKOBROD ob M. 29. „Frankf. Zeitung" poroča iz Tangerja: Pogajanja z Raisulijem, ki ima na svoji strani vse rodove v okolici Alkasarja, so se razbila. Druga mehala pod Bagdadijem je bila od Raisulija poražena. LONDON 29. Iz Tangerja poročajo: Mulaj Haiid je dospel v Mazagan ; guverner ga je proglasil sultanom. Mulaj Haiid je rekel, da ie Abdul Asis pogrešil, da ni dal zado ščenja Francozom po umorstvu dr. Maucbampa v Marakešu ; za to so Francozi zasedli Ugido. Abdul Aziz je vrhu tega še sporočil rodovom, da je zasedanje Ugide samo začasno, in da se ne bodo Francozi polast li mesta. Mulaj Haiid hoče sedaj baje marširati proti Časa-blanki, potem se pa poda v sveto mesto Rabat. PARIZ 29. Včerajšnji ministerski shod je sklenil, da ostane v Casablanki posadka 3000 mož, ko nastane zopet red. Tudi v drugih maroških obmorskih mestih ostanejo stalne posadke. LONDON 29. „Daily Mail" poroča iz Tangerja: Francozi so ponudili Raisuliju pomoč, ako izpusti na svobodo Macleana. Do .»eda; ni Raisuli ničesar odgovoril, ali gotovo je, da odbije ponudb o. Ni res, da bi bil Raisuli v zadnjem boju ranjen. Francoski reservisti se puntajo. PARIZ 29. Opozicijonalni listi poročajo o puntu reservistov 17. pešpolka v St. Die. Vojni minister je zagotovil, da se gre le za posamičen slučaj kršenja discipline. Rusija. Razsodba v kazenski pravdi zarotnikov. PETROGRAD 29. Vojaško sodišče je razglasilo obsodbo v kazenski pravdi proti zarotnikom. Nikitenko, Siniavski (alias Pirskin; in Naumov so bili radi priprave k ateutatu na carja spoznani krivim in obsojeni na smrt^ na vislicah. Štirje obtoženci so bili spoznani: krivim, da so osnovali organizacijo v svrho odstranitve obstoječe vladne oblike, trije so bili obsojeni v osem-letno, četrti v štiriletno prisilno delo. Pet obtožencev je bilo radi podpiranja zarotnikov obsojeni na izgon in izgubo vseh stanovskih pravic. Sest obtožencev med temi odvetnik Fedosijev in njegova soproga je bilo oproščenih. PETROGRAD 29. (Petr. brz. ag.) Morilca petrograjskega načelnika jetnišnice Ivanova je vojno sodišče obsodilo na smrt na vešalih. — Obsodba je bila v minoli noči izvršena. _ „Slovencu". „Slovenec" nam je v svojem izdanju od 19. avgusta povil lep in dehteč šopek iz zaklada svoip. TV—--i~ro — kakor le on zna — izjavlja, da odklanja vsaki kompliment od „solznoganjene tržaške h i n a v k ew, očita nam „slepo sovražtvo do vse ga, kar je krščan-s k o", očita nam, da sramotimo vse, kar nosi talar, da smo „z a lj u b 1 j e n i v srbske pope" itd. Mi nismo zinili besedice na te ljubez-njivosti. Vajeni smo jim, ker se ponavljajo s tisto točnostjo, s katero sledi ponedeljek nedelji. Je pa še en razlog, radi katerega puščamo brez reakcije marsikateri afront „Slovenčev" nasproti sedanji smeri — recimo tako — tržaške politike. Ako bi hoteli sproti reagirati na vse, kar zastopa „Slovenec" krivega, napačnega, neprimernega in direktno pogubnega vspričo položaja resničnih razmer in potreb tržaškega Slovenstva, morali bi posvečati temu vsaj polovico vsacega izdanja našega lista. Z druge strani pa tudi ne treba nam reagirati na vsako „Slovenčevo" — da se blago izrazimo — nerodnost, ker pred zavednim tržaškim Slovenstvom je najhuji agitator proti „Slovencu" — „Slovenec" sam. Nismo hoteli torej reagirati na zgornje „Slovenčeve" ljubeznjivosti. Ker pa nam v svojem izdanju od 27. avgusta zopet meče na glavo „nesramnost" — in sicer edino zato, ker smo konstatirali notorično resnico, da je pristaš „Slovenčev" dr. Benkovič zaželel hrvatski stranki prava obilo vspehov vzlic dejstvu, da je ta stranka glavni sestavni del tiste hrvatsko-srbske koalicije, katero je „Hr- ivatstvo", ki zastopa iste ideje kakor „Slov. • jnec", obdolžilo „veleizdaje na cerkvi'4 — ! torej edino zato, ker smo konstatirali gola j fakta, hočemo nekuliko zagosti „Slovencu" na i njegov dopis od 19. t. m. „Slovenec" je bil priobčil notico iz Istre, i v kateri je tožil, da škofijska kurija v Poreču meče proštu Zanettiju v Puli polena pod noge, ker da je razen druži h razlogov pred vsem kriv šovinizem italijanskih katoličanov, da je moral prenehati li^t „Avvenire". Dalje je konstatiral „Slovenec", da je učitelj Tonelli, ki da je tudi tip „neke vrste italijanskih „k a t o 1 i č a n o v", pisal o hrvatskih nasiljih na občinskih volitvah v Puli. Mi smo te opazke v „Slovcncu" ponatisnili doslovno in jim — pritrdili. In to je ! razjarilo „Slovenca", da nam je v sveti jezi splel gori omenjeni lepi ia dehteči šopek iz zaklada svoje frazeologije. Interesantno bi bilo vedeti pred V3em, da-li je ta napad na nas — ki v bitstvu ni nič druzega nego srdit preklic tega, kar je poprej pisal sam „Slovenec" — izšel iz lastne volje, ali pa vsled ukora od kake strani, do-šlega radi tega, ker si je „Slovenec" enkrat usodil pisati — iskreno in resnično?! Zdi se, da je hotel „Slovenec*4 s posebno srditostjo — proti nam, čim izdatneje popraviti svoj storjeni greh. Naj bo kakor hoče! „Slovenec" je zopet enkrat nelojalno in nehonetno nastopil proti nam, obsuvši nas z očitanji, ki ne slone na resnici. Poleg tega je v notici njegovi od 19. t. m. marsikaj, kar ovaja, da so njegovi tržaški informatorji brez vsake realne orijentacije, ali pa da pišejo le tje v en dan, satno da je ostro in da je hipnega efekta. Tudi v zadnje omenjeni notici priznava „Slovenec" šovinizem p o-reške kurije ter ne odobruje pisave lista „L' A m i c o", ki vedno brani postopanje in namene poreške kurije^ JDajaa zuje kakor ljudi, ki zavijajo njegove besede, uprizarja sam najdrznejo igro z besedami in stilistično slepo-mišenje, da bi napravil razliko med škofijsko kurijo v Poreču in med škofom Flappom. Pravi, da smo mi zaljubljeni v „srbske pope4*, „pročodrimovci, katerih ideal je ma-djarofilski Drohobeczki". To pa pravi „Slovenec" zato, da bi razbremenil škofa Flappa, češ, da se ni mogel ogrevati za „častivredno družbo". Ker se torej ni mogel ogrevati za to „družbo", naj bo opravičeno in odpuščeno vse njegovo divjanje proti slovanskemu prebivalstvu in njegovemu jeziku ! Naravnost smešen je „Slovenčev" poskus, da bi delal razliko med poreško škofijsko kurijo in škofom Flappom ter da bi vso krivdo navalil na kurijo, dočim pravi o škofu Flappu, da je škof poreški osebno neomadeževan značaj. Koga hoče „Slovenec" varati s tem slepomišenjem ? Kakov da je osebni značaj Flappov, s tem se mi nismo bavili, dasi smo čidi iz ust istrskih duhovnikov mnogo, mnogo stvari, ki pričajo, da „Slovenec" tudi osebnega značaja Flappovega ne pozna. Nam je znano po osebnih stikih z duhovniki poreško-puljske škofije, da bi ti duhovniki lahko napisali o škofu Flappu celo knjigo, katere bi „Slovenec- gotovo ne smel ponatisniti. Še bolj pa smo uverjeni, da g 1 ni med narodnimi duhovniki v poreško-puljEDINOST« stev. 239 V Trstu, dne 30. avgusta l9.'7. „Slovenec" nam očita, da sramotimo Škofe, dočim v resnici le grajamo njihovo ( delovanje, v kolikor posega isto v javno življenje našega naroda in v kolikor je škodljivo za na§o narodno stvar. Kako pa piše „Slovenec" o škofu Drohobecz-k e m ? Mari Drohobeczky ni katoliški škof ? ! Drohobeczky, da je madjarofil. Morda. Ali to je on le p o 1 i t i 6 n o. Če zahteva „Slovenec" spoštovanje do škofa Flappa, vzlic njegovemu rojstvu in narodno-političnemu mišljenju, kako pa potem opravičuje 6voje nespoštljivo govorjenje o „madjarotitskem'5 škofu Droho-beczkem?! Le ta je istotako katoliški škof kakor Flapp in je razlika le ta, da Droho-beczky Blavi v jeziku naroda, dočim Flapp izganja jezik naroda iz cerkev. In to bodi pripomqjeno, da smo blizu vse, kar smo v zadnjih par letih prinašali o divjanju škofa Flappa proti naši narodnosti, posnemali doslovno iz „Naše Sloge" in „Omnibusa", nasproti katerima listoma tudi „Slovenec" ne bo imel toliko drznosti, da bi jima očital sovraštvo do „vsega, kar je krščansko". „Slovenec* nas tudi apostrolira na korist Flappa, češ, da li smo že pozabili na Ricmanje. Mari je škof Flapp Še le po Ric-manjih začel divjati proti našemu jeziku v cerkvi ?! Če hoče „Slovenec" vzbujati to mnenje, potem falzitikuje dejstva. „Slovenec" nas dolži, da zavijamo njegove besede, češ, da on je govoril le o šovinizmu italijanskih katoličanov, ne pa o njihovem krščanstvu. To je zopet igra z besedami in pojmi, je naravnost blasfemija na škodo katoličanstva, ako se hoče ta pojm ločevati od krščanstva. Še zadnjo opazko ! „Slovenec" zatrja, da ni res, da bi bil on nastopil neprijazno proti novi naši delavski organizaciji. Mi ne poznamo poprečnega dušnega nivo a „SIo-venčevih* čitatelje v, ali po tem zatrdilu „Slovenca" moramo soditi, da on jako nizko ceni duševni nivo svojih čitateljev. Sicer ne bi si upal napisati trditev, da to ni neprijaznost, ako komu že ob rojstvu napovedujemo smrt, kakor je storil „Slovenec" glede naše [narodne delavske organizacije! „Slovenec" ne pozna prav čisto nič tržaškega milijeja, ker sicer bi vedel, da ravno s tem, ako bi dali delavski organizaciji takov kolorit, kakor ga že!i on, bi tej organizaciji že ob rojstvu zapečatili smrt. In sploh: da je tržaška narodna stranka uravnavala svojo politiko po „Slovenčevi" želji in njegovih tržaških informatorjev, bi bili danes od vseh delavcev, ki stoje nepremično v narodnem taboru, vsaj dve tretjini Le v taboru socijalne demokracije. Za to trdimo smelo, da smo s tem, da ca no nnlrnrjmn vol i Om Stftvflr^flvim" merno koristih ne le narodni, ampak tudi — verski stvari. _ Pogajanja me rt Avstrijo iu Ogrsko. Nagodbena pogajanja se bodo nadaljevala na Dunaju dne 10. septembra. Zdi se, da je nagodba že perfektna. Poravnati je še nekoliko vprašanj fiiancijalne naravi. _ Iz Hrvatske. Madjarski napisi na hrvatski železnici. Ob uradnem ogledu železnice Karlovac-Virginmost pod vodstvom odposlanca mini-sterstva trgovine Horvatba zahteval je zastopnik mestne občine Karlovac, da se stavi na zapisnik o uradnem ogledu protest proti temu, da so na vseh postajah ogledane proge napisi in vse druge objave glede železniških odredeb v madjarskem jeziku sploh, in posebej še, da so madjaraki napisi z neprimernimi Črkami in na prvem mestu ter da je hrvaščina še le na drugem mestu in v malih črkah. Odposlanec mesta Karlovca je nagla-šal, da se to protivi obstoječemu zakonu in sami izjavi samega ministra trgovine. Radi tega se zahteva takojšna odstranitev nezakonitega teksta. Končno je tuli najodločneje protestiral tudi proti temu da je odposlanec ruinisterstva započel uradovanje v madjar-fckem jeziku, da-si je po pozitivnem zakonu na hrvatskem teritoriju tudi na skupnih napravah uradni jezik le hrvatski. Občina karlovačka se zaradi tega protivi, da se izda proga javnemu prometu, dokler napadane nezakonitosti ne bodo odstranjene. Temu protestu so se pridružili tudi hrvatski poslanci in so prijavili to vladi. Dogodki na Ogrskem. „Svobodoumni" Madjari. Iz Velikega Varadina poročajo : Veliki župan biharske županije Glat, je izrazil svoje obžalovanje radi tega, ker pride ravno pod njegovim službovanjem v parlament prvikrat romunski zastopnik iz biharske županije. Ministerski svet. Iz Budimpešte poročajo, da je ministerski predsednik dr. Wekerle sklical na 9. septembra na posvetovanje vse ministre kabineta. Na to posvetovanje je poklican tudi hrvatski ban Rakodczay, da poroča o položaju na Hrvatskem. Ministerski načrt določi program bodočega parlamentarnega delovanja, ter se bo bavil tudi s sporom navstalim med katoliško ljudsko stranko in stranko neodvisnosti. (Vse se zdi, da se gospodje že kako zopet poravnajo v znamenju madjar-skega šovinizma.) Izgredi madjarskih vojakov. Iz Velikega Sibinja poročajo: Polkovnika, ki je prišel v mesto Panad na vojaške vaje, je baje razžalil neki romunski učitelj. Polkovnik je dal učitelja vreči iz gostilne, vsled česar se je zbrala pred gostilno velika množica ljudi in tu je prišlo do spopada z vojaštvom, ki je dva človeka vstrelilo, 15 težko in več lahko ranilo. Italija in Črnagora. Včeraj smo že povedali v kratki politični vesti, da je tisto toli čudovito italijano-filstvo v Črnigori — pri kraju. Narod je začel spoznavati njihovo narav ^ in njihove cilje in jih temu primerno ceniti. To našo včerajšnjo vest potrja in spopolnjuje neki dopisnik zagrebškega „Pokreta". Z ozirom na ono tajnostno afero med kraljem italijanskim in kneževičem Danilom črnogorskim pripoveduje dopisnik, da je do-znal iz povsem zanesljivega vira, da je bila stvar taka-le : Za časa sestanka italijanskega kralja z grškim kraljem došlo je do tajnega dogovora med Italijo in Grško gledej albanskega vprašanja. Grška bi; imela glasom tega dogovora z ar j sesti severo-zapadno teritori-' jalno črto Albanije, a ostala Albanija bi imela dobiti avtonomijo pod protektoratom Italije in tej bi se priklopil Skadar. Za ta tajni dogovor je doznala italijanska kraljica zaupno od svojega soproga, a je ; to — zopet „zaupno* — priobčila svojemu očetu na Cetinje. Ta vest je padla v črnogorski dvor kakor bomba, ker ta dogovor je zajel tudi Skadar. Nekoliko dnij potem je poslal knez Nikola svojega sina Danila v Rim, i da izrazi kralju kneževo nezadovoljstvo, češ, da knez smatra ta akt kakor izdajstvo od strani svojega zeta. Nekako ob istem času se je nahajala v Rimu tudi bolana stara kneginja. Knezov nastop je toliko ogorčil italijanskega kralja, da je nav-stal razpor ne samo med njim in kneževičem Danilom, ampak so morali vsi nepozvani črnogorski gostje umakniti se z dvora italijanskega. Od tedaj datirajo napeti odnošaji med italijo in Crnogoro. Na teh vesteh nas ne zanima toliko rečeni spor kralja s kneževičem, pač je velike važnosti dejstvo, da Italija neprestano intrigira tajno na Balkanu, da bi se za hrbtom drugih držav okoristila. To je prav tisto, kar smo trdili mi pred par dnevi; vsi govore o status quo, v resnici pa misli vsakdo, kako bi to sedanje stanje spremenil sebi v prilog! Gornje vesti so prav interesanten prispevek k proslavljenemu sporazumljenju med Titto-iujem in Aehrenthalom. Ako bi se Italija čutila že sedaj dovolj močno, da bi mogla očitno nastopiti se svojimi aspiracijami na tfaiKanu, gotovo ne m se uu g. n«om potrudil na Severnik. Nepobitno dejstvo |je, da Italija skuša križati Avstro-Ogrske račune v tisti Albaniji, v katero Avstrija pošilja denar za — italijanske šole!! V slepoti ostaja avstro-ogrska diplomacija sebi verna. A to je menda edino, v čemer je dosledna. Drobne politične vesti. Mučenje vojakov. Iz Prage javljajo, da je 21. pešpolk moral marširati 9 ur zaporedoma. Vsled tega je obolelo 300 mož, in sicer 60 težko, eden pa smrtno. Kitajska proti rusko-japon-skem dogovoru glede Mongolske. ,.Morning Post" poroča iz Šangaja, da je kitajski unanji urad sporočil japonskemu in ruskemu poslaniku, da ne prizna dogovora glede mongolske Dnevna vesti. Reminiscenca. Od znaneg-a slovenskega rodoljuba smo prejeli svojedobno, pred par leti, doli sledeči dopis. Tedaj ga j nismo hoteli priobčiti. Sedaj pa, ko je na-; šim oblastim tako silno imponiral nastop ; Mazzinijancev, torej ljudij, ki so notorično j skrajno italijanskega, antiavstrijskega in antidinastičnega mišljenja, katerih vse delovanje je naperjeno proti integriteti naše države, sedaj zadobiva oni dogodek na aktuvelni pomembnosti, ker je pristen »pendant« k sedanji kapitulaciji pred Maz-zinijanci. Zato priobčujemo sedaj omenjeni dopis, ki se je glasil : »Tržaški Slovenci smo bili že vajeni gledati, kako se na Primorskem pred očmi avstrijske vlade pripravljajo tla za končno ;»odrešenje« te še nerešene dežele; vendar se je dogodilo sedaj v našem Trstu nekaj, kar nas je osupnilo. Spremljana od štirih redarstvenih uradnikov je pela laška množica po tržaških ulicah ne samo zasramovalno pesem »Lasse pur.....«, temveč tudi laške revolucijonarne pesmi z refrenom »v iva la republica, viva la li b e r ta«. »L' inno di Graribaldi« se je ponavljal sto- in stokrat in neprestani klici »viva F Italia« in celo »m.... per 1' Austriac so se razlegali ne samo na ulici, temveč tudi v gledališču. Redarstveni organi so gledali to brezbrižno. No, to nas naposled le malo briga in se temu ne čudimo. Kar nas je pa osupnilo, je dejstvo, da se na drugi strani proti avstrij-.ko-mislečemu delu laškega prebivalstva postopa z nezaslišano strogostjo. Mej 40.000 laških podanikov v Trstu so bili samo trije, ki so bili hvaležni Avstriji za njeno gostoljubnost, a ravno te tri avstrijsko misleče Italijane je policija izgnala iz Trsta, ne da bi bilo za to niti najmanjšega povoda, dočim se klati po mestu in okolici na tisoče in tisoče brezposelnih, izstradanih laških delavcev, ki osrečujejo naše mesto vsaki teden vsaj z enim — zločinstvom in morda j tudi umorom. Avstrijsko mišljenje je torej v Trstu postalo vzrokom za izgon. To naj si za- ; pomnijo tisti Slovenci, ki so še vedno ob vsaki primerni ali neprimerni priložnosti, pripravljeni kričati: »Živila Avstrija!« Ta klic je v Trstu nedopusten in ima j za posledico izgon iz Trsta, ker se s takimi klici provocira Italija n e I Previdni naj bodo tisti Slovenci, ki nimajo domovinske pravice v Trstu, da ne pokažejo preočito svojega morebitnega avstrijskega mišljenja. Lahko bi se jim zgodilo, da bi jih poslali preko Opčin nazaj na Kranjsko ali Štajersko. Kdor pa se hoče prikupiti »avstrijski« (naj se mi oprosti ta izraz) vladi na Primorskem, ta mora posnemati ljubljence na magistratu, ta mora vsklikati : »Viva F Italia« Mi Slovenci se nimamo kaj šaliti. Pripravljeni moramo biti na vse, pripravljeni tudi na to, da s slovensko trobojnico v desni in z laško trobojnico v levi roki zavpijemo: »Živela Italija«!« Takov je bil oni dogodek in tako je pisal tedaj resen mož v opravičenem ogorčenju. Kako je sedaj, oziroma ; je-li sedaj kaj drugače — o tem naj sodijo čitatelji ! „Lavoratore" na — umikanju! Včerajšnji „Lavoratore" je prilil precej vode v j svoje poprej toli kipeče vino. V včerajšnji jenuncijaciji pripoznava celo tudi slovenskim nacijonalistom pravico, da na dostojen način manifestujejo svoj značaj in svoje ! misli, iu le tedaj, kadar bodo in s uiti rali kako drugo narodnost, da nalete na energičen od-jpor socialističnega proletarijata. 0 takih pripombah bi se dalo raz-! pravljati. Le škoda, da je to svojo obrambo zopet oprl na dve premisi, ki obe ne odgovarjati resnici, radi Česar ostaja vsa nje-!gova obramba brez veljave. Najprej ni re3, da so se socijalisti vsikdar upirali italijanskim šovinističnim manifestacijam. Tako so Italijani sprevod italijanskih biciklistov in proslavo j Garibaldijevo izkoriščali v skrajno šovinistične 'namene, a dejstvo je, da je poslanec Pittoni hvalil tržaško policijo, ker ni prepovedala prvo imenovane manifestacije in da so socialistična glasila napadala iste oblasti, ker !so prepovedale drugo manifestacijo!! „Lavoratore" meni: Svobodno tudi slo-1___Liui outMjausiuui, ua maniiestirajo svoj ! značaj in svoje misli, ako se godi to na dostojen način. O naši manifestaciji minole nedelje meni torej, da ni bila „dostojna" in to je druga kriva in neresnična premisa, na katero opira svojo obrambo. Vprašanje je, kaj ! si „Lavoratore" misli pod pojmom „do-Istojno"? Naši niso insultirali nikogar, res-inica pa je, da so veselo vsklikali. Će pa je ;tako vsklikanje nedostojno, potem pa lahko rečemo, da so bile doslej vse socij ali stične manifestacije nedostojne. A kaj naj rečemo še le, o iredentističnih ! Kako škandalozno in žaljivo za domače ljudstvo so se n. pr. vedli italijanski socijalisti na „Krasu"? A tedaj se ni oglasil no ben „Lavoratore", da bi obsodil tako podiv-' janost. 1 zlasti bi hotel „Lavoratore" odkloniti iobdolženje, da je radi njegove grožnje poli-'cija prepovedala slavnost najstareje delavske organizacije v Trstu. Meni namreč nedolžno: »Nas ne briga, da bi poznali vzroke, i radi katerih je policija prepovedala nacionalistični slovenski sprevod« ! Mi pa odgovarjamo zopet, da se vse došle nam informacije strinjajo v tem, da je na policijo najbolj vplivala grožnja socijalistov. Sicer pa stilizacija v „Lavoratore" sama nikakor ne negira tega ! Lavoratore pravi dalje, da socijalisti nikakor ne taje, da so Slovani v Istri tlačeni, ali ravno zato, da bi se izneverili glavnemu svojemu pravilu, ako bi tolerirali slovenske manifestacije po ulicah tržaških, na katerih bi se žalilo njihovo narodnost ! Priznanje, da so Slovani v Istri tlačeni bi bilo hvalevredno, ako bi je socijalna demokracija izvajala tudi v praktični politiki ! Ali naj bo! Na noben način pa ne daja gornje pripoznanje glede Slovanov v Istri socijalni demokraciji pravice, da odreka Slovanom v Trstu svobodo gibanja ! ! To pa smo že povedali, da izgovora z nedostojnostjo naših manifestacij ne pripoznavamo. Sploh pa napravlja včerajšni entrefilet v »Lavoratore« utis, da so gospodje začeli uvide vati, da so se malce preveč zaleteli in da se previdno — umikajo ! Pajacade ! Prejeli smo : Mi slovenski delavci smo pri urednikih glasila „interna-cijonalistov" okolo lista „II Lavoratore" — pajaci in naše imponentne demonstracije so — pajacade! Tako si je dovolilo to glasilo tržaških „sodrugov" imenovati naš nastop od minole nedelje ! Mnoge niše somišljenike je to nečuveno pisanje iznenadilo, ker so reveži res mislili, da je to glasilo res glas mejnarod-nih delavcev tržaških. Mi pa, ki poznamo razmere in ljudij, smo ostali hladnokrvni na izbruhe naperjene proti nam in naši narodnosti. Tržaški italijanski sodrugi so iu so bili po veliki veČini od nekdaj prej Italijani — potem šele socijalisti. Iu taki so tudi danes ! Nas torej čisto nič ne boli, če nas sramoti ta ali druga camorra, ker imamo obe v enakem čislu. Boli nas pa, da je med našim delavstvom še mnogo ljudij, ki podpirajo te nazovi-socijaliste in jim celo v javnosti pomagajo sramotiti svoj narod ! Te poslednje vabimo, naj vsaj sedaj spoznajo svojo zmoto, oziroma, naj s pretrga -njem vsakih stikov s takimi laži-socijalisti popravijo kar so zakrivili svojemu narodu. I Združimo se vsi Slovani v naši delavski organizaciji in pokažimo skupnim sovragom, da smo tu doma in da se ne puščamo zasramo-vati od vsakega privandranega Kala breza — pa bil tudi kak nazovi-socijalist! Časi, ko so je našo narodnost na tržaškem ozemlju moglo in smelo nekažnjeno in-sultirati, ti časi so minuli! Naša sveta dolžnost je, da odbijamo klin s klinom in da vračamo sramotilcem naše narodnosti milo za drago ! Nam se je zabranil javni nastop. Dobro! Toda, kakor nam, tako se mora zabraniti tudi onim, ki so nas skušali napasti oziroma onim, ki nas se svojo podivjanostjo žalijo v javnih glasilih. Ako se to ne zgodi — bomo vedeli, kaj nam je storiti in bomo tudi izvajali posledice! Ali vsi od boga ali vsi od hudiča !!! » Pajaci pa nočemo biti mi nikomur Graški „Tagblatt* o tržažkih Slo vencih. V svoji prilogi „Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Kiistenland" nam daje včerajšnji „Grazer Tagblatt", o katerem je pač dovolj znano, kako nain je naklonjen, zopet lepo potrdilo o faktičnem stanju razmer in prebivalstva v Trstu in trdi to, k,ir mi vedno podarjamo in opravičeno hočemo povdarjati, da smo namreč Slovenci tukaj avtohtono prebivalstvo, ki biva na svoji domači zemlji in imamo kakor tako tudi popolnoma iste pravice — saj so tudi dolžaosti enake — kakor meščanstvo druge narodnosti. Omenjeni list poroča, kako so nas Italijani na našem povratku od nedeljske siav-nosti pri Sv. Ivanu na nizkoten način napadli z žaljivimi vskliki in z žvižganjem, ter dostavlja dobesedno: „Niti na um nam ne pride, da bi se mi za Slovence potegovali vendar pa moramo resnici na ljubo omeniti, da se tukajšnje demonstracije s strani Slovencev nikakor ne daje primerjati [z vsiljevanjem Sokolov v nemške pokrajine (!) Tu se nima opraviti s tujci (Ortsfremde) kakor „Piccolo" blodi, kajti zadnje državnozborake volitve so dokazale, da so slovenski volilci številnejši, nego iredentistični in naj bi se ti že odvadili smatrati se za izključno meš- CitusCVO..." Tako nemško glasilo! Presenetiti nas sicer to priznanje ne more, kajti žnjim je povedana le resnica. Toda tudi take resnice smo se tekom časa v nam nasprotnih listih precej odvadili! Vsemu slovenskemu svetu je znano, koliko bridkosti so provzročili ravno nemški nasprotniki našim bratom na Koroškem in na Štajerskem, koliko ljutega b'.»ja za obstanek so izzvali 3 svojim krivičnim postopanjem nasproti njim ; a ravno zaradi tega je tem večje vrednosti za nas izjava omenjenega lista, ker vemo, da je nikakor ni storil morebiti le nam na ljubo. Ob enem pa je dobil „Piccolo in družba" s te strani le prezasluženo pljusko po zobeh. — Dolgo nam je že znano, da je pt-sarenje italijanskih listov in lističev le nek čin avtosujjestije, ki jo rabijo ti naši ljubi stari prijatelji zato, da se sami tolažijo z obstankom dejstev, katerih — ni več. — Vspeh se zdi tem ljudem sicer tudi, čs javnost — mislimo izventržaško — pripravijo do napačnega mnenja o obstoječih razmerah, toda kje je moralna stran takega vspeha --to vejo bogovi. Zal jim je sicer, da 3 tein, da našega obstanka javno nočejo priznati, tudi res ne izginemo s površja, ampak .se Celo vedno bolj množino, in da morajo vpo-rabljati taka sredstva v svojo tolažbo, nam pa naj bo ravno način, kako si delajo pogum, v novo vspodbujo k še intenzivnejšem delu, da to imaginarno italijanstvo Trsta izgine tudi pred ostalim svetom in jim dokažemo da je bilo vse njihovo prizadevanje, nas v žlici vode utopiti, le — Sisifov trud. Naj jih bo strah, mi pa bodimo brezsrčni in povzročajmo ga jim ! Slovenski delavci ! Prišel je čas, da se naša ,,Narodna delavska organizacija" pokaže v javnosti. Dogodki zadnjih dnij so p »-učili zadnjega optimista, da se pripravljajo za slovenskega delavca hudi časi. Treba torej, da pregledamo in uredimo naše vrste, pred katerimi imajo strah Lahi, socijalisti in vlada, dasi jih tem trem faktorjem še nismo pokazali v pravi luč*, to je, organizo-vanih. V nedeljo je torej dan, ko nastopimo prvič z javnim shodom, da pokažemo, da se jih ne bojimo, če tudi nam žugajo s pasjim bičem, kakor malim, nedoraslim otrokom. Internacijonalci so vnovič dokazali, d* so le slaba, negativna kopija krivonosih Ve-nezianovih kamoristov, [morda to nese], ki so bili, so in ostanejo naši rablji. Vendar imamo pri kamoristih to dobro, da so oni, naši odkriti nasprotniki, a socijalm demokratje so le navadni politični špekulantje. i iz najslabšega ,,štofa", podli hinavci. Vsi zavedni slovenski delavci se torej gotovo udeleže tega našega prvega javnega 1 nastopa. V nedeljo ob 5. uri popoludne torej v^t k sv. Ivanu v » Narodni dom". Delavec. V TrsLC, dne 30. avgusta 1U0T »J!iD.LNG8T« 239 Sir*V ur Odbor „Narodne delavske organizacije" je na včerajšnji seji izvolil v razsod-ništvo v smislu društvenih pravil gg. dr. Jos. \V i 1 f a n a, odv. koncipijenta, dr. Antona M a n d i č a, odv. koncipijenta in Ivana H v a s t j a uslužbenca pri Lloydu. Knjižnica „Narodne delavske organizacije", ki je treba otvoriti v prilog našemu ukaželjnemu delavstvu, bo zahtevala mnogo žrtev, ki jih pa naša mlada organizacija vzlic dejstvu, da se čudovito hitro razširja, ne more še zmagovati. Prav radi tega, in pa, ker s tem razbremenimo tržaško Slovenstvo dokaz težkega bremena, podavši ua-i šemu delavstvu, na katerega podlagi sloni vsa stavba tržaškega narodnega tabora, sred- j ste v za izobrazbo, ki jih željno pričakuje že dokaj let: apeliramo vnovič na vse one trža-1 ike in izven tržaške rodoljubne kroge, ki bi zamogli pomoči tej velevažni instituciji do! uresničenja, bodi (in to v prvi vrsti) s knji- j gami, bodi z denarnimi prispevki. Imena vseh | onih, ki bi kaj žrtvovali v ta veleplemeniti namen, bodo objavljena v listu „Edinost". Slovenski listi brez izjeme bo naprošeni, da ponatisnejo ta poziv z ozirom na dejstva, da ima t a nova organizacija vseslovenski znač a j. Darila je dopošiljati pod naslovom: Narodna delavska organizacija; Trst, ulica (ieppa 15., I. TEŽAČKA MALA KRONIKA. Socijalisti teroristi. Dva čevljarja, in sicer 21-letni Fran L, stanujoči v ulici sv. Ivana, in 24-letni Josip H., stanujoči pri sv. Mariji Magdaleni zgornji, sta se bila pred-sinočnjim spravila nad trgovca z obuvalom in čevljarskega mojstra Karola Reslusni, ki ima svojo delavnico in trgovino v ulici delle Beccherie št. 38. Šla sta v njegovo trgovino kar trikrat zaporedoma in zahtevala od njega in od njegovih delavcev, da zavpijejo: „Živel iocijalizem !M. Ker ni hotel nihče tako zavpiti, sta zagrozila, da jih bosta kar vse razsekala. Potem sta Reslusniju rekla, da ga mislita zrezati na koščeke, tretjikrat sta pa skušala ukrasti par čevljev. Reslusni se je pa te igre že naveličal in, da se ju reši, je pozval redarje ter ju dal aretovati. Sedaj sta oba pod ključem. Zopet roparski napad? 19 letni sobar na Llovdovih parnikih Henrik Rossi, ki je sedaj v službi na parniku „Elektra", je šel predsinočnjim ob 1. uri po polunoči preko trga pred kolodvorom južne železnice vračajoč se na parnik. Na omenjenem trgu sta mu stopila nasproti dva njemu neznana človeka. Eden teh dveh ga je poprosil, naj bi mu dal vžigalice, da bi prižgal cigareto. Rossi mu je odvrnil, da nima vžigalic pri sebi. A ni bil še izrekel, ko je oni drugi človek planil nadenj in ga z nožem ranil v levo stegno, na čelo in v levo roko. Mej tem je pa oni, ki je bil prosil za vžigalice, skušal Rossiju vkrasti zlato uro in zlato verižico, v 3kupni vrednosti 120 kron. A njiju namen se napadalcema ni posrečil, ker je Rossi enega njiju vdaril z boxerjem po glavi, na kar sta oba pobegnila. — Zatem je šel Rossi na pomožno postajo društva „Igea", kjer mu je zdravnik izpral in obvezal rane, a potem je Rossi prijavil ta dogodek na policiji. Zloben norec. Kakor znano prinašajo sedtj ženice iz gorenje Istre na tukajšnji trg maline. Te maline prinašajo v koških po 10 do 12 kg. Razvrstijo se na trgu pri rdečem mostu in tam čakajo kupcev. Včeraj v jutro je bilo na trgu kakih 12 ali 14 teh ženic. Prišel je k njim neki elegantno oblečen mlad človek in se pogodil z vsemi ženicami, da vkupi vse maline, ki so jih imele. Velel jim je, naj gredo ž njim. Odvedel jih je v trgo-vino gospoda Kržeta. ki je v ulici Giocinto (iallina. Z g. Kržetom se je pogodil za bedenj, ki drži kakih 6—7 hI. Dal je nesti bedenj na dvorišče in velel ženicam, naj stresejo maline vanj. Ko so ženice to storile, je oni človek rekel Kržetu, da pride takoj po bedenj z malinami in da mu tedaj plača bedenj. Odšel je s ženicami, rekši jim, naj gredo ž njim, da jim bo plačal maline. Odvedel jih je v ulico deli' Orologio, pred Lloyd-ovo palačo in tam jim je velel, naj ga počakajo, da gre po deiar. Zenice s3 ga res čakale, a pričakale ga niso, ker zlobni norec je odšel pri nasprotnem vhodu iz palače in se ni več vrnil. Kojjso ženske razumele, da so osleparjene. so šle k tržnemu komisarju in ta jih )e odvedel k g. Kržetu. ki jim je radovoljno dal nazaj maline. Te so bile pa seveda že vse zmečkane in so mnogo izgubile na vrednosti. Bedenj, vmazan od malin, ;e pa ostal g. Kržetu. Samomor. 50-letna Klara Mazzuccato, stanujoča v ulici Giovauni Boccaccio št. 16 se je predvčerajšnjim okolu poludne na pokopališču pri sv. Ani zastrupila s karbolno kislino. Našel jo je ležečo mej grobovi na tleh neki grobar. Bila je še pri življenju. Prenešena je bila takoj v mestno bolnišnico, kjer je pa že ob 5. uri in pol popoludne vmrla. Pokojnica ni bila omožena in je živela sama. Slepar. Neki uradnik tvrdke Evg. Chierini v ulici Gioachino Rossini, je dne 11. janu-varja dal nekemu Henriku K. za 967 kron 3trešnih korcev iz opeke. K. je bil dejal, da pride takoj plačat, A dosedaj ni še prišel. Včeraj ga je gori rečeni uradnik ovadil policiji. Požar na parniku. Predminolo noč okolu 3. ure je bilo začelo goreti na parniku ,,S;rio", ki je last tvrdke Faccanoni & C. in ki je vsidran ob novem pomolu ,alla Sanita'. Da gori, sta zapazila dva čuvaja, ki sta spala na parniku. Požar je bil na vstal na sprednjem delu parnika pod krovom ter se je jako naglo širil. Čuvaja sta takoj obvestila o tem pristaniščno oblast. Pristaniščni kapitan g. Frausin je šel takoj tja s parno briz-galnico, da bi dal gasiti. Izvolil je pa raje potopiti parnik v toliko, da je ogenj popolnoma vgasnil. Na ta način je bilo še najpreje pogašeno. Škode je kakih 10.000 kron. Bmelnloa. V hotelu. Gost (sobarici) .Ste li zakurili v moji sobi?" — Sobarica: „Ne! Pa saj ni treba, ker v sobi je slika, ki predstavna poletje. Človeku kar vroče prihaja, če pogleda to sliko!" Koledar ln vreme. Danes : Roža, devica; Ljutomir ; Milka. — Jutri : Raj mu d [Rajko] spo-znavalec; Milodra^ Noka. —'Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -j- 28° Celzius. — Vreme včeraj: lepo. — Društvene vesti in zabave. Narodna delavska organizacija v Trstu priredi v nedeljo, dne 1. sept. ob 5. uri popoludne velik javen shod v prostorih „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Pridite slovenski delavci ! Pevsko društvo „Kolo" naznanja gg. pevcem in pevkam, da bo prihodnja pevska vaja za mešan zbor v nedeljo dne 1. sept. ob 2. uri popoludne. Sprejemajo se novi pevci in pevke. Darovi. Moški podružnici sv. C. in M. se je poslalo za slavljenje zadnjega izpita po g. M. 20 K. Svoto hrani podružnični tajnik. Vesti iz Goriška. x Lahi ne poznajo državne meje. V Palmanuovi garnizira laški kavalerijski polk iz Vicence, kateri je pred kratkim odšel v okraj Ferrara, kjer je velika stavka. Pred odhodom je imel vajo ob avstrijski meji. Pa-trula 15 mož z enim častnikom je prestopila mejo in jo ponosno primahala v avstrijski S. Vito di Crauglio, kjer si je vse komodno ogledala. Žendarmerija je sicer to naznanila okrajnemu glavarstvu v Gradišči, a kaj pomaga to, ko je krava iz hleva. V Palmanovi je ostal za posadko samo oddelek 22 mož z enim narednikom; ta je v soboto to možtvo zopet peljal na sprehod na avstrijska tla. Pri Jalmico so prestopili mejo iu jahali po obdelanem polju naprej, dokler niso naleteli na kmete na polju. Ti so zakričali „e son rivads i talians!" Pritožujejo se, da jim teptajo konjska kopita že tako pičle pridelke. Ko so Lahi slišali, da so kmetje že poslali po žandarje so dirjali nazaj. Da Lahi že prištevajo Goriško do Soče k italijanskemu kraljestvu, za to je najboljši dokaz predlog, ki ga je stavil v zadnjem parlamentarnem zaseaanju nek poslanec, naj se zida v S. Vito di Crauglio ol-mejna utvrdba. Komentar prepuščamo Aebren-thalu v družbi s Tittonijem ! Učiteljem na goriški gluhonemnici je mesto pokojnega Antona Rudeža imenovan g. Ivan Kešič, kapelan v Bovcu. Vesti iz Koroške. Novi ravnatelj državne železnice v Beljaku. Dosedanji vodja beljaškega ravnateljstva vladni svetnik K. Wagner je postal dvorni svetnik in ravnatelj. Novi ravnatelj je rodom Gradčan. _ Vesti iz Štajerske. Gad je pičil v Trbovljah dvakrat dečka Ferd. Ž »garja, ko je žel na njivi oves. Kartel pivovarjev na Štajerskem. Koroškem. Kranjskem in Nižeavstrijskem je že stopil v veljavo. Kartel je, kakor znano, tklenjen za dobo treh let. Menjati pivovarne bodo smeli samo tisti gostilničarji, ki niso svoji pivovarni ničesar dolžni, vsi drugi gostilničarji bodo morali točiti tisto pivo kakor doslej, drugače sploh ne dobe piva. Gospodarstvo. Zemljiško razdolževanje na Slovenskem s konverzijo denarnih dolgov. Naj korist konvertiranja pojasnimo s sledečimi izgledi: I. primer. Kmet izroči sinu (prvorojencu) kmetijo, ki je vredna 10.000 K. Toda on ima še 5 otrok, ki so še vsi nedoletni, a postanejo po preteku 10 let polnoletni. Te otroke, za katere je hotel oče tudi skrbeti, pa intabuiira on po 1000 K, skupaj torej za 5000 K in obresti po 5 l/*°/o na kmetijo, ki jo je izročil najstarejšemu sinu. Ta bi moral šteti recimo čez dve leti 1000, čez 4 leta pa spet 1000 K in tako dalje, torej čez 10 let vseh 5000 K. Kaj mu je 6toriti, ko že naprej vidi, da po preteku teh let ne bo mogel 5000 K prigospodariti! Ali hoče za vsakega dediča posebej na posodo prositi ? ć e vzame na osebni kredit, so visoke obresti; če da vsakih 1000 K posebej intabulirati, so vselej visoki stroški. V tem slučaju gre k denarnemu zavodu, ki posojuje tudi na hipoteke in veli ondi, da bi se vseh 5000 K konvertiralo. Denarni zavod mu to rad v streže in mu pribrani, ako se posluži zakona z dne 22 /2. 1907, veliko stroškov. V imenu mlado- i letnih dedičev da nadvarstvena oblast (okrajna sodnija) odstopno pismo za vseh 5000 K, kar stane v kolekih 1*» 1 K. Mladi kmetič pa da poverjeno (za poveijenje kolek 72 stot.) izjavo (kolek 1 K), da bo teh 5000 K porabil edino le za poplačilo dedičev, ki so za toliko intabulirani. Prošnja ki se sestavi, da pride ta konverzija (prenašanje 5000 K od dedičev na denarni zavod), v zemljiške knjige, se kolkuje s 3 K. Tedaj znašajo stroški za kolke le 5 K 72. Odpadejo namreč pri tej konverziji kolki za vpisnino v gruntne knjige ; ti ; kolki so namreč za visoke svote jako veliki,! tukaj bi znašali 31 K 25 stot. Proti tem malim stroškom (5 K 72 stot.) dobil bo po-: sojilo 5000 K, katere bo izročil okrajnemu sodišču, ki jih bo dajalo (po 1000 K) po vrsti. dedičem, kakor hitro ti postanejo polnoletni. II. primer. Posestnik A je dolžan pri posojilnici B 10.000 K proti 6°/0 obresto-1 vanju. Posojilnica o zahteva samo 5Vs°/o obresti zato se prestavi A k posojilnici C.; S tem je A spremenil svoj vknjižen dolg j glede višine obresti, ki so se znižale za Vs0/o> III. primer. Posestnik A je dolžan pri posojilnici B 10.000 K, ki jih mora vrniti proti 3 mesečni odpovedi. Pri posojilnici C pa posojujejo denar proti enakimi obrestmi na vknjižbo tako, da se vsako leto (polleta) razun obresti odplačuje tudi nekaj na račun glavnice. Odpovedati pa ta posojilnica dolga tako dolgo ne sme, dokler plačuje dolžnik redno obresti z anuiteto (odplačilo) vred. S konverzijo dolgov se lahko pečajo vse posojiloice. Svetovati je pa le onim zavodom, kateri so na sedežu sodišča, kateri imajo za to sposobne uradnike ali obrtnike, ali tistim, katerim stoje na strani notarji, odvetuiki ali izvežbani notarski ali odvetniški uradniki. V Krškem se bo s konverzijo dolgov (za vse slovenske pokrajine) pečala „Centralna posojilnica slovenska",*) registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ona je v ta namen vsled zakona z dne 22./2. 1907, ki je dal k temu j povod, svoja pravila razširila v tem obziru, | da bo ne samo posojilnice in zadruge, ampak | tudi osebe v svoj kolobar sprejemala, da bode tudi od fizičnih oseb hranilne vloge do- j bivala in tudi fizičnim osebam posojevala, in sicer na menice, na navadne zadolžnice, na zadolžnice z vknjižbo, zlasti pa na zadolžnice — (Dalje na četrti strani.) Vinarsko in gospodarsko društvo v Dutovljah vpisano društvo z omojeno zavezo II. izredni občni zbor „Vinarskega in gospodarskega društva" v Dutovljah razglašen v „Edinosti" štev. 192 z dne 14. julija 1.1. se prenese na dan 15. septembra t. I. ob 4. uri popoludne in se vrši v prostorih društvene gostilne s sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje revizijskega zap enika. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Slučajnosti. ODBOR. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel na novo preurejeno pekarno ulica Sette Fontane štev. 1 v katerej se dobi svež kruh 3-krat na dan sladčice in razna vina v buteljkah. Sprejme se domači kruh v pecivo. Za obilen obisk se priporoča ANTON PAHOR. Društvo „NARODNI DOM v Trstu VABILO na redni občni zbor ▼ drugem sklicanju ki se bo vršil dne 30. avgusta 1907 ob 81/* zvečer. r Horniifi prostori! reMTiaciu ..Baliai" [ z običajnim dnevnim redom. OPOMBA. Ker je bil na dne 16. t. m. sklicani občni zbor nesklepčen radi nezadostnega števila članov, sklicuje se v smislu §. 11. društvenih pravil znova občni zbor, ki bo sklepčen brez obzira na število navzočih udov. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnic^ Trst, ulica Torreite St. 34 (t ao?i M: „flla Rttova citt* di Crfestc". VELIKA ZALOGA (zgotovljenih oblek za odrasle in dečkt == vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tud' blago vseh vrst iz najpopolnejše novo«- Denarna posojila ^^ £7- stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZID ARI o ulica della Caserma it. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. Tovarna pobistva/^s,^ v TRSTU ulica ieUa Tesa štev. 46/ ^ /^s/v/ ZALOGA PUzza - -/CS^o^/Eoiarlo it. 1 ])/> VV / KATALOGI, NAĆRTI IN Tr/PRORAČUNI na zahtevo Dr. Fran Korsano specijalist za sifllitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop • •• * bogati izberi, neprekosljive /onistvo in tapetanje ^ <» ^ ^ (naslednik G. Dalia Torre Giacomo jftacerata ulica M' Acpdotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. "•i Prodaj alnica steklenine Giovanni Sardotsch & Comp. w*T se je preselila v ulico Nuova 24 "TSgLcVo^6 Šipe in ogledala. Bogata zaloga majolik. Stekla, porcelan, svetilke in postrežba za 1 ali 2 osebi. — Specijaliteta ——porcelan za kavarne in gostilne. - Sprejme se » ostavljanje šip v delo po zmernih cenah _ Patentiran divan-postelj MfeCHNICH Okssi radi svoje krasae c'.egauce vaaki prostor in se spremeni v hipu s samim preniakljajeui v jako kemodno posteljo z ' lastnimi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. --- -M-- Skladišče najfinejša In solidnega pohištva j v modernem slogu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in == olepševalno delo. ===== ANTON MACHNICH, TRST, Ul. s. Giovanni 10 pohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T — Via Matcanton 7 ^tr&rj IV >EDINOST« Sta*. 239 V Tiatu, dne 30. avgusta 1907 HOTEL. BALKAM HOTEL HALKA3 potom konverzije z amortizacijo ali brez amortizacije. Normalna obrestna mera za hranilne vloge je zdaj 4'/s0/0 za večje svote in ?a daljšo dobo po dogovoru tudi več. Obrestna mera za posojila se bo ravnala po razmerah časa in denarne cene, oziroma po zadolžr.eni dokumentu, ki ga bode dolžnik zavodu izročil. Obrestna mera pa za zdaj ne bode presegala pri osebnem kreditu 6%, pri hipotečno dobro zavarovanem kreditu pa ne 57t/V Nadaljna razjasnila in odgovore na vsakovrstna vprašanja daje radovoijno podpisano načelstvo. V Krškem, meseca julija 1907. Kačelstvo Centralne posojilnice slovenske, registrovane zadruge z neomejeno zavezo. *) Marsikatera posojilnica se s konverzijo ne bo pečala, če tudi jo utegne stranka za to prositi ; v tem slučaju naj izvoli dotična posojilnica opozoriti stranko na naš denarni zavod. Razne vesti. j Nezgoda cesarja Viljema. Iz Ha-' noverja poročajo, da se je cesarju Viljemu pri paradi izpoddrsnil konj, in da je cesar padel. Toda takoj se je zopet dviguil in za-jahal drugega konja. Sedemstoletnica mesta Liverpoola Z veliko slovesnostjo slavijo te dni sedem-stoletnico, kar je bil Liverpool po kralju Ivanu proglašem mestom. Liverpool je po velikosti drugo mesto na britanskem otočju. Iz malega mesteca razvilo se je velikansko mesto, ki je eno največih trgovskih mest na svetu. Razun tega je dal Liverpool Angleški lepo število znamenitih sinov, med njimi največi je vsekakor Gladstone, ki je bil rojen leta 1809. , Poroka cigana Nyarija z grofico Vilmo se je m šila v sredo v stolni cerkvi v Šopronju. Za priči sta bila dva cigana. Cerkev je bila natlačeno polna. Italijanskega ministra za vnanje stvari, Tittonija so pri vsprejemu na Se-nieringu pozdravili: okrajni glavar iz Neun-kirchena in župnik s Semeringa v italijanskem jeziku, poštar na Semeringu v Fran t oskem jeziku, neko malo dekletce je recitiralo kratko petmico tudi v Francoskem jeziku, le župan s Semeringa je Tittonija pozdravil v nemškem jeziku. Dnnaj ima nad 2 milijona prebivalcev. Po zadnjem statističnem izkazu dunajskega mesta, ima Dunaj sedaj nad 2 milijona prebivalcev. Ogromen meteor pal v morje. Iz Bostona poročajo: Teh dni je pri Long Islandu pal v morje ogromen meteor, in ni izključeno, da je ta pad v zvezi s potresi v daljavi, ki so jih zadnje dni zabeležili aparati na raznih krajih sveta. Parnik „Cambrian" se je prav na čudovit način rešil. Tretji častnik na ladiji, ki je bil ravno na straži, poroča o tem nastopno: „Nakrat se je na se-vero-vztočni strani nekaj zasvetilo, kar je bilo slično raketi. Silno hitrostjo je prihajala raz-žarena masa čimdalje bliže in je napolnila zrak s toplimi plini. Velikost tega meteorja primerjajo očividci z velikostjo velike hiše. Meteor je pal v morje približno kakih 40 metrov daleč od ladije. Muzej revolucije. V Rigi nameravajo osnovati muzej ruske revolucije. V tem muzeju bi se namestile vse publikacije in predmeti, ki so v zvezi z dveletno rusko revolucijo. Pred vsem bi se zbrali vsi zanimivi predmeti, ki se nanašajo na kratkotrajno le-tijsko revolucijo, kakor dokumenti, pisma, smrtne obsodbe, poštne pošiljatve, in vse, kar nosi znak letijske republike. Najzanimeveji bi bil vsekako zapisnik letijske socijalno-demo-kratske delavske stranke leta 1904 in 1906. Razun tega se shrani v muzeju razno orodje, ki spominja na revolucijo, ki se je rabilo o raznih ustaških prilikah. Tudi. Kakcr znano, si ogrski Židje rsdi madjarizirajo svoja imena. Neki židovski Jj't pripoveduje o tem nastopno : Štirje ogrski Židje, ki so se seznanili na vlaku, so se drug drugemu predstavili: „Kemenyi — Kedvesi Koranyi..." — „Jaz se zovem tudi Kohnu, se je oglasil četrti. Ameriško časnikarstvo V Združenih državah je okolu 25.000 časopisov. Od teh je 2500 dnevnikov. Okolu 170.000 Ame-rikancev živi direktno od tega. Teh 25 časopisov donaša izdajateljem in založnikom 175 nji), dolarjev. Od tega prihaja 95 mil. od < glasov, dočim se dobiva od naročnine in prodaje pojedinih številk samo 80 mil. Zato pa izide v&ako leto nič manje nego osem milijard ameriških številk, to je, na vsako osebo v Združenih državah [s ženskami in otroci] pride na leto 100 številk. Večina ameriških časnikov se stavlja na strojih Li-notipe. Veliki časniki imajo 30, 50 in tudi po 70 takih strojev. CeSki šolski štrajk. Češki listi poročajo, da nameravajo voditelji onih otrok, ki morajo v nemških krajih pohajati v takozvane minoritne šole, prirediti početkom novega šolskega leta šolski štrajk. Pridržati hočejo otroke toliko časa doma, dokler iim oblastnije ne pripravijo prostorov za češko šolo. Železnica na Veliki Klek (Gross-tricckner). Minister stvo za železnice je dalo dunajski tvrdki Redlich koncesijo, da gradi železnico na vrh Velikega Kleka. Železnica bo električna ter v prvem svojem delu izpeljana do vasi Sv. Krvi, potem pa na zobce do Pa-sterce in skozi tunel do vrh Velikega Kleka. Stolp sv. Marka so že zgradili 12 metrov visoko. Zida 60 delavcev. V dveh letih bo stolp zgrajen. Kakor znano se je stari stolp zrušil meseca julija 1902. Wellmanovo potovanje na severni tečaj. Amerikancc Wellman je imel na 20. t. m. svojim zrakoplovom oditi na severni tečaj. Došla sta dva izletniška parnika z 200 pot .iki, da vidijo Wellnjanov odhod. Wellman pa ni odpotoval in splolno se misli, da niti ne odide s svojim zrakoplovom. Listnica uredništva. „Narodnjak u,;. Uredništvo hoče vedeti ime dopisnika. Anonimno doposlani dopisi, izlasti še, ako so bolj kočljive vsebine, se načeloma ne objavjajo. Za one, M naKupnunjo ESHS5IE3E51 U TTStU ! Večkrat se pripeti, da se okoličanski Slovenci in deželeni ali drugi Slovani (posebno Dalmatinci), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen, bodisi zaradi slabega blaga. Nekatere pritožbe so došle tudi našemu listu. Da se temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom, kateri mislijo nakupovati v Trstu razne potrebščine, da se informirajo pri „Inse-r&tnem oddelku" našega Usta kjer po-Izvejo, katere tvrdke dajejo dobro blago In po nizkih cenah. ~WB mitu nmLmz. J*a'>i oplsui računajo «? po 3 etot. besedo; riivstnotiskane besed«? ae računajo enkrat Najn.as>5H :>ri3tojbina 40 »totink. _ --r s*e takoj. == —n-*- - JCćor Urto Trat« pi«m««a naroči kak „ŠALI OGLAS •aiij« dtnar v rapraj, kar dru;ača na bo njegov ogtas shjavijsr če a) oseba poznana Uprsvi liste. Tarifa j« eaflinjana na čela „1ALIH OGLASOV" In vaak«a ia*ka preračunu koliko mu Je plačati a lam, da preitajo basada 0?U*9 treba nasloviti na „IMSERATNI ODDELEK ' „Edinosti". Na vprašanja potom pisara bo dajai „IMSERATHl ODDELEK aformioije »dlno Is, ča bo planu prlloJsns maraka za odgcvo< PnHnicani Eaznanja »Javn. občinstvu, da je lUlJplOCilll odprl svojo novo gostilno v ulici i deli' Industria štev. 5, ter se priporoča za obilen ' obisk Fran Štrancar ■» 9-13 Mairon Milne Trst> ulica Ferriera št- 30- majhen mlluo Priporoča slav. občinstvu svojo mizarsko delavnico._878 V'n9^e stiskalnice (preše) in najbolje l£Vrolllt? orala prodaja po zmernih cenah: /Živic i dr.i, Trs*, Trgov nska ulica 2,_10*2 Trgovski zastopnik TSSJSnZ stopa več tukajšnjih tvrdk, išče druea z nekoliko kapitala. Ponudbe : „ZASTOPNIK" „Cnfle Orientale^ Trat._1046 MlorlPtVP let star zmožen Slovenskega, mldUClLu nemškega, italijanskega in hrvatskega jezika, išče službo v kakem iotografičnem atelj&-ju ali v pisarni. Naslov pove „Inseratni oddelek E iinostiu._ FQph|/q predaja kuhinjsko opravo: omare, ■ Ol/UKci mize itd. iz prve roke. Trst, ulica ' Ferriera štev. 25. Naznanjam slavnemu občinstvu, da odprem v nedeljo i. septempra t. 1. Gostilno Kante" v ulici Giulia štev. 33 ter se priporočam za mnogobrojni obisk FRAN KANTE. ■ Učilišče in vzgojevalisče za deklice. H Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 600 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopališče. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angležkem jeziku ; v sodb!, glasovir, gosli, oitre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. — J — | — |—| — | — | — | ŠOLSKE SESTRE — Trst, ulica Pasquale Besenghi 6 „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piaz&a tlel I a Caserma št. 2, I. 11. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicahJ — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4°|o Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o_6°/o> na menjice po 6°/0, na zastave po 5Ys c/o m ni1 amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od y.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. a\\\\\v\\> Poštno - hranilnični račun 816 004 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spe&cijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono ftt. 847. - Via della Stazlone Št V. 7. - Telefono «t. 84 7 Filijaike v PULI, GORICI, REKI fn CRADEŽU. Prevažanje p oh iS t va na rce kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiStvo, dolgih 6 do 8 metrov. - iPošiimie predmete?, c se jsalisjo u pciovaiiit ju i-revalanje niaia n m proge.) = Sprejema se tudi pohištvo »a druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. HT Edini tržafiki zaved za = „VACUM-CLEANER". ČIŠČFNJE in SHRANJEVANJE i'UEPROH gff Točna postrežba in nizke cene. MERKUR J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli Stev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega kolonija!nega in druzega l>laga. —---■ ZAHTEVAJTE CENIK ■ ■■ ■ U založbi „TISKARNE EDINOST" v TRSTU, ulica Giorgio Galatti stev. 18 je izšel v sloven. prevodu VOHUN ROMAN AngleSki spisal J. F. COOPER. Elegantno broširana knjiga s finim svetlim pap rjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane 1« krono 6 O st. po pošti 20 stot. več. Dotoi se ga v vseh knjigarnah po ! Slovenskem. Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, ti;, je prevzel v najem dobro zaauo gostilno ..Andemo de Fflenigo" v Hojami, nllca 3Iontorsino tik tramvajske postaje Točil bo neJbolja črna In bela Istrska in dalmatinska vina ttr bo imel veJno na t. z « -lsgo gorka in mrzla je lila. Kakor domačin Rojančan se toplo priporoča slav. rojaDgkemu kakor tudi vsemu ostalemu občin--vu udani Fran Mozetič Andrej Gu!ič Trst, ulica Farneto štev. 12 vogal ulice Gelsi Skladišče pohištva in tapetari] lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle a!i temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti Preskrbi se popolno opravo n prenočišča po jako zmernih cenah in s skrbno vožnje M. SALA RINI v ulici Poiite della Fabbra št. - =^=== : <,YOgsJ al. Tcrrentc.) --- Pomlad! '_._ ===== Poletje: haloga oblek in površnikov Z& gospode, dečke ln otroke, velik izbor pj«*: — -obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena t modra obleka za delavce. Nov dohod blaga za obleke po meri, k(»je Kf /v -r točno in hitro po zelo nizkih cenah. t Na deželo vzorci brezplačno in fr.iuk >. PODRUŽNICA : i„AIXA C3TTA Dl LOKDHA ' r»i. Potite flflore št. 5• (»ogal nI. Torre bUr i Kdor l^e službo aH k^kor^no-koli t < i-v-ulenjc ; kdor I5če uradnike slutbcm ot-o^e kdor ima za oddati sobe, stunovanja, dvor« 1 kdor ima za prodati hiše, polja, d?oree : klor j trli posojila, vknjižbe lrd. prodati h!1 Napiti i »rtrmičniue aH sploh rabljen« predmeta Itd naj hc posluži H ALI3 O fl L A 8 O V « j Edinost i44, ki bo najeeneji, ntjvee t. »-i« » i a najbolj pripravni v co>ego namena. VAA/ KJIGOVEZNICA ! Tovarna trgovskih registroy Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Porporella St. 5 - ozel Via Mla Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih —— mineralnih vod-- flnselo Devetak - Trst ulica Acquodotto 22 — Tel. 1448 Ni je boljše namizne pijače katera bi bila v poletne n času bolj hladilna za otroke in odraSčene, nego je jabolčno vino. Ima malo alkohola in je najprlpravnejsa namizna pijača za bolehne osebe (želodec - nervozno&t • reu matizmi itd) — Priporočeno od vseh zdravnikov. g*- Buteljka 1 liter 56 stotink ^ (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v Srstu Ulica SS. Martiri št. II. Pošilja franko na dom, ako se naroči po dop i^ici