List 23.
Korist za kmetijstvo,
ako se zložijo posestva.
Zadnjič smo govorili o škodi, ktera zadeva gospodarja, ako ima svoja zemljišča raztresena.
Naj povemo danes še korist skupaj spravljenih zemljišč.
Da se je desetina odpravila in tlaka, — da so poravnane pravice paše in lova: to je veliko dobro kmetijam. Al le potem, ko se, kar največ je mogoče, zložijo zemljišča posamnih gospodarjev, pride kmetijstvo na bolje.
Dobiček zložbe je pa, na kratko popisan, ta:
Polje se znebi sitne služnosti, ktera overa svobodno kmetovanje.
Časa in delavcev se prihrani, tedaj mnogo stroškov obdelovanja.
Mnogo mej k ni treba; odpravijo se mnoge mlake in močvirja; kriva pota se zravnajo in lože zboljšajo.
Zemljišču se lahko da primerna oblika in polju pripravniša lega, zlasti poleg strmin; na tako zloženih zemljiščih rabi gospodar marsiktero orodje, marsi-ktero mašino lože, ki sicer ni za vsaktero lego pripravna.
Pota, kterih potrebuje gospodar, da more z živino
in z vozom lahko do svoje njive ali senožeti, si naredi potem gospodar po svoji volji in mu ni treba, da bi se le prosil druzega gospodarja, da mu dovoli, da sme Čez ptuje na svoje.
Se semena se prihrani, ako ga ne more gospodar sejati po raztresenih poljih, in ga vsega poseje ob enem in na enem.
Dr ena ž a močirnega sveta se p o lajša.
Senožeti se mnogo zboljšajo, ker se dajo grabni lože napraviti, da se voda odteka iz močvirnih, ali voda doteka suhim. To pa stori, da se pridela več sena jn boljega.
Cim več pa pridela gospodar klaje, tem več more rediti živine; več živine pa daje več gnoja, več gnoja pa več pridelka.
Zloženo zemljišče je več vredno. Ce ima gospodar svoja posestva skupaj , si more — to je po skušnjah na Nemškem, v Belgii in drugod potrjeno — stroške gospodarstva zmanjšati za četrtino ali celo tretjino, dohodke pa tudi povikšati za tretjino. Za-tegadel je tako zemljišče več vredno.
Da tatinske roke ne segajo po pridelkih, je Čuvajev treba. Kjer ima gospodar svoja zemljišča skupaj, ga poljsko čuvaj stvo stane veliko lože in mu je cenejše.
Veliko mejnikov ni treba, pa tudi tacih pravd je zato manj.
Kjer ovce pasejo, se to lože in varnejše opravlja pri zloženih zemljiščih; tam, kjer na vrvi (štrikih) pasejo živino po mejah, muli ta večkrat po posetvi sosedovega polja. Vsemu temu se v okom pride, če ima gospodar svoja zemljišča skupaj.
Kadar pogleda gospodar svoje skupno zemljišče, ga veseli, ker se misli majhnega kraljica, čigar lastnina je, kar vidi; to ga navdaja z večim veseljem do umnega gospodarstva in ne bo ga kdo lahko napravil, da bi prodal kaj preveč in na kose razdjal svoje posestvo* Tako bo on sam delal, pa še skrbel, da tudi po nje-gpvi smrti se to ne bo zgodilo. In tako je zložba zemljišč naravna bramba nezmernega in škodljivega razko-sovanja posestev.
Tajiti se sicer ne d&, da je zložba zemljišč težavna reč, ktero overajo nečimernost, svojeglavnost in mnogi drugi vzroki. Ce umni gospodar ponudi sosedu ali dru-zemu gospodarju njivo v zameno samo iz tega namena, da bi si morebiti obd bolj skupaj spravila posestva, že misli sosed, da je njegovo zemljišče bolje in da ga zato hoče sosed od njega. Vrh tega pa pride še drugi sosed, žena, otroci, pa gospodarja begajo, naj ne stori tega, ako bi se mu še kaj doplačalo itd. Taki in enaki zadržki pa overajo dobro stvar, da ne napreduje tako, kakor je želeti na korist gospodarjem samim. Zato je postave treba, po kteri bi se ta reč polajšala.   Da le
-----     182    —
enkrat začno  gospodarji naši,   v svesti smo si,   da bo malo po malo zložba napredovala.
Zato  kličemo našim  kmetom  in grajščakom:  Naprej zložba zemljišč!