*	r	^«i«vrrn.
ŠT KV. 264.
V LJ l;BLJAM. sreda, d no 16. decembra 1025.
P«)»*me*na številka Din 1.—.
LETO II
Amm DNEVNIK
d*a opoldna, m prašnikov.
nedelj "i leodvisen političen list
___________nsrvčnia*:	V	Ljubljani	in	po
poiti: Din 3>—, inotematvo Din 30*—.
UKKDJflSTVO M UPBAVHISTVOs KMOH GREGORČIČEVA ULICA STB V. 19. TKLKFOJf 8T*V. 6ML
Rokopisi m n« vraiaia. — Ogluši p« tarifa.
Ftsmeaia vprašanje m us j s* priloži mamka
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.838.
Časopisi in Radičev govor.
Samo prenaravno je, če časopisi SLS an SDS niso z Radičevim govorom zadovoljni in če njegova izvajanja odklanjajo. Ni pa ravno v ponos časopisom, če mislijo, da gre strankarska disciplina tako daleč, da je treba odkloniti prav vsako misel St. Radiča, pa naj bi bila ta še tako pametna. Mislimo pa, da ni bilo na shodu v Mariboru niti enega poslušalca, ki ne bi vsaj eno misel Radiča našel za pametno, celo za izredno pametno.
Tako je dejal St. Radič, da je slovanstvo naš ocean in da propademo, če ne najdemo pot v ta ocean. Kdo je, ki to taji?! In dosledno tej svoji misli je dejal St. Radič, da brez Rusije ni slovanstva *n da moramo najti pot k Rusom in sicer v tako popolni meri, da bi vsak naš čk>-yek mogel vsaj čitati ruske knjige. Ali je mar kdo, ki bi si upal to oporekati?
, 1Kiar ie nedvomno, da mora vsak naobražen človek obvladati vsaj en svetoven jezik. Da je ruski jezik poleg angleškega prvi svetovni jezik, je brez dvoma. Govori ga pol Evrope in do Singa-.pora sega njegov vpliv. Pa . tudi njegov kulturni pomen je na prvem mestu. Tako cenih knjig in tako dobrih ni bilo pred vojno nikjer ko v Rusiji. Celega Puškina, celega Gogolja ste dobili ilustriranega in na dobrem papirju za en rubelj! V l!e-clamovi zbirki niste dobili Puškina za to
-»eno!
Iz rokopisa se predajajo daljo najzna-aienitejša dela svetovne literature na ru-•%ski jezik in kdor je znal rusko in imel dostop do ruskih knjig, ta je bil o vseh pojavih modernega življenja takoj in objektivno informiran.
In rusko časopisje? Ne bomo govorili o predvojnih časih, ko je cvetela ruska žurnalistika, temveč govorimo o sedanjih razmerah. Komunizem je sicer zadušil svobodo tiska, ki je bila v carski -Rusiji večja ko v Avstriji, toda tudi sedanje časopisje komunistov vzdrži vsako kritiko. Takega časopisa, kakor je »Pravda«, ali »Izvestja« mi niti od daleč nimamo in ga nimajo niti večji narodi.
Ponos ne samo Rusov, temveč vseh Slovanov je ruska literatura. Ali jo naj mu Slovani spoznavamo iz nemških pre-
THKIOV?	r
Še večji povdarek pa zasluži ruska znanstvena literatura. Niti misliti ni, da bi mi Jugosloveni, tudi če bi se doseglo popolno jezikovno ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev — kar pa je vsaj za enkrat le utopija — mogli tudi le relativno konkurirati z rusko znanstveno literaturo. Ali pa ne bi bilo za naš narod bolje, če bi naši inteligenti mesto nem-' škega znanstva podpirali ruskega in če bi Črpali tudi iz ruskih znanstvenih knjig?
Nezmiselno je seveda misliti, da se bo kar dekretiralo, da morajo jutri že vsi xnati rusko. Izgleda, da je bil samo >Ju-*rov< uvodničar tako nadven, da se je “•^dro smejal nad tako gorostasnostjo.
Nobena kulturna pridobitev se ne do-.f®*6 čez noč, temveč sanjo z delom. Če fe razširil« med Jugosloveni znanje •svetovnega ruskega jezika, pa je kulturna pridobitev in samo sreča je, če misli tudi naš prosvetni minister tako.
Jezak je najmočnejša vez med narodi in slovansko vprašanje bo najidealnejše *ešeno, ko bo občevalni jezik Slovanov ruščina, ker samo ruščina more na to aeflektirati. Šele tedaj pa so tudi slovanski narodi našli pot v svoj ocean.
To krasno misel Radiča pa so slovenski listi zavrgM, ker prihaja od političnega nasprotnika. »Jutrovemo« uvodničarju pa se zdi ta misel celo komična! Ko-a^ntar si naj naredi ona čudovita »inte-
Nasprotia v radikalnem klubu.
Beograd, 16. dec. Seje radikalnega kluba včeraj ni bilo, vršila pa se bo najbrž danes. V klubu je nastalo začasno zatišje, toda vidi se, da ves klub čaka na to, kaj bo ukrenil Pašič, da uredi razmere v klubu in v vladi. Nekateri radikalni poslanci so mnenja, da ne more ostati tako, kakor je, in da je potrebna reorganizacija in to vedno le glede na radikalne člane v kabinetu. V klubu mislijo, da so zadnja nesoglasja nastala v glavnem radi tega, ker stanje v radi-
kalnem delu vlade ni tako, kakor to klub zahteva. Zahteva se rekonstrukcija, ki naj jo izvrši Pašič v sporazumu s klubom. To se smatra za najbolj gotov in najboljši način za ureditev razmer v klubu. Širijo se dalje glasovi, da so vsi radikalni ministri, izvzemši Ante Radojeviča, stavili Pašiču na razpolago svoje portlelje, hoteč mu s tem omogočiti, da izvrši potrebne spremembe v kabinetu. Večina ministrov teh glasov sicer ne potrebuje, a jih tudi ne dementira.
Polovičarska rešitev v Lukiničevi aferi.
Beograd, 16. decembra. Na seji hrvat-skoga seljaškega kluba se je razpravljalo o vprašanju spremembe skupščinskega poslovnika, s katero naj bi se omogočilo, da pride hrvatski seljaški klub v skupščini in v zakonodajnem odboru do enega upliva, ki mu gre po njegovi moči. Poslovnik naj bi se v toliko spremenil, da bi se v bodoče volil zakonodajni odbor v začetku vsakega zasedanja, a ne ob začetku legislative. Sodi se, da bo tak predlog po praznikih predložen skupščini v obliki resolucije.
Na seji se je govorilo dalje o aferi dr. Lukiniea. V poročilo, ki so ga podpisali radikahii člani preiskovalne komisije, se sprejme nov moment, s katerim se bo strinjal najbrže tudi hrvatski seljaški klub. Naglasilo se bo v tem poročilu, da niso obstojali niti glede na avstrijsko državljanstvo, niti glede na fidejkomisna posestva, niti glede na
dvejno državljanstvo Thum-Taxisa ui-kaki predpisi za uporabo člena 277 sen-žermenske mirovne pogodbe. Zato je bilo rešenje dr. Lukiniča na vsak način nepravilno ali vsaj preuranjeno. Če je dr, Lukinič sodil, da se je bilo treba držati člena 297. versajske "mirovne pogodbe, potem se mora reči, da tudi to vprašanje še ni rešeno pred mednarodnim forumom. Ker se pa utegne v bodoče ugotoviti, da bi bila v tej zadevi le dovoljena uporaba člena 297. versajske mirovne pogodbe in bi se tedaj izkazalo, da ni bila povzročena resnično taka škoda, zato se ne bo uporabil člen 1. zakona o ministrski odgovornosti. Ker pa bo glasovanje v skupščini tajno, se ne more še reži, kako bo padla odločitev. Smatra pa se, da se bo na podlagi tega spopolnje-nega poročila večine v preiskovalni komisiji dr. Lukinič sicer proglasil krivim, ne bo pa se formalno izročil sodišču.
SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 16. dec. Na seji zakonodajnega odbora, ki se je po daljšem odmoru včeraj sestal, sta se spopolnili dve me-sjsti v odboru, ki sta bili izpraznjeni zato, ker je dr. Šuperma postal minister in Bora Milovanovič državni podtajnik. Šlo je za to, kdo naj pride na ti dve mesti, ali poslanci po vrsti z liste ali njihovi namestniki. Predsednik Marko Trifkovič je izjavil, da bi na mesto dr. šuperine imel priti dr. Zanič (zajedničar) in na mesto Milovanoviča dr. Pivko. Oba pa sta v opoziciji-, med tem ko sta prejšnja člana odbora v vladni večini. Večina je zastopala stališče, da morata priti na izpraznjeni mesti radičevec Andrej Kelemina in radikal Matič. Zaradi nasprotnih stališč med večino in opozicijo se je vnela ostra polemika. Ker je predsednik kljub ugovoru opozicije odredil glasovanje, je vsa opozicija zapustila dvorano. Ostalo je notri le 22 članov večine. Ti so glasovali za predlog, da prideta v zakonodajni odbor Kelemina in Matič. Nato se je izvolil še odbor. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 16. dec. Ministrski svet je razpravljal na včerajšnji seji o izenačenju davkov. Tozadevni zakonski načrt se čim preje predloži skupščini. — Obširno se je razpravljalo tudi o položaju v zako-
ligenca«, ki je s čitanjem »Jutra« izgubila zadnji ostanek kritičnosti.
Politične stranke so pri nas uveljavile sistem, da je časnikar tem boljši, Čim si-jajneje »raztrga« govor nasprotnika. Vse njegove dobre misli treba premolčati, vsako — tudi najbolj brezpomembno frazo — pa na dolgo obdelovati, če se obeta uspeh. In po tem sistemu je pisalo slovensko časopisje o Radičevem govoru in škodovalo svojemu ugledu in ne koristilo javnosti, kateri se služi samo z resnico.
Naše časopisje pa je šlo še korak dalje in se ni ustrašilo niti laži. Tako je »Slovenec« poročal, da je govoril Radič, da je »bilo slovensko ljudstvo razpeto med dvema razbojnikoma in sicer med dr. Krc’ om in dr. Korošcem«, »Jutro« pa je šlo še korak nižje in pisalo, da je Radič žaLl ministrskega predsednika Švehlo. Eno ko drugo je laž, vredna višine, s katere je strankarsko časopisje presojalo Radičev govor.
nodajnein odboru. Ministrski svet je osvojil mnenje HSS, da se izvrše nove volitve zakonodajnega odbora. — Končno je bilo Sklenjeno, da ostane Stein-beissovo podjetje v državnih rokah.
JANJIČ BO POSREDOVAL MED ŠKOFI IN VLADO.
Beograd, 16. dec. Minister na razpoloženju dr. Voja Janjič je sinoči odpotoval v Zagreb. Trde, da je to. potovanje v zvezi s sporom med našo vlado in med katoliškimi škofi glede zavoda sv. Hieronima v Rimu in glede konkordata. Dr. Janjič ima nalogo, da poskuša ta spor izravnati.
     .................................
ITALIJANSKI TISKOVNI ZAKON V SENATU.
Rim, 16. dec. Na včerajšnji popoldanski seji senata se je začela razprava o novem tiskovnem zakonu. Prvi govornik senator Ruffini je kritiziral vladni predlog, za njim pa je vstal senator Cipicco in predlog branil. Najznačilnejši je bil govor senatorja Ciccotija, ki je v svojem govoru stvarno kritiziral vse zakonske j načrte, ki jih je v zadnjem času predlo- , žila fašistovska vlada. Ciccotd ne odreka Mussoliniju nekaterih zaslug, toda očita mu, da je pokopal vso državljansko svobodo in vso državo podvrgel fašistovski stranki.
Po razgovoru Bordrera z Radičem.
Trst, 16. dec. Italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrero se je na svojem potu v Rim ustavil v Trstu in ostal tam nekaj ur. Posetil je tamošnjega prefekta. O čem sta govorila, se ne ve, ali tržaški politični krogi trde, da je Bodrero zahteval od prefekta informacije o postopanju italijanskih oblastev na-pram Slovencem in Hrvatom v Trstu, Istri in Primorju. Tržaški fašisti so s to akcijo generala Bcdrera zelo nezadovoljni, ker imajo Bodrera splošno za iskrenega zagovornika miru med Italijo in Jugoslavijo. Bivši prefekt Moroni je moral oditi iz trsta, ne da bi se bil utegnil posloviti niti od najbližjih prijateljev v fašistovski organizaciji.
LOUCHER DEMISIONIRAL.
Pariz, 16. dec. Finančni minister Lou-cher je doživel včeraj v finančni komisiji ponoven poraz. Komisija je soglasno sprejela resolucijo, s katero se potrjuje prejšnji sklep komisije, to je, da se odkloni Loucherjev načrt v sedanji obliki in da se vzame v razpravo samo predlog, ki se nanaša na utajevanje davkov. Minister Loucker je zato podal ostavko.
ČIČERIN PRI BRIANDU.
Pariz, 16. dec. Sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin je posetil ministrskega predsednika Brianda in se z njim dalje časa razgovarjal. Sestanku pripisujejo v političnih krogih veliko važnost. Nekateri listi trde, da sta državnika razen vprašanj, ki se tičejo direktno Rusije in Francije obravnavala tudi vprašanje razmejitve med Irakom in Turčijo.
PRED UREDITVIJO ITALIJANSKIH
MEDVOJNIH DOLGOV ANGLIJI.
Rim, 16. dec. Italijanska finančna delegacija pod predsedstvom finančnega ministra Volpija bo 2. januarja 1926 odpotovala v London, da se z zastopniki angleškega državnega zaklada pogodi glede ureditve vojnih dolgov Italije na-pram Angliji.
POVABILA K RAZOROŽIT VENI, KONFERENCI.
TV' asliington, 16. dec. Službeno javljajo, da je ameriška vlada debila od Sveta Zveze narodov poziv, naj pošlje svoje delegate v komisijo, ki ima pripraviti mednarodno konferenco za razorožitev.
Berlin, 16. dec. V Berlin je dospel pa- ' ziv predsednika Sveta Zveze narodov nemški vladi, da sodeluje na zasedanju komisije, ki ima pripraviti mednarodno konferenco za razorožitev. Enak poziv je dobila tudi sovjetska Rusa ja.
AMERIŠKI SENAT RAZPRAVLJA O PRIZNANJU RUSIJE.
London, 16. dec. »Timesu« poročajo iz Washingtona, da bo ameriški senat na današnji seji začel razpravo o zakonskem predlogu glede priznanja Rusije.
ODGODITEV ANGLEŠKEGA PARLAMENTA.
London, 16. dec. Baldvvin je včeraj sporočil, da se ima parlament edgoditi preko božičnih praznikov in da se na novo sestane 2. januarja naslednjega leta.
M0SULSK0 VPRAŠANJE.
Ženeva, 16. dec. Svet Zveze narodov je od angleške strani dobil zagotovilo, da je angleška vlada pripravljena sprejeti podaljšanje mandata nad Irakom, ako se Mosul združi z Irakom.
'■'tran 2.
NARODNI DNEVNIK, 16. decembra 1925.
Štev. 264.
Zahtevamo železnico Št. Janž-Sevnica.
(Iz referata inž. Frana Zupančiča na zboru v Boštanju 13. decembra t. 1.)
Kulturno gospodarski odbor za Mirnsko dolino in Posavje v Mokrouogu je naslovil leta 1919 potom takratne pokrajinske vlade v Ljubljani obširno spomenico, opremljeno z generalnim projektom železnice Sevnica—St. Janž na miiVLstarstvo Sa obrača ja v Beogradu. Ta spomenica je imela pri centralni vladi, po zaslugi izdatnih intervencij, dober uspeh in je že avgusta istega leta ministrski svet principijeluo priznal z vidika splošnih državnih interesov to progo kot nujno potrebno, ozirajoč se pri tem na izčrpna poročila Direkcije državnih železnic in rudarskega poglavarstva v Ljubljani, od katerih je bila utemeljena potreba železnice iz prometnih in rudarskih interesov. Januarja meseca 1920 je odobril ministrski komiiet za železnice in finance prvi kredit za trasiranje te železnice in je obenem dal nalog direkciji državnih železnic v Zagrebu, da izvede trasiranje v svojem delokrogu in s svojini laslnim tehničnim personalom. Meseca avgusta 1920 je pričel nalašč v to «vrho ustanovljeni trasirni oddelek s terenskimi deli in je bilo trasiranje končano že koncem istega leta. Tako je bila faktično ta železnica kot prva sprejeta v program nujnih železniških zvez in se je tudi kot prva v Sloveniji trasirala na državne stroške.
Leta 1922 pa je bila železnica definitivno uzakonjena z zakonom o Blairovem posojilu. S tem je bila vsestransko priznana nujna potreba te proge. Ob tej priliki je bila železnica Sevnica—Št. Janž spoznana tudi kot neob-hodno potrebna za zvezo Slovenije z morjem in spada v resnici v vsakem slučaju nesporno v program zveze Slovenije z morjem. Zadeva je dozorela torej že tako daleč, da bi bilo v resnici z narodno gospodarskega stališča nedopustno zanemariti to delo, za katero je že sedaj žrtvovanega mnogo truda in tudi precej denarja. Nujna potreba je, da direkcija za gradnjo novih železnic v Beogradu detailni projekt, ki se nahaja pri njej, kar najhitreje dovrši, da se zamore izvršiti čim preje politični obhod proge. Brezpogojno pa se mora vzeti ta proga v državni redni proračun in naj se v to svrho votira gradbeni kredit za izvršitev to železnice v zneskn 45,000.04X1 Din.
Razun za zvezo Slovenije z morjem ie ta železnica nujno potrebna tudi za zvezo k našim gospodarskim centrom v Zagrebu in Beogradu. Ta zveza bi lahko silno povzdignila razvoj obrti in kmetijske industrije v najmanj 40 občinah, ki so svoiečasno podprle spomenico s sklepi svojih občinskih odborov. Povzdignila bi pa-tudi produkcijo Št. Janškega premonrokopa, ki je v domačih rokah. Teh
43,000.000 Din res ni veliko, ali ta svota popolnoma zadostuje za solidno dograditev železnice. Ako vzamemo v obzir velikanske davke, katere plačuje Slovenija državi že osmo leto, je to naravnost malenkostna svota, ki nnm po vsej pravici gre, če se vzame v obzir da plačuje Slovenija na prebivalca fikrat toliko davka kakor drugod v državi. Še bolj pa nam pripada ta železnica brezpogojno in takoj, ako ei ogledamo stanje dosedanjih gradb novih železnic in njenih Studii v celokupni državi od njenega poslanka. 1o je od leta 1918 naprej:
Dograjene proge; -
1.	Niš— Knjaževac — 60 km, normulno-tiTna.
2. Topčider—Mala Krsna — 65 km, normalnotirna.
3. Paračin—Sialač — 25 km, ozkotirna.
4. Užice—Vardište — 50 km ozkotirna po avstrijskem projektu dograjena v celoti po vojni.
5. Titelj—Orlovat — 35 km, normalnotirna. Manjka samo še most čez Tiso. drugače je [opolnoma dograjena.
6. Veles— štip — 30 km, normalnotirna.
7. Niš—Prokuplje ca 22 km, normalnotirna.
8. Kiarija— Srbska Crnja — 11 km, ozkotirna.
9. Gospič—CJračae—Knin ca 120 km nor-malnotirna.
10. Pregradnja—sanske železnice čez Ivan Planino. Izmenjava zobčaste železnice z adhezijako s pomočjo predora.
Slovenija: Samo Ormož—Murska Sohota.
V graduji se nahajajoče proge:
1. Stip—Kočane, 50 km normalnotirna.
2. Beograd—Obrenovac 30 km, ozkotirna.
3. Slavonska Rača—Sava.
Slovenija: nobena.
Trasiranje definitivnih prog:
1. Kragujevac—Kraljevo— Raška — 120 km, normalnotirna, irasirajo 2 sekcije.
2. Trebinje—Nikšič — 110 km, ozkotirna trasira 1 sekcija.
3. Beograd—Pančevo z amerikansko projektiranim mostom v dveh etažah za železnico in cesto čez Donavo. Izdelan je že popoln in natančen načrt. Stroški bodo znašali
500.000.000 Din.
4. Raška—Mitroviča ca 60 km, normalnotirna, trasira 1 sekcija.
5. tJvac—Sjenica—Raška, ca 170 km ozkotirna.
6. K ruševac—Kocane, 75 km. normalnotirna.
7. Tulazi—Mrdare, 40 km, normalnotirna.
8. Bakar postaja—pristanišče Bakar, 14 km, normalnotirna, sprejetih je v budžel
72.000.000 Din za zgradbo.
9. Rogatec—Krapina—Golubovac. trasi rano od bivše deželne meje.
Slovenija: nobena.
Študije novih prog:
1. Jadranska železnica: Beograd—Šabac— Višegrnd—Foča—Nikšič—Kotor ca 500 km.
2.	Beograd—Lajkovac—Valjevo—Užice— L’vac—Pripelje—Nikšič—Kotor, ca 450 km.
3. Sarajevo—^Split.
4. Uvac—Goražda—Bileča—Nikšič—Podgorica.
5. Fožarevac—Prahovo 130 km.
6. Mrdare—Priština 40 km.
7. Varaždin—Koprivnica, 50 km normalnotirna.
8. Bihač—Zrmanja, 85 km normalnotirna.
Slovenija:
1. Sevnica—Št. Janž 13 km.
2. Kočevje in Črnomelj—Lukov dol--Vr-hovsk-o, 74 km.
Pr: po milini, da so ti podatki le v kolikor sc
nanašajo na Slovenijo popolni. Glede ostalih
krajev v državi pa sem navedel le to, kar sem mogel ugotoviti. V resnici pa se je izvršilo več, kakor sem navedel. Po večini se je torej gradilo, se gradi in študira v Srbiji. Najmanj pa se upošteva Slovenija, četudi je nepobitno dejstvo, da plačuje največ davka.
narodu treba dati njegove pravice in tudi Nemcem. Ne pa nemčurjem in nemškutarjem.
In tudi Nemcem samo one pravice, ki jih uživajo koroški Slovenci.
= »Novi Pravdi«, ki hodi v zadnjem času nekako čudna pota, malo pojasnila. Zavzeli smo se z največjo odločnostjo za razpis ljubljanskih volitev. Jasno pa je, da kot demokratičen list moremo biti le za volitve, ki se izvrše na demokratičnem volilnem redu. Tak voli ven red pa je samo čisti proporc in zato smo tega zahtevali in ga zahtevamo in zato smo mnenja, da je bolje, če se volitve izvrše mesec dni kasneje po čistem proporcu, ko pa mesec dni preje po volilnem redu, ki volilce terorizira. In tudi voliloe narodno socialistične stranke! Če ta noša zahteva ni v polnem obsegu izvedena, ni to naša krivda, temveč krivda notranjega ministra in vladnih strank, ki nista še poskrbeli za spremembo volilnega reda. Mi pa nismo glasilo nobene vladne stranko in zato nimamo n' bene volje prevzemati odgovornosti za dejanja \ladnih strank. Vse to bi morala ?.No-va pravda« tudi dobro vedeti in zato njen, čeprav prikrit napad, odločno zavračamo. Upamo, da sNova Pravda na poriatisk v »Jutru« ni ponosna!
=: »Katoliki skupaj!« Kongresa hrvatske šokavske stranke sta se udeležila tudi poslanca SLS, dr. Kulovec in Kremžar. O (ki-litičneni položaju je obširno govoril dr. Kulovec. in ostro napadal vlado vsled njenega postopanja proti katoliškim škofom in v zadevi zavoda sv. Hieronima. Svoj govor je zaključil s polivom, da se morajo vsi katoliki Jugoslavije združili v eno katoliško s'ran ko, ki bi imela bili seveda tako organizirana ko naša SLS.
= Srbska verska stranka Klerikalna : Narodna Politikam poroča: ^Skopljanski škof j Varnava, ki se imenuje kot naslednik pa- < triarha, se navdušuje za ustanovitev krščanske stranke v Srbiji, ker se je dosedaj pokazale, da je duhovništvo zaman podpiralo i radikalno i demokratsko stranko, ki ne simo, da se nista zavzemali za življenske interese duhovništva, temveč sta nasprotno podpirali vsako proti krščanstvu naperjeno akcijo." — Odgovornost za vest prepuščamo »Narodni Politiki«', ki včasih zelo rada fantazira.
—	»Hrvat« v dolgovih. V glasilu zajedni-čnrjev »Hrvatu« je napadal dr. Zanič Demp-trcviča. Ta odgovarja v sJutarnjem listu-in zaključuje svoj odgovor s sledečim stavkom: »Priporočam gospodi okoli >Hrva,ta<, da ne skrbe za mene in sTipografijin< tisk.
Hrvat naj raje plača dolg, ki ga dolguje Tipografiji in naj mene kot člana ravnatelj-
Polittčne vesti.
—	^štajerska«. Pod tem naslovom je priobčil viJutarnjem listu«, njegov glavni urednik E. Demetrovič zanimiv uvodnik, iz katerega posnemamo. Radičeva pot iz Krškega preko Ljubljane v Maribor ni bila dolga, čeprav so skušali njegovi nasprotniki z vsemi sredstvi otežkočiti »njegov pohod v 'Slovenijo«. Tako so z vso vnemo pisali o Radičevem »eksokutorsl-oin režimu«. Ti demago-ško tendenciozni članki niso mogli ubiti simpatije slovenskega ljudstva 7.n seljačko ■demokracijo in njenega voditelja. Značilno je, da so tudi nekateri uradniki služili tej gonji. Toda ideja sporazuma je bila močnejša. V Ljubljani so klerikalci proti Radiču demonstrirali, SDS je bila že pametnejša. Z ozirom na Radičev prihod v Maribor je dejal posl. Zebot, da naj Radič samo pride na Štajersko, pa bo videl, toda v Maribora ni bilo demonstracij, temveč ovacije. Nato piše Demetrovič, kako se v vseh vstajah kmeiov in velikašev vidi skupen nastop Hrvatov in Slovencev. Zrinjski in Frankopan sta bila obglavljena v Dunajskem Novem mestu, njih drug Slovenec Tattenbach pa v Gradcu. Ili-
rizem jo zbližal Slovence in Hrvate kulturno, sedaj pa se pričenja politično zbližan je, na podlagi seljačke demokracije. V Ljubljani je bil pred kratkim stavljen predlog, da se uvede pc šolah pouk slovenščine ravno tako, kakor je uveden pouk srbohrvaščine. V Mariboru je St. Radič ta predlog sprejel. — Sprejemi v Sloveniji niso tako burni kakor na Ilrvatskem in v Srbiji. Imajo bolj oficie-len značaj. To je posledica vzgoje in gotovih birokratskih funkcionarjev. — Kot ironija je vplivala prisotnost mariborskega velikega župana dr. Pirkmajerja, najbolj zaupnega in najzvestcjšoga Žerjavovca na postaji v strogi discipliniranosti pri prihodu g. Radira v Maribor. Brezštevilne deputacije so pričale, da Slovenci ne prisegajo več na sterilno politiko dr. Korošca in ne na špekulativno g. Žerjava. Zahtevajo dejanja. Najbolj je zadela gospodarska kriza Štajersko. Njene malo žage stoje, zemlja je slaba, izvozni pridelki ! padajo v ceni. Trgovina pa je zastala po sta-; rem pregovoru, da ima ves svet denar le, j kadar ga ima kmet. Industrija je v nemških • rokah. Tudi ti so prišli k Radiču. Vsakemu
-	-	.	natelj-
stva »Tipografije« prepriča, da zahteva proti »Hrvatu«, odnosno proti Lorkoviču, Srku-lju, iZaniču, Poliču. Baz-di in drugim ni dvomljiva.«
= Tudi Seipel za Anschluss. Dosedaj je bil bivši avstrijski kancelar in vodja avstr, kršč. socialne stranke prelat Seipel eden glavnih nasprotnikov priklopitve Avstrije k Nemčiji. Ker pa je bilo mišljenje avstrijskega prebivalstva teni bolj za Anschlus, čim btilj je nemška marka pciUajaln zlata, je tudi gospod Peipet prilagodil svoje »tališfe 71
Anschluss. To svojo izpreobrnitev je Seipel jasno dokumentiral s člankom »Die Zukunft Oesterreichs ?: v »Europiiische Revue<\ Osnovna misel njegovega Članka je, da je samostojna Avstrija nemogoča in to iz teh razlogov: >1. Ni bila samoupravna pravica narodov Avstriji priznana, oziroma je bila skrajno omejena. 2. Sedanja Avstrija ni nastala iz nacionalnih, geegrafskili, gospodarskih ali zgodovinskih zahtev, temveč edinole iz političnih. Ni treba izgubiti nobene besede o tem, da Avstrijci niso noben poseben, od nemškega različen narod in da ni Avstrija nobena zaokrožena gospodarska enota niti t ne zemljepisna celota.« Zato da ie Anschluss ! potreben. — S tem, da se je izjavil za priključitev Avstrije k Nemčiji tudi vodja krščansko socialne stranke, se je dejansko izrekla za priključitev vsa Avstrija. Anschluss je s tem postal nad vse resen in če Avstrijci danes razgrajajo po dunajskih listih in celo .v dunajskem parlamentu, da jim grozi od Jugoslavije kaka nevarnost, potem delajo to samo vsled tega, da prikrijejo lastne name- j ne. Zato pa je tem bolj čudno, da je zunanji minister dr. Ninčič na avstrijske pritožbe resno odgovoril. Njegova dolžnost je bila, da bi zavrnil te pritožbe z vso odločnostjo in da bi javno pokazal, da pozna njih namen. Toda kdaj je še naš zunanji minister govoril
odločno?	.	.
= Vsenemški govor ministra Streseman-na’ Na recepciji berlinskega časnikarskega kluba je imel zunanji minister Stresemann velik govor, ki bi bil v čast vsenemškemu
ministru. Med drugim je dejal g. Stresomaun: 30 milijonov ljudi nemškega pokoljenja živi izven mej naše države, 9 milijonov Nemcev je odtrganih naši državi in potisnjenih n* stališče manjšin. Tu pričenja naša velika naloga. Po pretvoritvi Evrope so prišli Nemci izven Nemčije v popolnoma nove razmere. Povsod v Evropi je nemštvo v težkem boju za ohranitev svoje kulture; je v boju, ki nikakor ni brezupen. Kdor se je udeležil raznih sestankov Nemcev v tujini,' ta je videl, da je zavest nemške solidarnosti še um-rasla. Nemška kultura mora znati, da ima za seboj države in da preko- vseh državnih mej obstoji velika misel nemške kulturne solidarnost!. — Ko bo Nemčija še bolj utrdila svojo pozicijo, petem se ne bo govorila samo o nemški kulturni skupnosti, temveč tudi o gospodarski skupnosti kot pripravi z*-politično. Anschluss to jasno dokazuje.
Prosveta.
Premijera v ljubljanski drami bo v sred«
16. t. m. Vprizori se prvikrat na slovenskem odru češkega dramskega pisca in redakterja praških »Narodnih Matov* K. Scheiiipfhjga veseloigra v treh dejanjih »Druga mladost«. Sodelujejo gg. Medvedova, Nablocka, Juvanovi, Hogozova, Vida, Ježkova, Rogoz, Peček, Kralj, Danilo, Gregorin, Osipovič itd. Dejanje obravnava na zabaven in šegav način umetno« pomlajevanje ljudi. Režira g. Rogoz. Predstava se igra za red D.
f'ilncs zvečer ob 8. uri vrši se v dvorani Filharmonične družbe komorni koncert bra-t°v	konserva	tori	jakega profesorja
Janka Ravnika. Izvajajo se sledeča dela: Novak: Trio quasi »na ballata. Strauss: Sonata v ea-duru in pa Smetanov Trio v g-molu. O Novakovem in Straussovem delu smo že podrobno “overili, Smetanov trio je pisan za gosli, čelo in klavir. Tudi to' delo slavnega češkega mojstra kaže v vsej celoti svojega očeta. jVsak motiv, vsak ritem nam dokazuje vpliv češke narodne glasbe v Smetanovih delili. Trio je napisal Smetana pod vtisom smr- ‘ h svoje hčerke Bedriške. Prvi stavek začenja I. v:olinn z dolgim žalostnim motivom, v katerem nam slika skladatelj bridka izgubo, ki je zadela njegovo rodbina. Drugi s la vek ja nasproti prvemu vesel, da razigran. V život« ritmu nam slika rodbinsko srečo, ki je vladala pred smrtjo hčerke. To veselo domače življenje pa moti tupatam nastopajoč tragičen motiv, ki spominja na nesrečo. V iretjem stavku nam poda zopet skladatelj učinku>Io žalobno kera&iico, ki pa kmalu preide v vesel riiem, kakor bi nnm hotel povedati, da j;.- z moško odločnostjo premagal vse gorje. Za koncert trojice odPčnih umetnikov vlada v našem mestu veliko zanimanje in pričakovati je, da bo popolnoma razproda tt. Zato prosimo vse pri- > jatelje 1 omonie glasbe, te najidealnejše’ umetnosti, da si omislijo sedeže 111 stojišča ie v predprodaji. Koncert se vrši ob 20. v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu.
Svatopluk Cech — Vite?’a v Novak:
»VIHAR« (BOUftK).
K slavnostnemu koncertu, ki se vrši v petek dne 18. t. m. ob 20. uri v Unioaiski dvo-rani.	‘
Slavni češki pesnik Svatopluk Cech je napisal morsko fantazijo pravzaprav, v podobi balade. To besedilo je v letih 1909 do 1910 komponiral eden najizrazitejših komponistov češke moderne dobe Viteslav Novak, profesor praškega konservatorija.
Situacija je sledeča: Nn morju plava ladja, na kateri se med drugimi nahaja mladenič, ki je pred svojim odhodom z doma zapustil v hišici ob bregu svojo nevesto. Ladja se vrača proti domu, na morju jo zaloti grozen *ihar, ki ugonobi ladjo.
Glavno vlogo v tem simfoničnem delu ima veliki orkester, ki je zaseden prav z vsemi instrumenti in poleg tega tudi še s Klavirjem in orglami. V delu nastopijo tudi mjo solisti in sicer dekle (sopran), mladenič (tenor), zamorec (bas). To so tri glavno so-ltstične partije, dalje pa še tri male,- in sicer (kapitan) ter k sklepu dva pirata. Vsebina dela je sledeča: Pred kapelo na morskem bregu stoji deklica, ki moli k Morski zv«*-di, devici Mariji, proseč jo, da ustavi divjo vihro, da pomiri strašna vetrove in da pri-
pelje njenega dragega domov v varen pristan. Za to nfolitvijo se oglasi zbor mornarjev na ladji, ki poje pesem o vodnem škratu. Visoko zgoraj na.jamboru v košu pa sedi deček, ki strmi v neskončno daljavo in kateremu je zrak — ofe, voda — mati, plahte
—	sestre in jambori — brati. S svojo pesmijo hoče v svoji nedolžnosti kljubovati morskemu viharju. Pod jamborom pa stoji mladenič, ki komaj čaka že rodne zemlje in ki hrepeni po svoji ljubici, katero je ostavil v kočici na bregu. Iskreno prosi Marijo, da bi rešila ladjo is- grobov morja. To prošnjo ponovi tudi celotni zbor.
Pesnik na-s naenkrat prestavi v kajuto na ladji. Dekle ae boji sužnja zamorca, ki ji v ljubezenski blaznosti razodeva svojo ljubezen ter ji pripoveduje, da on ni bil vedno suženj, ampak slavni kralj v daljnjem Sudanu. Z vso silo sili zamorec k deklici, ki ga odganja od sebe in prosi Jezusa Kristusa za pomoč, saj vidi v črnem sužnju dvojno svojo pogubo. Na eni strani njegovo strast, na drugi pa se je loteva obup, ker voda vdira že v notranje prostore ladje.
Na krovu ladje divjajo pijani mornarji. Privalili so sode in iz njih pijo žganje. Kn« pitan jih poziva k delu, a oni se za njegove opomine ne zmenijo. Zopet se oglasi med divjim vpitjem mornarjev iskrena prošnja
mladeniča, da reši Marija ladjo iz grobov morja ter tako ohrani dvoje čistih src. Iz Kajute se oglasi obupen vzklik: »Pomagaj mi, -o Jezus Kristl- Enaka prošnja se izvije tudi ženskemu zboru. A mornarji so neugnani, vstopijo se v kolo in popolnoma pijani plešejo na krovu ladje. Se en glasen vzklik mladeniča na jamboru in ladja se potopi,
Na. morskem obrežju se pogovarjata dva morska roparja. »Kaj si ulovil?« pravi prvi. »Mrtveca v pesku in znan se mi zdi,« mu odgovori drugi. V tem mrtvecu je spoznal prvi ropar mladeniča iz obrežne vasi, katerega je čakala v hišici na skali zvesta de-! klica. Vse njegovo bogastvo je bil zlat za-! ročni prstan, in ropar je pregovoril svojega tovariša, da je pustil mrtvecu prstan ter ga ! vrgel nazaj v morje Kar naenkrat opozori drugi, ropar prvega, da je dekle skočilo v morje, nakar mu odgovori prvi: »Moliva za njo!«
< Pred kapelo na morskem bregu se oglasi-zbor ribičev ter poje k Morski zvezdi, da s svojo sveto roko ustavi tok vode in da pošlje žarek milosti njim, ki v globokem morju spe.
Toliko o vsebini dela. V prihodnjem članku pa podamo kratko analizo glasbenega dola te skladbe-
Dijaški vestnik. ^
AKADEMSKI KLUB ZA DRUŠTVO , NARODOV.
Neprestana opasnost novih vojn sili človeka k raz.m/šljanju, k iskanju ga ra 110: je za svetovni mir. Mnogi skeptično zmajejo,z glavo in ne najdejo rešitve za ta problem. Posebno pri nas je zavladal v tem oziru prevelik pesimizem, ki je deloma utemeljen radi naše žalostne dosedanjo prakse. Potemtakem naj-bi bilo človeštvo zapisano bližnji propasti, kajti grozote bolofe kemične vojne spremene lahko vso Evropo, kakor tud j druge kontinente, v veliko groblje.
Tak pesimizem je nezdrav, v rijem je kal smrti. In m\ kd smo se komaj pojavili na s ve- -tovni pozornici, naj ne vdajamo teni bolnim mislim, naj verujemo Spenglerju (Das Uti- . tergang des Abendlandes) in gledamo, -kak« beži življenje mimo na«. Ne,, lega nočemo, v nrs je vera v progres človeSiva, mi veruicnio v rast in zdravje in pravico. Po dite v narott -raziskujte njegovo duševno zdravje i:i spoznali boste, da je misel pacifizma ukoreninjena v Slehernem našem loveku in da tvori vera v zmago pravice ttnielj našega življenja.
Liga Narodov je- prvi korak k uresničenju vsesplošnega človeškega ideala o večnem miru. Kakor je moderna zakonodaja, ki je produkt evolucije človeštva, odpravila krvava razračunavanjo med posamezniki, tako naj bo Društvo Narodov ona avtoriteta, ki naj mirno rešuje mednarodne spore. Jasno je, da dobi Društvo Narodov šele takrat popolna avtoriteto, kadar bo dobila la velika ideja jasne forme in oporo v masi, v širokih plasteh naroda.
Širiti ideje Društva-'Narodov je poklicana * prvi vrsti naša akademska omladina.
Na ljubljanski univerzi je morda pred- letom dni vstal tosmeren pokret, čigar rezultat je ustanovitev »akademskega kluba za Društvo Narodov . Največ zaslug za to iirinio gg-: Schauer Dolfe, abs. iur.; Majaron Nnndi\ abft-iur.; Grabrijan Miloš, iur. in Zwitter Franc, filj, ki so tvorili uekak pripravljalni odbrr. Ta pripravljalni odbor je našel pri g- rektorju dr. Leonid Pitanimi in univ. j .•?, dr. Djordje Tasitn blagohotno nakl/,v. ■ . in. podporo, za kar smo jima tekrcu- v iljžoi«
Ustanovni občni zbor Akademskega Jtl.'^ za Društvo Narodov se je vršil 14. t. m odbor društva je konstituiran tako-le:
‘Predsednik: Mencinger Stanko, iur-
Podpredsednik: Z\yitter Franc, M-
Tajnik: Vajda Stanko, tebn- ,
Blagajnik: Grossman Vlndo. iur.
Knjižniičr.ir: Zajec Marijan, iur.
Gospodar: Kante Danilo, iur.
Namestnika: Pfeifer Janko, tur; SenkovM Milan, iur.
Revizorja: Schauer Dolfe, abs. iur. in Majaron Nande, abs. iur.
‘Društveno razsodišče: Jolenc Gojmirj iur.; Berlitz Leon, abs. iur.; Kočevar Ciril. t»U Tomšič Ivan, fil.; Florjančič l.ure, iur.
Štev, 2M.
NARODNI DNEVNIK, 16. decembra 1925.
Straa B.
Dnevne vesti.
PRIJATELJEM!
Leto se bliža svojemu zatonu in po vseh listih se pojavljajo vabila' na naročbo.
V interesu objektivnega informiranja javnosti se obračamo tudi mi na svoje prijatelje, dar pridobe ob novem letu nove naročnike »Narodnemu Dnevniku*;, ker čim več na-“eočnikov bo imel »Narodni Dnevnike, tem bolje bo lahko zadostil svoji nalogi, da kot edin neodvisen dnevnik pravilno informira slovensko javnost.
Bolj ko kdajkoli pa je slovenska javnost •dolžna sedaj, da je pravilno informirana dn •ia se ne ponovi Še enkrat to, da bo v odločilnem trenutku Slovenija brez besede.
Pa še iz drugega ozira je potrebno, da se javnost zavzame za svoj edin neodvisen list, zakaj ni bilo lista v Sloveniji, ki bi tako dosledno branil interese javnosti, kakor je to storil »Narodni Dnevnik«. Ko je šlo, da se prepreči fuzija Ljubljanske kreditne banke' s SLavensko, je edino »Narodni Dnevnik« z vso odločnostjo nastopil v obrambo slovenskih interesov in 40 milijonski deficit ni padel na Slovenijo. In samo »Narodni Dnevnik« je nastopil proti Trboveljski, ko je to zahteval interes javnosti. Enako pa pričajo vse ostale zmagovite kampanje »Narodnega Dnevnika«, da bi Slovenija svoj neodvisen list morala ustanoviti, če »Narodnega Dnevnika« ne bi bilo.
Kdor pošteno misli in kdor ni suženj strankarske discipline, ta nam mora vse to priznati.
Toda ne zadostuje priznanje, temveč treba storiti še korak več in pokazati dejanje!
Ni nam prav nič služeno z onimi prijatelji, ki z nami simpatizirajo, pa se naročajo na druge liste. Naš pravi prijatelj je samo naš naročnik, ker vemo, da je podprl svojo simpatijo z dejanjem.
Zato pričakujemo, da bo naš apel na prijatelje uspešen in da se bo število novih naročnikov na »Narodni Dnevnik« dvignilo tako, da. bo »Narodni Dnevnik« še v popolnejši meri mogel zadostiti svojim na'ogam. .
Prijatelji! Na delo za »Narodni Dnevnik«, 210 edin neodvisen dnevnik »Slovenije«!
— Kraljev rojstni dan. V četrtek, dne 17-
- ,*9°viT>vra L 1. se obhaja rojstni dan Njegove-ga Veličanstva kralja Aleksandra I. kot dr-oh in praT-aii:- V ta namen se vršii tega dne
? . V. uTj svečano opra vilo v tukajšnji stolnici b». Nikolaja. V pravoslavni kapeli je slo* .®^na. 9lu*ba božja ob 9- uri, v evangeljski . ,	<>b 10. uri Vsi državni uradi in
.i«t a niJ razobesijo na svojih poslopjih •amvne zastave. V šolah se ne vrši pouk. V •rrarvijih uradih kakor tudi v trgovinah in obratih naj delo počiva. Od potu 12. ure naprej sprejema veliki župan ljubljanske obla-sii v vladni palači na Bloivveisovi cesti čestitke Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandro I.
— Amnestija m obsojene žurnaliste. Predsednik t'druženja jugoslovehskih novinarjev
-SUfcšimir Kovačič in generalni sekretar Gju-
1-0 Vilovic jata ixrofiila danes dopoldne justič-nomu ministru vlogo, v kateri -se prosi za -amnestijo novinarjev, ki so biti obsojeni zaradi deliktov po tiskovnem zakonu. Justični minister Gjuričič je govoril z delegatoma celo uro ter izjavil, da bo stvar proučil. Izjavil pa je, da mora vnaprej povedati, d i za novinarje, ki so bili obsoieni radi obrekovanja, ne mor« predlagati amnestije brez privoljenja
- obrekovanih oseb. Amnestija novinarjev bo objavljena pojutrišnjem, na rojstni dan kralj«- ,;l
— -Uradni list« št. 110 z dne 12. decembra i prinaša invalidski zakon.
— Jug'>slovensko-ita!ijan»ka konferenca t
1 Opatiji. Danes se sestiftiejo v Opa.liii naši in italijanski delegati, ki bodo uredili razna *r*>rna vprašanja glede ribolova v Jndran-5 fskera mor jut
— Organi finančne kontrolo. Generalna dii-"eokeijn posrednih davkov je izdala odredbo, —.b* »vdničnlki finančne .kontrole ne smejo
vi,t-i v °ddelkih finančne kontrole v tra in, Kier. so doma oni ali pa njihove žene.
V- 7lV , m'.a,’Pn'čcm, rojenim I. 1304 in »bt)->. \ svrho-izpopolnitve stolnega volilnega katastra poživlja ljubljanski mestui magistrat v mestu stanujoče, mladeniče, rojene 1. 1904 in 1905, da se poidejo zglasit do 28. decembra 1925 ob navadnih urah vf/aletovo hišo, Mestni trg 2 1, soba št. 21, kier jih bodo uradoma -vpiscli v stalne volilne imenike. S seboj jim . vo prinesti policijsko zglasaico. I-stotam se vpisujejo tudi vojaki, ki so letos odslužili ■•»voj rok.
—■ nericgovs.ki tobaknrejri groze s štraj-k.«m. Tz Mostarja poročajo: Tobakorejeem je doslej izplačanih z odbitkom zaostalih ' iavkor 20 milijonov dinarjev. Tobakorejci s cenami nezadovoljni, ter groze, da ne bodo pridelovali nobenega tobaka več.
— Lev občine Cerklje ob Krki se bo oddal v zakup na javui dražbi za dobo 5 let t. i. za čas od 1. januarja 1926 do 31. decembra 1930 »n sicer dne 29. decembra 1925 ob 9. uri pri
;-*rc*ltem poglavarju v Krškem. Družbeni po-se lahko -vpogled n j o do dneva dražbe v Krši-on^”1,1,1 u^ami pri sreskem poglavarju
n.T J ">'<* kosti jngoslnvenskih vojakov iz
»ohrndžo. Te dni se je posvetoval minister tj?**8*® 1 riiunovič na dvoru s prvim adjutantom Kralja glede transportiran ja kosti jugoslo-> »»a-skih vojakov v Jugo sla vi io.
— Anglija in pariška špionažna alera. Katar poročajo iz Londona, izjavljajo angleški
, yiulil\ krogi, glede aretacije treh angleških ‘ državljanov, komplicev špijonke Morenil, da nobena izmed teh treh oseb z angleškim poizvedovalnim uradom v nobeni zvezi. Tudi -tagleški poslanik na Francoskem Lord Cre-'•e je izdal primeren de men ti.
-j.. Izgon jngosIoTenskega novinarja U Ita-?». Rimski poročevalec »Večernjo "Pošte« Mi-Krljevič je bil ‘izgnan iz Italije. Poslali so ** od genski m potom v Francijo. Povod temu ** bili njegovi članki v »Večernjd Poiti.«. Fa-
šisti so udrli v njegovo stanovanje ter ga prisilili, da jim je sledil nemudoma na kolodvor in od tam z vlakom do meje. Krljevič je bil član Udruženja inozemskih novinarjev v Italiji. Iz Nice je poslal Krljevič zoper to postopanje italijanskemu kralju telegrafičen protest. Obenem je returniral vse svoje odlike, ki so mu bile podeljene v Italiji kol oficirju nekdanje zavezniške armade.
— Razpisano mesto sodnika. Odda se sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Ormožu. krošnje je oddali najkasneje do 6. januarja 1926 pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru.
— Razpisana mesta pisarniških uradnikov. Oddajo se mesta pisarniških uradnikov III. kategorije: pri okrajnem sodišču v Kozjem (prošnje je oddati do 15. januarja 1926), pri okrožnem sodišču v Mariboru (piošnje je vlažili do 16. januarja 1926) in pri okrožnem sodišču v Mokronogu (prošnje jo vložiti najkasneje do 5. januarja).
Praktična
božična darila
Vam nudi modna konfekcija
Jos. Rojina, Ljubljana.
— Smrtna nesreča pri sankanju. Kakor poročajo iz Bratislave, je tam te dna edini sin princa Johannesa Lovenstein-NVertheima pri sankanju smrtno ponesrečil. Zavozil je s svojimi sankami na cesto pod avtomobil, ki ga jo povozil in tako poškodoval, da je deček par ur naio umrl v bolnici.
— Zopet železniška nesreča. Na železniški postaji Ljupljanice v Bosni je skočil te dni ves tovorni vlak štev. 9039 s tira. Da so ga spravili zopet na tir, so se morali truditi ves dah. Med tem se je vršil promet na ta način, da io morali potniki prestopati. Človeških žrtev ni, materialna škoda pa je velika.
— Če ženska hantira z revolverjem. Iz Moskve poročajo: Soproga ruskega poveljnika konjenice Budjeunija je smrtno ponesrečila. If.amtirala je z nabasanim samokresom tako neprevidno, da se je samokres izprožil ter jo zodel strel v glavo.
• — Konec ruske roparske tolpe. Od leta 1921 je ogrožala okraja Orlov in Kursk tolpa roparjev. Obstojala je iz 11 mož in 4 žensk. Zensko so. bile posebno dobri strelci. Tolpa je bila-v zvezi z dobro organizirano, mrežo pomagačev. Umori, ki jih je tolpa tekom teh let izvršila, še niso vsi ugotovljeni. Pri vseh napadih na kmetije so bili vedno vri prisotni strašno -mučeni in umorjeni. Bele nedavno je 1 »klala tolpa neko iz devetih oseb obstoječo ■kmečko družimo. .Zadnji um-or je bil izvršen v noči od 1. na 2. t. m. Žrtev jo bil namestnik šota okrajne policijo čretov. Že težko ranjenemu so mu prerezali roparji trebuh in vrni. Policijski im vojaški -oddelki, k-i so intervenirali, so limel-i velike izgube-. Te. dni- so bili rostani na lice mesta kriminalni uradniki, ki pa so morali operirati prav počasi, ker je bilo prebivalstvo tako terorizirano, da se je silno, balo kaj izpovedali. Eden od kmetov, ki je,bil pri nekem napadu ranjen, je hotel dejstvo sploh utajiti. Končno se je posrečilo policiji, da je obkolila hišo nekega eerkovnii-ka ter ujela bandite. Kriminalna policija je obkolila hišo. Razvilo se je hudo streljanje, ki je trajalo poldrugo uro. Na Isoj.išču je obleži k> osem banditov mrtviih, eden pa težko ramen. Od policistov je bil ranjen samo eden. Vsi banditi, ki -so ostali pri življenju, so bili ujeti.
— Divji zapad v Berlinu. V Berlinu sta bila napadena na potu iz zoologičnega vrta dva krojača od dveh Indijancev. Indijanca sta ju prisilila z revolverji v rokah, da sta jima izbočila vso gotovino, kar .sta jo imela pri sebi. Roparja sta oplenila samo enega od m* cadencev za 1000 zlatih mark in'250 dolarjev, -nakar sta izginila brez sledu.
Ako hočete doseči uspeh, >e morate posl zevati peciv-nega praska in vanilin sladkorja znamke „ADRIA‘\
— Žrtev poklica. Ker se pokadi v črni gori mnogo tobaka, ki ni monopolsko blago, imajo tam financarji nalog, da kadilce kontrolirajo. Tako je hotel tudi te dni v Nikšiču neki uslužbenec finančne kontrole kontrolirati nekega mladega Črnogorca, ki je puši-1 v gostilni cigareto. Pozval ga je, naj mu cigareto pokaže. Črnogorec ae za ta poziv ni zmenil, marveč je zapustil lokal. Financar mu je sledil. Ko; ga je zunaj nahrulil in ga hotel aretovati, je potegnil Črnogorec revolver ter fin-ancarja ustrelil.
— Defravdaat ustreljen pri aretaciji. Kot poročajo iz Pariza, so aretirali tam višjega poštnega tajnika Schucha iz Dtihrena, (Nemčija), ki je poneveril 30.000 zlatih mark ter pobegnil nato v Pariz. Ob priliki aretacije je bil ustreljen.
, ~ ®e*r*vda,nt aretiran po treh letih. Jurij Ivosmnihjac,'zagrebški detektiv je napravil te dni dober lov. 2e dalje časa je opazoval mladeniča sumljivega tip«. Elegantni fant je -obiskoval dan za dnevom nočne lokale, fer za-
pravljal denar. Detektivu sumljiva in jel ga je zasledovati. Pred par dnevi ga je pozval v neki nočni kavami, da se legitimira. Po daljšem prerekanju se je lopov legitimiral kot študent Rude Kalmič. Fant je bil predstavljen policiji. Pri zaslišanju se je ugotovilo, da je poneveril Kalmič leta 1922 pri Anglo-jugoslovenski petrolejski družbi, kjer je bil nastavljen kot uradnik, 58.000 Dii-n. Po izvršenem zločinu je zbežal brez vsakih dokumentov v Nemčijo, kjer se je klatil 3 leta. Pred 14 dnevi se je vrnil v nadi, da so njegovi zločjni pozabljeni v Beograd. Sedaj sedi za zamreženim oknom.
— Velika tihotapska afera na Madžarskem. Madžarske carinske oblasti so prišle na sled velikopoteznemu tihotapstvu z damsko obleko, ki se je vršilo med Dunajem in Budimpešto. Ena od prvih dunajskih tvrdk je ponudila carine prosto dobavljanje damskih toalet. Budimpeštanske oblasti so izsledile dam, ki so potovale opetovano v Budimpešto ter vtihotapile tja vsaki pot do 10 damskih toalet. Budimpešxanske oblasti so izsledile že 5 tamkajšnjih tvrdk, ki so delale s tem tihotapljenjem najboljšo kupčijo. Madžarska država je prikrajšana na carini za 5 miljard madžarskih kron.
— Kako sc pripravljajo revolucije. Pred mnogimi leti se je izselil Črnogorec Lavše-vič v Novonikolajevsk (Sibirija). Mož je bil svetu odtujen iilozof, ki je čital Schoppenhau-erja, Seneco itd. Svojega edinega sina Dimitrija je hotel vzgojiti v popolnoma drugem duhu. Ni mu dal čitati nobenih knjig. Kljub teinu je bil Dimitrij velik sanjač. Ko mu je oče umrl ter je ostal popolnoma sam na svetu, se je seznanil z nekim komunistom. Komunistov dober nos jo zavohal v sanjavem mladeniču pripraven objekt za preselita, iz katerega bi se dal napraviti dober komunističen agitator. Spričo njegove zgovornosti se mu je v kratkem času pdsrečilo navdušiti mladeniča za komunistično idejo. Nato se je peljal ž njim v Zagreb, kjer ga je izročil nekemu zaupniku, pri katerem je nadaljeval Dimitrij svoje študije za komunističnega agitatorja. Ko se je naučil kolikor toliko hrvat-ski, je dobil nalog, da prevede par ruskih komunističnih spisov. Kmalu nato je bil are-tovan. Te dni se je zagovarjal radi zločina po zakonu o zaščiti države. Našel je usmiljene sodnike, ki so ga, vpoštevajoč vse okoliščine, obsodili na njegovo veliko veselje samo na 14 dni zapora in izgon iz Jugoslavije.
O LAJŠANA PLAČILA ZA O B L K K B DAH O. BK1MATOTI&
— Motena proslava lOOOlethice. Te dni se .ie vršila v Dubrovniku proslava odkritja spominske plošče kralja Tomislava. Pri tej priliki je prišlo med člani lirvatske delavske or-Kpoizacijc, Hanao in Orjiino do spopadov. Darije imela policija za slučaj večjih izgredov pripravljenost ho službo, so začeli zvečer orju-uaši demonstrirati. Policija je takoj intervenirala ter manifestirate razpršila. Vsi lokali ■o bili takoj zal varjeni. Kljub temu je prišlo na več krajih do spopadov.
— Odškodnina za »Lusitanijo«. Kakor poročajo iz \Vashingtonc, je razsodila niemško-a m eri kanska komisija za določitev odškodnine radi torpediranja »Lusitanije«, da ima plačati Nem čipa 2,409.413 dolarjev odškodnine.
Najlepša praktično uporabna božična in novoletna darila priporoča tvrdka
FABIANI & JURJOVEC
tnanufakturna trgovina Ljubljana, Stritarjeva ulica št- 5-
Za
' vse vrste oblačil
do Božiča
znižane cene
pri priznano solidni tvrdki
J. Maček
LJUBLJANA.
bolnišnico. Vzrok obupnega dejanja je v vseh desetih slučajih socialna beda.
—- Znamke z AVilsonovo sliko. Kakor poročajo iz \Vashingtona, je bila tam izdana serija znamk s sliko umrlega predsednika WH-sona.
— Če kupite pri Tekstilbazarju, Ljubljana, Krekov trg 10, prvo nadstropje, blago v ostankih, se oblečete najceneje.
— V nedeljo 20. t. m. se vrši žrebanje loterije Jugoslovenske Matice. Dobitki obsega? jo dve motorni kolesi in 25 navadnih moških in ženskih koles iz znamenite francoske tvorni ee »Beugeot«. Srečke po 10 Din so naprodaj po vseh ljubljanskih trafikah, v Tiskovni zadrugi, dn sicer samo še do 18. t. m.; v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ulica 7/11. tudi še 19. t. m. Kdor jih še nuna, naj si jih pravočasno nabavi.
Ljubljana.
Stavku turških telefonistinj. Dasi je uvedba telefonistinj-pri carigrajskem telefonu mlajšega datuma, so telefonistinje dobro organizirane. To dokazuje dejstvo, da so eto-pile v- trdovratno stavko, ki traja že 10 dni. xi j i a koncesija je v rokah neke angle-ske družbe, ki svoje uslužbence jako slabo plačuje. Telefonistinje zahtevajo 50% zvišanje plače.
— Flirtovanje g teleionistinjami. Kakor poročajo iz Hongkonga, je obvestila tamkajšnja telefonska družba svoje abonente, da bo odpovedala; vsakomur telefon, ki bo zasačen v četrtič pqi tem, da vporablja telefon za flirt s telefonskimi damami.
Deset samomorov v enem dnevu. Kakor poročajo berlinski listi, je bilo izvršenih v Berlinu v nedeljo deset samomorov, oziroma . poizkusov samomora. Fot od teh ljudi, ki se jim je pristudilo življenje, je mrtvih, ostali so bili prepeljani v težko ranjenem stanju v
1— Mestni magistrat okrasi na dan rojstnega dne Njega Veličanstva kralja Aleksandro^ to je v četrtek, dne 17. t. m. svoja poslopja * zastavami ter vabi meščanstvo, da storr enako.’
1— Agrarni interesentje na ljubljanske«* Barju se opozarjajo, da je v mestnem gospodarskem uradu javno razpoložen lizkaz prosilcev za drva ter stavbni les, ih sicer do K. decembra 1925, med običajnimi uradnimi-urami. Vsak agrarni interesent ima v tem času pravico izkaz pregledati” in vložiti even-tuelne pritožbe.
1— Na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. t. m. bodo banke zaprte. V sredo pred rojstnim dnevom Nj. Vel. kralja t. j. 16. decembra I. L. in na Božični večer 24. decembra pa bodor banke poslovale od 8.—114. ure.
1—Trgovine dne 17. decembra 1925. Gre-mij trgovcev v Ljubljani poživlja svoje člane, da v četrtek dne 17. t. m. v znak proslav« rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralj* Aleksandra, zaprejo trgovine v času službe božje t. j. od 10, do 11. ure dopoldne. — Načelstvo.
1— Starešine J. A. D. »Triglava«! V sred* 16. t. m. ob 20. uri sestanek v restavraciji »Zvezda«. Važne zadeve. Vsi in točno. — Poverjenik dr. A. Praunseis.
1— Na Miklavževem večeru društva »Ate-ne< je Miklavž nagradil gospo dr. Tavčarjev« z zlato uro zapestnico in gdč. Nt-žiko Ome-c-zovo s kolesom.
1— Trgovski ples, ki se vrši v soboto dn* 16. januarja 1926 v veliki dvorani hotela Union, obeta biti senzacija letošnje plesne-sezije. Predpriprave so v teku, vabila se razpošljejo prve dni januarja. — Odbor Trgov-,, skega društva Merkur.
1— »Moč in lepota« je bil naslov zadnjemu^ telesno vzgojnemu filmu, ki je vzbudil v našem mestu splošno pozornost -in priznanje. Nehote je spremljata te slike misel na obširni;. delavni program naše »Atene«, ki je zasnovan skozinskoz na dobro premišljeni moderni podlagi, številni odseki se udejstvujejo z* otroka v najnežnejšd dobi, za bolno, ortope-dične telovadbe potrebno deeo, gojijo ritmiko, ples in švedski telovadni način za naraščaj in odrasle, uveljavljajo se športno, skrb*-•pa tudi Za harmonični razvoj duševnih vrlhr-»Atema« obeta ravno sedaj za četrtek od 5. do 6. ure v Narodnem domu »pravljice za deček prednašane od gdč. Šturmove. Tako polaga prva zrna za čisto umetnost v vsprejemljivs otroško dušico, ki na j kale -in raslo, dokler m pride v njej do mogočnega izraza za vseobč* lepoto. Le oni, ki občuti lepoto, jo zamore rodi izraziti.
Dopisi.
Iz Tržiča. Podmladek Rdečega križa meščanske šole v Tržiču priredi v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v četrtek dne 17. decembra ob 8. uri zvečer e kino-dvorani pri Bastlju komorni koncert, pni katerem sodelujejo trije umetniki svetovnega slovesa, namreč oba brata g. Zika Ladislav in Rihard ter konser. profesor Janko Ravnik. Izvajali bodo Haydnov Trio za goric, celo in klavir v g-duru, Smetanov Trio v g-molu, Sukov Trio, D vofakov slovanski ples ds
Zarodi koncerta odpadejo današnje predstave!
Jutri veliki sensacijonalni spored: Najnovejši in najboljši pnstolovni film te sezije;
»Hitrejši kot smrt"
V glavni vlogi ljubljenec vse kino publike predrano smeli
Harry Plel
Filin je posnet v glavni seziji na prekrasni francoski Rivi-jeri. — Če še poudarimo, da je film »Hitrejši kot -smrt« najboljši do eodaj izdelani Harry Piel-film, tedaj je vsako
drugo priporočilo odveč.
Predstave »s vrše tečne ob: 4., pol 6., pol 8., 8. ari. Prvovrstni umetniški orkester
■vira pri vseh predstavah.
Elitni KINO M ' I DA, vodilni klit® v L|nhl|anl (Tel. tltk
Str« n 4.
*ahh|W| DNEVNIK, 16. dccvmbrii 1025.
12.0 v' .- .A) je.
Griegov Norveški ples. Glasbo ljubeče občinstvo iz Tržiča in okolice naj nikakor ne za-‘rnudi redke prilike in si o pravem času pre-Akrbi vstopnice.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 15. decembra 1925.
'Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921. den 78%, bi. 79; tobačne srečke iz leia 1888. flen. 320, bi. 324; zastavni listi Kranjske de-ielne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. -'HO; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, Ž3- 102; Prva hrvatska štedionica, Zagreb bi. 950; Slavonska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. T75, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode<1. d., Ljubljana den. 4380; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvoin, Zagreb bi. 35; »Stavbna družba d. d., Ljubljana. den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 120.
Blago: Hrastova drva, 1 m dolžine, suha, h» meja, G vag. den. 17.80, bi. 17.80; smrekove deske, I., II., III.,*25, 30, 35, 50 mm, 4 m, media 22, fco nakladalna postaja den. 510; borove deske, 40, 50, 80 mm, fco meja d«l. 520; bukova drva, suha. fco nakladalna p »staja, 5 vag. den. 22, bi. 22; hrastovi hlodi ■od 3 m naprej, od 30 cm naprej, I., II., fco vag. nakladalna postaja den. 460; pšenica bička, feo nakladalna postaja bi. 285; koruza, umetno sušena, fco vag. slav. postaja bi. 166; koruza drobna, v peči sušena, fco vag. slov. postaja bi..185; koruza, času primerno suha, ico vag. Novi Sad bi. 132; koruza, času primemo suha, fco vag. slav. postaja bi. 135; koruza, času primerno suha, z gar., fco vag. bačka postaja, 2 vag. den. 130, bi. 130; ajda
domača, fco vag. slov. postaja bi. 250; proso domače, fco vag. slov. postaja bf. 200; meki-nje ovsene, lepe, fco vag. Ljubljana bi. 125; krompir beli, fco vag. slov. postaja bi. 75; brinje italijansko, fco vag. Ljubljana bi. 375; laneno seme, fco vag. Ljubljana bi. 550; ko-nopno seme, feo vag. bačka nakladalna postaja bi. 400; slivovka 50%, fto vag. sremska postaja, za 100 litrov neotrošarinjenn bi. 2000; mast, gar. čista, svinjska, netto, fco sod, fco vag. banat. postaja bi. 2100.
BORZE.
Zagreb, 15. decembra. Devize: Newyork kabel 56.2—56.8, ček 56.125—56.725, London izplačilo 272.99—274.99, Pariz 2025—206.5, Praga 166.42—168.42, Curih 1085.5—1093.5, Milan izplačilo 226.76—229.16, Berlin 1338.7 do 1348.7, Dunaj 791.2—801.2
Curih, 15. decembra. Beograd 9.20, No\v-york 1518.50, London 25.1475, Praga 15.355, Berlin 123.-10, Pariz 18.60, Milan 20.90, Bukarešta 2.425, Dunaj 73.125, Sofija 3.775, Budimpešta 0.007270.
Ljubljanska porota.
15. decembra.
Senatu predseduje višji sodni svetnik dr. Modic, votanta sta sodni svetnik dr. Gradnik in okrajni sodnik Kralj, državni pravdni k Ogcreutz, zagovornik pa dr. Švigelj.
Prebrisan tat je šele 18 letni Matija Potušek, rojen v Reki, pristojen v Dev. M. v Polju, znan dolgopr-st-než. Bil je že dvakrat kaznovan. Svojo kari-jero je začel pri okrajnem 9odišču, nato pri deželnem in sedaj stoji pred porotniki. Obtožnica mu očita celo vrsto tatvin. Letošnjo pomlad, ko je bil par mesecev uslužben pri trgovki Elsi Bernatovič, je ukradel podnajemniku Tomi Popoviču srebrno uuo in zlet prstan. Uro je zastavil, prstan pa prodal za tnal denar.'Dalje je obtožen, da je natakarici
Škendrovi izmaknil cigarete in denarja v vrednosti 65 Din. Največjo tatvino pa je izvršil 12. septembra t. 1. v gostilni Marije Novakove v Mostah, kateri je ukradel na prav pretkan način srebrno moško uro in tri verižice in iz blagajne 19.650 Din. Z ukradenim denarjem je kupil za 2900 Din kolo in ga še isti (Lan prodal za 2600 Din, Gostilničarka jo tatvino takoj opazila- in osumila Poluška, ki je prišel usodnega dne v gostilno ter gledal skozi okno, češ, da nekega pričakuje; v resnici pa je čakal prilike, da bi se prikradel v njeno sobo. Ko so ga aretirali, je tatvine priznal in vrnil skoro vso škddc, le Novakovi dolguje še 4370 Din.
Obdolženo« vse prizna in obljubi pobolj-šanje. Njegov zagovornik dr. Švigelj mu veruje in prosi porotnike, naj gledajo na tega mladega, a že izprijenega človeka s sočutjem. ker od doma ni mogel imeti dobre v zgoje. Oče mu je umrl ,že leta 1920, mati pa, ki je ves dan zaposlena kot delavka v tobačni tovarni, .se ni mogla brigati zanj. Daljo je vjdel lant za časa vojne v Mostah in drugod vse mogoče nepravilnosti in ni čuda, če so ti razni dogodki vplivali kvarno na mladega fanta. Porotnikom je bilo stavljeno eno glavno vprašanje radi hudodelstva tatvine v skupnem znesku 20.215 Din, kar so potrdili. Z ozirom na razne olajševalne okol-nosti, kot mladoletnost in zanemarjenje vzgoje, je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe, poostrene enkrat na mesec s postom in trdim ležiščem. V to kazen se mu pa všteje dc-sedanji preiskovalni zapor treh mesecev.
Poneverba pri »Cehoslaviji« na Jesenicah.
Obteženi Nikolaj \Veber, zasebni uradnik v Zagrebu, doma iz Broda na Savi, je bil nastavljen od 9. septembra 1921 do 18. februarja 1924 kot vodja filialke mednarodne transportne družbe »Čehoslavija« na Jesenicah. V tem času je poneveril 52.512 Din zaupanega mu denarja.
Obtoženi izjavlja, da mu. plača — hi se je polagoma zvišala od 1500 na 3000 Din — ni zadostovala, ker je moral plačevati svoji prvi ženi 1000 Din mesečino za otroke in je -poleg tega vzdrževal še sedanjo ženo in otroka. Zato je dvigal pri bankah na račun podružnice večjo zneske, k’atere pa ni vknjižil. Ravno tako tudi ni več vknjižil podružnici nakazanih zneskov.
Primanjkljaji so se vedno bolj množili in ni jih mogel več prikrivati in je zato zabelo-ževal v trgovske knjige napačne vpise. Ko je poslala mesoca februarja tvrdka na Jesenice knjigovodjo Podgornika, da napravi bilanco, mu je obtoženi priznal primanjkljaj.
Na vprašanje, če je kriv, je obdolženec izjavil, da je, a je moral po tem zadajem sredstvu seči v skrajni sili. Sicer pa je imel namen vso škodo poravnati. Odpeljal so je celo v Zagreb, da bi dobil denar in od žene. posojilo, šel je k ravnatelju podjetja in mu odkrito priznal, koliko manjka, in ga prosil,-. naj mu odtegne pri plači, česar pa ta ni hoteJ storiti. Škodo je trpela le »Čehoslavija« in še tej je založil zlatnino svoje žene, vredno 30.(XK1 Din. Vsem ostalim upnikom je denar pošteno vrnil. Glavna priča Podgornik je izpovedal isto kot obdolženec in ga očrtal kot solidnega človeka, poštenjaka, ki se ni brigal za drugo ko za delo in dom.
Druga glavna priča Tribuč je poslala pismeno izjavo, v kateri poudarja, da ji je obdolženec vedno odplačeval vse dolgove in da ni bil zapravljivec.
Isto izpovejo tudi izjave ostalih prič, kot Roka in Palme.
Zagovornik dr. Lulik je na podlagi zbranega gradiva jasno dokazal porotnikom dobro voljo človeka, ki je zašel v nečedne manipulacije samo vsled bede in predlaga zato oprostilno razsodbo. — Porotnikom je bilo -stavljeno eno glavno vprašanje, če je obdolženec kriv poneverbe ali ne. Porotniki so • vprašanje krivde soglasno zanikali, nakar je sodišče izreklo oprostilno razsodbo.
(157)
V oklopnjaku okoli sveta
O.! ~	9pi«»l	Robert	Krn«,
Kričanje je umolknilo, tudi streljajo ne več, zalo pa bijejo s pestmi in celo s sekirami po zgornjih -oklepnih ploščah.
»Ali naj kar tako pustimo, da nam demolirajo Maksimusa?«
»Ne, vojna, je napovedana, zdaj gre za življenje iu smrt!«
Oborože se s puškami in pištolami, tudi delavci, zlezejo zopet v stolp, odpro istočasno štiri line, skozi katere vidijo dovolj Človeških teles, oddajo več strelov, potem pa zapro luknje — in bolestni kriki jim naznanjajo uspeh!
Potem se zopet hrup poleže, oni zunaj se gotovo posvetujejo in isto se vrši v avtomobilu.
Kaj hočejo roparji, to je sedaj vseeno.
»Adam, ali menite, da jo mogoče, da pridemo z lastno močjo iz te jame?«
'Mojster Adam zmajuje dolgo časa s svojo glavo, pogleda zdajpazdaj skozi kako linico, poizkuša premakniti avtomobil in potem reče:
^ • »Ne, slišite, tu smo pa končno vendar ujeti!«
To razodetje ne napravi na Leonor posebno velikega vtisa.
■mi
»Ali ne moremo razstaviti avtomobila in ga na ta način znositi ven?«
»Ne, slišite, tu spodaj tega.ne moremo storiti. To veste vendar vi sami. In eni zunaj nas ustrele v glave.:	*.
Debro! Dobro! No, mister Green, vi poznate moj sklep?«
Saj smo dostikrat o njem govorili.
Predno se polaste mojega avtomobila tuji ljudje, ga	poženem sama v zrak!«
No, to je razumljivo.«
In sebe seveda tudi!«
»No, seveda.«
In vi — vi...«
•No, jaz grem seveda z	vami.	O	tem	pač ni	treba
še	enkrat govoriti, to smo	že	vse	obširno	izdelali.«
In Charly in Tom . . .?«
»No, teh sploh ni treba vprašati, ta dva bosta
letela z nama. Upam pa, da se to zgedi šele pojutrišnjem.«
»Zakaj šele pojutrišnjem?«
•No, ker bom pojutrišnjem star petdeset let in sve j rostni dan bi vendar še rad praznoval.«
»Jaz pa svojega življenja tudi ne žrtvujem kar take.«
»Jaz tudi ne, slišite, jaz tudi nct«
»AH res tem roparjem ne moremo do živega?«
»No seveda! Stolp privijemo še nekoliko višje. Saj
sem vam že ondan povedal, da to lahko storimo, vstavimo le zobčasto palico.«
»Res! To se mora takoj zgoditi!«
Vsi štirje začno takej delati. Treba je bilo podaljšati mehanizem, ki privija stolp kvišku; to store z zobčasto pripravo, ki je v rezervi. Izprva te naprave ni še bilo, dana je bila le možnost in čez četrt ure je vse napravljeno.
V tem času je bilo zunaj vse tiho -— zelo neprijetna je bila ta tihota — a takoj se dvigne krik, ko priraste iz jame nenadoma stolp za pol metra višje — in ta krik je kakor odrešenje, ker naznanja, kako so nasprotniki presenečeni.
Odpro linice, čeprav bi dober strelec lahko skozi nje streljal v avto. Če pa že hočejo napraviti ofenzivo, morajo pač nekaj riskirati. Tudi ni treba, da se posta-vijb tik pred luknje, zadosti je, če pogledajo od čas« do Pata skozi in oddajo strel.	«.
Za to se jim nudi kmalu priložnost. Zadet od'
Lecnorine krogle se zgrudi mež, Adam ustreli drugega in potem prasketajo sovražne krogle na avtomobil; ko pa odpre svoja usta revolversk« kanona in pomete kopico ljudi, ki se je baš pripravljala na naskok, je slišati najprej jezno in bolestno rjovenje, potem pa nastane zopet tišina.
Kmalu nato opazijo jezdeca, ki odhaja v vzhodno smer, potom se zmrači in ponoči je vse mirno.
(Dalje prih.j
SMMMI
j	Vsak	hote v Božiču in	Novem letu	|
S	napraviti	svojim veselje s primernim	darilom in to je le	g
■	mogoče, če iste kupi pri	tvrdki	j-j
‘	JOSIP PETELINI -	Ljubljana	j
Id ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce zn gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahib-nike, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malo!
S
S Izšla je g
g Blasnlkova J
4m n Din
M par.
nadaljaa
MALI OGLASI
Nepotrebna s rb za božično in novoletno
darilo, ker le tvrdka
JOSIP PETELINC - Ljubljana
znižala v to tvrho cene šivalnim strojem In kolesom znamke „GRITZHER'* „PHČNIX“ , ADUR“ za lO %.
Ugodna »brotna odpladla.
DRVA - * ČEBIN
ulica 1/H. • Telefon 56.
Z resnim gospodom
•0 do 25 let leli dopisovati premoi-*a, (samostojna gospodična. — V ■lučaju medsebojnega razumevanja ženitev ni izključena. — Resne do-■J88 •„bko na upravo »Narodnega Dnevnika« pod iifro »Osamljena«.
Sobarica
««4ttvw, zdrava in poltena se mo. Prednost imajo one,' »ati Ponudbe na Julka Mileča Velike*
na se eprej-ki znajo li-J. Balinar, « uh ta 58.
Fotografa
ali Amaterja za pokrajinske slike in stereofotograftje, sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami in navedbo plače pod šifro »Fotograf« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod 'jjubljana, Selenburgova ulica 7. II.
RADIO-aparate
in sestavne dele ima v zalogi!
FRANC BAR, Ljubljana
Cankarjev* »abfsž. ttsv. 1
j za navadno leto 1926, Lj
J ki ima 365 dnL v
j „VELIKA PRATIKA" je J
1 najstarejši slovenski u
■ kmetijski koledar, koji l.
-J ja bil najbolj vpoštevan J-;
2 že od naših pradedov. B
■ Tudi letošnja obširna iz- * r! daja se odlikuje po bo- B
■ gati vsebini, zato pride q • prav vsaki slovenski
2 rodbini. — Dobi se v -2 vseh ttgovinah po Slo- B
■ veniji in stane 6 D. Kjer m
■ bi jo ne bilo dobiti, naj ■ 2 se naroči po dopisnici pri O
S i. Blasnika naslednikih 2
■ tiskarna In lltografilni zavod ■
■ Ljubljana, Breg Jte*.12 g
.VINOCET.
tovarna vinskega kisa, d. z o. z- Uubljana, nuds
najfinaiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
£aht«voJte ponudbo 1 "ISl
Tehnično in higijeniino najmodrneje	f
s. urejena kisarna » Jugoslaviji. -	!
Mana; UlMM.	art, )tol.l». I. Mdriro
   .   _______
Akadem k
Uče sobo, če mogoče separirano, za takoj. Najraje v sredini mesta. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
Potnika
za razpečavanje razglednic dobro upeljanega se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Potnik« n* »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Selenburgova ulica 7. H-
©
Najboljši švicarski pletilni stroji,na svetu znemke
DUBIED
za obrt Jn industrijo. —! Edina lovamlško zai°0“ /a Slovenilo
JOSIP PETELINC, LJUB.LJA.NA
blizu Prešernovega spomenika.
liu omer!
Humoristični pojavi pošiljajo najlepše pozdrtave žalujoči ostali.
Znanja želi
z inteligentno gospodično visoko-šolee. Le resne ponudbe — nimne in s sliko — nn upravo Usta pod ^Dvajsetletna«.
izurjena stenografinia
nn strojepiska z večletno odvetnik prakso išče službe. Gre tudi ha de' ielo. Ponudbe prosi na upravo l'iR*:> pod: »Vestna«.
(MB <
IsdafaMj te odfovami armtete ULVN1KAS k LUKSA MDBS — Za Mihasmo »Ms/kur« v Lji**!«** A*tee| Sevat.