Novi boji na Kitajskem v»k in praznlkoi Nt ^ (Ufl/ «<«»* MBd Holidajs. YEAR XVIII. |t posue •IS IJ o v RUSU V Parizu je Izvedel, d« je rika pripravljena pogaja-l J* glede priznanja sovjetov. | Moskovska vlada z veseljem gftjme ameriško misijo. Be pa pravi, iesova ostavka i preobrata v ru sk1 politiki. MM hi %pr»i t on t orli 1657 S Lawnd*l« An. DA NE 14. jan. — Poročilo, da aenatska misija poseti jco Rusijo v svrho poga-"glede priznanja sovjetske in poravnanja spornih med Rusijo in Združe-državami, je zelo razvese-ijšnje sovjetske kroge, poslanik Krasta, ki je ^ poročilo, je dejal, da vla-i v Moskvi drage volje sprej-loficijelno ameriško misijo in le vso deželo. Sovjetska nima ničesar skrivati, fishington, D. C., 14. jan. — lik Coolidge je včeraj tiral zanikanje poročil, ki ie, da njegova administra-'izpremeni svoje stališče na-i Rusiji in da je ostavka dr-tajnika Hughesa prvi [prihajajoče izpremembe. idge pravi, da je on rav-nasprotnik priznanja šote vlade kakor je Hughes, Rusija ne prizna odškod-i Američanom, ki so prizade-ruske revolucije, prizna ta vojna posojila in se za-; da komunisti ne bodo vodile propagande proti ame-farmi vlade. . inik je upal, da de Ru-prva zgane in sprejme po-Obžaluje, da se to še ni iilo in upa, da sovjetska vla- KAPITALISTI NASTOPAJO SAMOZAVESTNO. Odprto kršijo postavo za varstvo delavk. Passaic, N. J. — Tovarnarji foročajo državnemu delavskemu komisarju Andrew F. McBridu, da odprto kršijo postavo, ki prepoveduje delati ženskam od desetih zvečer do šestih zjutraj. Tovarnarji izjavljajo, da bodo postavo kršili še v bodočnosti, ker so prepričani, da bodo sodišča proglasila postavo za neustavno. Oni naglašajo, da je postava konfiskatorična in zaradi tega je neveljavna. McBride je obvestil tovarnarje, ako se ne bodo uklonili postavi do dne 17. januarja, da nastopi proti njim pred sodiščem. u„«r£ ir?Chl«f«, IU„ četrtek, 15. januarja (Jan. 15), 1925. ^^ fr malling at »p«c..l r.te of ^ ^^ for £ ^ I|M< A<| of ^ ^ — 0> ^ R OfflM «f PvUUatUai 'JSM B«. Lawnd»l# Ar«. Telvphoa* Lawndal« 4tSft ■ i gr STEV.^-NUMBEK 12. Špekulanti navili ceno pšenici. STRADAJOČA EVROPA BO ŠE BOLJ STRADALA. ZENTLEIAHSKE obveznosti so butara. KAJ PA JE "BOAR'8 nest? Kmalu bo kihanje tudi "boljševi-škan razvada! Take so razmere v kapitalističnem svetu. Chicago, 111. — Cena za bušelj pšenice je poskočila nad dva dolarja. Štirje mlinarji so plačali pšenico po pol centa več kot dva dolar j a. ■ Pšenica je že zdavnaj prešla v roke špekulantov, ki odločajo po kakšni ceni se bo prodajala. 0-gromna večina farmarjev nima od podražitve pšenice nobene koristi, kajti prodala je svojo pšenico v jeseni, ko je potrebovala denar, za odplačilo svojih dolgov in nabavo najnujnejših življen-skih potrebščin. Kruh, najvažnejši živež za pre-hranitev, se bo podražil. V Evropi bodo še bolj stradali, kot do-w!f»J; in posluftiti ae bodo morali raznih nadomestil za pšenično moko. Spekulantje in podražile! kru . ha pravijo, da primanjkuje pše ^^ prej prizna pogoje Zdru- nica na trgu. Seveda primanjku- kupoli kapitola? Najbolj odlični ^ « «^tjenatrgu ker jolitni|pfkuUn. t je drže od trga. To pa ne velja držav, č6 želi, da se vzpo-jo normalni odnošaji med o in ruskim ljudstvom. ^ Coolidge je tudi naznanil isto-da izrednega zasedanja ffega kongresa takoj po 4. ircu radi pomoči farmarjem bo. Sedanji kongres mora ne-ij ukreniti glede te pomoči. IDNIK JE OSTEL prohibi-CUOMSKEGA detektiva. Chicago, 111. — Zvezni sodnik lun C. Cliffe je oštel prohibi- Bniške detektive, ko je Robert kora, lastnik knjigotržnice iz-wdal. da »ta ga prohibicijoni- detektiva A. D. Hermanson Alex Hornkohl, Jr., pregovori-dt je njima prodal šest pintov mja. ki ga je imel za svojo itno domačo zabavo. Sodnik je da sta detektiva toliko zabila kot obtoženec. Na zato-1° klop bi morala priti zaradi nt«. totoik jo obsodil Sykora, da en dan v varstvu zvezne- maršala. ZVER ostane zver. Vv ( itV. Mich. — Ko je mr* % Hill učila leoparda, je zver •Na nanjo. NjenjKMnočnik je "icer Ugnal, a zadobila je ■prfkodbe, da jim je kasneje la. Zver je planila .nanjo, * Je krnila hrbet. JANDITJE 80 obiskali todmestje chicaga. — Dva bandita sta fM* državno banko v Nilesu, [* n*h»JH ob severni meji Chi-Jr, Kd,'n '»anditov je nameril P**" na uslužbence, drugi ?J* pnčel takoj nabirati plen^ r™* *«« Okrog pet tisoč do- tP*, nakar h ta ukazala usluž-da ne smejo zapustiti v katero sta jih pori-r' Hta na avtomobil, ki JiJ» Pustila pred durmi in se [TMa Proti < hicagu. Zfija je c,oWUi <*<*>" ***** P 'n upa, da ju moko. Nad žitnim trgom nima nihče drug kontrole kot špekulanti. Ljudstvo mora verjeti, kar ti ljudje govore. In kolikor bolj pleza cena pšenici navzgor, toliko bolj jo špekulanti'drle od trga. Ko se približa bodoča letev, bo cena pšenici zopet pričela padati, da bodo špekulanti pokupili pšenico po ceni od farmarjev. Tako se to igra ponavlja od leta do leta in z raznimi poljskimi pridelki. Enkrat draše kruh, enkrat krompir ali kateri drugi živež. . ,, . Ta igra bo trajala, dokler bo trajal sedanji gospodarski sistem. Sicer se lahko ta igra tudi v današnjem sistemu nekoliko omeji, ampak živežni špekulanti in podražilci živil imajo močna sredstva na razpolago, s katerimi agitirajo in preprečijo sprejem takih postav, ki bi jim zmešale oderuško igro. KOZLOVINA SE PRODAJA KOT JAGNJETINA. L washington, D. c. -- kon-gresnik Ben Johnson iz Kentu-ckyja trdi, da se v Ameriki prodaja kozje meso kot jagnjetina in koŠtrunovina. Johnson pravi, da je redil in klal koze. Znano mu je, da je veliko kozjega mesa odšlo v hladne shrambe, ampak iz njih ni nikdar prišlo kot kozje meso. Kadar kozje meso pride iz lila- dne shrsmbe sli Johnson, se pn>ds *ot k<^no- vina ali jagnjetina. Razlika se ^j^ je tri do štirikrat širTkotk^jUriče^^ koštrunovino. le četrtina z re-h« ne more prodati na ta go- ljufiv nsčin. __ VREME. Washington, D. C. (Wa*bing-tonske govorice. Fed, Presa. j — E. B. -McLean se je lani spomladi skrival v Floridi, njegovi detektivi — posredovalci so pa romali med Belo hišo in kapitolom, privatni tajniki in advokati so mu pa skušali prihraniti zaslišanje kot priča v zadevi teapotdomske afere. Letos je pa ravno isti McLean priredil novoletno zabavo, na katero je povabil na stotin* uradnikov, bankirjev in •trupih važnih oseb v Washing-tonu. In kdo mislite je bil njegov najodličnejši gost? Nihče drugi kot senator Tom Walsh* iz Montane, ki je vodil teapotdomsko preiskavo in ki je vsakega presenetil s svojimi vljudnimi vprašanji in ki je končno le dobil predse lažnivca, ki je lagal o $100,000. McLean je obvestil senatni odsek po svojem advokatu Mitchell Palmerju, da je Fallu posodil misterijoznih $100,000, kasneje se je pa dokazalo, da jih je Doheny izročil Fallu v torbici. Nekateri pravijo, da se nahajajo v WashingtoniK družabni vežarji, zakulisniki, ki imajo nesramne Živce. Drugi govore, da je to samo družabna prijaznost, ki se mora vzdrževati med vljudnimi ljudmi obojega spola v civiliziranem svetu* M, da je McLean t tem slučaju pokazal, da zna odpustiti, senator Walsh je pa bil tako vljuden, da je to priznal. Kaj, če valovi družabnega čaja pluskajo vedno višje proti demokratični in najbolj odlični .„______ _ republikanski časnikarski zslož- samo za pšenico, ampak tudi za niki ^jaj režejo obraze drug dru- Chicago in okolica: V pHek jasno. Zspsden in severoiaP^" veter. Solnce izide ob ob 4:48. gemu, ko so volitve končane. Ravnotako, kot je vodja Joe Robinzon, daveč se od izražanja svojih čutov, vzkliknil: "Prepričan sem, da je vaš predsednik in moj predsednik časti vreden človek." Bivši demokratični kongres-nik je pod pisateljskim imenom opisal v neki prosvetni reviji Scottovo ločitev zakona. v svojem spisu je šel tako daleč, kolikor se nanaša na življenje današnjih kongresnikov. "Washington pozna "Boar's Nest," pravi kongresnik, ko o-menja igralnico za denar, v kateri je Scott po izjavi njegove lastne žene izgubil velike vsote denarja od svoje oficijelne plače. "Ljudje, ki vodijo to igralnico za denar, imajo v političnih krogih tako veliko zaslombo, da jih nihče ne moti. Njeni glavni gostje so voditelji starogsrdne mašine. Ko je stric Joe Cannon bil car v zbornici, je bila pot za-konodajstva odločena na konfe-Uocah, obdržavanih v 'Boar's Nestu'. Včasih so prenehali igrati, da se doseže 'sporazum*. [Kongresnik, ki je hotel živeti v dobrem sporazumu z mašino, se j« moral pokazati v 'Boar'a Nestu*. Pot do avanzma je vodila prek igralne mize. "Vežarji in zakulisniki z debelimi zavoji so se seznanili z zakonodaje! v 'Boar's Nestu'. Do-»tikrat so bili vežarji in zakulisniki iz usluge izgubili veliko denarja." > , , Scott je pričel po pripov^a-nju te izjave kmalu polzeti, ko je bil v letu 1920 izvoljen kot zmeren progresovec. Predložil je zakonski našrt, ki bi ubil mornar-,iki zakon, kolikor se nanaša na Velika jeasra. Tudi v drugih zadevah je šel napačno pot. Deiav-„tvo j* nastopilo prati njemu leta 1922, a bil je vseeno izvoljen kot kandidat mašine. Od teta 1920 so njegovo karijero zaznamovali dogodki, o katerih govore ptiče v tožbi za zakonsko l^ftev. Njfovo potovanje v Panamo In (Nadaljevanje na 3. strani.) Pregled dnevnih do-godkov. 1 ' 4 Amerika. Iz Pariza prihaja vest, da senat pošlje misijo v Rusijo. Coolidge zanika vesti o pre-preobratu ameriške politike napram sovjetom. LJndepvoodova predloga o Muscle Shoalsu začasno sprejeta v senatu. Špekulanti Še vedno navijajo ceno pšenici. Stara resnica je, da demokrat-je niso nič boljši od republikancev. Roparji ki so prišli kot "državni inšpektorji," odnesli $75,-000 iz banke v Bloomingtunu, 111. Mati Jones je opravičila svoj obisk Coolidga. Po svetu. Zavezniki podpisali v Parizu pogodbo revidirane odškodnine, Mussolinijev napad na frama-sone je preplašil celo papeža. Anglija taji, da je ona organizirala balkanski protisovjetski blok. Nova civilna vojna y Sangaju na Kitajskem. Demokrati nič boljši od republikancev. I odja demokratov v SE-atu je to sam povedal. opozkuav italiji kaste in raste. Papež, sam je nasproten proti framasonski predlogi, ker m boji aa katoliške redove. SUH nasprotniki so se sdrušill in napovedali boj volilni reformi. PROSTOZIDARJI NAPOVEDI! JEJO VOJNO MU8SOLINIJU IN NJEGOVEMU REŽIMU.! Rim, Italija, 14, jan. — Bivši ministrski predsedniki Giolltti, Salandra in Orlando in 28 njihovih poslancev, ki tvorijo opozicijo v zbornici, je sinoči napovedalo boj Mussolinijevi volilni reformi. Stari politični nasprotniki, kot sta Giolltti in Salandra, so se združili in sklenili, da bodo glasovali proti vladi. Izjavili so tudi, da Mussolini ni kvalificiran voditi nove volitve. Mussollnijeva predloga za u ničenje prostozidarstva v Italiji je naletela na dva močna odpora. Framasoni pravijo, da se ne bodo izlepa podali, In Če pojde Mussolini v svoji zagrizenosti ta ko daleč, da ukaie razpust njihovih loš, prid« kriza, ki ga sigurno pokoplje. Promlnentni a-meričani v Rimu so mnenja, da je Mussolini luredll veliko napa ko s tem korakom. V Italiji sta dve veliki frama jonski loži. Ena Je "Škotski obred", katero priznavajo ameriški prostozidarji kot avtentično. Ta loža je bila doslej preoej naklonjena fašizmu. Druga je "Ori-jent", ki je vsfija in bolj politična. To ložo obtožujejo fašisti, da je proti njim in da vpliva na vse politične strank«, posebno pa na liberalca Koliko je aa Na cedila so ostali voditelji že-Mničarjev, ki so v regularnih demokratih videli naprednjake. WashlngtoB», D. C. — Nekateri voditelji Mesničarskih organizacij niso navdušeni za tretjo stranko. NajrajŠe bi capljali enkrat z eno stranko, drugič pa z drugo. To se je pokazalo po končanih volitvah v novembru, ko •iti& prizadevali, da dela vsi zopet zaupajo demokratom pri pri hodnjih volitvah, češ, da demokrati tvorijo napreden element v deželi. Zdaj je tem zagovomi kom demc^cratov dal krepko zaušnico senator Robinson s svojim govorom dne 9. januarja, ko je Norris Čital demokratični kampanjski letak, v katerem se je ožigosala alijanca Coolidga trustom za oddajanje električne sile. Organ železničarskih delavcev je prinašal ravno take napade na republikansko stranko in njene stike s trustom za oddajo električne sile. Tu je ostal senator Robinzon in povedal na glas, da ostane sedanji gospodarski sistem privatne blagovne produkcije in distri bucije. "Ce je kdo tukaj," je rekel senator Robinson razpaljen, "ki misli, da imrf pravico govoriti za demokratično stranko, ki hoče zaobljubiti ta narod vladnemu lastništvu ln obratovanju Železnic, ki želi takozvane javne potrebščine pod javno ravnateljstvo, podvrženo politični kontroli vsemi njenimi nesposobnostmi In korupcijo, tedaj naj sledi državniku, ki stopa hitro v to smer. Njega podpirajo publikacije, ki vporabljajo svojo moč in vpliv, da se dosežejo tak« postave, dn vlada prevzame privatne posle. Jai nofem, da se kaj takega izvrši .. Po moji sodbi ne mara ljudstvo več federalnega vladanja, kot je potrebno," je nadaljeval Robinzon. "Ljudstvo noče, da federalni uslužbenci prevzamejo In obratujejo železnice. Ono noče, da brzojavne in telefonske naprave, družbe za oddajanje električne sile in vseh drugih javnih potrebščin pridejo pod vladno upravo in postanejo .vladna lastnina. Kadar nastanejo tak« razmere, bodo janičarji kontrolirali vlado in republika bo uničena .. Ne maram, da ee moja stranka zaobljubi, da izvede katero teb naprav ali smernic, da vlada obratuje in lastuje javne potrebščine." In da je slika še bolj>>polna, kaaa MptMa i« fliMMSSj »franka, je senator Heflin iz Alabame dodal še toie misel: memb v roapodarsfcem sistemu Ne vem. ako ee on (Norris) za- voditelji železničarjev, ki so ho veda 41 ne. de Je socialist,ampak teli zvodHI železničarje v demo njegov« doktrine v tej zbornici, |krstično stranko, so pa prejeli Drugi odpor je pa prišel od papeža samega, kateremu jetiotel Mussolini baš ustreči z nšpadom na framazon«. Papež seveda ne ljubi framasonov, toda ustrašil se Je vladna prsdloge; ki se glasi, da morajo vse tajne organizacije v Italiji javiti polieiji svoja pravila, notnuije regulacije in imena članov. Zvedsnci v kano-ničnem (cerkvenem) pravu pravijo, da se zakon prav lahko raztegne tudi na Jezuite, domini-kance, frančiškane in druge katoliške redov«, ki so deloma tudi tajni, kar se tiče notranjih regulacij. Fašisti mogoče ne bodo nadlegovali teh r«dov, ampak bodoča italijanska vlada, o kateri Vatikan ne ve, kakšna bo, lahko izrabi sakon proti cerkvi. Nevtralni listi, kot je "Mes-sagero", neusmiljeno kritizirsjo Mussolinijev najnovejši korak proti opoziciji. ■ Zbornica ne dela nič. Na vče-rajšnji seji nI bilo debate niti o volilni reformi, niti o pi«-dioKi proti tajnim organizacijam. Rimska policija je aretirala 36 komunistov, ki eo imeli tajno zborovsnje. Policijski pogori na posameznike, hišne prcinkave, plenit ve listov ln nemiri se nadaljujejo po vsej deželi. mesecih nspravljajo iz nJega socialista. Povsod na nJem so mu vtisnile pečat nevarnih In smrtnih doktrin socializma." Senstor Himmons iz Severne Karollne, s« Je vstrašil, ko j« slišal v kakšnih barvah slikajo Norriss, zs katerega predlogo je glasoval, in je hitro vstal In protestiral, da je 20 demokratov zaradi tega glasovalo za Norrisovo predlogo, ker so naklonjeni vladnemu lastništvu in obratovanju električnih central. Rekel je ob tej priliki: "Mislim, da lahko pokažem na njih javno delo v preteklosti, kot se razgrinja v govorih in glasovanju v tej dvorani, da dokaSem, da niso v preteklosti pokazali najmanjše slmpeUje, da vlada obratuje industrije v tej deteli." In tako se Je rešile šast demokratične .treske, da Rt napredna, da ne šeli nobenih spre 100,000 moš pripravljenih za nov konflikt Ameriški rušilel hite Manile. Sangej, 14. jan. —- Maršal Lu-Junghsiang se t>om)če e 40,000 vojaki is Nankinga proti Sangaju, dočim je maršal Ci-Hsieh-juan, ki s generalom Sun-čuan-fangom kontrolira Sangaj, poslal okrog 60,000 mož proti severu, da uatavi prodiranje prvega. Tako j« civilna vojna sa po-aeet t« kitajske luke Iznova izbruh nila. L«-Junghsiang predstavlja sedanjo pekingsko vlado, medtem ko Či-Hsiehjuan še vedno podpira premaganega Vupejfuja ln noče se pokoriti sklepu novega režima v Pekingu, ki ga je odstavil kot vojaškega guvernerja province Kiangsu. Ako kakšna tretja sila np poseže vmes, bo okolica Sangeja Videla sopet ravno tako krvave boje kot so bili v zadnjem septembru in oktobru. Prebivalci iz okolice zopet be-še v mesto. Tujezemci so ponovno mobilizirali prostovoljce za protekcijo kolonije. Is Manile prihajajo ameriški rušilel. O-krog 5000 rpzorošenih kitajskih vojakov Je bilo interniranih te dni v francoski koloniji. ... r- iA^iAJI s • , . KANKAftKI (SOVKKNKN POD POROftTVOM. Topeka. Kan*. — Goveraer Jonathan M. Daviš je prišel ose-bno ne sodišče, da se zagovarja, da Je prejel kupnino. On in njegov sin sta polotila vsak po tisoč dolarjev (»oroftva. "Govemer je podal ulovljeno na l*gl»laturo,; pravi, de ni bil podvržen vplivom pH podelJsnJu pomiloščenja, ampak je vsak slučaj dira!. pred#n se j« miloščenje. Anglije tali, da i« farni-rila bstkanskl blok. Chamborlaln je sa vrnil Rskov-skija glede pogojev zs nova pogajanja. Zlnovjev je razjezil Herriola. London. 14, jari. — BaSdwi m va vlada Je pri|iravljena na ob-novo pogajanje s sovjetsko vlado, toda Moskva mora opusti^ mnoge svoje stare pogoje, katere Je }>U sprejel MacDonald; med temi je tudi posojilo Anglije. v tem smislu Je minister zunanjih zadev Chamberlaln včeraj informiral eovjatskaga poslanika Rakovekija, ko ga J« bil ta poseti!. J . J-j Chamberlain jo tudi dejkl Ra-kovskiju, da Moskva ne sme razglašati |x» svetu, da je Anglija orgunizirala bulkanskl protisovjetski blok, Pariš, 14. Jsn. — Herrlot je včeuj obvestil poročevalce po kabinetni seji, da je francoska^ vlada poslala po svojem poslaniku v Moskvi protest proti izjavi Zlnovjeva, predsednika isvr-še val nega odbora tretje interna-cionale, ki Je bila objavljena v "I/Humanltu", glasilu francoskih komunistov. Zlnovjev v tej Isjsvl poziva francoske komuniste, naj namerijo svoje udarce na fašizem v Franciji In med francoske fašiste spadajo po t^egovem mnenju tudi pristaši Herriotove vlade. ■Tok I Jo, U. Jan. — Zunanji u-rad Japonske vlade, ki je včeraj naznanil, da priznanje sovjetske vlade pride v par dneh, Js danes poprsvll naznanilo v toliko, da tri točke rusko-Jsponskegs pogs-Janja še niso rešene. Japonska zahteva 60 odstotkov petroleja na otoku Hahallnu, Rusi p« nočejo dati več ko 40, Druga Japonska zahteva Je, da sovJeUka vlada garantira proti vsaki propagandi na Japonskem teritoriju | sovjetl so pripravljeni obljubiti, ampak jamčiti ne morejo nit. Tretjič Rusija za-htevs, ds Japonci takoj izpraznijo otok Hahalln, dočim Japonci bi rsdi ostali tamkaj do spomladi. 4 GLASILO SLOVENSKE MASODNE PODPOBNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NA KODNE KODPOBNE JEDNOTE Cen« <*uum;v #e Kobof>i»i m n« vračajo. I*U>. $2JO - Nar^uir.ii: /,*dtn)«rna driav« (isvaa Chlcajf«) $6-00 pol Uu in flJift aa ir< maaaaa; CkUmgo in Qr«ro $SJW na lato, $3.26 m pol i0u. 91^6 m tri mmk«. Hi sa luoinoura^vo Uspeh agitacije pri socialističnem in tudi priiorganisadkfcein | soc delu drugih strank in organizacijskih oblik jejodi terih okoliščin. *NU as vaa, kar iaui »tik s UaUmi I "PROSV ETA" M67-6* Ha. Lawadal« Atmii«. Ckkmgo, llllnafai, "THE ENLIGHTENMENT" Orna •( KUv.aU N.IUm»l lkn.fl! SmM —___---—-. —-- —"iTa': Owaa* tkr Sk>%w»Jr National B#nWit Adv«rtlatwy rataa on aff^ment <«xr«pt Cliir»iro> Sabocription: Uaitad SUt^ y»ar: Chka*o $6.60, and forojan cooatrtaa jmiJMIhIUSM nizacije; če ne bi potešil ne bi bila nič go petvorek ali konglomerat, ki ne ve in ne more vedeti kaj hoče. Zaradi tega torej tiči bistvo organizacij v tem, da člani in pristaši poznajo program in da ukrepajo na podlagi spoznavanja svojih nalog z edinim namenom, da se pospešuje sdruže-vanj< d. iavakih mas na podlagi programa brez vsakršnih osebnostnih in izrab- skušajo socialisti vplivati na izpopolnitev politične ali drugačne organizacije, in oblika, v kateri podaje jo dotični predmet, ki so se ga lotili. Nasprotnike stranke nagla iajo vedno, da bodo "delale za vse" in pri svojih agitacijah porabljajo v prvi vrsti narodnost-n<-f plemenske, verske ali pa tudi e osebne hujskarije, ne prihajajo pa do stvari same, do materialnih koristi mas. Pač razpravljajo popolnoma resno o raznih privilegijih, o stvareh, ki se tičejo posestnih slojev, če so med seboj, da varujejo svoje meščanske kapitalistične interese. Vse drugače torej nastopajo na shodih in v društvih, ki služijo za agitacijo med množico, tam se vlačijo čez zobe fraze in hujska rije, kir nimajo prav nobenega C »mena glede na zastopanje in resov brezpravnih aH delavskih slojev. Da, naravnost se vidi iz lno-Hti je edina pot, ki vodi delavstvo do eposaanja in do samostojnosti, ki sta v socialnem raz-/ »'diK-m boju za pridobitev trajnih uspehov nepogrešni. SLtftE IZ KASELtM. kopljejo človeka kot na psa. Žalostna slika, a kar je, še bolj obsojanja vredno je, da ta ni biU prva, temveč jih je bilo že več. Danes je težko iti okrog ro- we jakov in prosjačiti za pogrebne stroške, kajti sleherni odgovarja: "Ko je bil živ in zdrav, naj bi bil priatopil k društvu. &HmJ pa jaz spadam k organizaciji?" Tak odgovor je tudi na mestu. Rojaki, ki ne pripssUte k podpornim društvom, pristopite, dokler je čas. Ko je prepozno, ni več pomoči. Rojaki v Barberto-nu naj si vzamejo za vzgled, kako se izroči materi zemlji truplo društvenega brata, a kako žalostno sliko je nudil prizor po-kopavanja pokojnega Koprivea. DELAVCI SE JIH ZAVEDAJO V POLNI MERI. * ' f — A — aftltl^ufll* uhlMlitt. —* - uBiu ■mfCT«jw poiiroM oiajsa v interesa svojega ndravj*. Barberton, Ohio. — V tukajšnji naselbini je preminul nesre čne smrti rojak Anton Koprivec, doma te vasi Črni vrh pri Pelno-vem gradcu. V Ameriki je bival dolgo vrsto let. Star je bU 45 let, neoženjen. 2 i vel je samotarsko življenje, takorekoč sam za sebe. V najemu je imel enosobno colibo na dvorišču rojaka in so-brata Franka Kramarja na Hu-Ston cesti. Pokojnik je bil rahločutnega značaja, vendar prijatelj humorja; večkrat se je ša-Ul, da se noben Slovencev fluston cesti ne more meriti glede stanovanja z njim, ki ima vse eni sobi: kuhinjo, spalnico ter sprejemno sobo, za soprogo pa da ima steklenico, katero je v resnici strastno Uubil. Zaposlen je bil v tovarni aa izdelovanje glinastih cevi. Kakega prepriča oja je bil pokojnik, mi ni znano, pač pa, da je daroval za zvonove svoječasno, ko so zanje pobirali po naselbini, da bodo z bučnim bronastim glasom visoko gori zvoniku peli v Čast in slavo božjo, ko pride vojna, bodo pa v i-menu veličanstev zopet pobrani in pretopi jeni v topove za bruhanje smrtonosnih krogdj na boreče se mase in valeče se v potokih krvi. — Da li je pokojnik hodil tudi v "hišo božjo", mi ni znano. Božični prazniki so se kakor povsod drugod praznovali tudi v naši naselbini s velikim pom-pom, kar je bilo "v proslavo rojstva sina božjega." Pa kljub temu, da so Združene države "suhe", se ga je marsikateri "veren katoličan" kot "brezverec pošteno navlekel. Poznam dobrega katoličana, ki je prespal Bikovo rojstvo pod mizo. — Pa kdo bi jim štel v zlos Tako si ga je bil tudi pokojnik privoščil nekoliko več kot običajno kajti božič je samo enkrat v letu. Napako pa je napravil, ko se je spozabil, bržkone misleč, da sveti božična zarja, je objel žarečo peč ter dobil na rokah opeklino, radi katere je moral izostati od posla v tovarni. Pokojniku je bilo doma dolgočasno in večkrat je šel z doma na železniško progo družbe Balti-moro & Ohio, da si nabere potrebnega premoga za kurjavo. Dne 8. januarja, ko je tudi tako odšel, mu je končal življenje br-zovlak takoj na mestu v bližini križišča na Huston cesti. Kte*. kal je proti domu in ni slišal prihajajočega vlaka. Odtrgalo mu je glavo. Toliko o nesrečni zgodbi, zdaj pa si še oglejn^o žalostno smrt rojaka z druge strani. Pokojnik ni imel v tukajšnji naselbini izven znancev nobenih sorodnikov, da bi se zavzeli za oskrbo bere dopis iz te naselbine. Tudi ni kaj poročati o delu, ker zaslužek je majhen, da težko izhaja, kdor ima družino. dede napredka pri društvu pa je poročati, da je to društvo eno prvih pri napredovanju v članstvu. Člani Slovenskega doma so si izvolili v decembru ves nov odbor, od katerega želim, da bi deloval še v večji slogi kot leta 1924 za korist naselbine Brad-dock in slovenskih prebivalcev. Da se malo razvedrimo, priredi Slovenski dom veselico dne 17. januarja 1925, na soboto, v Slovenskem domu, Braddock, Pa. Vabijo se bratje, Slovenci in Hrvatje, da se polnofttevilno udeleže te prve veselice. Za dobro postrežbo je izvoljen odbor. Vstopnice za moške so 25c, za ženske pa lOc. Torej na svidenje v soboto dne 17. januarja. — John Kednsk. Javna govornica. trupla in dostojen pogreb, kajti , pokojnik ni pripadal k nobenemu intrt- podpornemu društvu, dasi ima- . , .. J M mo v tukajšnji naselbini lepo delavskimi maaami.da. ne v | Uevilo istih. - V vseh ozirih svojih vrstah, ker je U taktika „eveda prednjači S. N. P. J. -bhitven del njihovega dela me* Pogrebnik, ko dobi truplo v ro-sebojne konkurence za poliUškt ke „ajpr(.j vpraša, kdo je mrt-In gospodarske uspehe In pre4-| vec, odkod, kje stanuje, oz. je skMtUtiško bolezni v strankini taktiki, in i, jih pa morajo aaupnild stranka odpraviti. Socialisti- stotkov višji kot v letu 1923. Kapitalisti so uvedli stroje f1" >* »družitve, j« d»-in nove metode, da več producirajo s manjšimi stroški. Industrijski magnati na Švedskem so se odločili, da itpro 100,000 kovinskih in tekstilnih delavcev, da ložje nastopijo proti povišanju mezde. Upori v drugih industrijah se pričakujejo. Najmanj pet in šestdeset odstotkov organiziranih delavcev bo Uprtih. Taka je slika današnjega gos(>odar*kega sistema in rtaultat reševanja človeštva po kapitalističnem receptu. k> prosvetr in nikdar ni socialistom treba sasati po ossbnoati in po argumentih s osebnostnim in demaMoškim značajem, ker je socialistom program povsem j*. ■»»•n. ki irrn n-nii n iiniii/ni ro- ctalteem. llolj nego vsaka drugs stranka mora zidati socialistične stranka na razsodne, umevajoče pristaSe svoje stanoval, ali pripada podpornemu društvu, ako ne, ali ima denar? da se za pokojnika ni mogel dati po vol j* n odgovor, kajti ne samo, da ni bil član nobenefra društva, temveč je bil tudi brez vsakih denarnih sredstev. Današnja doba je pa doba dolarja, katerrga hoče vsakdo, pa na j bo goapod duhovni oče aM pogrebnik ; gotovo pa je tudi. da se mora mrtvo truplo izročiti materi zsmlji Ako ae nihče zanj ne sa- ob- New York, N. Y. — Med naj. I bolj nevarna dala spadajo tunel, aka dela. To je delo v tunelih, kil se raztezajo pod vodo, pod rekami, jezeri in morjih. Ti delav. ci delajo v velikem zračnem pritisku, ki je potreben, da se ne stilne tunel, preden je dokončan in onietan s cementom. Mestu New York grajli tak tunel m Marrovvsom /od Brooklyna do Staten Ialanda. Župan Hylan ne more dobiti tudi enega organizt. ranega delavca, dokler ne bodo delovne pre znižane za delavce, ki delajo v velikem zračnem pri. tisku. Oddaja kontraktov je bi-la ustavljena, dokler župan ne napravi pogodbe s temi tunelskimi delavsi, ki so organiziram v Compressed Air Workers Union. "Naveličali smo se izvrševati samomore," je rekel neki star tunelski delavec, ki se je nahajal v pisarni svoje organizacije na 4tev. 229 Vzhodna štiri in osemdeseta ulica. "Poglejte tamle Mihata, pohabljen je za vse svoje žive dni. Paraliziran je od ledij nizdol. Večkrat dobi tudi krče." Krči slede, ako tunelski dela* vec dela po več ur v hudem r.rač-nem pritisku. Delavec se bo mogoče počutil čvrstim, ko pojde od ene do druge zračne izbe, kakšne dve uri kasneje bo pa padel na ulici in se pričel zvijati v krčih. Ako dobi več krčnih napadov, tedaj ima dosti za vse svoje žive dni. Na stotine delavcev je dobilo krčne napade, ki so de-lali v tunelu iz Canalske ulice, Manhattan, do Jeraey Cityja. Okrog dve sto je bilo pohabljenih trajno, deset pa ubitih. Unija in delavci priznajo, d» se takih del ne more izvrševati brez stisnjenega zraka. Kajti jasno je, da je treba funt zračnega pritiska za vs^ka dva funta vodnega pritiska. Ampak če so taka dela v takih razmerah potrebna, j^ ireba znižati delovni čaa v Joliet, IH — "Na zadnji sej se je član izrazil, da društvo nazaduje. Ne vem, odkod je dobi brat tako mnenje. Nerad bi žalil kogarkoli, ker vsakdo lahko napravi pomoto, tako tudi jaz vendar omenim toliko, da je dru štvo št. 115 v letu 1924 napre- ________ dovalo toliko ali pa še več kot ^merju nevarnosti, "ki jo kdaj prej." — Tako se je izrazil dopisnik v št. 5 Prosvete dne 7. januarja. S tem je menda hotel dopisovalec povedati: "Vidiš, ti si bil za tajnika tri leta je li si spravil skupaj v vseh tr^h letih $300, kot smo jih m v samem letu? Pomniti je, da naše društvo n imelo več nego samo eno veselico v vseh treh letih, ta pa nas je spravile za $3.85 pod nič. Sem bil li jaz kriv?— Razpisan n bil niksk poseben asesment vseh treh letih in člani so prispevali le po 10 centov mesečno v društveno blagajno za stroške Plača uradnikov je znašala na leto $122. Je li res treba tega, da smo prisiljeni zborovat} po zakotnih dvoranah? Meseca julija, da smo bili vrženi na cesto? AU ni nam zastavila pot v dvorano postava, ker smo zborovali njalo manj kakor v salunu? Članstvo, da je glasovalo za dvorano, kjer zdaj zborujemo, z veliko večino. Zborovalo je 18 članov, ki so odgla-sovali za zborovanje v drugi gostilni. Število 18 pa se ne more šteti pri našem društvu za ni-kako večino. Pravilno je, kadar pride društvo do zaključka, da ne more zborovati v tej ali oni dvorani, pogledajo uradniki 2 ali S dvorane ali Judi več, na prihodnji seji pa se skliče članstvo skupaj, da premisli in odloči. Znano je, da pri našem društvu vlada nek nesporazum med člani, katerega bi morali odpraviti, ne pa delati, da se s psovkami odpravi veselje z društvenih sej. Ako ne bo pri društvu vladala razsodnost, se ras nimamo nadejati uspehov. Morebiti si bo kdo mislil, da tožim radi tega, ker nisem dobil nikakega urada pri društvu. Tudi za še manjši urad mi pri tem društvu ni, dokler ne bodo vladale boljše razmere. — Pfcr-1 Ferlln. LISTNICA UREDNIŠTVA. ^t^mmmrnmm * nik«n, ki je bil pokopan na ob- biti podpis z imenom. Zsdeva ustvarja zračni pritisk. Delovne ure so pri nizkem zračnem pritisku osem, pri petdesetih funtih zračnega pritiska pa ena ura. / Unija zahteva, da vsak kon-traktor, ki bo delal na Brooklyn-Staten Island projekta, , uravna delovni čas. Unija zahteva, da 6-urni delavnik prične pri 18 funtih pritiska mesto pri 21; šti-riurni delovni čas prične pri 26 funtih pritiska mesto pri 80; S-urni delovni čas velja za pritisk od 38 do 38 funtov; 2-urai delovni čas od 88 do 48 funtov; eno in polurni delovni Čas od 43 do 48 funtov pritiska in 1-urni delovni čas na dan za pritisk od 48 do 50 funtov. Dokazi so tukaj, da kontrak-torji lahko sprejmejo take pogoje. To je dokazala 0'Rourke kompanija, ko je gradila projekt Rapid Transit kompanije ob East Riverju. Unija zahteva, da se ta delovni čas sprejme za vsa taka dela v bodočnosti in da se zaradi teta sprejme Steinbergova zakonska predloga, ki je zdaj pred new-yorško legislaturo. Joseph McPartlan, Id je tajnik organizacije tunelskih delavcev, pravi, da je bilo pri projektu Booth & Flynn Manhattan Jer-sey precej nesreč. Devef sto trideset delavcev je tako ponesrečilo, da so zahtevali odškodnino. Komisija sa javno službo prizna le, da je ponesrečilo 580 delavcev. Deset je bile ubitih in 20§ je bilo trajno poškodovanih. McPartlan, tajnik organizacije pravi, da delavci ponesrečijo vsaki dan. Cena je visoka, ki jo plačajo delavd za to teftsnirsko delo. Večina delavcev ponesreči zaradi predolgega delovnega < iaake stroške. Žalosten je občinski bolj In ti delavci, M vsako minuto rtaMrajo svojo zdrave ade i« svoje življenje, znaluftije ed sedem do osmn in pol dolarjev na dan. Prav zanesljivo zadene vss-k^« delavca prejalislej nezgoda jih ner.i«i' tiče društva, zalo mora tudi poziv priti od tajnika društva. Zadeva se rsvarujejo, ako jih pa PO- jo, j - tako mm. jim visoke pilipsike kot Kit&jeka PROSVETA Biia iz današnje Netačije. Piše lt ! Brannin, poročevalec > Federated Pressa. Hochst, Nemčija.—To je vas 2200 dušami v »redi med nkfurtom in Heidelbergom. L pride dane« semkaj in o-l tu nekaj časa, dobi kmalu Kčne vtise o sedanji Nemči-Ekor Če čita le poročila. Vas nas Ione j na na slemeni dveh obraslih hribov, med ka-L ravno v sredi vasi, teče v Ipotok. Hiše ho krite veči- *dBS 2 0pek° il! napDl Z}dalle in C lesene datirajo iz 17. stoja. Tujec, ki pride Iz mesta na j0> ima rad te hiše in ozke, [ste ceste, katere je dikti-narava, ne pa inženirji, ki _ jjo imeti vse «v ravnih črtah štirikotih. ' Dobro — kar se tiče kraja in lice. Oddaleč je vse lepo, ko [prideš blizu in si ogledaš to Ijenje, primitivno, revno in t,in. tedaj hitro Izgine jitika. Ako si mislil, da ui-sliki mizerije v Berlinu in jgih velikih nemških mestih, pbegneš na deželo, v naravo, tj razočaran. Mizerija je da-naseljena po vsi Nemčiji: v _itu in vasi.' Ako vzameš v poštev le trdoj j|o, ni jKJsebne izpremembe iz-i leta 1914. Ljudje na dežel( so >m težko delali, posebno li kmet s svojimi raztreseni-in i/črpanimi krpicami zem-. ali mali obrtnik v sVoji borili delavnici, ali delavec v bližnji ovami. Da, trdo so delali — to-da od dela so le imeli nekaj. Živeža na deželi ni manjkalo, ,do-nacega kruha je bilo dovolj; obrite, priproste kajpada, je tudi lilo za petek in svetek. Med delom so bili gotovi dnevi počitka in takrat je bila zabava in sazve-leljevanje. Žena delavca, malega ibrtnika in trgovca je bila doma, otroci so hodih v šolo. I Zdaj jesdrugače v tem oziru. Dela, težkega dela je dovolj, a [niha vedno manj, obleke tudi li in zabavo tei; počitek je vrag Bel. Danes delajo vsi. Oče dela, tati dela in'otroci, če le morejo, elajo — ne samo doma, temveč udi v tovarni ali kjerkoli, samo i vjamejo kak bOliČ. Cela Nem-ija je danes na delu, če ga 1$ iobi; cela Nemčija, staro in mlado, išče dela in kruha, a Še ni Povprečna plača v Nemčiji je toneš en dolar na dan, življenj ske jjotrebsčine pa stanejo ravno toliko kot v Ameriki in v mno-fih slučajih še več. Kava je po •Oc do $1 funt, kruh po 20c šti-rifuntni hlebec, govedina 26 do 85c funt, mehak premog f 11 tona. In povprečna plača je en dolar na dan! Skoro vsaka družina ima pri hiši košček zemlje, na katerem pridela peščico krompirja, kore-ija in solate. V tej vasi ne zidajo nič. Stanovanj je ravno toliko ■kakor pred vojno prebivalcev pa Kveda več. Ce hočeš, najeti sta-tovanje, moraš it! k županu in poU-m čakati na vrsto, ako bo hj praznega. Ljudje si pomagajo na V«e načine, da vjamejo kak Cent. Delavec gara v tovarni, ■jepova žena prodajd kakšno irobnjarijo, otroci pa stikajo du*>g in se ponujaj« vsakomur, kdor more katerega porabiti za kak posel. Pri tem zanemarjajo šolo in učenje, žena zanemarja otroke in dom — vse domaČe življenje je zanemarjeno in raz-auto. ■' rosjakov je toliko, dm je rtrah. Nikamor se ne moreš obrati, da ne bi kaka pokvečena in eunjasta postava iztegnila roke Proti tebi. i I Tako je z nemškim ljudstvom, ki plaruje vojno, plačuje odškodnino. •M..-natje, ki so ai med vojno imliili bogastva, se kajpada * morejo pritožiti. Tudi stari iz-konsrevalci še vedno izkoriMa-► V bližnjem Erbachu je grof, « j* v revoluciji L 1918. sicer i%* vrrofovski naslov, toda svojca rradu, ogromnega zomlji-in mnogih industrijskih po-}Mij ni izgubil. Njegovi do-Nki a najemnine hi dividend 71 > U-tno dva milijona zla- mark. Njemu ni treba skrb* w ' kr uh, krvavico in pHro. R«-^ucija je le odpihnila izkori-talcem klobuke, ni jI Poroča Jack Amitage, poročevalec Federated Praasa. Jokohama. — Sedanji odmor na Kitajskem ni nič drugega kot premirje. Bojne sile počivajo z orožjem v rokah. 'Nova civilna vojna lahko izBruhne vsak dan. Kitajsko ljudsko mnenje, kakor je soditi po vesteh iz raznih krajev, zahteva, da dr. Sunjatseno-ve stranke, pride smrtni udarec za vse imperijalistične cilje velesil. Položaj na Kitajskem postane tedaj bolj akuten kakor kdaj poprej, kajti dr. Sunjatsen je ponovno in ponovno izjavil, da se ne bo držal sedanjih pogodb z velesilami. Pri tem koraku ga bo podpirala cela Azija in Rusija bo igrala glavno vlogo. Velesilam preostane dvoje: ali se po-slove od Kitajske ali pa intervenirajo in poskušajo podjarmiti Azijo. Ce se velesile odločijo za vojno, je vprašanje, kako daleč mo-rejp iti njihove oborožene sile. Okupirati pristanišča je lahka reč, anipak s tem niti kitajska še ni dotaknjena. Pravzaprav so kitajska pristanišča že danes o-kupirana. Premagati Kitajsko znači večje podvzetje kot je pa bil Napoleonov katastrofalni pohod v Moskvo. Kitajci bi pozdravili tak pohod. Obrežje bi se dalo osvojiti, toda prodiranje v notranjost je druga reč. Položaj v orijentu se bliskoma izpreminja. Rusija obeta biti mogočen faktor v Kitajski v vojaškem in političnem oziru. Kaj pa Japonska? Nekateri mislijo, da Japonska ne bi pomagala Kitajski, ali ti ne požnajo političnih razmer na Japonskem, ki se tudi naglo izpreminjajo. Zadnji dogodki v dolini Jang-tse kažejo, kam vleče veter na Kitajskem. Ravno tam je deželu najbolj obljudena; dolina Jang-tse^ima eno osminko vsega prebivalstva na svetu. Radikalna propaganda se vrši tamkaj ekstenzivno in metodično že dalj časa ; največ propagande prihaja iz Šanghaja in Kantona. Ti ljudje niso yeč pripravnem dati niti ene Koncesije tujcem. Dr. Sunjatsen, Iti ima za seboj ljudstvo v dolini Jangtse in južni Kitajski, je danes najmočnejši politični voditelj v deželi. Kantončani ga že od nekdaj obo-žavajo in ravno tako radikalni Kitajci v inozemstvu, ki zalagajo Sunjatsena ž denarjem. Največ denarja v njegovo blagajno pride iz Amerike in Avstralije. - Inozemsko časopisje je v tem momentu polno smešnih in sramotilnih poročil o dr. Stanjatse-nu. To je mogoče zabavno za tu-jezemske čitatelje, ampak na Kitajce nima najmanjšega vpliva. Dr. Sunjatsen je izvoljen voditelj radikalnih elementov Kitajske. Nemogoče je verjeti, da bi ta voditelj prodal milijone svojih pristaš«v inozemskim imperij alistom, kar mu nekateri tuji listi podtikajo — in to je edina reč, ki bi ga mogla diskrediti-rati. Do tega trenotka Je mož pokazal, da je zvest svojim načelom in množicam, ki mu sledijo. Tujezemski finančni interesi bodo morali .iskati vplivnega ki tajskega voditelja, če hočejo zajeziti val radikalizma, ki se zda. razliva preko Kitajske. Danes n i več vprašanja: Ali bo vojna? Vprašanjfe je: Kje in kako se konča? Situacija v Pekingu jq žveplenka, ki morda užge smodnik vsega orijenta. Frmnlu felmi a kssliis h^k tafiai li ume. Piše Carl Brannin, poročevalec Federated Pressa. Pariz. — 20,000 delavcev in delavk iz Pariza in okolice se je sešk> na velikem shodu na robu mesta in posluAalo komunistu n> in socialistične govornike, ki so govorili o potrebi združenja dveh velikih delavskih organizacij v Franciji, da se na ta način ustvari močna proletarska fronta proti vstajajočemu fašizmu. Vzlk; mrzlemu deeemberske-mu dnevufn cestam polnim blata so prišli ljudje iz vseh pari&kih distriktov na avtobusu, po ulični in podzemski železnici in peš ter napolnili prostor shoda daleč naokoli. Kolikor je bilo opaziti, ni se nihče pripeljal v lastnem avtomobilu, niti v fordu ne. ■Ta demonstracija je bila višsk mnogih shodov, ki so se vršili teden dni prej v raznih središčih na iniciativo francoske komunistične stranke, katera deluje za združenje obeh strokovnih organizacij, namreč Co^federation Mati Pojasnila je, zakaj je v teku volilne kampanje poselila Cool-Id ga v Beli hiši in se dala fotografirati ob njegovi strani. Pravi, da Je le vedno za delavce. pa ni bilo rta, w___)___ ____,__________ ___________ nes. Sla je k predsedniku prosit General du Travail (reformistič- aa persekutirane delavce. Da ao ZOPET ENA ŽRTEV PROSPF RITETE. Chicago. — Leonard W7 Llp-pold, 8119 S. Michigmn av«., ki je bil brez dela in denarja, se je v torek usmrtil s strupom. GREEN APELIRA NA COOL-LIDGA ZA SACCO IN VAN ZETTUA. | . Washington, D. C. — (Fad Preu.) — \Villiam Green, n predsednik Ameriške delavske federacije, je te dni pisal predsedniku Coolidgu in governerju Čoku v Massachusettsu, proseč ju, naj simpatično vpoštevata dveh italijanskih delavcev ileole Sacca in Bsrtholonssja Vansettija, ki sto obsojena ns smrt radi zločina, katerega nista _ kakor kaže evidenca — nikoli izvršila. Los Angele*. Cal. — (Fed. Hs.) — Na ahodu tukajšnja podružnice American Civll Li-jerty Union pred par dnevi je govorila tudi mati Jone«, znana ! 0-letna boriteljica za pravice (elavcev, predvsem rudarjev. ( ovorila je dve uri z istim starim ognjem ip navdušenjem za delavsko stvar. Ob koncu svojega govora je pa rekla, da čuti dolžnost, pojas-liti, zakaj je ob času zadnje volne kampanje obiskala predsednika CooHdga v Beli hiši. Republikanci so njen obisk izrabili in ga naslikali kot njeno indorslra-nje Coolidgeve kandidature, kar je rekla mati Jo- na) in.Confederation General du ravail Unitaire (komunistična) I eno samo organizacijo, ki bo v stanju odbijati napade deloda-jalskih interesov. Bili so trije govorniški odri, s caterih bo govorniki govorili istočasno, da so Jih mogli vsj slišati. Marcel Caehin, Valljuit-Cooturier in Doroit, „ poslanci v zbornici, so govorili v imenu komunistov ; Monmousseau hi drugi, ki niso komunisti, so govorili imenu socialistov. Prvi kakor drugi so naglašali potrebo enot ne fronte, ker drugače je delav ska zmaga nemogoča. Caehin je rekel, da francoski komunisti ni so tako neumni, da bi mislili na kake puče in dali vladi priliko z* reprisalije in krvoprelitje. Njihov cilj je revolucija, toda ne iz gredi. Delavci morajo biti naj Iprej dobro organ ii m n L Vsi govorniki so bili burno aplavdirani. Množice so pele "In-ternacionalo" in "Rdeči prapor" Na mestu je bila četa policije, ki pa i)i imela nikakršnega oprav ka. Par anarhistov se je vrinilo vmes in ponujalo svoj list, ampak delavci so se jim smejali. ______ APEL ZA POMILOSCENJE TRESCft « • New York. — (Fed. Press.) — American Civil Llberty Union je poslala prošnjo justičnemu taj niku za predsedniško pomilofcče-nje Carla Tresce, urednika italijanskega protifašističnega lista P("iMcftla nog. jim pa lz-|||E2DNI ZAKON NEVEIJA- VEN. Tesla. Okla. — Zakon, k« Pr<4Ndstk Vlnrent Calnkar: po^n^d^lntk \nčr*w Vldrlrh. K. f. ft. t. Ho* 10.1. ioknMo«n. 1'».; ti. tajnik M«tfk«w Turk; i«|nlk kolnUkten oMnlks Hlna Novak; gl hlaunlnlk John Vu«rkh; urednik rUhIU J«>ie iUv«rtnlk. upravitelj gla^iU HUp GmUm. . 1'UHOTNI OUaRKt ,' v , X Martin trleinllmr. |>r«d»«dnik. Bux 27«. Harbrrton. Ohlo| Prsat«* A. Tanrhar., 1W7 8. KMK<-«a> A ve.. Chkafo. III.; Min KrMnnn^V. lili I »o« ningten. Av».. W«st Park, ()l»io; Mary l. t. Roa 114. Weat N«wlon. Aston Aular. Hui 1t4, t^naa K " VZHODNO OKROŽJE: ZAPADNO OKROŽJE: Frank Klan, Uuk ( kUkalm, Mlnn., aa seV* iMk Jokn Golob. Roi 144, Rsck Bprlnta, .Wyo. Nadzorni odbor: V Paul Dorger. pradaadnlk, 84H Wlllo« Ht, (klcago, lil.; RlakaH J. Rfh vortaik. R. No. I, lilnadsto. IR.| Frank Za J«. MJ9 W. Mtk 8t.. Cklcago, IU. Zdrulltveni odbor: , rr«>dsodniki Prask AM. Siti 8«. €kawford Av».. Ckkago. |R.| Mb Oren, SU»«W. I6tk Btn t klcago, III.; Jokn OHp, S4M Ha. Cllfton Park Af^, Cklcsso, 01. e dala fotografirati ob Coolidge-vi strani, ne smatra tega za noben greh. Ustregla je le sitnemu roporterju, ki je lazil za njo s kamero. Ona si pridržuje pravico, da se lahko pusti slikati kjerkoli hoče, a ne briga se, kaj klepečejo kritiki. Mati Jones je rekla v svojem govoru, da do svojega zadnjega diha ostane v razredu, ki je oro->an, ki ve, da Je oropan in ki sa jori proti ropu. Njen boj pa veja tudi onim delavskim vodite-jem, ki so voditelji samo zato, ker so dobro plačani. "Delavci v Ameriki nimajo svobode", je rekla. "Nikdar niso meli svobode in nikdar je ne bodo imeli, dokler si je sami ne iz-vojujejo. Jaz ne večerjam s Ci-vic federacijo. Ta federacija je ralcrana, in če hočeta vi delavci rešiti Ameriko, povejte vašim unijskim uradnikom, naj nehajo hodit na pojedine Clvic federa cije, ker na teh pojedinah se ku ejo zarote proti vam. Ce hočete vedeti, kako nastajajo bebci in zločinci, preiskujte tovarne, katerih delajo otroci; kadar so otroci križani v njihovi detinsk doW, ne pričakujte, da bodo kdaj dobri državljani. Ako hočeta rešiti Ameriko, ne zaupajte nikomur, niti svojim voditeljem ne — sami morate voditi vaš boj." VRHOVNI ZDRAVNIK! Dr. F. J. Ktrn, 6133 81. Clalr Avs, CltvtUad, Oklo. (rOZOR! — Korespondenca a glavnimi odborniki, ki datkjo f glavno* uradu, ao vril takole: VSA PISMA, ki aa nanalajo na poale gl. prederdnlka M naalov«! Prod-aednlfttvo 8..N. P. J.. 14*75» So. U« .ulaU A v«., Ckkafo, lil. • ■Tfi: ZADEVE HOLNIhKK IHIDPORE SE NASI.OVBt Dalnilko U|al« itv« 8. N. I*. J.. IS57-S9 8o. Lamndalo Ava., ('kleairo. III. DENARNE POdlUATVE IN STVARI, ki ao ttt«jo «1. kvritevalMfe« odbor« in Jod note robte a« naalov«: Tajnlllvo R. N. P. J., M57-8S So. Leva« dal« A v«* Chicago. III. VSE ZADEVI V ZVEZI B BLAOAJNlftKlMI P08LI ao HUliak — naalov: Biagajniltvn B. N. P. J.. NI7-A« So. Uwndal« Av«.. Chicago, 1R, Vao pritoib« g led o poskivanj« v «1. IsvrAavataosi odbor« M nsj R Zlnovjev odgovoril 8hawu. janskega protifašističnega lUta 14< — Zinovjev •il MarteHo^ ki izhaja v New je v6eraj v kongresu učiteljev v__i... t«nna Ia Kil niiMoipn na ' ... V. . • **___ j__ srdito ošteval angleškega dramatika Georgti Bernard Shawa, kateri je pred kratkim pisal "Iz-vjestjem" v Moskvi, da je Zlno-vjev aH filmski komedijant al' pa ima pamet navadnega šolarč ka. Zinovjev Ja rekel, da ja Shaw 'cvetka male buržoazija" in napram Marksu ja komaj "vidna pičlca prahu". Dalj« Ja rakel, da je Shaw ravno tako top kakor lord Curzon. "Kakor mala bur žoazlja sploh, tako Je tudi socialist Shaw pozabil, da si je mark sizem osvojil eno šestinko sveta In da prejallslej osvoji celi svet, torej tudi Anglijo. Upam, da Shaw doživi to dobo," je dejal Zinovjav. Zinovjev je svaril učitelje, da je nova vojna z buržoaznlm svakom neizogibna In združenje kmeta ln delavca ja odlno jamstvo zmaga. ZAVEZNIKI PODPIRALI ODŠKODNINSKO POGODBO. Slovenska Narodna U»Ua»d|>M*. aprUo 17. JM«« 1MT. o doiovt IlUnola. lana., i« Paul Bergorju, pi t dsednlku nadaornega odbor«, tlgar naalov Jo i|sral, Val prlalvl n« gl. porotni o«>r.iljajo m naalov: Martin Zoloa-nikar, Roa 17«, B«rb«rton, Oklo. Val doplal la dr««! «pU. naaaanlla. oglaal, narolslns In «|Wl v«« ksr J« v aveal s gkalloni Jod note, naj a« polil)« sa naalovi "PR08VRTA", 2657 5» So. Lawnd«la Av«.. Ckias««, lik "DRŽAVNA INŠPEKTORJA" OROPALA 3ANKO. Predstavila sta ■« predsedniku banke, tri ure "pregledovala" knjige In potem, odnesla $75,(»0«. Uloomington, 10. — Dva mo- Ška sta v torek stopila v pisarno J. F. Kelleya, prvtlsednika tukajšnje Farmer's State banke in se predstavila. Prvi Je rekel, da je mr. Andrews, novi državni'bknč-ni nadzornik, drugi pa mr. Hof fsr, njegov pomočnik. Izrekla sta Željo, da bi rada pregledala knjige ln "druge zadeve" bAnVe. Kelley je odgovoril, da jima vesaljem ustrože. Peljal ju je prostore,banka in jima dal vse knjige na razpolago. Tri uro, od ene do Štirih popoldne, sta "n4d-zomika" brnkala po knjigah in drugih papirjih, preštela gotovi ho Ifi kramijala z nameščenci. Ko je bila "r«vizijaN končana, j« prišel na banko mož v delovni obleki in vprašal za "nadzornika". Rekel ja#da ja njun avtomobil, ki sta ga dala v popravilo, zdaj dober in čaka zunaj. K-dsn "nadzornikov" je stopil k predsedniku banke in ga vprašal za malo pojasnilo. Kell« v je stopil bliže in takoj mu je Ulo jasno. "Nadzornik" Je drža" v roki revolver. Prijela sta Kell«ya, ga zvezala ln mu zamašila usta. Drugo osobje J« ž« prej odšlo. Potem h ta pobrala vas denar, in sicer $13,000 v bankovcih, $8{D00 v zlatu in veliko vsoto v Inuidih, skupaj približno $78,000. Odšla uta, sedla v avtomobil, ki Je čakal pred banko In se odpeljala. Od tistega Časa ju nI nlhča toč videl. Papež bi m rad pobotal a Mehiko. Rim, 14. Jan. — Papež ja pp- alal novega apostolskega delegata v Mehiko v nad I. da ga Calla-sova vlada sprejme ln vzpostavi pretrgane vezi s cerkvijo. Novi delegat Jo mgr. SuraflnoH^mino. (ibrugonova vlada je prejšnjega delegata Felippa izgnala iz Mehiko, ker se je mešal v notranjo politične zadave v Mehiki. NAZNANILO IN ZAHVALA« Tušnlm srcem naznanjam aa-rodnlkom,^Mianaam In prijateljem žalostno vestNla Jo preminul moj priljubljeni soprog la Mali zavezniki aa m . Itiflijs in Kumunij« sta padpl-saU • pridržki. Pari«, 14. Jan.—Delegatje zavezniške finančne konference so danes podpisali pogodi« o novih deležih odškodnine, ki jo prejemajo zavezniki od Nemčijo. Italija In Romunija sta «dlni, ki aU podpisali a pridržki. Italija m protivi zaključku, da mora povrniti dol odškodnin«, kJUraga j« prejela preveč v premogu Iz Nemčijo. Rumunija t« zahtevala večji delež odškodnino, a nI g« dobila. Pogodba tona 27 klavzul. Dva-najst držav J« podpisalo doku-m«nt, Id ao: Francija, Anglija, Belgija, Kalija, Japonska, Zdru-države, Brazilija, Grčija. IVirtugalska, Rumimija, Jngo«la-vija te Cehotdovakija. klal Všol ki Zlat vri, star »>00 lat. Izkopan. Roflja, llolgarlja, 14. Jaa. -Neki km« t je na avojom pt>IJu l,li/o^>evne zadnj« dni teko|«il zlat trt, ki tehta 2« funtov. Kar Je mislil, da Jo posoda Iz brona, Jo Je dal županu, ta Jo poslal v državni muzoj. »tarlnoslovcl do-mnavajo, da J« vrč porzljakega izdelka in datira nazaj v prod* kristjansko dobo. fflab« prebav« ja Mat Med m a« lodovit« »boljšali. ■ Mr«. David tU-UU Is M. T. nom pli«> "O&t^** «« Mm veliko boljlo. MoJi iivol, Modi" bi dni«l organi ao mnogo bdjll. <>d kar Jo«1).m Nu^-To^e lin.ni dotm. ptdmvo. Uu > e ei kwrata« ete«r m oj^nj. i CluuUi us« »» Nuga-Tono In t*HU tro oltokuj« v takih alu/ajlb. No*.-Ton« povmo moi In InM, tte^ kri Hi Ulo. d«J« dot-rap«^, etlaauSr« jsn */«««km iUm In /rove.j«. |g4rtovsta[JI N«RS-Tuoo vodo teko d.rf.n, koj bo a« voa etarlla, d« pr«ll)u eaa Uk-rKd« lota *m*>» In vaw» r^mojo donsr. št nloto andoroljnl' PHpoeoteM, tmm bi m prodaj v vaoh lokamoh, «11 FRANK KUflttt. Dne 29. decembra 1924 J« šal zdrav in vaael na dalo v tukajšnji premogorov, ki Ja la«t On-traJ Cosl Co. Ob pol enajstih dopoldne ga ja zadela nssrača, ytr-Kula sa J« nad njim velika plast kamenja, tako, da j« bil revež na mastu mrUv. Pokojhik ja Ml mirnega značaja. 'RoJan Je bil t decembra lRso pri Sv. Patr«, 8av. Dolina pri Celju. V Ameriki je bil 16 let. Bil Je član društvp fit. 228, 8. N. P. J. Iskreno aa sa-hvalim članom društva za darovani venec ln še jmsebno bratu predsedniku za glnljlv nagrobni govor ob odprti gomili mojaga nepozabnega soprogR. Hrčno zahvalo izrekam tudi Lokalu štev* 260«, U. M. W. of America, za Ig-asni darovani venec. Nadalje se zahvaljujem tudi "Wom«n stuoš tičal v tranči! Od- ^Urb4n je med krohotom ^St^tS^t odšel. Za njim je odkrevsal tudi Martin To-^liSik.rTako se Je končala Urbana Pintarja slava tistega dne! Raznožnik Ja prisedel k "cesarskim" gospodom ln ispregovoril prijazno: "Za Prasne vpišem, gospodje 1 Saj sem sam vse videl!" Gcopodjeso bili s tem izredno zadovoljni. Dali so mu piti in ukazali mu prinesti JadU»-tere ja "gosposka" z veliko radostjo in fctfno- stjo použila. "Jahta l jehta!" je sakoprnela Jerebovka, ki je bila pri tem pristopila k mizi. "D* bi ga la preveč ne zaprli, kar aa je ^J*1^*1 gospodov! Kaj pravita vi, gospod Raznožnik, ker poznsta postave?" "Ej jo bo izkupU!" Je odgovoril vašno policaj Tomaž. "Povem vam, mamka, pošteno jo bo iskupll! Čakajte no, kateri paragraf bo |*1 Hudlrja, saj jih skoraj vsa poznam! Ps to vam pravin\. mamka, visok paragraf bo, visok! - Po tem temeljitem pravnem pouku si Js Tomsž Raznožnik okrepčal svoje grlo s kuplao rumena bržanke. Zunaj prad pivnico pa se Je Urban Pintar docela zavedel svoja sapuščenooU in velike krivice, katero je moral ravnokar pretrpeti. Duša mu je blU užaljena do smrti, a v svoji onemoglosti si ni vedel drugače pomagati, nego da ja škripal z zobmi tar tolkal a pestjo po zidu. Končno pa ae mu je storilo milo, naslonil ta je ob steno Ur zaihtal: "Martin, a si videl, kako ao delali z menoj? Z menoj, takim možem?" 1 Solie so mu zaMt obraz: "A sam Jim kaj dolžan, hudiča?" Pričal je s veliko vnemo jokati, da Ja prihitel Juri Jereb is vale tar ga sktt-Aal potolažiti. To pa Ja Urbana Pintarja silno rasdrašilo: "Kaj boš ti, ki nisi nič prida! A tudi oŠtarija ni veliko prida, če se v njej pretepavajo pošteni in mirni mdžje!" Na ves glas je klical: "Piškotulja, kje si? Povej no, a vam ti kdaj kaj dolžan ostal? Ti preklicana stara malha!" i 5 Pa is mu je zopet storilo milo in zopet se Ja sjoksl. V tistem hipu sta prišiaftnimo dva meščana, bolje opravljena in zavita v plašča s visokima ovratnikoma, Id nta obraza skoraj docela sakrivala. Obstala sU tik Piškotove vefte. Starajši ja vprašal s nekako ošabnim glasom: "Camu joka ta človek?" "Nekaj ao ga pretepli," je odgovoril Piškotov Jurče. ki je še vedno stal bllsu. "Dvorski strašaji so ga opraskali in pretepli!" , "Dvorski steftaji! Wallenstein!" Mlajši Ja s največjo spoštljivostjo pristopil, poslušal ukas starejšega ter odhitel v Pi-škotovo gostilno. Pa se ja kmalu vrnil tar "Modenskl Kristoforo Je la vmea!" "Dobror ' In gospods sta počasi odkorakala po DO-najski eeeti. Tudi Urban se Js bil pomiril. Z roko si Ja analU obleko ter sdihoval: "Moj Bog! Kam čem sdaj? Sram me Js, ds si kar okrog sebe pogledati ne upam!" "Veš kaj." pravi Topolščak, "če nimaš dragega. pa pridi k nam f vas! Radi U bomo spre- jell, in te ne boft hotel s nami jesti — ml ne jemo tako dobro kot ti r- te nihče silil ne bo! T* di fantiča lahko pogledaš pri tej priliki!** Urban aa je vdal. Martin Topolščak je stanoval v Kravji dolini, kakor smo la prej i>ove-dall. V čedni, aicer s slamo kriti hišici si Je bil najel tri sobice s kuhinjo. Dva je rabU zase, v tretji pa Ja stanoval gospod študent Vse v stanovanju jo pričevalo o tam, da ao bili Topol-ščakovi varčni ln pridni ljudje. Zidarstvo ja po siml slabo donašalo. Včasl aa Ja popravilo kako ognjišče ln kaj malega v tem ali onem stanovanju. Oče je torej slal>o alužil in zategadelj ata morali priskočiti mati in hči. Mati Maruša Je strank po hišah. Matička pa Ja bila Jako spre-tna perica. _: iWJf Stali so pogrebci in so molčal*, kako bo stokal, upiral se v potu Hladno je bilo v mrtvašnici, obraza ... ali kamen se niti ga-hladna groza je legla na srce. nil ne bo ... Neznanec je ležal iztegnjen v J Cerkovnika je izpreletelo hlad-rakvi, bose noge #0 le dotikale no po hrbtu in ppkrižal se je s vznožja, roke so bile* prekrižane tresočo roko. Župnik je umolknil naprsih. Obraz ni bil več tako in spet je bU resen njegov obrs*. suh in upadel, ker je bite. brada Postal je še, še enkrat se je ozrl pristrižena; ustnice so se nalah- na gomilo, ko smehljale in skozi presledek "Počivaj, v miru, popotnik, in desnegs očesa aa ja svetilo ka-1 privošči počitka tudi drugim kr-kor radoveden in hudomušen po- ščanakim ljudem!" gied. Truden je bil župnik in globo- Prišel je človek in je prfapsel ko je klonil gUvo, ko se je vra-polno pest žrebljev, trdnih, po- čal s pokopališča. Pozdravljali so dtenih žrebljev in kladivo je za- ga ljudje, toda pozdrav je bil pelo. hladen, ozirali so se nanj z mr- "Ne tako dolgih presledkov!" kim in plahim pogledom, je ukazoval župnik. "Zabili bi "Po tem težkem opravku," ta-kar rajši buciko na vsakem oglu, ko je dejal župnik županu in uči-ali pa bi z moko zalepili!... Sa- tel ju, "po skrbeh te noči in tega mo za palec drug od drugega naj dneva se.spodobi, da izpraznimo bodo žreblji... in krepko zabij- kozarec vina. Mrtvec je bil moj te . . . pošteno udarite!" gost in tako je treba, da mu po Zmerom tesneje je bilo po-1 lepi krščanski navadi napravim grebcem, pričam neusmiljenega I potrebščino. Pojdita z mano!" početja. Zazdelo se je Marku, Sli so v farovž in kuharica je mizarju, da zabijajo v rakev ži- prinesla vina in pečenke na mi-vega človeka, in zazeblo ga je. zo. že po prvem kozarcu so se "Zakaj takisto, o gospod?" je zjasnili, so zardeli obrazi; veselo zaklical cerkovnik. ; • I so zabliskale oči in zmerom gUk Župnik pa se je razsrdil. jsneje je tekla beseda. "Kaj bi bilo tebi prav, da bi ^j ^ vama zdi," je vprašal blodil po smrti kakor vešča, ko ggngi prešerno, "ali ga nisem ti je duša vsa od vrha do tal » imenitno spravil, dobro zaklenil? grehi obložena? Moli rajši, mo-U^j misHta, poreče, kadar se i,... 1 . . . 1 .1 . zdrami ob polnočni uri. upre se Pijano so glodale oči učitelja in župana, Idi v pijanosti so se začudile. "Močno je vino, gospod župnik, selo vam Je seglo v trudno jflavo .. ." , Župnik pa se je zasmejal. ■iMočno je vino, jaz pa ga ne-Iro n« prav gi In. .„ _ skozi deanega očeaa? Ni mak, kaj ga čSka; ni pomislil na trdne, poštene žreblje, ne na sil- '' • | iHUHlIII uw }wiuwim — f»v — Veliki zvon je zspel, vzdignili L onemoglo silo, se osvoboditi ne so rakev. Ob tistem slovesnem more j zares, smili se mi skoro trenotku so se ljudem zssolzile tnlk ubogi . . oči; bilo je kakor slutnja velike nezgode, kakor ponižna prošnja za milost in usmiljenje. * Grob ni bil daleč, dvajset korakov morda od mrtvašnica. Po zapovedi župnikovi so bili izkopali globoko jamo in rumena prst je bila visoko nagomiljona ? glM?omJ.e Uah in prav nič mi ni seglo v molil župnik. Zazibala se je ra- ^ .."AH«a nista videla, ko kev, ropotoma Je zdrknila v j* * ^ ge je škodo_ mo. Župnik je molil in ko je mo- ^ jftl skozl presledek lil, mu je zamigljalo, zatrepeta- Ni ^ lo prad očmi in odluščila se je,fl€ftneflra 0Ce8Af veoa»«^-| plast prsti prad njegovimi nogami. Omahnil je, nagnil sa je z [vsem telesom. "Bog se usmili!" je zaklical | človek zadaj. ^ "Bog se usmili njegove duše!" župnik se je osvestil, zavzdihnil je globoko in se je ozrl; njegove oči so bile rdeče obrobljene in so gledale motno. Zašumelo je I med ljudmi od zida do zida; nekateri so se pokrižali, človek v zimskem kožuhu je plaho po-Ibcgnfl. "Počivaj v miru!" je zaklical I župnik in je škropil preko groba v znamenju križa. "Počivaj v miru!" je zaklical glasneje, trepetajoča prošnja je I stokala v njegovem glaau. m/U Gruda je zabobnela po pokrovu in pevci so zapeli žalostinko. Daleč je segala pesem in čudno žalostna je bila, tako da se je stiskalo srce od neznane bolest«. Nenadoma je prarazal pesem sr |dit in hripav glas. "Kako pa mečete, kaj počne-Ite?" je klical tupnik. "Otrok bi privzdignil tako zrahljano prst! Trdo naložite in ti, cerkovnik, stopi doli in potlači s lopato,M nogami!" Zmerom bolj rdeče so bile njegove oči, nemirno in motno so glšdale. Obraz mu j* bil sabu-|hel, toda krvi ni bilo v njem. Tako so nagomilili silno gomilo, pač seženj visoko. Potni in trudni so stali pogrebci ob grobu; utrujenost nI bila samo v rokah, segla Je bila tudi v noge I in v srce celo. "Zdaj pa se napravite," je u-1 kazal župnik, "napravite se prinesite tisti veliki kamen, ki leti brez potrebe tam za mrtvašnico! Prinesite ga in'ga položite I na gomilo!" , Sli so pogrebci in ao prinesli velik in težak kamen, morda zavrtan spomenik s neznanega, pozabljenega groba. Omahovaje in težko sopeč so nesli kamen in so ga savalili na gomilo, tako da sa je usedla sa ped globoko. Župnik sa Je oddahnil, kakor da bi se bilo to težko bramc odvalilo s nje-lirovlh ramen, t "Počivaj v miru P* I Na ustnicah pa mu je zatrape-> tal smehljaj in sa tranotek se je I zasvatik škodoželjnost v njego-I vik očeh« "Kaj praviš, cerkovnik, ali je J?®. a ! ^jftfiS^r gomilo, tudi ne na težki ka- n . . . O, prijatelja, lahko mi je zdaj pri srcu. Trčita z mano veselje živim ljudem, mrtvv«, mir!" ■ . ** J -, Čudila sta se, ali tudi strah ae je prikazal v očeh. župnik jt smejal glasno in razposajeno, tr. kal je s tresočo roko in vino * Bi razlivalo po mtiEv r < Učitelj je vstal. , "Mir tudi živim ljudem, ^ spod župnik! Pozno je že, skoro se že bliža polnoč .. Ali vaa je strah? Ni trebT3 težak je kamen, trdni so žreb. "Res, gospod župnik, strah me je, če vam takole pogledam v ob. raz. Nisem vas 6e videl taks. „. n h ga ... ■ "Pomladil sem se pač to uro; zakaj veliko, prijatelja, veliko sem doživel 9b teh čudesnjfc jdneh . . * Tudi župan se je * bil napol streznil in ni mu bilo prijetno pij srcu. Stal je ob durih s klobn., kom v roki in mudilo se mu je m icesto, zakaj zatohel je bil v sofaj 1 zrak in je dišal po mrtvecih "In po noči, kadar udari pot noči," je govoril veselo župnik ko je odpiral duri, "o polnoč prijatelja, ae ozi&a sjcozi oki* ina pokopališče! Majal se bo teft-T ki kamen, gibal se bo narshli,] ne bo se odvalil..." Učitelj ni poslušal do konci | lin hitel je .postopnicah navzdol Trušč in smeh se je oglasil daj; tam so bili pogrebci... Sam je ostal župnik in takoj se je zgenilo globoko v srcu, z«, kiju val o je naskrivoma. Obrvi n se pomeknOe niže na oči, spet m ae tresle trudne noge. "Mislim, da je kamen le prJ majhen ... Jutri, da jutri že jik navalim še dvoje na gomilo!" (Dalja prihodnjič.) DA SKUHAŠ DOBRO Pt Y0, PISI PO NASE i #i* PRODUKTE. v salofi slad, kmlj, sUAm ▼M drujfe ia ss prtprjiijtt, ds js dfass pri mi, kuhaai redno Is najbstjšl la s»il^ aejšL g dajalne ielwnint dssio past pri vsčJUi Informacije aa: FRANK OGLAR, 1 6411 Saperior Avesne. dedni, a la ▼ prt- Književna Matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalojri sledeče knjiire: Pater MalaTentura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.60. ' Slovensko-angleŠka slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Higgins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred, » S v Zajedale!. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1,75 s poštnino vred. Zakon blogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo pod učna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in po-kazuje, kako so splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševna S slikami Trda vezba. Cena $J.50 s poštnino vred Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse zadnje štiri knjige sa šest dolarjev. Vredne so t Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema književna iatica 2657 So. Lawadale Av*, Chicago, DL