B. StlffBk. ■ bRHJHhi W MHSt Hl ^rni nlf • L'leto. ^_______ _ ______________1^_ ________' ^__i__^__^__^__L. II^II^II^IIH ^^^^^^h ^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^V ^^^^^H ^^^^^^ ^^^^^^^^^^L ^^^^^1 ^_^_^_^_^_^L VBIV ^^^^^^B^^^^^^v ^ i^^^^^^H ^^^^^^^^^Hl H^i^i^lH ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^h ^^^^^^H ^^^^^^1 I^I^I^I^I^B ^^^^k ^^^B ^^^H ^^^B B^^H BV^B ■■■■_____ ■■■■■■■■■■■ ^^^^k ■^^^^^V » B^^H » ^^^^^B ^^H -flV^^^^^H - ^^^B BV^V BB^H p^B^I p^BH ^B^BB ^BBBB^ BBBbI ^BBbI ^^^1 ^BBB ^BbV ^^^^^^BH * ^^^^^^^^^^H TiBBBBi. ^^^^^^^H ' ' BBBbT • ^^^^^^A^^H* * ^^^^^^^H ^BBbL_^BBb7 BBBb] ^BBbI ^BBbI PiBBBE »Stovetuid Narod* velim p* pe—i ra Avstro-Ogrsko i ćelo Teto sknpaj naprej . K 28*— pol leta „ n • • - I**— četrt leta „ » ♦ • • 7 — at mesec . . • • . 2*50 za Neraajo: cdo leto naprej . . . . K 33*— za Ameriko in vse drage dežele: ćelo »eto naprej . • . . K 3&— Vpra5anjčnme, rek11 .i iaje, inserati Ltd., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod' velja t Llnblfasf dostavljen na dom afi Cte se hodi po nj : ćelo leto naprej . * . . K 2fc>40 I pol leta „ .....13*20 | I Cefrt leU „ . . i ; . 6*60 na mesec „ . . • . . 220 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Cređalšivo: 2naUova nlioa iL 5 (v pritllčju levo,) telefon it 34. Bale mali psiils. Dunaj, 7. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: VZHODNO BOJIŠCE. V Gozdnatih Karpatih in južno ođ Stanislavova so ruski izvidni od-delki zaman vršili šunke proti našim crtam. Na mnogih točkah praske v predpolju. ITALUANSKO BOJIŠĆE. NobenJh posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalne ga štaba pL Hofer. fml. • • f DunaJ, 8. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se poroča: VZHODNO BOJIŠCE. V Gozdnatih Karpatih in v Vzhodni Galiciji živahno delovanje infanterite. Sicer rnčesar porocati. ITALUANSKO FN JUGO-VZHODNO BOJIŠĆE. Nelzpremenjeno. Namestnik načelnika g^ereralnega štaba pL Hofer. fml. • • • Dunaf, 9. aprila. (Kor. urađ.) Uradno se poroča: VZHODNO BOJIŠĆE. Armadna skufina ;ene- ralfeldmaršala von Ma- tšensena, Pr! annadni skupini ^eneralfeld-fnaršala v. Mackensena so rrripelicle čete s šunka sevemo od Focsansja 46 >1etih in 2 strojni ptišk! nazal. Armadna fronta general, polkovnika nad. Jožefa. ; Proti fronti generalobersta nad- : %*olvode Jožefa so tipali na već toc-kah ruski izvidr-i odde?'\i brez u?pe- i ba. Bolj preti scveru ničesar po-membnesa. ITALIJANSKO TN JUGO VZHODNO BOJISCE. Ničesar posebnesa poročati. Namestnik načelnika generalnega Štaba pL ri o f e r. fml. ii§ w)m iBilo. Berolin^ 7. aprila. (Kor. urad.) Vvolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Artiljerijski boi od Lensa do Arrasa ie trajal z ma lim i presledki z nezmanjšano silo. V pokrajini na oteh straneh Scrnme već bojev maniših oddeikov. Francozi so ob-streljevali St. Ouentin. Pri Laftauvu jugovzhodno od Soissona se je po* nesrečil franeoski sunek. Ob Aisni in ob kanalu Aisne-Viame je ogenj večkrat narasei na sili. Napad Fran-cozjov. da bi zopet zavzeli iztrgane jim jarke pri Sapigneulu, srno z iz-gubami zavrnili. Baterije, ki so Uh letalci s fotcgrpfijaini konstatirali v Reinisu, municiiske oddelke. utrd-bene naprave in zbtranja čet, smo u^pesno obstreljevali. Vr Argoniii smo prcgnali so-vraž.ie iz vidne ćete. Na levem bregu Mose so na-padii po močnem 5tretjanju franeoski bataljoni ob ^ozda Malancourt tri-krat, toda vselej brezuspešno. Da bi iz«!iiit artillerifsko opazovanje in iz-vidno deiovanje, so nasprotniki za-staviii močne zbrane letsJske sile. Imeli so težite izdube. Več sovraznih f!ct?ij srr»o smatrali za uničonih. Po-roenik \ ;ss je zbil 24. letalo, poroč-nlk v. Bertrab 4. sovražnika v boju v zraku. — Med Sommo in Reirnsom je izvršll sovražnik enoten napad na naše privezne balone na tei fronti, filtri obram!-^i ofxenj in nastop na$ih lovskfh leta! je preprečH sovražnika zaželjeni usr>eh. Samo dva balona je zbif. Opazovalci so se spustili s padali na tla. Nacprotnik? so izerubili ; včeral 44 letal, od teh v boiu v zraku ! 33, sestre!?en?h od tooov S, vsled ; prisilrega nri tsnfa za nzliml črtanii i 3 ter v napada ▼ zraku 1 privez:;i fca!onf 5 naših 'etalcev se ni vrnilo. VZHODNO BOJISCE. fronta generalfeldmar-§ala princa L e o p o 1 d a Ba-v a r s k e ^ a. V številn:h odsekih živahno le-ta!^ko deiovanie. Šunke ruskih oddeikov pri Baranovičih in južno od Stanfslavova ^uo odbili. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V Goilnailh Karpatih in cbr.isi-nih gorah Mcldavije mnogo bojev v predpoiju. Armadna fronta general- feldmarša'a von Macken- sena. Nobene Szpremembe položaja. MAKEDONSKO BOJISCF. Med Vardarjem in Dojranskim jezerom so hflnili Anglcži po moenem ognju s povelji in klici napad. Naš itničevalni ogenj je ležal uspešno na sovražnih iarksh, katere smo spoznali, da so zasedeni. Prvi g-cneralni kvartirni mojster p. Ludendorff. BeroUn, 8. aprila. (Kor. urad.) VVoJffnv rrad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Blizu obali in v loku pri VVitcha-etu je suntJo po silni streiski pripravi na več točkah več izvidnih oddel-kov proti našim pozicijatn. Zavrnili smo jih pred ovSrami jugo - vzhodno oj Ypresa v bHžinskem boju ter pri tem v}e!i nefra) meh Na fronti v Ar-toisu je bilo bcino delovan»e mnnjse, kaker zadnie dn:. V pclvrajlni ob Som mi ie -sovražnik, — ali je bil to Anslež, ali Francoz, se ni dalo dognati. — živahno streljal na St. Ouentin ter večkrat zađe] in poško-doval katedralo. Nov poskus Fran-cozov, pridobiti pri Laffauxu tal se je v nnSem vgnbi z izgvbarni oone-srečil. Neka naša stotnija ie surila za umika.?oč:m «e sovražnikom ter mu odvzela 48 vjetih. Ob Aisni in v zapadni Chamnaeni je bil v posa-ire?:n!h odsekih boi artu\teri«e in min moćan. Jugo - zapadno od .Miihl-hausna smo pri izvidnem šunku vjel! vec Francozov. Vćersj srno zbil« v hv'ii v zraku T2 «ovra.7r»?h letr.!t eno* pa z obraitibnim ognjem. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general- feldmaršala princa Leo- polda B a v a r s k e g a. Casih živahen ogenj pri Ilukslu, r!cer zapsdno od Lučka in ob Zloti Lmi nobeniii važnih dmjor'kov. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V.Gozdi-atih Karpatih so prine-rli L'spsšni pcf*#li naših napadalnih ćet iz dcstiKrat prej razrušenih ruskih pozicij nad 40 vjetnikov in ne-kaj strojnih pušk. Armadna skupina general-feldmaršala von Alacken- s e n a. Nobene izprcmernbe položaja. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Na vzhodnem bregu Vardarja je zadržal naš uničevalni ogenj angle-ški napad. Piedvidno izpor^Injevanje bojnih sil v zraku, izpopolnjevanje gradnje letal na podlaci izkušeni, zbranih ob sovražriku in v domovini, vzdr-žanie preizkušenega napadalnega duha naših bojnih letalcev, vežbanje opazovalcev za pehoto in artiljerijo, ie inrelo meseea marca velike uspe-he. Tuđi obrambni topovi imajo pri tem svoj histven delež. Naši nasprot-niki, tuđi že dolgo pred napovedjo vojrega stanja v francoskeni letal-stvu zastopani Amerikanci, so Izgu-bHi na zapada, vzhodu in na Balkanu 161 leta! in 19 pri veznih balonov vsled naših nspadov in od naših ctrambn\h sredstev. Od teh je bilo v napadih v zraku 143 3n vseh 19 ba-1ot?ov, z ognjem s tal pa 15 letal zbi-tih, treh sovraznih letal smo se vsled nerjrostovofi^i^sa rir??tan?a za naši-mi crtam5 polastifJ. Nems'ce izgube šteje?o 45 letal in nobenega privez-nega balona. Prvi generalni kvartfmi mojster v. Lndendorff. • • • Berolin, 9. aprila. (Kor. urad.) VVolfiov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina general-feldmarš. prestolonasled-nika Ruprehta Bavarskega. Med Lensom in Neuvillom - F1-tassejem južno od Arrasa je dosege! artiljerijski boj včeraj zopet veliko silo. Od danes opoldna se vrši po večurnem silno močnetn bobnafočem ognji bitka pri Arrasc. V pokraj;!!! ob cestah iz Alberta in Peronna v Cambrai so se razvili manjši boji. ki so potekli, kakor smo mi na-neravali. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Od Soissonsa tja v zapadno Champagiio sta se borili obe artiljeriji v povećani meri. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode Al-brehta Wiirtemberškega. V LotaritigiU in ob burgundskih vratih čas ih živahno streljanje. Naši letalci in obrambni topovi so zbili včeraj 17 sovrainih tetal in 2 privezna balona. Ritmojster baron Richthofen je 38. in 39. krat zmagal v boju v zraku. Poročnik Schafer ie strmogfavil dvanajfstega nasprotnUui. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna skupina gener. feldmaršala princa Le-» opolda Bavarskega. Pri Zagorju, severo - vzhodno od Baranovičev, pri Vjeliku, iugo-vzhodno od Kovla in pri Brzežanjh smo zavrnili šunke niskih tovskih oddeikov. Armadna fronta general* obersta nadvoj. Jožefa. V Gozdnatih Karpatih zopet mraa in sneženje. Armadna skupina gfm. v. Mackensena. Sevemo od Focsanijla so vdrle po kratki strelski pripravi naše čete v šunku v rusko pozicijo pri Fau-reiu, razdejale Jarke ter se vmile » 46 vjetimi in tremi stromkni pu-škami. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Živahen topovski ogenj na des-neni bregu Varđaria m fugo - zapadna od Do?ran^ke*ra iezera. Prvi gerferalni kvartirni mojster v. Ludendorff. ---------- i Heinšfee VBčBPno poročilo. Berolin, 9. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča, dne 9. aprila z večer: Na obeh straneh Arrasa sose vršili čez dan težki boji. Sovražnik je vdrlv dele naše pozicije. Na frontah ob Aisni in v Champagni včasih moćni artiljerijski boji. Na v z -hodu in v Makedoniji ničesar novega. Lio i cA. 3 Polkovnik Chaberf. Franeoski spisal Honore de Balzac. (Dalje.) -*- Gospod, ali morem z vašim gospodarjem govoriti? Hudobni skokonožec pa revežu ni drugega odgovoril, kakor da se je s prsti svoje leve roke većkrat zapo-redoma krcnil po ušesu, kakor da hoče reci: — Oluh sen^ — Kaj želite, gospod? je vpra-5a! Godeschal, požirajoč obenem založaj kruha, s katerim bi mogel nabasati top kalibra štiri, vihtel svoj nož in vrgel križem svoje noge. Pri tem je prosto viseće koleno potegnfl do visine svojih oči. — Petič prihajam že sem, je od-go^oril pacijent Z gospodom Dervil-lom bi rad govorfl. — V pravni zadevi? — Da; toda razložiti bi jo mogrel Ie gospodu . . . — Naš gospod spi; Če se želite £ njim posvetovati o kaki težavni zadevi, tedaj vedite, da se bavi % res-nimi opravili Ie o poinočL Ce pa nara hočete razložiti $vojo zadevo. tedaj vam moremo prav tako dobro, kakor . . . Neznanec se ni ganil. Ponizno se je oziral po sobi, kakor pes, ki se pri-krade v kuhinjo in se boji batin. Posebna čednost pisarjev je. da se ta-tov ne boJUo. z*»to tud? inoža v dope-tači nišo najmnnj sumili in ^a pustili ozirati se po pisarnici, kjer je zaman iskal stola, da se odpočije, zakai bil je vidno utrujen. Iz nrirtcipa puščaio odvetniki Ie malo stolov v svojih pl-samicah. PiŠkav klijent se hitro na-veliča čakati stoje, jo odkuri ^cdr-njajoč, pa ti, kakor se je izražal star odvetnik, vsaj ne jemlie časa, ki mu ga zaračuniti ne mores. — Gospod, je odgovaril neznanec, dovolil sem si že opozoriti vas. da svoje zadeve ne morem drugemu razložiti, kakor gospodu Dervillu; počakati hočem, da vstane. Tedaj je bil Boucard s sešteva-njem pri kraju. Zaduhal je bil vonj svoje čokolade, zapustil iz trstja spleteni stol, krenil prati kaminu, po-meriJ starca od nog do glave, in, ko si je ogledal njegovo suknjo - dopc-tačo, je nepopisno skremžil svoj obraz. Najbrže si je mislfl, obračaj tega klijenta kakor hoćeš, iz njega ne tztisneš niti vinarja; v namenn, da resi pisarnico slabega klijenta, se je torej kratkih besed vmešai o PO-govor. — Resnico so vam poveiali, go-sj:od. Naš šef dela izključno ponoći. Ce je vaša za deva resna. tedaj vam svetujem, da se povrnete ob eni uri zjutraj. Starec je začuđeno gltdal ravnatelja in za trenrtck ncpreniijno oh-stal sredi johe. Vaieni vsakojakih oiirazov in tište posebne, za prav-darje tako značilne trmoglavosti, ki ima svej izvor v neodločnosti ali pa v praznih upih. se pisarji nišo dali motiti pri jedi. cmakali so s čeljnstmi kakor konji ob ja.slih in se za starca nišo dalja meniii. — Gospod, pridem torej nocoj, je spregovoril končno starec. S tr-dovratnostjo, lastno vsem nesrečnim Ijudem. je očividno hotel na mestu iz-koristiti izkazano mu vljudnost. Edina nesrečnežem do voljena zabavljica je očitek. da jim pravica in usmiljenost odrekaia po krivici svojo pomoč. Ko revež človeski družbi dokaže njeno lažnjfvost, se tem silnejše vrže Bogu v naročje. — Imeniten ta noroglavec, kaj? je bleknjl Simonnin, ne da je čakaJ, da starec zapre vrata. — Izgleda kakor mrlič, je nada-Ijeval ptsarček. — Brez dvoma kak polkovnik, ki terja zaostanke svoje plače, je pri-ponmil ravnatelj. — Ne, kak star vratar je, Je vzkliknil Godeschal. | — Stavim, da je plemenitaš, se' je razvnel Boucard. — Stavim, da je bil portir, je od-vrnil GodeschaL Samo portirje je na-rava obdarila z obnošenimi, z oljem zamazanirni in spodaj razeefranimi dopetajarni. kakor jo nosi to staro revše. Alar niste opazili njegovih raz-hojenih čevljev. ki puščajo vodo, niii njegove zavratnice, ki mu služi me-sto srajce? Pod mostrAi je spal. — Prav mogoče, da je plemenit in vratar, je vzkliknil Desroches. To se je že večkrat zgocTIo. — Ne. je povzel Bcucard med splošnlm smehom, jaz trdira, da je bil leta 1789. pivovarnar, pod republiko pa polkovnik. — Stavim predstavo za vas vse, da ni bil vojak, je del Godeschal. — Velja, je odvrnil Boacard. — Gospod, gospod, je kričal pi-sarcek pri odprtem oknu. — Kaj počenjaš, Simonnin? je vprasal Boucard. — Kiičem ga nazaj, da ga vpra-šam, ali je polkovnik, ali portir; on bo že vedel, kaj je. ,Vsa pisarnica je buknila v smeh. Starec pa jo je že ubral po stopnicah nazaj. ■— Kaj naj mu porečemo? je vprašal GodeschaL Ubogi starec je boječe vstopil v sobo in povesil oči, morda da ne izda svojega glad u, če bi s poželjivim pogledom ošinil jestvine. — Gospod, je izpregovoril Bou- • card, blagovolite nam naznaniti svoje ime, da bo naš gospod vedel, ali . . / — Chabert. — Morda tišti polkovnik, ki je padel pri Evlavi? je vpraš^l Hurć, ki se ni bil zinil besedice in je komaj čakal, da k drughn budalostim prida se svojo. — Prav ta. gospod, Ie odvmil starec z uprav klasično priprostostjo in odšel. — Ha. ha! — Strela te ubij! — Puf! — Oh! — Ah! — Bum! — Ah, ta stari lisjalč! — Trin, la, la, trin, trin! — Dobro nas je rrakuril! — Gospod Desroches, brezplač-no pojdete v gledišče, je del Hur6 če-trtemu pisarju in. ga oplazil po rarni, da bi ubil nosoroga« Da popišem nastali smeh, krile in vik, porabiti bi moral sploh vse glasove našega jezika. — V katero gledališče poj-demo? — V opero, je vzkllknil ravnatelj. (Dalje prUiođnJit) .l*u Poiaiarai tt*wBkm T«l|a 10 Tinaritr. Siran 2. jmxj¥Mšmm namuu*, m IO april* i*i7. 82. št v. Uolno nopoved Amerike Watfaingtoa, 6. aprila. (Kor. ur.) Reuter. Wilsonova napoveđ vojn« Nemčiji se pričanja z dolgim uvodom o zakonitih predpisih glede ravnanja s podložniki sovraanih držav v slučaja vojne. Nota n&daljuje: Jaz, Woodrow \\ Isotv pred-sednik Zedinjenih držav ameriikih, naznanjam s tem, da obstoja med Zedinjenimi državami in cesarsko nemško vlado vojno stanje. Zlasti ukazujem vsem uradnikom in čast-nikom Zedinjenih držav, da čujsče in z veseljem izpolnjujeio svoje doižno-sti z ozirom na vojno stanje. Apeliram na vse ameriške državljane, da vzdržujejo v lojalni vdan^sti svoji đeželL, ki je od svoje ustanovitve posvećena temeljnim načelom svo-bcxle in pravičnosti, zakone te Ueže-Ie ter brez obotavijanja in složno podplrajo korake, ki jih bodo odredile oblasti, da se vojna uspesno konca in se doseže gotov, pravieen mir. Vsem podanikom sovražne države od 14- leta naprej nalagam dolžnost, da čuvajo mir napram Ze-dinjenim drzavam, da ne store no-benega zločina proti javni varnosti in da se striktno uklonijo odredbom predsednika. Dokler se bodo gibali v okviru zakona, bodo lahko nemo-teno opravljali svoj posel ter borno jemali nanie vsak obzir, ki ga smejo zahtevati vse miroljubne, zakonu zveste osebe, v kolikor ne bo treba omejitev v njih tastno varstvo in v ♦aretvo Zedinjenih držav. Nasproti takim podanikom 9ovraine dežele, ki se bodo gibali v okviru postave, nalagam vsem državljanom Zedinje-nih držav dolžnost, da ohranijo mir ter ravnaio z njimi z vso prijaznost-Ja kl se da združiti z lojalnostjo in zvestobo napram Zedinjenim dr-žavam. S tem razsflalam tele odredbe za Javno varnost: 1. Podaniki sovražne države ne sme;:o imeri v svoji pojesti nobenega strelskega orožja, orožja, municije, eksplozivnih snovi in materijala, ki se uporab-Ija pri sastavljanju eksplozivnih snovi; 2. ne smejo frneti v svoji po-sesti nobenih letal, brezžičnih apa-ratov in nikakih priprav za. sigraG-jiranje ter nobenega seznama Šifer; §. vse, kar se najde v nasprotju s te-mJ doiočbami pri podanika sovrsžne benega napada in nobene grožnje proti viacfi ali kongresu ali proti odrezani ali potitiki Zedinjenih držav ali proti premoženju os&b v vo-jaški, mornar:škl ali civilni službi Zedinjenih držav; 6. storfti ne smejo nobenega sovražne ga dejanja proti Zeđtnjenini državam, ne smejo take-ga dejanja podpirati ali dajati informacije v podporo ali ofunačenje so-vrafnflca; 7. ne smejo obiskati pre-povedaneg1* okoliša ražen s posebnim dovoljenjem, niti se ne smejo tem mnditj; 8. podaniki sovražne deŽele, katerih prostost se smatra npravičeno za nevarnost za javni mir alt za javno varnost Zed;rijenih držav, tiaj a!i odldejo v kraj, ki ga bo pređsedmk določil, ali j>a naj za-$mste Ze<5!r»jene države: 9. noben podanik sovražne države ne srne za-jmstftf Zeđirnerilh đržav brez d^vo-^enja; 10. noben podanik sovražrte ča iz Kaa&a: »Times« poročajo Wa5hingtona: Najkasneje poncem tedna bo vojna o f I -cijalno napnvedana. Franklfn Roosevelt, drža-rn! podtajnik adrn!ra?!tete, Izjavila oHcl- " lalno. da 5e v»e storjeno za takofsnje isodeJovan^e z Angllio bi Francoeko. Vojno stsmje ▼ Zedfnjjenth đrfcvalL N©w Yort 7. aprila, Takoi po glaaovanfn v zbornici reprezentan-tov fe razg1a5ff predsednfh \VH50n s po^e^nfm dekretom vojno stanje nad Zcdinjenimi državami. Kuba ki Nemčtfa. Havan«, 7. aprila, (Kor. orad.) Reuteriev senat Senat }e »oariai-io sprejel resolncijo, s cattro progUiavolnoita- ija mvi KftbQ t* V*miMA MOBILIZACUA V AMERDCL VV asUvtoo. 6. aprila- (Kor. arj Mobilizacija vojikt in brodovja ter novih pa-truljskih motornih čol-nov ob obali je bila odre-jena, Justični departement j« izdal zaporna povelja proti 65 Nomcem. Kakih 100 nemških ladij v razirih pri-staniščih je bilo zaplonlenih. WashingtOYi, 6. aprila. (Kor. ur.) Predsednik Wilson je objavil izjavo, v kateri sogrlsša z zakonsko predio-go. predloženo od vojne^a departe-menta senatu in reprezentantski zbornici. V izjavi pravi, da naj se spravi regularna vojska •n narodna garda z vpo-klicom mošt v a na vojno stanje ter naj se do voli prve^i i>ol rr^^-ja mof t a k o j, nahor er>e%9 n^-V>na trM pa po potrebi pozneje R?krutacija za regularno armado in narodno Kar-do bo prostovo.ina. Kar je bojnih sil preko tesra. se bo d^Mio z nabori nrož med 19. in 25. letom. Razne dr-Ž2'e bod^ dr»1e rro5t\-a y razmerju s st°\ilntn rrebfvalsr\ra. Tzjava se konca: Zakorrodaja ne ski!^a trajno re5iti vpra5anja voja-ške politike dežele. zlasti zato ne, kc }e v teh nemirnih časfh nemo-jrcče d^bfti jasen r>r3£ie<1 ;n najbolj-so r>ot za voialko organizacijo v mirnih časfh. Svet T3na, da bodo. ko bo končana evropska vojna, skie-njene pogodbe, kl bodo redile šte\il-na \7>ra5ania, ki so oči vi dno zahte-vala do setfaj oboro^enje, in da bo moeroce vzdržati svetovni mir s takim sode!cnranjem sil rred veHktml narocH, ka kor bo potrebno, da se nhrani vsemu sveta mir In svoboda, Če bodo stdenjene te pofifodbe za trajni mir. homo lah^o odločali o svojih vofa?Vih potreha-h ter homo lahko spravili svoje vojaske nripra-ve v sk!ad i jren!j>m za nravično^t in demokracijo onranizirsTietra sv^-ta. Sedanji zakonski nacrt je zato prilacroden fed^niemu notetfiju. nacrt pa ima tako oHiVo. da nam bo mo-eoče nadaljevati s to politiko, £e bo končana ta vojna. VVasfiHarton, 6. aprila. (Kor. nr.) Senator Lodvre ie pređi as al senatu zakon, ki p^x>^1a^ča vo^ne^a tajnika, da f?roči razpolo^^nve nus'ke in municijo moSt\"n notranje var5rv*»ne shižte v vsf^i državah fri teritorijfh. Arterf^V! vofn! izćatfcL Rotterdarn, 7. aprila, Ameriska vlada namerava podvojiti davek na vojne dobiĆke in potrojiti dohodnin-ski davek. Demokratična stranka kongresa namerava naložiti vojni davek posebno na bogataše. Dohod-kom nad 5 milijonov dolsrjev naj se naloži davek 50 da 75%. Wa5t!!nj?tO!!, 6. anrila. (Kor. ur.) Peuterjev biro javlja: Senat je sprejel prvo vojnokreditno predlo^o, s katero daje prezldentu nad 100 m i -lijonov dolarjevna razpolaga-nje po lastnem preudarku. Wilson ki netnšlci narod. Bern, 7. aprila, OCor. ur.) Fran- coski listi pravijo s^ede WflsoTove poslanice, da se Wf!son zek> moti, če misli, da mora delati razlfko m©d nem^ldm narodom in njegovo vlado. Vse nemško Časopis je. meŠčansko m socijahio - demokratično, se postavlja ororčeno proti NVilsonii ter se iz-javija soHd?.rično % dinastijo In Vlado. Washbigto«i 6. aprila. (Kor. ur.) Reuter: Justični departement je uka-zal aretovati kakih 65 Nemcev. V raznih pristan ih je zapjenjenih kakih sto nemških lađi}. Zaukazana js mobilizacija armade, brodovja in nove obrežne patrulje motornih čolnov. Poziv CarranzL Zeneva, 7. apnla. »Matin« po-roča, da hr>čejo Zedin^nc države se-dai pozvati predsednika Mehike, da pokaže svojo barvo in da naj nastopi proti nemSki propagandi v MehikL Amerflka kotifcreoca. Potierdam, 7. aprila. »Dai!y Te-fegraph« f>oroČa: JužnoameriSke države to le delorna pritrdile Wfl«»ono-vemu pređloeu. da naj se skliče kon-ferenca vseh cfrfav ameriškega ion-ttoeata. Za žlvthi v Amtrfkt Wa0hifigton, 6. aprila, (Kor. nr.) Reuter. Senat ie sprejd pređlog, kl pozivlja poijedelski departement, da na| skrbi za večje pridelovanle žlvil. Skupni ntstop amerttkni fan ntMlaft brođoTH. Rotterdam, 6. aprila. (Kor. nr.) »Dally Tel.€ poroča 4. t ni. H New Vorka, da Je mornartiki departement Franoorica. to tporoSo Je Mo Izdano po koolereod s francoekhn vel#-poslanikoa Jueserandom in aagift-Ikim ▼elepoeUnikom Spring Ricem. Waahtactonsld poroč#valec »New York Woridac porofin, da namerava vlada poslati svoje astopnike na prihodnjo konfferenoo entente hi da bo v tem odposlanetvn najbrže ludi polkovnik House. ZAPLCNJENC NEMSKE LADJC V amerikanskih vodah je bilo za-sidranih že od izbrrha svetovne vojne nad 100 nemških ladij, med njimj nekaj jako velikih. Amerikanska vlada jih je vse zaplenila in jih hoće s prisilno prodajo spraviti v last Zedinjenih držav. Amerikanska vlada, cia bo dala ladje ceniti in kar bo prodaja nesla nad cenjeno vrednost, da bo to dala po sklenjenem miru Nein.iji na razpolaganje oziroma bo to vra-ćtmala pri vojni odškodnini, na katero seveda sele upa. Nemške ladje bodo služile za prevoz vojaštva in živil v £vropo. Rotterdam, 7. aprila. Ameriskl inženirji so izjavili, da bo mogoće od posadk poškodovane stroje zaplenje-nih nemških ladij prav hitro popraviti. London, 6. aprila. (Kor. urad.) Reuter javlja iz Novega Jorka: Nemške ladje v Novem Jorku, »Bo-itonc, »Bal tim ore« in »N e w-London« so zaplenjene. Ta odredba bo najbrž izvršena v vseh pri-stanih, koder se nahajajo nemške ladje, katerih je 91. Tozadevno povelje državnega ftnančneg^a tajnika ne določa, kaj se z^odi s temi ladjami. VVashkicton, 7. aprila. (Kor. ur.) Reuter. Posadka nemške topničarke »Kormoran«, ki je bfla Internirana v pnstn^^čn Onan, se je branila izro-Č\t\ topničarko ameriikim oMastim ter jo Je nničiJa, Dva podčasrnika in 6 momarjev Je bilo ubitih, 20 čast-nikov, 12 podčastnikov m 321 mor-naiiev vjetih. K teme pripominja Wofffov ora<3: Ore tu za niski pamik »RJe-san«, H pa Je začetkom vojne vjefa »Pmdert« ter so ga v Cin^rtavu fzpre-ment?! v nemško potnofno križarko s tem, da *> rrm đaH moštvo fn tc-pove prejinje nemške topničarke ^Kormoran«. LađJa je hfla kmalu na-to kot nefnška nomožna križarka »Kormoran« postarvijena v shifbo. Skupno defo Amerike ht entente. Berottrt, 7t. aprila. »Lokalartzei-ger« poroča ii Rorterdama: Olasom porečila »Momfnroost« iz Washing-tora, so bili storjon* koraki za čim uspeinejše skupno delo Amerike z entento ter se je ustanovil amerifko-francoeko - angleški otlsek, ki bo đoJočfl udeiežbo Amerike na vojni ter zborova! najbrže v Washingto-nu, da ae prihrani Čas fn preprečiio napake. Amerika bo lahko posvetila v»e svoje sile vojni in date zavezni-kom na razpolasro svojo financijalno nomoč, da bo tako važen faktor pri končanju vojne. Za*o je treba prav ozkih stikov med Amerfko in entento ter se je treba ogrniti vsem formal-nostfm. Cianf američke vlade in šef voja?5ke službe priznavajo odkrito, 6n nimaio nobenih izku^em* v rnoder-nem vojskovanjn in bodo izrabili dra^o kiipljetie Izkušnje zaveznikov. AiR^rfka s© podvrie enteott Rotterdara, 7. aprila. V Wa-Ihfnrtofiu se delajo priprave za ustanovi tev angleško - franeosko - ameriške komisije, kl naj se bavi izključ-no z voja^Tkimi fn flnanciiainimi za-devanri. Komisija bo zborovala v Washfnfirtr>nti fn imela namen, da vodi skupne vojne zadeve. Ameriške oMasti se baje popolnoma podrefajo odredham eitente ter ji prepuščajo vodstvo vojne. Ttaffla hrepen! po am©rf?kf?i dolarPi. Curih, 6. aprila. (Kor. urad.) Rimske uradne notacije italiianskejja denarnega kurza se zboljšujejo sko-koma. ItaHjanski listi ciajeio prednost finančni pomoći Amerike pred napovec-ano drupo pomočio, katero sprojemajo skeptično. »Tdea Nazio-^^Te« po!"*3ra na^ram Ameriki, ko-lij«> krvi je že dala Italija za vojno in kako pravico ima zbog tojfa do denarja bogatih zaveznikov. ASoumiovA poslanica AMERISKEMU NARODU. Loodon, 6. aprila. (Kor. urad.) Asquith je izdal to-U poelanico ame-riScemn narodu: Nikograr ni mad nami, kt bi sedaj ne dfhal boli svobodno, ko ve. da se bo vsled nastopa predsednika in kongresa Zedinjenih držav borilo vse antfeško srovoreče pleme v tovari-štvu rarno ob raml v najpomembnej-lem boju zgodo vine. Oovor pred-sednflea bo žlvel v analah srovomi-štva kot znamenita fai plemenita obrazložltev vzrokov in ciljev vell-ke^a narodnepra sklepa. Narod Zedinjenih držav Je bfl i ^^fl^^h^E^^. ^Bri^^Btf^tf flh^b^K^^^fl ^^^^d^^^^^^^^i^^^^^^b ^^^^^k iMlva priMHm k bo*. ld ga ▼ obeh ahičaiih mi nismo Iskali. Spaznai je. da Je preoctala le tebira med mirom s poniranjem in vo|oo s ćastjo. Sred* nje pod ni Mio, kar oborođena n*-vtralnost ne daje. kakor je predsednik prepričevalno naglaiaJ, nikakrš-nega sigurnega in znosoega staliića, Izcivanje je bilo v obeh slučajih raz-lično, vendar tako, da se nobeden iz-med obeh narodov ni mogel braniti odgovora, če ni hotel izgubiti spošto-vanja do same ga sebe in če ni hotel zagrešiti izdajstva napram svetim dolžnostim svobodnih narodov, da vzdrže in branijo svobodo in človeč-nost Nikdar ni nikdo z večjo natanč-nostjo in višjim poletom misli in jezika označil temeljnih vprasanj, za ka-tera gre,kakorpredsednikovaadresa. Pokazal je, da je sedanja nemška vojna proti vsem narodom, ua vodilna rnisel za vezni); ov, na katerih stran kliče svoj2 sodržavljane, ni maščevalnost, mar već zaščita onih človeških pravic, ki so skupni interes In naravna vez vse rodbine civiliziranih družb. Tej veliki nalogi posve-ča sedaj ameriški narod svoje življenje in blago, kakor smo to mi že sto-rili, v zavesti, da se pokorava in da sledi glasu, ki se pcjavlja le redkoke-daj v zgođovini. če se pa pojavi, zve-ni v ušesih družbe svobodnih ljudi kakor neizprosno povelje. Predsednik naroča svojim sodr-žavljanom najširŠe sodelovanje pri posvetovanjih z zavezniki ter obljub-Ija vso mogočo uspešno pomoČ Amerike. Mi na tej strani Atlanskega oceana pripoznavamo pomen tega okli-ca ter pozdravljamo obljubo z globo-ko simpatijo in hvaležnostjo; nikdar pa se nismo osmelili predpisavati bratom ene krvi v Zedinjenih drža-vah niti jim namignitl. katero pot naj krenejo. V srcu smo pričakovali čas, ko bi se njih sila združila z našo silo v boju, v katerem soglašajo naše naj-plemenitejše težnje, naši skupni instinkti in naie tradicije. Ta dan je sedaj napočil in mi mislimo, da njega solnee ne bo zatonilo, predno se obe veliki angleško govoreći demokraciji ne bosta mogli radovati kot brata v delu in brata v boju nad triumfom svobode in pravice. Llovd George o Amerikl. London, 6. aprila. (Kor. urad.) V imenu vojnega odseka je nagovo-ril Lloyd Oeorge zastopnike ameri-škega časopisla tako-le: Amerika je sedaj naenkrat velesila prve vrste, kakor do sedaj ni bi* ia nikdar. čakala }e, da je našla vz-rok, vreden svoje tradicije. Ameriški narod je čakal tako dolgo, da se je prepriča!, da boj ne bo nizkotna borba za moč in posest, marveč nesebi-čen boj proti uaklepom proti človeC-nosti in pravu. Ko se je o tem prepričala, je stopila velika republika zapada v boj in stoji sedaj bok ob boku z evropskimi demokracijami, ld se polne ran, krvaveče po trilet-nem boju še bore proti najkrutejšermi sovrainiku, ki je kdaj ogrožal svobodo sveta. Navdušujoče besede plemenite-ga predsednika razsvetljujejo hori-cont ter kažejo jasnejše, kakor kdaj, cilj, ki ga hoćemo doseći. Tri stvari so, kl so pomembne za zgodovlno le križarske vojne. Prva je, da mora lmetl svet sigurnost za demokracijo. Druga, da obstoj av-tokratične vlade ogroža mir in svobodo, avtokratična vlada, ki je oprta ob organizirano moč, katera podpira le njeno voljo in ne volje ljudstva. Krona njegovih iz-vajanj pa je tretja trditev predsednl-ka, daje mogoče vzdržati trdno rv-ezo za mir samo, česo udeleženi demokratični narodi. Te besede so izraa zaupanja, ki vzdržuje tuđi naš narod pri strašnih žrtvah, ki smo jih prine-sli in jih še prinašamo. Tuđi naš narod veruje, da more edinost in mir čoveštva sloneti le na demokraciji in na pravičan onih, ki imajo, podrejeni gosposki, glas v lastni vladi, na spo-štovanju pravic in svobode narodov, velikih in majhnih in na splošnem gospodstvu javnega prava. Neizpros-ni sovražni vseh teh pogojev je pruska vojaška avtokracija, Namšk! sociialni demokrate In volna z Zadlnletilmi državamL Berollnski »Vorvarts« pi5«* 2 vstopom Amerike v vojno proti nam ie naraslo števflo naših sovralnikov ter se jira je ntrdlla moralična hrbte-nica. Socijalna demokracija Je to v naprej povedala in zato v državnem zboru odklonlla vsako soodgovor-nost za gotove sklepe. Zdaj ne gre za raspravljanje o tem, kar je bilo, ne^o za to, da, se določljo dejstvom odgo-varjaloče smeri bodoče politike. Vro-čekrvno smo se prepirali, alt na* so-vražnfkom, kadar bodo premaoranf, vzamemo to in ono. Socijalna demo- vsakl aneksiji — na pođlagi »emlje-pisnih in statističnih dejstev, ter je vojno smatrala za čin samoohranit-rew Drugi so se ogrevali za breziner-na aavojevanja, tretji so sodili, da je omahovanje med »da« ali »ne« viSek državniike modrostl Ali bi že ne bil čas, da se ta prepir pokoplje? ... Za svobodo na morju se vendar ne borimo za šalo, nego ker potrebujemo dovoza od drugod. Vojna z AngleSko je največ vojna za svobodno pot v Ameriko. Kaj bi nam pomagalo, tuđi če bi vlomili hišna vrata, če bi potem vendarle ne mogli odpreti stanovanj-skih vrat? Če sklenemo mir, moramo skleniti mir tuđi z Ameriko, ker rabimo njene surovine, da obnovimo svoje narodno gospodarstvo. Odda-Ijenost je slaba stran Amerike, a tuđi njena gospodarska moč in ta moč se zna pokazati pri bodočih mirovnih Dojra.lanjih. Dobre trgovinske pogodbe so pa tako velik vojni cilj, da za-osta;ajo za "»im vsi drugi. Pogajalec, ki hi r?~ - -:nesel z mirovne konfe-rence l- oridobljeno deželo, ne na tud sti, začeti zopet urejen svetovni ■•.. »vinski promet, bi zaslu-žil, da se ga kamenjuje. Iz tega Izha-ia, da svetovnega položaja, ki ga je ustvarila vojna napoved Amerike, ne smemo smatrati samo za vojaški po-loža?. Vojna ni samo vojaška, ne^ro tuđi moralična, politična in pred vsem gospodarska zadeva. Kdor proračuna možnosti samo po vojnih zemlievidih, številu in oboroŽenju af-madnih zborov, zmožnosti vodstva !n dn?gih takfh faktorjih, ta račtma v ćelo napačno, četudi ima v kateH stvari prav. _________ flmerika in flvstrija. PREKINJENJE DIPLOMATlCNTH STIKOV MED AVSTRO - OGRSKO IN AMERIKO. Dunaj, 7. aprila. Naša vlada je pretrgala diploma-tične zveze z Zedi njenim! državami ameriškimL Kakor porocano, Je dobil naš veleposlanik v Washingtonn naročl-lo, da v slučaju, da amerišlei kongres sklene vojno stanje t Nemčijo, noti-ncira vladi Zedlnjenfh driav amerk Skih v irnemi c, in kr. vlade pr»trg* nje diplomatičnih stikov* Ker j« sto^ ril ameriški kongres vojrri sklep, Sp zahteval naš veleposlanik v Waw shirurtonu svoje listine. Istočasnd so bile izročene takajsnlm zas t opn ikom ZedinJenifc držav od naše vlado |i^ stin e. Prva posledfca prekhiJ«Tjs ^ plomaticnhi stikov bo ta, da bo Anafih rika, ki je do sedaj za.stopala r več sovražnih drzarv'ah naše inteftao, t0 zastopsrvo odložila. r,?- Berottn. 7. asprflft. (Kov. itrdtl? Prekinjenje dtplomatiČrrfh sttkov Av^ stro - Cterske z ZedSnJenlnu država-tni je nažlo tw splošno toplo primanje, kot nov doka« odločne brezpo-^ojne zavezniške zvestobe fn kot fe-raz ozke solidarnosti. Visoko se cent ta korak ter se v političnih krogih zlasti na^la^a, da je Dredsednfk Wft^ son storil vse, ću b* donavsko n»* narhffo odcepi? od Nemčfje. Duna], 8. aprila. AmerfSlčl rde-t poslanik na Drmaju, Penileid, )t vfi«»* raj z Dunaja odpotoval ■■ IM pl!83 m\lM ffil. KodanJ, 4 aprtla. (Kor, urad $ »Berlingske Tldende« piše pod na-^ slovom »Grofa Czernina misli o mfc fu«: Zopet so bile centralne države^ katerim se Je zdelo primemo na po^i zornost vzbujafoč način Izraziti svojo voljo za rnir. Ruska revolucija je to provzročfla. Temu se pridružuje da govori revolucijska vlada man| glasno o ravojevalnih ciU&X kako^ carjeva vlada. Ona govori manj 6 Carigradu in o zopetnem zavojevanjii od centralnih držav zavojevanih de-lov deželc. Tudl vidijo vodilni'krogl na Dunaju v revoluciji zmanjšanje nevarnosti ruske hegemonije na Balkanu. »Polrtikert* piBe: Nemška in av* stro - ogrska vlada sta si na jasnetfl o tem. da tvorfjo dogodki v Rusiji iz* hodiSge za novo mirovno akcijo. V svojem zadnjem govoru Je Betij* mann - Hoflw.eg naglašaJ, da NemČS ja nima večje želje, kakor da se razvij© iz Rusije mogočna zaščita miru. PrthodnJI dan je porabil grof Czernin priliko, da je tuđ! izrazil Želje za mir in sicer v mnogo bolj jasni in določnt oblikl, kakor nemškl državni kanc-Jer. Czerninove besede so bile Izjava, da monarhija nadalje vzdržnje decemhrskf predlois:. Kakor prinomi-nja »Vorwfrts«, se .te pred štirim* "meseci razbila mirovna akcija, rrrr* tem pa so so razrhere izpremeni*1rt Nova Rusfia fe nastonHa ter je da*-mirovTifrn tc%rti*m večfo moč. Amsterd^msVf »Hard^!sM?id-prari, da so razgovor z grofom 82. Stev. .KLOfMdO NAULTtT, đnc 10. aprila 1§17. Stran 3, nega kanclerja in fzjave Radoslavo- f ya pred vsem namcnjeni Rusiji. Zđi se, da nišo našle te izjave v Rusiji jnnogo zaupanja, skeptika pa ni umestna. *Nieuwe Rotterd. Coar.« pravi o teh izjavah: Trenutek za ob-novitev decembrskega predloga je ugoden. Efekt pri sovražnikih seveda jii siguren, ker so zapadne države solidarne in je Rusija od njih financi-Jalno odvisna. Neresnične vesti o separatnem miru Đolgarske. Sofija, 8. aprila. (Kor. ur.) Bol-Rarska brzojavna agentura poroča: Nasproti poročUom francoskega Ča-sopisja v Svici glede pogajanj med Boćarsko in entento za dosego se-paratnega mini, izjavlja časopisno vodstvo, da se take izmišljotine po-javljajo perijodično vsakikrat po vsakem več ali manj važnem dogod-ku. Bolgarska se ne žel! lociti od svojih zaveznikov niti od katerega člana zveze. Glede ruske revolucije se je Bolgarska postavila na isto I stališČe, kakor ostale centralne države. — zadosten dokaz solidarnosti. Take vesti kažejo le slnbotnost entente, ki ne zaupa sili svojih ar-inać ter skuša zato razdvojiti sc-vražnike. Za mir y Pariza, Curih, 7. aprila. »Tagesanzeiger* poroča o novih velikih demonstracl-jah proti vojni v Parizu. Kakih 6000 oseb se je udeležilo deTnonstracij ter prepevalo revolucijonarne pesmi. Prišlo je do spopadov. Vojni cilji nove Rušile. Petrograd, S. marea. (Kor. ur.) Miljukov s^-je v razgovoru s časni-karji izjavi! o Wilsonovem govoru glede mednarodnih vojnih ciljev: Rnska demokracija se more popol-TioiTia priključiti \Vilsonovim izja-vam, ki povsem odgovarjajo izja-.vam e\Topskih državnikov. Le načela o miru brez zrnate Rusija ne more priznati. Le zmaga nad Nem-čijo, ki ćelo v svojih mirovnih že-Ijah zahteva hegemorijo med narodi, omogoči uresničenje W*lsonovih stremljeni Kar se ffče konkretnih Wilsono-vjh mirovnih ciljev, kakor csvobo-ditev narodov, zlasti Poljakov in pravica narodov na dohod k proste-mu odprtemu monu, pondarja Miljn-kov, da stremijo aliiranci za tem. da dosežejo temeljne pogoje VVHsrmo-vega programa. Ti so: odklonitev osvajalnih ciljev, preureditev ev-ropskega zemijeviđa zlasti na jugo-vzhodu Evrope tako, da bodo dani vsi pogojf trajnega miru in bo izlo-Čeno vse. kar bi moglo povzročiti nove konflikte. Lahko se K>rej govori o »miru brez aneksija pod pogo-gem, da pomenja aneksija toliko ka-kor uzurpacija, Brez te neobhodne korekture potnenia geslo nemške socijalne demokracije »mir brez aneksi j«« rer. ki odgovarja nemŠkim in-'teresom in ki bi bil skVanjen na pođ-lagri statusa quo ante. CHede vprašanja morskih ožln ne more biti nobenih diferenc. Ne-vtralizacija bi Rusijo prisilila, da bi jieprestano skrbela za utrditev svojega Črnomorskega obrežia fn vzdr-ževala močno vojno hrodovje. Rusija raje odpre svoja crnomorska pri-stanišča vojnim Ia<3Jam ostalih držav, kakor pa da bi pustila morske ožine pod varstvom pronadajočega tur-škesra gospodstva. Ako je postala ta razrešitev zaenkrat nemogoča, se je »godilo to le vsled teriti pod nisko oblast. Zadnji dogodki so jasno 6ch kazali, da ne gre pustiti armenski narod pod turskim jarmom. S Vsi ti problemi, o katerih afl-iranci že dolgo raznravljajo, ne le da * ne nasprotujejo Wilsonovemu programu, temveč tvorijo njegra neob-r.odni nadaljni razvoj r>ri dejanskl vreditvi odnošajev med Orijeutom in £vropa t MONAKIflSnĆNE IN REPUBU-KAfCSTE STRCJC NA RV8KML Amsterdam, 8. aprila. (Kor. ur.) Petrogradski dopisnik londonske ^Times« poroča: Agitacija za ta-kojšno uvedbo fepublike stopa sedaj najbolj v ospredje. Toda še vedno se Stevilni elementi ne mo-rejo sprijaznJii z odstranitvijo monarhije. Zelo velik del pre-bivalstva je za konstitu-cijonaino monarhijo. Sem spadajo mno^i kozaki. Izven Petro-grada je većina vojakov prepričanih, da Rusija brez monarhične oblike ne more obstojati. Delavski in vojaški odsek je storil mnojjo dobre-ga, pa tuđi izredno mnogo hudega. Organizacija, ki jo je ustvaril, je omogočila vladi omejiti prve strasti obordžene druhali, toda odsek je razŠirjal duha upora med četami izven Petro^rada in je bil odcrovoren za ekscese v Kronstatu in Hclsing-forsn. S tem. da je cznanjeval teorijo, da je provizorično vlada ubogati le toliko, koiikor odgovarja njeno postopanje sklepom deiavskega od-seka, je izredno otcžkočil nalogo nove vlade. V odseku so bili gospo-clarji najbolj ekstremni elementi. S e-d a j i z v r š u j e j o zakonodaj-no, oziroma eksekutivno oblast korporacije, namreč provizoriena vlada, izvrševalni odbor dume in zastopniŠtvo delavcev in vojakov. Jzvzemši to zastopniŠtvo vsi lojalno podpirajo novi režim. Odbor delavskih in vojaških de-legatov je sklenil pred tednom pod pretvezo, da se boji protirevolucije, aretirati vse elane dumi-nega izvrševalnega odbora in provizorične vlade. Preobrjasenska garda, ki se je naha-jala pred tavri*5ko palačo, pa je ta nacrt preprečila. Ravnotako se je ponesrečil namen delavskega odbora, spraviti c a r j a v P e t r o-Pavlovo trdnjavo. Kozaki v Petrogrndu m v okolici so sprejeli v četrtek resolucijo, ki poudarja. da ne so^lašaio z agrarno - političnimi cilji delavskega in vojaskega odbora. Kozaki se hočejo protiviti vsakemu na-silnemu rešenju agrarnega problema. Toda ne glede na kozake, bo vlada porabfla ves svoj vpliv, da zatre tište, ki podpirajo tajno silo reakcije. Petrograd, 7. aprila. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna y agentura. Včeraj je prisDela v dumo" demitacija aktivne armade. ki je po posredovanju r>os!anca Sidlovskega izrocila iz-vrševalnemu odseku dume resoluci-jo. sklenjeno na zborovraTiju prve armade. Resolucija pravi med drugim: Mi smo globoko užaloščeni, da vojaški odbor in odbor delavskih in voja-ških de^egatov raztezata s^'tjje skle-pe tuđi na naso armadovja in sebastopolske jrarnizije, da je treba pomisliti, da bodo čez mesec dni pri-Čele velike bitke in da se bo potem na Ruskem začelo novo svobodno življenje, ali pa bo Nemčija Rusijo uničila. Stolerno medsebojno neza-upanje. ki je dosedaj preprečevalo, da bi šli častniki in vojaki roko v rokš, mora izginitL Predsednik dnme Rodzijanko je nato ogovoril vojake: Glavni cilj ru-skega naroda mora biti zrnaga nad sovražniki. V to svrho se moramo vsi okleniti provizorične vlade ter ji pomagati v slavo domovine. N e smemo zapreti oči pred dalekosežnostjo našega znatnega neuspeha ob S t o h o d u. Ta neuspeh naj bo marveč prvo svarilo tištim, ki no-čejo postaviti svojih osebnih intere-sov na stran. Državljani, vsi na de-lo! Pustite vse prepire. domovina je v nevarnosti! Kongres k on štitu clionalnih dernokratov. Peirofcrad« 8. aprila. (Kor. ur.) Panes se otvori redni kongres kon-stitucijonalnih demokratov. Na dnev-nem redu je: 1. revizija strankarske-ga programa glede po^itičnega režima v Rusiji; 2. ustavodajni zbor; 3. stališče stranke napram vojni; 4. agrarno vprašmje. Provizorična vlada je odredila imenovanje posebne komisije, da izdela volilni red za bo-doci ustavodajni zbor. Komisija bo sestavljena iz specijalistov politicne-ga prava, zastopnikov statistične znanosti in drugih strokovnjakov iz glavnih ruskih strank. Petrograd, 8. aprila. (Kor. ur.) Petrograćska brzojavna agentura. Drujri dan kongresa stranke narodne svobode ali konstitucijonainih demo-Kritnv ^kpdetrvv) ie Hl n »svečen vn^ričoe vUđe z zaBtopniki delav-stva. m i ujrflTa. Vesti o ■erediL na Ritsken. »Berlmer Tageblatt« javlja preko Ženeve: "Kerenjski se je izjavi!, da je vprašanje dezertacij iz armade jako resno. Mnogi vojaki zapuščajo fronto. Kakor javlja »Lokalanzei-ger«, je tuđi vojni minister Gučkov poudarfl, da bo treba oštrih korakov proti onim vojakom, ki so zapeljani. Samovoljno zapuščanje fronte da^ mora prenehati. »Temps« pričakuje, da poraz ob Stohodu ne bo imel res-nejših posledic. Preko Karlsruhe porocajo: >^Ber-ner Tageblatt« javlja, da se vrše v Mongoliji hudi boji med vojaštvom in kmeti. Garnizije v Irkutsku, Baj-kalu in Tomsku da so ostale carju zveste. Razdrle so brzojavne zveze s Petrogradom ter pretrgale na več krajih sibirske železnice. Moštvo neke križarke v Madivostoku se je uprlo ter ladjo razstrelilo. Japonske ladje stražijo pristanišče. Preko Zeneve porocajo: Telesni polk bivšega carja ni hotel priseči zvestobe socijalističnernu delavske-mu odboru. Iz Stockholma javi ja jo, da je do-bil petrogradski delavski in vojaški odbor peročila, ki pravijo, da je mo-goče, da bodo posamezni poveljniki dvignili orožje proti izvojevanim svoboščinam in zagnali vojake k hratomornenr.i notu proti lastnemu narodu. V glavnem stanu da obstoja pravcata zarota proti provizorični vladi. Delavski odbor smatra imenovanje generala Aieksejeva, katere-mu vojaki ne zaupajo, le za provizorično in zahteva odstranitev generala Lešetickejra, na katere^ra mesto naj se imenuje general Gurko. Berlinske vesti porocajo, da je Sveti sinod proti novemu režimu. Škofie da so izjavili, da ne priznajo provizorične vlade. Kmečke reforme na RuskenL Kodani, 6. aprila, (Kor. ur.) Tz Petrograda porocajo: Vlada je ustanovila odbor, ki naj pripravi in izvrši kmečke reforme. Socijalistično glasilo predlaga, da naj vsa zemlji-šča postane jo državna 1 a s t. O tem predlogu naj odloči ustavodajni zbor. Dogodki na mojru. Dunaj, 9. aprila. (Kor. urad.) Uradno so poroča: EHie 8. aprila zjutraf so metala sovražna letala bombe na Bar-kovljfe in Sesfian. Nobene škode. Kmalu nato je napadlo več naših le-tal sovražna taborišča barak v Ver-meilanu ter jih uspešno ob!ož!1o z bombami. Letala so se vrnifa >sa v dohrem stanju ražen eno, ksiero po-srešamo. Brodovno pove!jn!Štvo. Kakor izvemo z merodaine^a mesta, sta bila v hidroolanu, ki sa pogreamo od 8. aprHa sem. e^ofetni prosiovofjec eicktrotehnik Rych-man \n enoletn? prostovol.jec štibni elekt-oieinJk We!n!ia!«ser. Berolin, 9. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: NaSa torpedovka »G 88« |e Mla v noči na 8. apn? pred *landrsko oba!o od sovrs'?"^^ roff*norskejr^ čolna s torpedu ?m strelcm poton-liena. Posadko je b?1o n^goče večjl del resiti. Šef admiral, štnba mornarice. ITALTJANSKA LINIJSKA LAD.IA »CONTE Dl CAVOUR« POTOPLJENA. Bern, 7. aprila. Glasom brzojavke bernskega »Tag-b 1 a 11 a« se je italijanska linijska ladja »Conte di Cavour« (22.500 ton) potopila. Linijska ladja »Conte di Cavour« je bila zgrajena leta 1911., dol-ga je b'la 175 m. široka 28 m in je sezala ^*7 m pod mcirsko gTadino. Obsegala \z 22.^^0 ton, stroji so imeli 30.000 konjskih sil, da je vozila Iad.fa s hitrostjo 22 morskih milj. Po-sacika je štela lorso mož. Oboro/ena pa je bila ladja s 13 topovi kalibra 305 cm, 20 topovi kalibra 12 cm in 18 tipovi kalibra 7'6 cm. POTOPLJENE LADJE. Berolifi, 9. aprila, (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V Sredozemskem merju ie bilo 11 parnikov in 13 jadrnic z 38224 tr>-nami potopljenih. Sef admiral, štaba mornarnice. Perpignaii, 8. aprila. (Kor. urad.) Agence Havas. Nemški podmorski čoln ie torpediral neki ameriški par-nik 20 mili od Banvuls sur Mer. Bar-ka iz pristanišča Vendres je takoj odp!ula tia, parnik pa je bil že izginil y valovUi. London, 5. aprila. (Kor. urad.) AđHrfraiiteta poroča: Iskalcc iwfR starega tipa je zađel ob mino in se. potopfl; 24 mož posadke pogresamo. .Bern, 7. aprila, (Kor. urad.) Pariška izdaja »Daily Maila« prijavlja vest, dajebilvSredozemskem morju potopljen ameriški parnik »Missourian« (7914 ton). Christianlia, 7. aprila. (Kor. ur.) »Verdensgang« poroča iz Londona: Torpediranja zadnjih tednov so po« kazala, da traja resni položaj, ker so ostale izgube na isti visini. Christianija, 7. aprila. (Kor. ur.) Danes zvecer je bilo priglašenih 7 norveških parnikov, da so bili potopljeni. Glasom »Sjoiartstidende« je bilo od 24. do 31. marca potopljenih 19 ladij s skupaj 22.470 tonami in zadnji teden 18 norveških ladij s 23.861 tonami. Milan, 7. aprila. Iz Aten poroča-jo, da so do sedaj potopili nemški podmorski čolni ^5 grških parnikov s skupaj 1S0.000 tonami. Brazilski parnik »Parana« (44'M ton) je bil potopljen, 13 inož potresalo. — Dva'danska parnika s prc-mogom sta se v Severnem morju potopila. Uničen franeoski podmorski čoln. Berolin, 6. aprila. »Lokalanzei-ger« poroča iz 2eneve: Naknadno poroča pariški »Temps«, da je me-seca decembra 1915 neki avstro-ogrski torpedni lovec v Jadran-skem moriu zavozfl v franeoski podmorski čoln ^Monge- ter ga potopil. Potopljena angleška pomožna kr i žarka. London, 8. aprila. (Kor. urad.) Reuter. Admiraliteta razglaša: V nemškem časopisju dne 1. aprila se trdi, da je bila neka angleška pomožna križarka, 8000 ton, meseca marca potopljena od nemškega pod-m^^fskega čolna. Nobena angleška pomožna križarka ni bila ta mesec potopljena od kakega nemškega pod-morskega čolna. Nemška trditev je, kakor navadno, gladko izmišljena. Kakor se poroča Wolffovemu uradu z merodajne strani, je šio pri potopirvi onega 8000 tonskega parnika brez dvoma za angleško p-o-možno križarko. Podmorski čoln je popolnoma dolocno konstatira], da je bilo na ladji več topov ter se je vozila pod vojno zastavo. Posadka, kakih 200 mož. je bila uniformirana z mođrimi hlačami in belimi srajca-mi. Spustili so v rnone 13 rešilnih čolnov. Vse se je vršilo, kakor na vojni teđji. na povelje z mostiča ter v redu kakor vežbanje. Laži o nemški oklopni križark? »Bađen«. Berclin, 8. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Lyonsko brezžično poročilo z dne 1. aprila in pat em porocilo Agence Ha vas pravi, da je prišlo na nemški oklopni kri-žarki »Baden« zaradi težkoč v prehrani do upora in da je bilo 100 mož te ladie zaprtih v mofnariški vojas-nici. če ne gre za prvi april franco-skega brezžicne^ra urada. gre za zelo rteekretno laž. Na ćeli stvari ni ene resnične besede. nasnrotno je prehrana in disciplina na tej ladji povsem normalna. Strzh pred podntorsko voino na Ani?leskein vedno večjH. Amsterdam, 9. aprila. (Kor. ur.) O pooštreni podmorski vojni prinaša Pal Hal Oazette z dne 29. marca članek, ki pravi: Pregled tedenskih izgub potom podmorskih čolnov kaže bistveno in strašno odpadanje prostora na našTh ladjah. K temu se prfdnižu.icio še izgnbe na nevtralnih ladiah. V resnici je podmorska vojna tako uspešna, da pomeni, ako bo še dosti časa trajala, najgroznejšo ne-varnost, ako se ne ukrenejo z naše strani protiodredbe v naivečjem ob-segu in z največjo eneržijo in pre-Dričani smo trdno, da m^ra biti dc-žeb najpopolnejše obveščena o vscj velikosti nevarnosti, ki nam grozi. Naročita Cunardove proge. HaaK, 7. aprila. Glasom Reuter-ieveicra poročila je naročila Cupar-dova prc?a pri anieriškth Iadjedelni-cah 114 tovomih parnikov od 8000 do !7.o§o ton za skupno ceno 120 milijonov dolarjev. Grika pred odiočifvijo. Kodani, 7. aprila. (Kor. urad.) »Berlingske Tidende« prinaša članek s strani, ki pozna mnenje vodilnih an-gleških krogov. Clanek pravi: Po dolgem molku prihaja uso-daGrškena dnevni red. Po padcu najtrdnejše opore kralja Kon-stantina, carja, ne more kralj več nadaljevati svoje politike, ker ima v Angliji in Franeoski neizprosna so-vražnika. Še bolj nujen, kakor s strani Nemčije proti Belgiji, je nastop entente proti Grški. ker je grška vojska pod vodstvom, ki je Nemčiji prijazno, resna nevarnost za solunsko vojska Važno le tikti. da JJlška ni ntodr visna v normalnem smislu ter imajo Ancljja, Francofika in Rusija nekako nadzorovalno in garancijsko pravico za konstitucijonalno kraljevino, ne pa za gotovega kralja ali za gotovo dinastijo. Solunska vojska se je izkaza-la s privoljenjem -ustavne vlade. Kralj je pa preiomil ustavo. Bližnja bodoenost bo pokazala kaj se v tem trenutku vrši v Londonu med Angli-. jo in Venizelosom. Grški protest proti Uaiijanskemu prodiranju v Epiru. Bern, 7. aprila. Lvonski listi porocajo iz Aten, da je izročila grška vlada italijanskemu poslaniku grofu Bcsdari protest proti prodiranju ita-lijanskih čet v Epiru in v glavnem proti nadomestilu grške zastave na fortu Argvrokastron z albansko zastavo. Oheiiem je izrocila gTška vlada protest prebivalstva in epirskih jjoslancev. Pri firrasu sa je pri-cela huda bitka. Nemško poročilo nam naznanja, da se je pričela na fronti pri Arrasu, na desnem krilu znane nemške uini-kalne crte na zapadu h u d a b i t k a. Kakor je razvideti, se nahaja bitka sole v razvoju. Z napetostjo smemo pričakovati nadaljnih poročil z zapadne fronte. Zavzetie ruskega mcstisča pri Toboiu, zadnjega mostišča, katero so Rusi še imeli ob Stohodu, je prav posebne važnosti, ker so bili Rusi lan-sko jesen to mostišče prav posebno ojačili in izgradili. Raztezalo se je na levem bregii Stohoda v globini do treh kilometrov ter je tvorilo to mo-stiš£e močno ofenzivno postojanko za sunk proti železniškemu križišču Kovel. Zavzetie tega mostišča, katff-ro je smatrati za posebno nalogo, je bilo skrbno pripravljeno, a se ni dalo zaradi slabe^a vremena in po^lav izvršiti prej. V izdatni meri so Doma-gala tuđi letala. Dne 3. aprila ob 4. zjutraj se je pričela uničujoča artiljerijska priprava, ki je uničevala utrd-bena dela, jarke, zveze in zlasti pre-hode preko Stohoda. Kmalu po začetku obstreljevanja je bilo opaziti v ruskih vrstah zmedenost. Med po^ sadko mostišča je bilo poleg preiz^ kušenih čet tuđi mnogo novih čet, kj jih je artiljerijski ogenj popolnoma zmedel. Večinoma so streljale av-i stro - ogrske baterije srednjega kaln bra. Streljanje je trajalo pozno v jutro. Zaporni ogenj je popolnoma za-prl vse dohode do mostišča Tobol-Helenin. Infanterijski naskok so izvršili c. kr. strelci in Bavarci ter je prišlo na več točkah do Ijutega boja. Ruska artiljerija je streljala prav nesigurno ter nara prizadejala le malo izgub. Ko so bile prve crte zavzete, se je začela vsa ruska policija majati. Pone-kod se je sovražnik še upiral, vzhod-no od Helenina pa so bile naše čete prodrle do Stohoda in rudi na ruskem levem krilu so hitro napredovale. Zmeda med Rusi je bila zelo velika, vodstva nobenega. Pred revolucijo v Rusiji je bil tu poveljnik general rlverth. NEMŠKA LETALA NAD ANGLEŠKO OBALO. Berolin, 7. aprila. (Kor. ura'd.)' Wolffov urad poroča: Dne 5. t. m. po nočf je obložila nemška hidroplanska flotilja ladje, Iežeče v Downsih ter reflektorje irt utrdbe severozapadno od Ramsgatai izdatno in z dobrim uspehom z bom-banil. Šef admir. Štaba mornarice. London« 6. aprila. (Kor. urad.) Neko sovražno letalo je poletelo včeraj ob 3All. preko mest ob obali Kenta ter vrtrlo 8 bomb, većino na odprto polje. Škode pri Ijudeh ali na materijalu ni bilo. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 5. aprila. Makedonska fronta. Med Vardarjem in Dojran- •skim jezerom popoldne precej silen sovražni artiljerijski ogenj, ki se je zvečer stopnjeval do fcobnajočega ognja. Sovražnik ni izvršil nikake pehotne akcije. Na ostali fronti sla-botno artiljerijsko delovanje. — Romunska fronta. Slaboten artiljerijski ogenj na vzhodu od Tulče. 6. aprila. Makedonska fronta. V vzhodni polovici loka Crne in zapadno od Dojranskega jezera je bil sovražni artiljerijski egenj živahnejši. V ostalih odsekih fronte slabotno artiljerijsko delovanje. Pri vaši Kalonovu med Vardarjem in Doiranskim jezerom smo prisilili sovražno letalo, da se je spustilo na tla. — Romunska fronta. Vz,hodno od Tulče slaboten artiljerijski ogenj. TURSKO URADNO POROCILO. 6. aprila. Kavkaska f r o n- Stran 4. •SL.OVIL1M&K1 NAKUL>*. Ooe 10. april« 1*17. 82. Stev. vražnih izvidnib patrulj. — S I a a } •• ska fronta. Prj izvidnem napad«, Id smo ga izvršili južno od Oaze, so vplenile naše čete kakih 100 zaboiev municije, telefonskoga in dragega vojne^a materijala. — Na fronti naših v Romnniji se borečih čet Je vladalo živahno bojno delovanje. 7. aprila. Fronta ob Dl-J a 1 L Obsrreljevali smo z artiljerijo dolgo kolono angleških vozov in av-tomobilov ter razdejali en dei. — Kavkaska fronta. Boji v pred-pulju med izvidniki Sovražnik je imel izgube. — Gališka fronta. Od dveh eksplozij min v presledku en četrt are ni imela prva vsled paz-nosti naših Čet, ki so se pravočasno ■maknile, nobenega uspeha, druga, ki je napravila le malo škode, je raz-dejala nekaj kosov jarkov. Sovražni-ka, ki je hotel zasesti vdrtino, so naši oćdelki vrgli nazaj. Naš 62. poik, ki je bil ispostavljen temu napadu, je izpolnil svojo nalogo z največjo pre-vidnostjo in najveći im junaštvom. Na ostalih frontah nobenega pornenibiie-ga dogodka. — Ibu el Rešid, ki se v Hedžasu z največjo lojalnostjo bori na naši strani, je izvršil napad na vstaške Beduine, jLm vzel živila, ki so jih bili dobili od naših sovražni-kov ter jih uspešno zadržuje. RUSKO URADNO POROČTLO. 4. aprila. Perzijska fron-t a. Naše čete so Turke nadaije za-siedovale v smeri na lianikiru 5. aprila. Zapadna fronta. Po brezuspešnem boju, ki smo ga imeli 3. aprila za postojanko na levem bregu Stohoda v pokrajini Toboli - Gelenin, so se naše čete umaknile na desni breg te reke. Sovražnik je tu slabotno streljal. Glasom poročil poveljiiikov so imele naie čete, ki so to postojanko branile, težke izgube. Od dveh polkov pete strelske divizije je prišlo le r.e-kaj tucatov mož na desni brec: Stohoda. Oba poveljnika teh polkov sta bila ubita. Tretji polk te divizije se je umaknil, a izgubil polovico mo-štva. Od dveh polkov dragih dveh divizij je pribežalo le par sto mož. Dne 4. aprila ob 6. zvečer je pričel sovražnik z artiljerijo silno obstre-Ijevatl odsek Pjenkali - Czepele-Zvižin v smeri na Zločov ter je streljal na naso prvo čr*o in na vse zveze. Ob 7. zvečer je izvršil sovražnik silen napad na vas Czepele, ki pa smo ga z ognjem zavrnili. Kmilu nato je izvršil sovražnik še 5 napadov v smeri na to vas. Pri pe-tem napadu se mu je posrećilo vdre-ti v naše jarke, mi pa smo £a v pro-tinapadu takoj vrgli zopet ven. Pri šestem napadu se je sovražni pohoti posrećilo, vzeti del naših strelskih Jarkov pri vaši Czepele, drugi dan pa so naše čete nasprotnika zopet vrgle ven ter zopet poprlnoma za-sedle svojo prvo crto. — R o m u n-ska fronta. Obojestransko \z-viđno delovanje. Sovražna letala so bombardirala Tecuciu ter provzro-Čila nekaj izgrub. 5. aprila. Perzijska fronta. V smeri na Hanikin je zasedla naša korjenica pri zasledovanjti Tur-kov Kasr i Širin in HanikJn. B03 se vrši pri vaši Deko. severo - zapadno od Hanikina. s noslcdnjimi turškimi četaml ki branijo našim prehod preko reke Djale. Naše prednje čete so prodrle rz Hanikina v smeri na Ki-sirabad đa dobe stik z Anzleži. 6. aprila. Romunska fronta. V smeri na Bistrico je poskusil sovražnik po artiljerijski pripravi narasti naSo pozicijo med cesto Ja-kx>benl - Valeputna in železnfco, mi pa smo jra z ognjem pusk in strojnih puŠk vrgli naz-aj. Dne 4. arri!a je napade! sovražnik po močnem artilje-rlMkem ognju proti odseku naše poadc!}© med izlivom reke Rimnic in vasjo Krendženi dvakrat naše Jarke ftiino od vaši Goreači. vsakikrat pa smo gfa z offnjem pušk in artiljerije vrgU nazal. Frarjc^ski zrak>c*)!ovci so dvakrat obstreljevali sovražne bate-rite severno od vas i Garvan v Do-hrudži. Na ostali fronti obnjestran-skf oeenj In delovanje izviđnikov in lttaL 1TAUJANSKO URADNO POROČILO. 6. aprila, Delovanje artTTleriJ je bilo včeraf v nekaterih odsekih fronte žtvahnejše, V Lajjarinski dolini Je sovražna artftjerija obnovila obstre?je\rante Ate in Vfe'cante: od-jrovarjal! smo in naša artiljerija je z vidnim nspehom večkrat zadela ca-glianski kolodvor. Na Kra5U smo zadaje tk>č s trajnim osredotoč na pozori^čn operacij vladajo-5c slabo vreme. Dne 5. aprila popol-dne je rovražnik nri neki na5i izpo stavljeni postojanki na drtigem vrhu da hi sicer provzrod žrtve ali materijalno škoda Na Kras« je nap«M pretokJo noč ettei naiih malih i»vid-uih oddelkov ispostavljeno postojanko sovražnlka, katere poeadka je bfla deloma nbita, del oma vjeta, je 2asedel postojanko in se ntrdil v 8. aprila. Običajno detovanle oboje*transkih artiljerij. Naša je ob-streljevala uničevžilno vojaške naprave pri Mori v Lagarinski dolini. Tekom ponočnegra vzleta &o vrgll naši letalci približno eno tono eksplozivnih snovi na barake in skladišča pri Rihembergu in v Braniški dolini čeprav so ljuto streljale na nje so-vraine odbijalne baterije, so se ven« dar vrnili nepoškodovani. Davi je iz-vedla skupina sovražnih letal vpad na pokrajino pri Tržiču. Eno letalo je zadel ogenj naše artiljerije in je bilo pri Kaseljanu zbito na tla. Oba letal-ca sta bila ubi ta. FRAiNCOSKO URADNO POROCILO. 6. aprila popoldne. Na fronti od Somme do Oise je bil artiljerijski boj čez noč prečej živahen. Nemški napad, započet po hudem ob-j streljevanju na naše pozicije severno od pristave La Folie smo z zapornim ognjem gladko zadržali. Boji patralj ob visini 116 (severovzhodno od La Folie) in v okolici Beautora (zapadno od La Fera). Južno od Oise smo precej napredovali severno od Land-ricourta. Nobene izpremembe med Ailetto in A'sno. Na severozanadu od Reimsa smo izvršili protinapade 2 ročnimi granatami ter zopet zasedli kose strelskih jarkov. Na ostali fronti včasih artiljerijski openj. 6. aprila zvečer. Med Som-mo in Oiso in v pokrajini severno od Sofssonsa na raznih točkah artiljerijski boji brez delovanja pehote. Na severozanadu Reimsa smo v boju 2 ročnimi pranatami nadalje napredovali vzhodno od Sapic^ieula. Nemci so Reims moćno obstreljevali. V Ar-gonih nam je dal nenadni napad na sovražni jarek pri Fille Mortu ve5 vjetih. med njim? 3 častnfke. čez dan so razdeja'a na^a letala dva nemška privezna balona. 5. a p r i 1 a. O r i j e n s k a a r -mada. MoČno delovanje sovražne artilienie v od«eku RHnll - crna. So-vražnfk je zaman nosknSal napad z ročnimi jrranatami na italiianske čete v srr-erf na visino 10c0. Mi smo zavr-nfl! 5 nanadov na Crveno steno zapadno od Rfto!Ja. ENGLESKO URA OVO POROCn.O 6. aprila. Včeraj nadafjevani napadi severno od St. O^entina in v okolici Ronssova so nam dali zavoie-vati vas Lempire. Napredovali smo severovzhodno od vaši Noreuil. Nemfki protinapad smo zavrnili. Uspe.^ne sur>ke smo izvršili vzhodno od Arrasa in nasproti Wytchaetu. VČeraj ?n po noči na 5. t. m. so naša letala izvršila* več poletov na velike razdalje ter usneino obložila važne zveze, municij^ka sVladi^ča in leta!-ske hanerarje z bombami. Rus? in AnRteži v Mezopotamiji. Petrograd, 7. aprila. (Kor. urad.) Brzojavna agentura: Glasom brzojavke iz Teherana so ruske pred-^tr?že južno HanaHje in blizu Kisll-R obu ta stopile v stik z anjjle^ki-m i četami. CKIsTl - Robut leži 115 ki-lometrov severovzbodno Bagdada.) London, 7. aprila. (Kor. urad.) Ruski in anjfleSki sprednji oddeTVi so se 2. t. m. združn? na levem bresru Di-jale. Poroča se. da se Turki umikajo v smeri na Kirin. \z franeoske generalitete. Ženeva, 6. aprila. »Matin« poroča. da sta jrenerafa Oorraud in Mar-chand,katerlh zadnji je že popolnoma ozdravel, določena za važna povelj-niška mesta. — Pariško vojno sodl-šče je obsodilo kapitana Hsfeva zaradi sporazuma s sovražnikom na smrt. — »Echn de Pariš« poroča da so bili brigadirji Collas. Hollftnder. K!ein^ Vincent in Bavouzet odstavlje-ni if! premeščeni v rezervo. Francosko povračllo. Pariz, 6. aprila- Francoska vlada je predložila zbornici zakonski ^nacrt, da sme vlada likvidirati pose-stva sovra-žnih podanikov kot povraćalo za likvidacijo frareoskih in a?igleŠkih posestev in podjetij v Nemčiji. Odlikovanje generala Tošcra. Sofija, 6. aprila. Bolgarski car Ferdinand je imenoval generala To-Ševa, poveljnika tretje boćarske ar-made, ki je zavzela Tutrakan, Do* brič in Kobadinu, za generala infan-terije ter ga odlikoval s prvim razredom reda v. Andreja z mečL DRO3NE VESTI IZ ITALIJE. Iz Rima poročajo, da je v južno-ftalijanskth provincah izostalo vse spom! a dansko kmečko dek> rsled ia m prie^lnfo rtikm bote. S^UJ ugtbcjo v vladmh krogflu koliko mo-štva nai bi se poslalo domov v južno Italijo na kmečko delo, da se prepreci laJcota. — V Rima se je ustanovila italfjansko - francoska industrijska vnija s kapitalom 10 milijo-nov Br. felikmuia pnluici icalkesa um Nini. Za demokratične reforme po vojni. V Nemčiji vlada že dlje časa če-dalje mogočnejše gibanje za večje demokratiziranje državnih uredb. Hrepenenje in prizadevanje za demokratizacijo je splošno in je dobilo kolosalno oporo in vzpodbudo v zmagi ruske revolucije. To je pač naravno, da učinkuje demokratiziranje tako velikanske države, kakor je Rusija, vsaj moralično v korist ilenio-kratičnega gibanja tuđi v drugih dr-žavah. Ravno tako so za demokratično gibanje po celem svetu velike-ga moraličnega pomena Wilsonove izjave. Amerikanska vlada je ćelo proglasila demokratizacijo evropskih držav za nekak njen vrhovni cilj. Pri-zaclevanja nemških strank za demokratične uredbe so našle jako ener-gičnega izraza v nemškem državnem zboru v pruski gospodski zbornici in v prujvkem tiež. ♦boru. Ustavijali so se pa tem zahtevam tuđi jako energično konservativne stranke, dočim so mešćanske stranke pač kazale več ali manj simpatij za demokratizacijo, a razvnele se zanio pač nišo. Nemški državni kancelar se je odkrito in brez pridržkov izrekel za to, da se ugodi zahtevam demokratičnih strank in mogočno so donele njegove svarilne besedc: Gorje državniku, kl ne vidi in ne spozna znamenj časa, Spričo obstoječega velikega nasprot-ja silno močnih in vplivnih konserva-tivcev proti demokratizaciji, je po-skušal kancelar doseči, da bi se reši-tev celega vprašanja odložila za čas po vojni. Toda splošna konstelacija se je pooštrila in takoj je zdaj cesar Viljem svojemu narodu napravil iz-redno veHkonočno veselje. Razglasil je sporočilo, s katero napoveduje dalekosežne reforme v izpopolnitev no-tranjega političnega, gospodarskega in socijalnega življenja. Vlada je dobila naročito, da nemudoma izdela pripravo za preuredbo pruskega de-želne^a zbo~a, dočim se pripravlja prememba državnozborskega volil-nega reda že od začetka vojne. Cesar poudarja izrečno, da na Pruskem ni več prostora za razredno, volilno pravico. Tuđi za prusko gospodsko zbornico je cesar odredi! reformo v tem smislu, da bodo v njej v prihod-nje zastopani zastopniki različn^'h krogov in noklicev po odličnih možeh. VeHka večina nemških lrstov (onih namreč iz NemČije) pozdravlja z iskrenimi besedami cesarjevo poslanico. = Predsed»tTO poslanske zbornice. »Neue Wiener Journal« hoče vredeti, da je bilo zvezi čeških po-slancev predlagano, naj slovanski poslane! kandidirajo na mesto dr. Svlvestra za predsednika poštanske zbornice slovenskega poslanca Josipa viteza Pogačnika. V ta namen je pos!anec Stanek, predsed-nik zveze čeških poslancev, stopil v stik z vodstvom hrvatsko - sloven-skeea kluba, ki je to kandidaturo simpatično pozdravi!. Tuđi z dru^inii jugoslovanskimi strankami, da so Cehi že v stiku, a pogajanja da Je nišo končana. Nemci, pravi rečeni list, bodo zopet kandidirali dr. Svlvestra. Ce bi Poliaki glasovali s Cehi in z Jugoslovani, bi imeli 253 glasov* če bi Poljaki g'asovali z Nemci, bi M skupaj iT-^eli 291 glasov. — Krepka hereza pcsl. Strnn-skega. Olomuški »Pozor« porooa: Poslanec dr. Adolf 5transky zahteva v posebni vlogi na justično ministr-stvo, da naj justični minister da po državnem pravdniku obtožiti neka-tere imenoma navedene nemško-nacijonalne poslance veleizdaje, katero so zagrešUi s tem, da so sku-sali pregovoriti ministre, da naj pre-lomijo trstavo ter protiustavnim potom odločijo ćele dežele od monarhije. Dr. Stransky pričakuje. da bo imel justični minister toliko poguma, da bo ščitil ustavo države in nastopil proti načelstvu nemškega National-verbanda. Kot priče se naf zasli^ijo najvišji dvorjanik princ Hoheniohe, ces. namestnik na Moravskem baron Heinold, notranji min. Handel, bivši m. p. Koerber in sedanji ministrski predsednik grof Clam - Martinic «= Đsron M?cMo o držjnju Ita-me t avgustti 1914. V »N. Ft. Pr.€ priobčuje tajni svetnik baron Ma-ehio, biv§i avstro - ogrski poslanik v Rimo, svoje spomin* na not in spre- Hp x Um v «vgu* 1WL kp ip bil pćkBcm na poriaoiiko raesto v Rim, torej takoj po izbruhu vojno s Srbijo in njenima zaščitniki. Beiron Machk> pripoveduje: Mnogotere male, pa pomembne reminiseonce,' ki blisko-vlto razsvetljo položaj, hočem navesti: Ze ko sem hotel stopiti v vlak na dunajskem južnem kolodvoru, sem doživel presenečenje; jaz sem bil naprošen dati priložnost italijan-skhn žurnalistom Franko Caburiju, Q. Qaydi in nekaterim drugim, kate-rim so bila postala prevfoča tukaj-šnja tla v občutku njihovega pojmo-vanja dolžnosti, nastalih vsled dolge gostoljubnosti, da se vrnejo pod mojim varstvom v domovino. Kako i. se izkazali hvaležne ti jrospodje, je znano vsakemu iz italijanske čašo-pisne jronje in časopisnega hujska-nja prv 0 mesece svetovne vojne. Na obmcjr, r>ostaji Pontabelj se je javil pri mi neki italijanski orožniški častnik ?. nalogom, da mi bo služil kot ča.' 0 spremstvo. Pridružila sta se na -m še dva civilna funkcijo-narja, jim je bi!a poverjena naloga, cl.* me obvarujeta vsake nepri-jetnosti in sta bila v sosednih oddel-klh poleg mojega kupej slovenski fanrjo vsem bralcem in bralkam »Sloven-ske^a Naroda« in poiiijaio obenem tople pozdrave s sneženih Karpatov. Janko Hlad. narednik; Anton Jakse-tič, narednik; N. Seviora, čast nado* mestnlk; Janko Kamen5ek, enoL pr, četovodja; A. Catanl Taburola, *&&* prost., desetnik, c p. podd.; Janko Bogataj, računski podčastnik; Vladl-slav Arko, desetiuk. — Vsi slovenski mornarji na N. V. V. »Prinz Euffeiu pošiljajo najprterčnejSe pozdrave, ter žele prav vesele in srečn« velikonoć-t ne praznike. Izidor Floriančič, Đnč* I je; Lojze Dolenc, Oor. Logatec; Le* opold Blažič, Opatje selo pri Gorici; Ivan Kaiser, Ljubljana; Franc Koz-jek, \z Lo«:a pri Ljubljani; Ladvtk Schwarz z Jesenic in ostali. — Vsem znancem in prijateljem k v*Iiki nod najprisrčnejše pozdrav© in Jira kliče Na zdar! Ivan Jeran, rač. podčastnik v Cesarjevičevem pešpolku. .— Za velikonočne praznike so poslali vo-ščila rojakom, prijateljem, ženam in dekletom. Četovodja Vinko Podkraj-Sek, desetnik Rudolf Ferder, pijonirji Ignacij Hrovat, Franc Vidrih m Fran Kosir, vsi pri poljski žičnl ieleznict; dalje od cesarjevičeve pehote telefonska patrulja 5. stotnije: korporal Matko Počkaj, Karei Magister In Le-opold St2rin; dalje kranjski prosto-voljni strelci Ljiibljančanje poddesetnik Joža Potokar in Joža Smrkol ter strelci Viktor Bla2Ič, Vinko MJakar; Idrijčana: Franjo Blaj, Janko Perlič, Metličan Anton Vurščar, ter poddesetnik Andrej Jazbec in strelec To-maž DImic; dalje nadlovca Jos. Krevsslj in MiJlier ter vodja patralje And. PreSeren 3. lovskesra bataljona: dalje Dodlovca Franc Boštiančič iz Gor. Vertojbe in Konstant-n Markov- čič \sk Trsta« vodja p*truije Erano Bt- 82. Star. .SLOVENSKI NAROD\ dne 10. april« 1917, Stran 5 Javec i2 Dol. Tribune, lovci Ivan Ko-vič iz Peči pri Gorici, Josip Pirth z Viške gore, Anđrej Soban iz Skofil pri Gorici, Avgust Kok^J tz Mirna pri Gorici, Alojzij Rotfc iz Sela pri Gorici, vsi pri Gorici, vsi pri 20. lov-skega bataljona, 2. stotniji; dalje 3o-gomir Coristof, Vinko Oblak, Ljub-< ančana, Stanisfav Ivančič, Gorica; Pranc Meden, Cerknica; Franc Lich-teneger, Polzela pri Celju; Alfonz Martelak, škofja Loka; Jožef Pajk m Jakob Dobravec. Radovijica, vsi na. NJ. V. ladji »Alpha«; dalje z ro-^vmkeea. bojiSča vodnik Franc Rav-lihar, puškar, doma iz Suhe pri Skof-ji in Peter Hyrš» doma iz Kranja, fesfl n pAnrftn imi OdUkOTJiiiIe, S srebrnim zaslužnim križcera na traku hrabrostne svetinje je odlikovan četovodja 87. p. p. g. Rihard Tory dodeljen kolodvorskomu poveljstvu v Divači, v civiln zastopnik tvrdke J. C. Mayer iz Ljubljane. Za poroćnlke so povišani pra-porSčaki Mihacl Lenardič iz Koj-skega, Engelbert Podgrornikin Josip Birsa iz Gorice, vsi 27. dom. polka. Za okrsfaa bo^sarja sta imenovana namestništvena konci-pista Anton Mrak ove i ć* v Pulju in Karei grof Attems v Kopru. lladsliiko preistav© na SO§lei frcati. Dunajski »Buro^herter" je poslal nekaj svojih najboljših igral-cev na soško fronto, kler so priredili vojakom gledaiiške predstave wDie Zeif poroča, da so bile take predstave na Krasu, na tmovski planoti in v Bohinjn. Povsod je vojaštvo truraoma prihitelo k predstavam. Mmri a&eđ fjorpiac*. V Ljubljani je umri nagle smrti g. Marino Torelli, trgovec s sadjem v Gorici, star 58 let. Na cesti je padel zadet od mrtvouda in bil takoj mrtev. Umri je v Ljubljani nadalje g. Karei Korr. el, ki je imel svoj čas trgovino s kolesi in stroji v SemeniŠki ulici v Gorici. Umri je v Zeleni jami pri Ljubljani g. Ivan Toso, znani trgovec s pohistvom na Starem trga v (jorid. Star je bil 85 let. Uvri {• v Olomucu po kratki bolezni, dobljeni na bojišču, narednik Blaž Klanjšek, zapustivši vdovo z đvema otrokorna. Pokojnik je bil doma iz Sempasa pri Gorici iz znane rodbine Klanjšekove, bori! se je na raznih bojišćih ih bil odlikovan z žele-znim križcem 9 krono na traku hrabrostne svetinje. Pred vojno je služil pokojnik v koprski kaznilnici kot pa-znik. Preostalim naše sožalje! Ha saposlovalaem te£afn za rajftnce in gofeiike goričkih učl-fal|t6& T Trst« je ustanovilo naučno minister. izpralevalno komisijo, pred katero bodo polagali gojenci in go-jenke konedetne izpite, da dobe ve-Ijavna izpričevala. Tuđi zrelostni izpiii (matura) se bodo odslej polagali pri imenovani komisiji. Članom komisije so imenovani profesorji in vadniški učitelji, ki poočujejo na zaroslov?.ln2ra tečaju. — Od zneska 1000 K, ki jih je podani Nj. Eksc. gospod c. kr. na-mestnik, se je odločilo 800 K za učence ! na tečajih slov. gimnazije, 200 K za one na učiteljišča. Umrla (e v Trstu hčerka g Josipa Stoke, gospica Ksenija, stara komaj 17 let V pokoj (e ftte?41 tržaški mestni protofizik dr. Ahil vitez Costantini, ki si je stekel obilo zaslug za zdravstvene razmere v Trstu. Za mestnega protoiizika je imenovan dr. Anton Li as. *ap!twba prt»oten|a. Trža-ška deželna sodnija je odredila za-plembo premoženja Vita Tolentino iz Trsta, ker je osamljen iločinov § 321 in 327 voj. kaz. zak. Komika ■artlćna lola v Trsta« Z Dunaja poročajo: Nemški Volksrtt za Trst in Primorje je pred časom zahteval ustanovitev nemške navtične sole v Trstu. Dunajski ob-činskf ivet 9C bo pcčal s to zadevo v svoji pribodnji seji 13. t. m. in bo dovolil Stipendije in brezplačna mesta za nemško navtlčno solo v Trstu. T Pwl]« Je »mri enoletni pro-stovoljec Alfred Ponec !▼•!• tOBO !• sadavtt neki Jure Župan. Radi tega je sedel v Zadru v prei6kovalnem japoru, kjer.pa je te dni umri. Imel je Stiri Žene. Cetrto je zadavil. Ko se je oženil četrtič, je bil star 60 kt, nevesta pa 54. K kaj ve? Silvester Pavšič, K. k. Feldhaublzen - Regt 28, Er-satz - Batt, Maribor, prosi blago-hotnega obvestila, kje se nahaja družina Marija Paviič s itirimi otrokL Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „RSsčega križa**. Odložttev vpokkov. Kakor smo ža poroćaH so bili pri zadnjih naborih za sposobne spoznani čmovojniki letnikov 1891 do vštevši 1878 vpoklicani za 16. apriU črnovojnikl letnikov 1877 do vStevši 1S72 pa za 2. maj. Zaradi zakasnitve pomiadanskih poljskih del pa je po-treixia delna izprememba termina teh vpokUcov. Z ozirom na to Je bilo odrejeno da morajo odriniti k vojakom za službo z orož-jemza sposobne spoznani črnovojniki letnikov 1891, 1890, 1889, 1888 in 1887 dne lf>. aprila 1917, črnovojniki, ro* j e n i v 1 e t i h 18S6 do v š t e v š i 1872 p a š e 1 e 14. maja 1917. Vse druge doiočbe ostanejo v vcljavi. Kdor se zglasi žc cb prej določenem terminu, bodisi da je prepozno izve-dcl za ta odlok, bodisi da je vsled orrcstitvs sl-;žbe brez posla, laril;o ritane že s tem dnevom v aktivni službi, če fzrecno izrazi to željo. Olede prezentacije za stražno službo ali službo brez orož?a klasificiranih črnovolnikovlctnlkov 1891 do v š t e v š i 1S87, kišo samo stojni kmetov alci, se bodo Izdale posebneodredbe. Pozv. Vsleđ že'ie z Na;v:?;*etra mesta fma se v času od 1 do 15. aprila !917 pod nar-lovom »Voja£kih vdov in sJrot teden na bo;nem poiiii^ nabi-ratf za omenjene vdove in sirote. V Ljubljani se vrs* ta teden od 9. do 15. aprila ter je sHno želeti, da se teira r^birania v polni meri ude-\tžv':? tuđi c-vilno pre^lva^tvo.. Ore za M^^na praporščaka dom. p. 27. Mihael B a-1 o h in Ado Fettich - Frank-heim, absolventa tukajšnje prve državne gimnazije. — Pogreša se. Kdor ve, kje se nahaia Oojmir Pipenbacher, petoso-lec druge državne gimnazije, naj to sporoči brzor'avno proti povračilu vseh stroskov na naslov Matilda Mi^ič, Bleiweisova cesta št. 18. Ili. v Ljubljani. — Pet sinov, pet vojakov. Mi-zarski mojster in pokladalec parke-tov v Ljubljani g. Ljudovik Pnch ima pet sinov, izrned katerih služijo štir-ie pri razniii krdelih domovini in tući peti je vojak, a je dosedaj kot ne-obhodno potreben 5e v civilni službi. — Razpust tabor-šč za inteml-raace. Na i-kaz z rajmerodajnejsega raesta so bila taborišča za politično osumliene osebe razpuščena. Većina internirancev se bo smela vmiti do-mov, ostali bodo konfinirani, to se pravi, da se bodo morali naseliti v gotovih dovoljenih jim večjih krajih, ki jih iirez oblastvenega dovoljenja ne bodo smeli opustiti. Predstoječo vest nam sporočajo z Dunaja s pri-stavkom, da je bilo taboriSče pri Oberhollabnmnu blizu Dunaja ie razpusčono. — DopteoranSe % srofcl ▼ oceia-Qn po soTTažirfk« lamdiMM ▼ v#dovainicl za vojne vratnike, se je ostanovfl, kakor ie znano, nov od* delek »Li«, Duoaj L Brand* s t a 11 e 9, ki posreduje doptsovanje med Avstrijci in Ogri, ki so ostali oa ozemlju, katero jo sovražnlk zasedeU inkiživeprostoter med njlho-vimi svojd, ki žive v monarhiji. Za sedaj deluje ta urad samo za dopiso-vanje med Italijo in Avstro-Ogrsko. Dopise treba nasloviti to-rej na ta oddelek, pisati se srne samo enkrat na mesec in največ 20 besed, dopisi morajo biti frankirani in vse-bovati marke za odgovor, najbolje je vporabiti dvojne dopisnice p o 8 v i n, V bodoče se bodo odpoši-ljale samo tište dopisnice, k i bodo sestavljene točno po tem n a v o d i 1 u. — Nadalje se opozaria, da je nepotrebno povpraševati zno-va, ako tuđi čez mesec dni še ni odgovora, ker vsaka redna korespon-clenca se odpošlje v Italijo, poizvedbe pa trajajo včasih već mesecev. — Opozarja se končno, da pisma na vojne vjetnike in internira n c e v Italiji se srne nasloviti na-ravnost na adresate in taka pisma so poštnine prosta. — Ureditev prometa s stro"ll. Glasom ministrskih ukazov z dne 2. aprila 1917. drž. zak. st. 144 in 145 mora vsak izdelovalec usnja Centrali za kože in usnje na Dunaju (Haute-und Lederzentrale A. Q.) naznamtl do 15. apri'a 1917, koliko potrebuje v enem letu skorje za stroj in ćre:da ter kako velike so njegove zaloge v tem blagu. Oni izdelovalci usnja, ki žele pokriti svojo potrebšcino v ce-loti ali deloma potom omenjene centrale, morajo o tem oddati pravno-obvezno izjavo. Dne 31. maja in po-zneje zadnji dan vsakega meseca morajo vpošiljati izdeiovalci usnja centrali seznam o svojih nakupih brez posredovanja centrale ter o tem, koliko skorje in Črcsla so prejeli tekom meseca vsled lastnih naku-pov. Vsak drugi posestnik zalog hrastove in smrekove skorje ali črasla mora 31. n,aja in pozneje zadnji dan vsakega meseca ponuditi centrali cie svoje zaloge. katere je tekom pred-idočega meseca produciraj ali prejel ter jih do dneva ponudbe t. j. do konca nasieunjega meseca ni prodal dru-gemu. Take prodaje so lastnikom go-zdov in osebam, ki imajo pravico se-kati les, dopustne Ie napram izdelo-valcem usnja in tak im trgovcem, ki so se z na!;upom in prodajo skorje in čresla že leta 1915 pecali obrtovalno. Trgovci smejo svoje zaloge proda-jati Ie centrali ter firmam, ki jih centrala v to posebej pooblasti. Maksimalne cene za smrekovo skorjo so se zniža^e za 6 K pri 100 kg. one za hrastovo skorjo za 4 K. Za ćobavne dogovore, skienjene pred novim ukazom, obdrže veljavnost dosedanje maksirm'ne cene. — Prodaja bombažastega blaga in perilnin predmetov. C. kr. trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se srne v času od 2. aprila do 2. maja 1917 v nadrobni prodaji oddajati na* ćaljnih 5% pod zaporo dejane^a bombažastega blaga in perilnih predmetov in sicer po stanju z dne 2. septembra 1916. To vodilo ne obscsra onega bombažastega blaga in onih perilnih predmetov, za katere je bila oc'rcjera prisilna ponudba. V ostalem so prodajni pogoji sledeči: 1. Proda-jati se srne samo posameznim, neposrednim porabnikom v množinah do največ 20 metrov, oziroma pol tuea-ta pri perilu. 2. Nadrobne prodajne cene za dopuščene množine ne smejo nikakor presegati cen ki jih je posestnik dosegel v nadrobni prodaji, predno je stopi! v veljavo ukaz z dne M. avgusta 1916. 3. O teh proda,ah se morajo voditi posebni zapiski, v katere se mora •kontrolnim organom, ki jih postavi c. kr. trgovinsko ministrstvo, vsak čas dovoliti vpogled. — Iz c. kr. meetnega Solskega sveto, O redni se.ii c. kr. rnestnega •V^kega sveta ljnbljanskcga, ki se je vršila v torek. dne 27. marca 1917, nam je došlo ^edeč© ooročilo. Po-tem, ko otvori pre g 1 i č e v i opravilno dobo v dnev-nem zavetišču v učiteljsko službeno dobo. Isto se ima zgoditi z učiteljico Ano Likozarjcvo, ko bo njena prošnja za odpravo srodna. Bfstvenf podatkf iz letneffa glavne« poročfla o stanju Ifudskega lolstva koncem Mi tfUmUm»m*om c t& da. idoemi iobkaom svetu, te vzame ni znanje. RazpravUa m sklene se o nekom dlsclptinarnam slučaju. Za provizorno učiteljico na mestni nemški deklfcki 5o!i po Lei Levčevi, sedaj c kr. vadn. učiteljici v Ljubljani« se imenuje izprašana učiteljica Marija Smoličeva, ledaj su-plentka ravnotam. Za suplentko po izstopivši Aleksi Lindtnerjevi, kateri se votira pismena zahvala, se pa predlaga izprašana učiteljica, do-slej brezplačna sup! en tka Marija ćretnikova, na ravno tej Soli. Deželni odbor je nujno naprositi, da dovoli subsistenčno podnoro vsem onim brezp!ačnim suplentkam in po-izkusnim kandidat^am, ki je doslej §e nimajo, ki bodo zanjo prosile. Učitelju Jurju R e ž e k u se izreče kot zastepniku c. kr. mestnejra šolskega sveta v šolninrki komisiji za mnogo-1etno trudoljnbivo in smotreno sode-lnvanje v tej korrnsiji pismena zahvala, zdn^er.n s prošnja, da onr?- za roštno ofici'pntko v Kran^u. PoStni urad v Sn.x! na Onrskom je podeljen Klotild! Hamovi. Premeščeni so: poštar Vekos'av Tomaži- iz Št. Jer-neja v Labin ter Karei Boghesich iz I abina v Ir'o: rrtdalje so pr?meŠče-ne na^'e^^ie r^-Hne ofici'antke: Al-binp rTfti \? Titr'e v Kr5ko. Jakobina Krlbe Iz Kr5k°cra v Črnomeli. Ivanka Oestrin iz Onlei^jra Logratca v LjuMja^o 4, frra SchmU iz Kranja v Li^bliano 7 (?I^ko). Marica Cvar Iz Ljubljane 7 -v Ljubljana 3. Marica Zirer iz LJrbljsne 4 v LJub!]a?io 1. Romarta Pescb iz Ajdovščin^ v H'r-sko Bistrico ter Oabriiela 2užek iz Ilirske B^trice v Opatijo. Poštna ofi-cijantka F!\Ten!ja Miklus je opustila fioštno slržbovajije. Umri je ekspe-CrvrA Andrej Flciss. — V Semiču je razpisarto noštnrsko mesto. — L*'iđ«!ro£ofs":e ve^tf. Anton i ja Cesar je imenovana za provizo-r'čno učiteljica v P'an'ni; Marta R e i c b za supleTrt^njo v Dolu. — Uvcđba po!e'rcTi črs^ za Ic-4o 1017. Vs'ed odredbe cc^o+r;e^a mi-r*?trstsra. se trdi *etos uvede poletni Č2S, in sicer za dobo cć ronedel^ka, d^e 16. apr!!a, do pnnedeljka. dne 17. septembra. Vsted tesra bo dne 16. aprila zjutraj ob dveri" (do doseda-njem časti) ure pom?knft! Ti^rrej za ero uro, tako čs br^do kazale »tri« nsm?sto »dve--. Dne 17. septembra na bo ure ted?L ko bodo kazale »tri rfiitn*?«, P^mrV^iti za e^o uro nazaj, tako da bodo kazale »dva«. Ker bo ura dne 17. sentembra tore] kazala dvakraf no vrsti Čas cd 2. do 3. zjv-traj. doH pnra teb dveb ur dost^vek »A«, drusra pa »B«. Uporaba dose-danie^a račina časovnecra štet.fa je ^a navedeno dobo v javnem življenju prepovfdana. — Z^drusra Ir^ola^ev, fro}ač?c, krznarlev in rokovfčarfev v Liiiblia-ni 'mn v ne^*!1*o. dne 15. anrfla 1917, ob 10. rfonoMne v dvorani Rokodel-^krrra d'^ma ph p". Lo?^»riu. Komen-^kera ulica 12 svej redni zadružni sbod. — TTmrta Ie v LjtiMlanf gospa Juliia Zitterer pl. Časa Ca-valchina, vdova po c. in kr. major ju. Umri je na bolezr.S. nakonani na bnfnem polju, p^spod Franc Snoj, mlinar in pnsestnik v Oameljnih. Bodi labka 7^'r iuraku! Ant Ruđ. Lesrata privatni učnl zavod za stenograf i jo, stro?ep!sje, pravopisje, računstvo, geografijo in lepopisfe v Mariboru ob Dravi. Novi tečaj! na tem izbomem nčnem zavoda se prično 12. aprila 1917. Vp!-snje se v ponedeljek. sredo, petek. ob nedeljah in prazrnkih od 11. do 12. ure, Maribor, Wiktringbofeasse 17. Prospekte daje zastonj ravnateljstvo zavoda. Novo uveden je letos tečaj za nemški jezik. Robert Warwlck, novi ljublje-nec in simpatija vseh obiskovalcev Kino - gledališč, igra ▼ filmu »Mož dneva« svojo naradno vic^o. Ta film prodvaja ¥wo - Ideal od danes pa Ćo četrtka. Izmed ameriške serije, ki je cbčinstvu spl^šno jako uga-jala, bo ta film neoporečno dosegel največfl usneh. V petek posebni večer * irvrstno dramo: »Vprašanie do ■sode«. V soboto »HomunkuK>ya po-gfbeH«. Izgubila se je denamica s 50 K od gostilnc Trpinc do Lepega pota št 3. Pošteni najditelj se prosi, naj jo odda proti nagradi v upravništvn »Slov. Naroda«. Najdenlh je bflo nekaj ključev. Kdor Jfh je izgnbli. naj Ifh priđe ?skat k Cevijarlo Dniencu na Marije Tere- Aprovizacija« + Prodala Speha za VL okra] se vrši iutri, v sredo, dne 11. aprila ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Jožehr« Na vrsto pridejo vsi oni, ki doblvajo kruh pri pekih Pauer, Bončar, Bla^ žlč, Podboj in Štraus. Pri nakupu špeha se mora vsaka stranka izka-zati s pekovskim potrdilom krušnih kart in z maščobnimi kartami. Na vsako stranko odpade po 1 kg špeha a 9 K. Poudarja se, da je špeii name-njen samo za najpotrebnejše, ki nimajo niti najmanjše zaloge špeha doma in bi bilo sramotno, če bi se v vrste največjih revežev postavljali taki ljudje, ki so kolikor toli založeni s špehom. Stranke se tuđi opozarja* jo, da ne hodijo pred prodajni pro^ stor preje kot ob 10. dopoldne, da ni nepotrebnega nastavljanja ljudi Že y najzgodnejših urah. — Razslas c. kr. dežetneea predsednika na Kranjskem z dne 21. marca t. L, št. 7744, glede znižanja starostnih mej za klavno živino, ja postal vsled med tem razglašene mi-nistrske naredbe z dne 15. marca 1917, drž. zak. štev. 117, s katero se je prepoved klanja bistveno utesnila, brezpomemben. Književnost. — »Hrvatska njiva« ima v štev* 5. sedečo vsebino: Proi Vj. KlaivS^ Deset zapovijedi; dr. Lj. Prohask^i Veliki zadaci; dr. Fr. Bubanovićl Bergson i vitalizam; Anrd. Milčino^ vić: Izložba narodne umjetnosti; dr, A. Lanzhoffer: Prirodopis u našim školama i života; dr. D. Prohaska* Naš kulturni rad za vrijeme rata; Smotra: Ban i zastupnik Skerlecz; Duk nesocijalnosti; Narodno gospo-* darstvo; Socijalni život; Književnost i umjetnost; Od uredništva i upra* ve. Listak: Leonid A.ndrejev: Marže* ljeza. — Gustave Flaubert: Tri po* vesti (Preprosto srce, Legenda o sv. Julijanu Strežniku, Herodijada). Poslovenil Oton 2 u p a n č i č. Izdala \n založila »Omladina«. Cena vezani knjisi 3 K, broširani 2 K 30 v. Flan-bertov roman »Gospa BovaryJeva« je izšel že pred nekaj časa v sloven~* skem prevodu in je torej veliki mol-*, ster realizma znan tuđi že sloveo* skem u občinstvu. Poleg romanoig »Gospa Bovaryjeva« In >Salambcfc je spisal Flaubert tuđi še več mscnf4s ših del. ki jih je zdaj odlično preki-žil Oton Zupančič. Tuđi v teh pove-^ stih se zrcalijo izredne Flaubertoved zmožnosti za opisovanje ntiljej^j ljudi in dogrodkov, njegov slog, ki gp je postavil med prve fran. praproz^j iste in njegovo svetovno nazlranit^ sloneče na nauku H. Taineja, cte m vse človeske slabosti In krepoitf Drodukti, kakor sladkar ali vftr0of5 Prijateljem resne umetnostf bodi knjiga toplo priporočena. lozne stvori. * Ritmolster pL Lustlg. V pf&< cesu proti dr. Kranzu in njegovi^ tova rišem je bil zaslišati kot priču tuđi ritmojster pl. Liistig. O njem piše veleoficijozna »Information«^ Kot sin trgovske družbe v Žatcu, Š se bavi s kupčijo s hmeljem. Je bil pfc Lustig agent za hmelj v Pragl to vr rrankobroda, ob začetku vojne je bil poklican na voja^ko službovanje. S tem se je zanj začelo povzdigovanj^ hitro, da se mu je moralo vrteti y glavi. Od službe na fronti Je bil oproščen, bil je takoj poslan r Bor*. Kn, kar mu je omogočilo, da ie pt^i šel v stik z veliklmi oficijalnimi go* spodarskimi akcijami, pri katerih ft šio za milijone in si znal priciobiti ne^ verjetno moč in vpšv, Višek svoial karijere je dosegel leta 1916., ko i4 naenkrat posta gospodarski adir'riif vojnega ministra. V tej sJuŽbi Je l.ne§ v rokah prav izredno, skoro ministr^ sko moč, kateri je bfl, Izvzemšl mor* da samo ministra, pođlofen ves v$4 likanski uradnlški aparat Toinegfci mfnistrstva s sekcijskimi Šefi vrect, Znal je pri tem odvmltf od »ebej vsako odgovornost. V njegov deto; krog, kf s! ga Je sam nstvarU In gaj razšfrjal fn zoževaL kakor nra je bai kazalo, so zlastS spadale rte veliki, dostikrat velikanske vsote zahievtN joce gospodarske akcije, đajatve urg-Ame-frikac, znani Ballin, ki bi bil morda fcostal državni kancler, da ni židovske vere, je storil z ozirom na vojno z Ameriko prav moder izrek. Dejal je: če zmagamo v vojni, je za pri-jnodnjost nemškega brodarstva vse-«no, zaplen'jo Amerikanci naše !ad-jef ali ne; če izgubimo vojno, nam pa jv Ameriki ležeče rase Iadje vse skuhaj ne bi ni5 več koristile. j * V tempeH Veoere, k! ga vodi v Budimpešti neka Balagtierini, je prišel te d^i obiskovalec in pregleda! album slik. \ tera albumu so bile slike tak:h dam, kt jih sgnora Batagtie-rini lahko povabi v svojo nišo. Ome-njeni obiskovalec Je na svoje velikan-sko začiidenje našel v albumu tudl ! sliko slavne subrete ogrskega kra- j lievskeera gledališča .Tnce Labas. Ta- I ka umetnica pa naj hi h?!a v iavni h!Ši za denar na razpolago? Obiskovalec je naroč'l go^pe Bata.e!icrinfjev?, naj pok!:če Jvco Lah-a.s. F?.m je pa pnkli-cal detektiva. P::> je rrl^la kmalii imenovani sub^et! irko rodobna žen- * - rlna Papo. Ie izKorUtŠa svoio pođetf-nost z umetnfco Juco Labas in ob- • iskovalci salona gospe Bataglierinije- • ve so morali to seroda dobro plaćati. MislHi so, da imajo znswneaito umet-nico, pa so imeli uraetaici Ie podobno l maiopridno hišino. Signora Bataglie-[ j rini je bila obsojena na tri mesece \ ječe in tisoč kron globe. t * Ruski listL V poročilih o do- godkih na Ruskem najdemo prav po-gosto citirane razne ruske liste. V informacijo Čitateljem naj navedemo v j naslednjem glavna glasila ruskega | javnega mnenja po politični smeri, j katero zastopajo. Socijalisti vseh i smeri so imeli dosedaj Ie eno v mark-sističnem duhu redigirano glasilo na : razpolago »Golos truda (Jela)«, ki je Izhajal v Samari. Pod novim režimom so ustanovili socijalni demokrati svoj veliki dnevnik »Pravdo« v Petrogradu. Izrecno strankarsko gla-I silo je nadalje petrogradska »Rjcč«, I organ kadetov, v katerem ima Milju-kov glavno besedo. Organ oktjabri-stov je »Utro Rosili« v Mosk\i. Ostali veliki petrograjski listi nišo stran-karski. pač pa vsi napredni, eni v radikalnem smislu, drugi boi! opor-tunistično. Najbolj razširjeno je mo-| skovsko »Ruskoje Slovo«, list široke ruske politične javnosti, z obširno organizirano informativno službo. Naj-večji petrograjski list so »Birževija Vjedomosti« (v nemških listih tih naj-damo pogosto citirane kot »B6rsen-7dtur^x. ki irhajajo v dveh izdajah, ! eni manjŠi in eni večii; »B. Vj.« so li-! bera^no - oportutiistične in so imele zlasti za Sazanovih časov precej in-tiirme zveze z zunanffm ministr-stvom. Petrocrafsk! vDicn* zastopa radfkahio-Ti^nrcđTie id^e In se nahaja s svojim prgramom na <;kraj>i levi-j ci nuckera Ifbe^^i^rna. Poseben ucled I oživa/o na Puskem moskovske »Ras-! kije Vjedomost?«, ld *e odlikujeio po sr\rO7Th stvarnih raxr>r^vah in so na glasu »profesorskera lista«. Tuđi v rrrtrOcTTjti^fi! Pvrsiji ie bilo ve!fko ča-! c.nn#^e liberalno in kor^ervativrie ^trnje ter stranke ^^ raspni?g-ate 7 razmeroma zelo neznatnfmi. malo v^Hvnirri listi, kakor ^ZenišČina^. >PnsVrva Znainja^. »KoloknU, »nražHajjTn«. k-I so vsi !?ha??Ji v Pe-tro^rra^1.!. ^vtf v niski provinci izba-ta rrekaf odl'č^fh If^tnv. tok* ^O^p^kij T.ist^V« fn »Ode^Vifa Novocti* v Ođ?-si. »Kiievskaja Mise!« v Kne*"U. ^Juz-n!f Kraj* v Harkovu itd. Časonisie TTTTI^kih ^Pr°iov ie 7X1$^^ rr«7T-itn% -^-^ti od?;čne liste so imcT! Po1**1"", .revoluciji §e izhajajo, dosedaj Še ni 7T13TtO. Vojno star?e r^ed K»jbo rfi NernčLfo. Pariz, 9. aprila. (K^r. urad.) Asrence liavas poroča: Havanna. Predsednik je podpisal izjavo vojne-g"a stanja z Nemčijo. i Havanna, 9. aprila. (Kor, urad.) Reuterjev urad: Vlada ie zaplcnila tri tuka] mterrlrarse neTr^l^e ladje in ^i!^o^*o posadko aretirala. Darila. G. Josip Zidar je daroval kakor običajno vojaško nastanitveno pri-i stojbino, katero bi ime! prejeti za ! mesec marec za prostore v hiši ob | Dunajski cesti št. 31 znesek 77 K 50 i vin. v štirih enakih delih: 1. vdovam j in sirotam padlih Ljubljančanov, 2. j za mestno aprovizacijo ubožnih slo-jev, 3. vojnooskrbovalnemu uradu in 4. Rdečemu križu. Mesto vencev na krsto umrle-mu polkovniku Larischu so darovali gospod Peter Kosler in soproga 30 kron in gospod dr. Fric Luckmann in soproga 20 K za okrepčevalno ' službo. Slavna tvrdka Gričar & Mejač v Ljubljani je darovala nekemu dija-ku beguncu v Ljubljani, ki se sedaj nahaja v deželni bolnišnici, popolno-ma novo obleko zastonj. Slavni tvrd-ki izreka tem potom »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani« v imenu ubogega dijaka svojo najtop-lejšo zahvalo. Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. Fran Sladič 10 K namesto venca na krsto gospe Marije Majcen. — Gg. Jakob Kušar. štabni narednik: Zdravko Koren in Joško Biirger na vzhodnem bojišcu želijo vesele veli-konočne praznike vsem znancem; Ciril - Metodovi družbi pa mnogo pi-nihov.' V ta namen so |i odposlali 10 kron. — Družbi je poslal g. M. Kante za moško podružnico v Sežani pri* spevek za 1. 1916 v znesku 176 K. Hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 3. aprila: Miklos Leak. pe-Zec, v rezervni voiaiki bolnišnici v AlarijaiiiSfiB. Dr? 4. sprHa: Vencelj Bedfti, m- vo&§k\ tMtalSolci v MariiaaSču. — Sirnon SKmon, pešec. v rezervni vo-jaSIci bomišnici na obrtni soli. Dne 5. aprila: Juri Vojevec, hi' ralec, 80 let, Radeckega cesta 9. — Marija Lovšin, rejenka, 3 leta, Boho-ričeva ulica 29. — Klara 2agar pl. SanavaU majorjeva soproga, 58 let, Resljeva cesta 11. — Helena Franke, profesorjeva soproga, 58 let, Goru-pova ulica 3. Dne 6. aprila: Fran Kos, bivši vrvarski pomoćnik, 43 let, Radeckega cesta 9. Dne 6. aprila: Anton Masalz, po-možni odgonski sprevodnik, 71 let, Radeckega cesta 9. — Josip Jesih, hišni posestnik, 75 let, Hradeckega vas 62. Dne 6. aprila: Henrik Muška, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 7. aprila: Lidlja Kocjančič. hbi železnfškega zavirača, 2 meseca, Vodovodna cesta 28. — Ivana £leb-nik, kovačeva hči, 2 leti, Streliška ulica 15. — Vida Bfzjak. hci krznar-skega cfđovodje, 5 let, Marije Tere-zijc cesta 13. — Friderika Stare, hči delavke. polorugo leto, ZaloŠkn cesta 13. — Ana Sušnik, žena krojaškega pomoćnika. 75 let. Cesta na Inko 2. - FCozma Frankovič. sin nosestnice. 7 let, Streliška ulica 15. — Ana Lackner, hiralka. 74 let. Radeckega cesta 9. — Ivan Gusenb^iier. pod-desetnik v re^rvni voinšVi bolniS-nici ^ MaritenfsVhJ. Dne 9. anrila: Martin Remec, topničar in Fabijan Lnkačević. sapćr. oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. — Julija Zittercr pl. Časa Cavalchina. maiorirva vdova. 84 let. Stari trg 3.?. — Marjeta Zunančič. delavjca. 78 le*. VnTika čolnar^ka ulica št. 5. —• .Ture Stublar, posestnik, biralec, 47 let. Radeckega cesta 9. — Božidar Kirinič, brivčev sin. ! leto. Savska rlica 1?6. — J^^ip Češnov-Ica. hfralec. SI let. RadocJcega resta 9. — Aloizij ^^.bfč. sodni nadofici-jant 50 let, Barije Terezije cesta 14. V d e r e 1 rt i bolnišnici. Dne 3. aprila: Anton Volčič, iičitkar, 80 let. — Frančiska Cvetko, delavka. 52 let. — Ana Ponikvar, zr.tehrtc*. 64 let. — Karei Comel. morfer, 56 fct. Dne 4. aprila: Fran Malj, hla-pcc. 50 let Valentin Kooitsr. r ^5trf(^i tri Hsk »Narodne n m srcen nazaanjamo žalostno vest, da je naš nepozabni soprog, oziroma svak io stric, go>pud Msotrioc in natelnik ofcr. «oi. Uagajne v Logatcu dane? ob 8. uri zvečer po dolgotrajni mučni bolesni Boga u da no preminuL Pogreb Đepozabnegm pokojnika bode 9. t. m. ob 5. ori popoldne iz hiše žalosti, na Čevicah D. Logatec, na famo pokopaliSče. x Maše radosnice se bodo darovale ▼ farni eerkvi t D. Logatcu. Priporoćamo ga vsem prijateljem in znancem v blag spomin. DOLENJi LOGATEC, dne 7 aprila 1917. ' Wwmj Brabftk roj. Maravec, soproga. 52. itev. »SLOVENSKI NAROD«, dag 10. aprila 1917. Stran 7. Priporočamo nafln z gospodfajam g KOLINSKO CIKORIJO iz ođino slovenske * tovarne y Ljubljani Brex Sida među Žtvtli ne mcrtmo tra-la-la-la, Kdor z Sida medo« kruh maže ' ta brez njega bi« se ooor«, tra-ia-la-U. W pa vsi vtsctf smo, ki ga Jano zroiraj tra-la-la-la. Se na Custozzi jedo ga vsi, aM premalo dobe ga val tra-la-la-la. Po«ljite nam Sida medu, da ladja vsa medona bo pa naši 2elodčkl vsi tri-ia-lt-la. V so v gczdu naprodal« Pojasnila Bleiweisova cesta 20, 2 nadstr. desno, od 4«—5. 1157 •F Spreime se v trgovino z mezanini blagom FraBO Boiićeh v Sped. Idrl]i. ii65 ; Probam KLAVIR j (Bo^«odorfer) ia 1166 : pisalno mizo. : i O^da $c lafcVo ob 11. uri dop ! n|a mlica H. 9, I. Badstf-oprsk^m ■ Ijpreten zidar. I Kdoc Se zanima za tako tnešto, I naj se obrne očphno ali pismeno na f f naslov: Karei eelselreiter, Laakl ! trg, Štajersko. 1160 .Prešernove slike pmiala li piSK $ p&ki naratli liv. Bonač v Ljubljani. I C«aa tUU 9 kroo. 372 Velika bbera rokavic in rconovrstnih * parfemov \ Mraki mniMki 1163 Im snažila črev dobe dober zaslui^k in staln delo { ar* Izdelevalaio* črev, OJ STAV WAE3E£t Pattttgani pri Gradcu. Proda se pod n^oOa'al ?ogo;l kp« nomtuo I 2 8 orali zemljica, ohstoječe iz ene hi5e, i v katen se je vei ko !et izvrševala gosti!na in trgovina, t ze 10 prostornim eo-roda rak im oos'opjem v Zagradcu št 32 od Sel postaje Zatičina ft kilom oddaljeno, na križiSču dveh prometnih čest terje ze!o pripravno za vsako obrt Proda se tuđi samo hiSo brtz zem- ' lji*ča. - Tozadevna poiasiHa da!«" Jatcoto S>ar!{, pošast« ik v tnlcraberktL, Do-Un tko. 164 ; —■— , . 1 1 do 2 m doig, cer1 e*i 10—SO cm ▼ prereza kupuje VII7XD TA3IČ, velc- trteo, taleo, Jasnsitafersko. Le ponuđbc z navedbo skrtjne cene, množine in roka dobave naj se vpo5:tja( Točno : plsčtio. — Kulant :o posiovanie. £t2?a:«m tuđi mehak les, bukove in hrrstc ve h ode ali d^ske 52* Prodam sledete $ • 1 reefe-»otornl k^Ieci » prostim tekom, eno s 3 prestavami, dru^o z 2 pre-stavami najnovejSf vrste, 2!;jkonjsk« moči; aotorio kolo Motagscocie, 2 konjski moč ; Xat#rB«ti«Dil( l«tdU aolor, 4 konjske moči, pripravan za vsakega obrtnika ali za miatilnico. - Motorji so v dobrem stanju ia malo rab! eni ter so po cea! na prodaj. Natan^RO se izve in ogleda pri 1158 Frančiški Kartisic, poila ComEUko pri Calfu. Oobre britvo in : APiRIT! Zi STRI1EHJE US. I. a britev iz irebrasicga jekla j K 3 -, 5 ; vamortn! brivski aparati ponik^snl K 5, 5 ; znamka .Perfekt* z 6 kh'namf, i K 12, 15, 2C; Dvorezne re- i zervne kline tucat K450,5, 6. i Prima aparati za. striženje las 9, 11, 12 K. Premena dovolje-na ali denar nazi;. Poli]?a po povzetju ali predpKiSlu ' c In kr. dvorni zaloinik, i Jaa IKoarfiii 'z vozna tvrd ka, ! Most š». 1667. (Brfis) Ce^ko. Glavni katalog vsakomur gratis ■ ?n franko. j Kalifi«kft%oToSt> p^ g, :o, 11,-14 fn i6 ^ronf lisne po£2e«e Krepa ali PjtfcoD Ia lasae «nre-Uee ▼ vsea oarvah; „KE1IV1 aarra sa lase fn brata oi Dr. Đrsllea rlava, teainorfava nU trna po 2 Ia 4 X lt&, *C9 ie so-Udno. aaaeslUvo bl«go -nporr^a Štefan Strmoli j Ljubljana, Pod Trančo št. 1. PoiopI Zaradi vpokUc *'a » vc'aiko sl«itiOTsni# fe lo^al ođ*»rt šibo xa prodajo Mxaa ia sieer rraii* tf&a eaaio od 9 do*'/2F ta * nadeifo od 9 do 11 mr« aepolaaa. VABILO X. redii Bini dior ' Hn li «'*! Sna r«glstrova«o sadriiga 10. i^ ki se ima vrMti sa $e'o neBelio Dne 15. aprila 1917 ob Z. ni pop. v psso i niSkem prostora a sledcčim ®p>or^ciom t 1.) Poročilo načelstva in nadz rstva. 2.) Potrjenje računa za leto 1916. in razdelitev Ćistega dobitka. 3.) Čitanje revizijskega porobila. 4.) Volitcv dveh ćlanov načeistva. 5.) Voli er nadzorstva. | 6.) Slučajnr>sti. ! Ako bi ne WH skle^Jni, »e vt«! eno uro j pozneje drugi občnl zbor, ki je sklepten brez ! ozira na število pričujočih ali zastopanih ćvuš%-| venikov. 1163 I. SJeinensič. L Šiako. Prej v C Hsfinl Pre! v Gorici. Ie DClIjCl Gorici. Ljubica, Stari trg št. 28. Mtfta in ženika dvokolesa j itaro »MftMtiltfl. iivalni itro ii, gramofoni« ele3stri£ae tepao sretflko že komp etne od 2 K« V salagi vodne par tlsoi. Kajboljio bateHJe, Pe»*bfto nizka c«na sa preprodalalto Plsmani naroftila ae tako! lsTrio. Gonofcieln.4 Nainovejš«, izkušrno sredstvo proti kapaveti (triperju), belemu toku. ^revesnemu in mehurnemu kitsriu i t. H. GONOKTEIN je upeljao aa j <^-Ški kliniki dvor svetnika vseuč ! prof. dr. Janovske^a. Na nemški j klinki vs'-uč. prof dr K. Krei-hicha. Tor^'o ga priporočajo vseuč •>rt f dr. |. BalcovsWy. vseuč prof. F Sambergcr, vscuč docent dr. I, Od*trčil i. t. d ! V^eu^iliJčni docent dr. ER KLAUSNER, I. asistent nemške dermatoU'giisk^ ki'rrke ▼ Pragi je v svojem predavanju pred zdra?-nki na uniTerzi povdar-al izvrstno učinkovanje Gonokteina ter ga \ po«;rhno priporočal kot iibotni baNimikum, ker ne draži ielo^ca Dl ti Irdric. 2130 M U. dr. J. ?rof ROSSIGOLI, ohćinsk-j idravnik v KaStelu sta- | rem piše : V mno£fri slučajih akat-nega ka^>avca za:> sal srm Gono-ktein in uvidel »em, da je iz vrsto i »ntigonorrhoicum, ker ne kvari ieiodca in ne ledvic. Dobi »e po vseh veČjfh lc-karnah. Škatljica K 6—, Zahtevajte literaturo »n prospekt Liubijana Lekaraia Trak6s«y. i Zaereb. LekaraaT.Salvaoru,8. Mii- i teiteaeh, JeUćićeu trg. Pioizvam Fa-mako!o§vo-kemčni Ia- I bora^orij WHERA" Pnfa-Vriovice 552. | ĐGbsvlteli vojnega mlarstntra Ia Tono - všr*iwtTmn*f* lalratenfa. —«== liCa) so === nrblouono so&o S pe3ebnlai The do« v blizini pošte. Naslov pove upravn »Slov. Naroda«. 1121 ____________ **» ' "SSST se sprelme tako] "^8^ i proti dobrenm piač lu. stan van ju in hrani v hii- Ze'asit' se «e pri Antoail Steinsr, Jeranova nliea fttev. 13 v L ubijani. 007 Ofnke kron^ni«ke plsenitke uiarake, irmo 1 dan v kursu. i Sp min na una^kc čaše — Cena ne-r.ib'jrne 1 -tavek K 3J/2, 5 stavkov K 16«/2, 10 stavkov K 30 - Ogiska vojna romoč n. pis-msrc znamke 1 st^vek (15 cen) K 15 — £tmtsy, Koilc« (Katchin), poStni pre-dal U/15, OgisKo 1161 Pristen dober i • i se dobi pd 15 L SEBENIKU V Spol SBk!. Ob pomanjkanju mleka in sladkorja . Je sajbolj ldiava i a tuđi najceocjia ^Z- knina za tojenčke Smili Hj jJBt. 9ai Dobi m* pri lakamarfu TrwSt«9mftm v M»^ l(anl vbt«q vvirvta. Glame saloge: Ma Dioajn * lekarau TnUof: ScMabmnratmm 1W, JomI-stiđtemrMM 29, Rairtrt^ati 4; t Ontcn: Stak-itniM 4. 2*4eri priporoča i » MINKA HORVAT, modistka Ljci jljone, $tari trg Jftcv. 21. Ljubljana. Popravta nm^€mm•^•. 9M PepravMa ttmitmmmtm. Opr št. P 121/8-41. 115? Proivolina sodna dražba flepriiii. Pri e Wr. okrninem <=odi§5a v Mo!rronogu so na predlog lastnlce Harifo jlieple-ftaiell Is Mokronoga it 12 na prodaj po javni dražbi tledeče ne- premičnine tn s»cer: 1. slđaaa hlla (4 sobe, 3 kleti, kuhinja) 8t. 166 — stavim* pare. it. 92 1 ležeča v trgu in 2. par se a it 92/1 vrt v izmeri 7 a 12 mf, za izklicno eeno 8000 K, 3 parcela ŠL 783/1 travnik v izmeri 79 a 133 za Izklicno ceoo 1000 K Dražba se bo vršila dne 19. aprila 1917 Ob 11 74 dOpOlđBO pri pod- pisanim sodišču v sobi §t 1. Dažbcn*- pogoje je rr,ogoče vpogledati pri podpisanem sodiSču v »obi št 1* C. kr. okrajao sodišče v Mokro nogu odd. U i dne 5. april« 1917. ^^^^^^^^^^^^WWIi^^^^^^^^^^WI^W^WWI^^^^^^^^^^M^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M^^^Bi^^BlWl^^^aaaaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaaaaawW^WWH^^^^^W^^^^^^^^^^^^M^^MB^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^"^^^^^^^^^^fc^^^^^^^^^fc^^Bi^^^^^^«^^^^^^^^^^^^^«^^^^™^^^^^^"^^^^^^^^^-^"^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani n Dainlalf gl«wnlo« 0,000^100 Ur+m. m Sil^iiairjSVal UllCal fttSVa 2a JwTtni fondl okroglo 1,000.000 l^o, Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnica v Splitu, Celovcu, Trsiu9 Sarafevu. Gorici sedaj v Ljubljani, In Celju. Spr«|«MMl ^B Af I ■■•■•• ii nHi va« n«li ■■»<■..!■!> paplrj*v, NMMlra ararila« dobave in dovoljaje vloge na fcnjilic« In tckoil raCun A /a I apro¥isacijika kredite. ■■ pcoN dMwnw obrMlova«|« po ^* / I -=-^— ^rlporof novo ustanovijttni Blagovni Oddelek. —=— Stran 8* jLOVEfg mmop», mm mapHU utr. 82 Ste* n . r - - —■--------^—r—i— r r Prtina ta zaneslpTa predaja I ka izmčer * t špccer iski in manufakturni stroki ttr v tobačm »logi, želi ShlZbt. Ma? 1^7 povc uprav. »SIct. Narod*«. Tvrđi* a Gerbsfolleztrakfoerko, Bellecsleln (Polzele) Spod. itajersk« kupuje vsako množino kasfaDjevegs lesa. Pogoj: 2 m dole, cepjjen 10 do 30 ctn v pre^e^u k-cle se taVoišnie ponudbe z navedbo skrajne ceoe in dobave roka. 9SS &rlporoča emnj. damom tu šn na I 4*aff imt 2)unaju ostdno obrane I novosti ^rasnih J(/obu%ov — ^ z/2 čep/c I finega okusa ja damm in d^faice. I JC2* tPozravila se sPrejemajo. I -Sa/ni klobuk* vedno v ya/cc l£l£ I Solidno blago — «*3>t* £^ie I | «osp*41taa M nastopila tako; fcet ^^^> I ^^B ^^V ^^B fl i^^B 9 S%^ ^3h Et S>v ^^1 ▼ kavarae ali trgovino, n« Naslov pove uorava »Slov. Naroda«. r froiaja se, Bokler zaloga :: cikorijo, milo za prenio, ; slivovko in tropinovec. Naročila za cikorijo in milo izvršuje tuđi od 5 kg dalje po post povzetju tvrdka A. Hyš9an Ljubljana, Karlovska cesta št 15. IM •i • v elegantni oblUri priporoča VlZlIIllCc Narodna tiskarna. PopoSne opreme otroškega perila w zalogi za vsako starost priporoia znana trgovina s periiom C Jn liili^Hi9N LJUBLJANA, Mes!r.i trg itev. 3. Ustenovijena 1856. JKiT Pertio lajtnega izdelka. ^•SchtS^ Srbačko, hraste, izpušcaie, tol'.S#)\ ^ne bolozni, stare rane lEr^OifCTmj^li^Br I c^nravi hirro m sigurno \^Bi3^^đJ '^ntsrsSto mazilo« ^^^ C^^ lofiček 5 K, dni5fn»lri looČ«k-9 K z tsavodilom. K temu spadaj, jantarsko m;U 4 K. Izdetuje 6ero Saađor, lekarnar, Nagy Koros 30. ! Sesija za koSesa! Priporo?am cenjereTnu občinatva »vo;o zalo^o »vetovno znnnih HumSssr - koScs đaije vse kolesarske potrcbšsine •" mehaniSno delavnico Ljubljana, Selenburgova ulica 6. ims Aotop Bajec ^ umetni in trgovski vrtnar \ nzmcii ^. b. i ibiloshii. dl te oifeiji njtqtf j cveflieni salon samo Pod Tratilo št. 2 > pelefr C«Tl1ars*'cga most«. \ $ Velika zaloga suhih vencev. Izdelcvanje Sopkov, vencsvt trakov I. t. d. ( Znnsn]a narobila točno. Vrtnarija na TržaSki cesti št. 31. FroSa se skeraj pcpolioma iov Vpraša se v 936 Erahovskl nlld it 19. Kupujem in prodajam: boJisi pohlžtro, steklenino, ie-lozo, ndlco, porcelaa^ oroifo. pc dolio, star doaar. sploh vso9 kar Je naimao] 50 lot tiaro. Obenem kupim staro zobovls. Posredujem za hiše, zemljišna itd. A9bert Derganc brivec in koneesMon'ranl starinar Ljubljana, Frćmfiškanska ulica 10. ! fctemanufafttura drogerija, | MubSjana, V ! Solentargova nllca št 5. I prlporoća veliko zalogo I desinfekcijskih preparatov {[j^gr Lvsal, Lysoform, Kreolin, For-malin, Formalinove pastilje, = karbolovo kislino. karbolovo apno [ itd. itd. | VVlika zalo^H fotografskih I f^cfrnlplćfn !n aparatov. i ^■HBalllllllllllllallllllB^B^B^B^B^B^B^B^BnBV ^bJJT Velika saloga najntodernejšiH slamnlkov. "A+$ | iii^JU^Iuin čepiće v najnovejših fasonah in v veliki izberi Itf AH SOKLIĆ. f^L Prlsinl Panema-alamnlkl od 9 K ile 90 K. ^ j TURULČEVLJI I ! so nalcenejS*; 1ebr^ in lepo Izdelasf, po tovarn^Ški ceni prodafa | I v riublfani HENR. SELJAK Prešemova ni. 53. | » 3 od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej v deblih in pole« nih kupi po najvišji ceni tvrdka: ge> J. Po^ačnik, L'ufeliana, Mar. Terezije cesta 13» I [ Srbecico, hraste, izpušcaie ] I odoravi kar najhitrejše „Dr. Flescha rujavo mazilo". j I Mali lonfek K 160, veliki K 3'—, družinska porcija 532 | I K 9'—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri * Or. C, Flesctes Kronen>Apotheke, Raab (6yDr), Ogrško. ! POZOR! SaisHl© PC^OR! Vido Bratovž Ljubljana, Stari U 9 Sfev. 4. Ea groš. Eb groš. pozor! Baterije . pozort žaritice Svetiljkc i 1 I r • Krasna izbira bluz.' ! Antonija Sitar ' 4^ Selenburgova ulita 1. " 1^--------------------------------------------.------------ ' — JADRANSKU BANKA Delniška glavnica: K 8,000.000—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000—. gPBEJEHAs Vlogo na kaJHIno in jita obrestofe p« (istih 4%. Vloge na totoM la iiro rmtmm proti aajaftfiiefleM obrestovanja. Dvipt se Uhko ?sak tei brci mire n Mre- torij. Rentni davek plača banka iz stijega. BUPUtB Dl PSODAJA: Devize, valate. vredaostne papirfe fttL ia srećke c kr. razredne laterije. Brzojavni naslovi JADRAB9KA. Coatralai Patfmtaioo i n«tet-«vnlfc Kotor ■•tfcovM SMboiilli ■SKOMTDUls Menicc, devize, vređnostne papJrje itd. ODAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta. DAJE PREDUJMI a na blago, Iežeče t javnih skladišnih. nilUHl: Borana naročita in jita izvršuje najkalaatneje. n Telefon it. 257. ■^___________ . _